Poštnina plačana ▼ co*ovinL
Leto lx. m. Z93.
v sredo ZJ. decembro 1SZI
Ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, iavzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a       Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta i.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
>S!ovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Radie napoveduje borbo do skrajnosti
tejave deputacijam HSS, ki so mu prišle včeraj čestitat k godu. — Da izvojuje popolno enakopravnost vseh državljanov, je Kmetsko-demokratska koalicija odločena v skrajnem slučaju tudi zapustiti Narodno skupščino.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, l. nadstropje. — Telefon 2(Kw.
Zagreb, 27. decembra. O priliki nje* govega včerajšnjega godovanja so g. Stepana Radiča posetili v imenu SDS poslanca gg. Bud^savljevič in Vilder ter zastopniki kluba SDS v oblastni skup* ščini in zagrebškem občinskem svetu ter mu v imenu stranke čestitali. Pismene čestitke je poslal tudi g. Pribi-čevič. Popoldne so posetile g. Radića deputacije strankinih organizacij HSS. G. Radič je imel pri tej priliki daljši govor, v katerem je naglasil, da so zavladale v vsej državi po zaslugi sedanjega režima take razmere, da je položaj naravnost nevzdržen. Parlamentarna delegacija Kmečko-demokratske koalicije bo morda prisiljena, da j v znak protesta začasno zapusti Narodno skupščino in Beograd, če raz- | mere ne bodo krenile na bolje. Če in ž
kdaj se bo to zgodilo, je odvisno predvsem od tesa. aH bo vlada upoštevala upravičene zahteve Kmečko - demokratske koalicije, ki se nanašajo na izenačenje davčnih bremen ter vseh pravic in dolžnosti državljanov brez razlike na plemensko pripadnost In na pokrajine, dalje zahteve slede izboljšanja državne uprave in depolitizacije urad-ništva. 0 tem se bo govorilo tudi na skupni seji obeh klubov, ki se bo vršila začetkom januarja v Zagrebu. Radič je zaključil s poudarkom, da Kmečko-demokratska koalicija v borbi, ki jo je pričela, ne bo odnehala, ter da se bo poslužila, če bo treba, vseh sredstev, da vzpostavi v državi enakopravnost, red in zakonitost ki so glavni temelji za zdrav gospodarski razvoj in napredek naroda in države.
Princ Oton kot odrešenik
Evrope...
Fantazije madžarskih habsburgovcev* — Oton naj zasede madžarski in avstrijski prestol, združi zopet dežele Štefanove krone
in reši Evropo vojne nevarnosti.
— Budimpešta, 27. decembra. V božični Številki >Pesti Hirlapac je objavil grof Andrassv senzacijonalen članek o povratku Habsburžanov na madžarski prestol. V članku naglasa, da to vprašanje z daleka ni tako težavno, kakor se splošno sodi. Ako bi zasedel princ Oton madžarski prestol, bi bilo na najenostavnejši način rešeno tudi vprašanje podonavske monarhije. Ni dvoma, naglasa grof Andrassv, da bi princ Oton v tem slučaju zasedel tudi avstrijski prestol, ker ima v Avstriji še vedno mnogo pristašev, ki bi bili vsak čas pripravljeni zastaviti vse svoje sile in vse svoje imetje za vposlavi-tev monarhije. Obnova dualizma pa bi nikakor ne bila na škodo Madžarske. Vprašanja Gradišćanske, ki je bilo po mirovnih pogodbah priznano Avstriji, ni mogoče na dru«? način rešiti v korist Madžarske. Zelo
verjetno pa je, da bi z vpostavitvijo avstro-ogrske monarhije pripadle kroni Sv. Štefana vse njene prejšnje dežele in prav lahko bi se zgodilo, da bi se združile v mogočno srednjeevropsko monarhijo vse bivše avstro-ogrske pokrajine . ..
Končno zavrača grof Andrassv bojazen, da bi velesile nasprotovale povratku Habsburžanov na madžarski odnosno avstrijski prestol. Češ, da bi bilo s tem ostranjeno z dnevnega reda tudi vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji. Znano je, povdarja grof Andrassv, da velesile v dogledni dobi pod nobenim pogojem ne morejo pristati na to priključitev. Zato bi bilo tudi v njihovem interesu, da se Avstro-Ogrska združi zopet v monarhijo pod žezlom Habsburžanov, ker bi bila to obenem najboljša garancija za ohranitev ravnovesja v Srednji Evropi.
Gosp. Vukičević je zadovoljen..
Božična »Neue Freie Presse« prinaša izjavo jugoslovenskega ministrskega predsednika g. VukJČeviča, ki pravi: »Notranje razmere v Jugoslaviji so popolnoma Konsolidirane in normalne. V vseh panogah družabnega in političnega življenja so bili v zadnjih letih doseženi dragoceni rezultati v pravcu splošnega blagostanja in napredka (?) To se vidi najbolje, če primerjamo s'iko, ki jo proži splošno stanje v jugoslo-venski državi, z razmerami, ki so vladale v prvih dneh po osvobojeni« in ujedinjenju (!) na tem se najbolje vidi ogromni napredek.
Res je, da je še mnogo nerešenih vprašanj, od kojih rešitve sta odvisna ne samo pravna ureditev dTŽave. marveč tudi gospodarski napredek in razvoj. Kraljevska vlada, koji imam čast načelovati, si je stavila za svojo prvo in najvažnejšo nalogo, da čimprej in s potrebno resnostjo reši ta vpra-špnja. V tem cilju je vlada predložila Narodni skupščini celo vrsto zakonskih predlogov, ki bodo v Narodni skupščini, kakor sem prepričan, v najkrajšem času sprejeti.
Zunanjepolitični odnošaji so za Jugoslavijo zelo povoljni. Naša zunanja pilitika temelji na irveljavljenju mirovnih pogodi). Naše prizadevanje gre za tem, da ostanejo mfrovne pogodbe nedotaknjene in da na njihovih temeljih zgradimo bratske in prijateljske odnosa je z drugimi narodi. Kot irajudanejši pob omiki te tdeje smo mi istočasno najbolj odaot dani Drnitv* narodov.
V tem smislu je treba tolmačiti Malo an-t&nto in samo v tem smislu se mora tolmačiti tudi prijateljski pakt, ki je bil nedavno sklenjen med našo državo in Francijo. Cilj te pogodbe ne leži v tem, da ustvari prijateljske odnošaje med francoskim in našim narodom, ker ti odnošaji že obstojajo in niso le prijateljski, marveč bratski in so vkoreninjeni že v zgodovini. Glavni pomen te pogodbe je, da obstoječe prijateljstvo, k; temeni na medsebojni ljubezni in nesebičnih željah, še poglobi in da služi visokim idealom miru. Odnošaji z vsemi našimi sosedi pa so korektni in dobri.«
Beograjska univerza proti redukcijam fakultet
— Beograd, 27. decembra. Snoči se je vršila konferenca beograjskih univirzitet-nih profesorjev, na kateri so razpravljali o nameravani ukinitvi poedinih fakultet na podlagi čl. 44. finančnega zakona. V obširni resoluciji protestirajo profesorji proti tpkemu nesmiselnemu početju. V resoluciji naglašajo, da ie treba politiko štedenja v državni upravi sicer odboravati. da pa se ta štednja ne sme višiti na račun kulturnih institucij, Ver to nikakor ne bi bilo v interesu države. Nadalje tudi opozarjajo, da bo velik del dijakov dosedanjih fakultet v Skoplju in v Strbotici nadaljeval svoje študije v Bolgariji in na Madžarskem, kar gotovo ne bo v interesu države. Resolucija se izreka za ohranitev vseh sedanjih univerz, zahteva pa, da vlada poskrbi za potrebne kredite in na ta način osigura njihov razvoj in dvigne splošno narodno prosveto. Resolucija je bila danes izročena prosvetnemu ministru, ministrskemu predsedniku, finančnemu odboru in vsem poslanskim klubom.
FRANCOSKI PRORAČUN SPREJET
— Pariš. 27. decembra. Po izredno burni nočni seji sta francoski senat in francoska zbornica v soboto odobrila proračun. Zbornica je bila odgojena do 10. januarja. Opozicijo v senatu je vlada zlomila edinole na ta Dft&n, da je stavila vprašanje zaupnica, j
Razen Slovenije je vsa država ogrožena po poplavah
Nagla sprememba temperature in dolgi nalivi so povzročili nevarno naraščanje vseh rek. — Sava uničuje v Sremu vasi in polja ter ruši mostove. — Silne nevihte v zapadni Evropi.
— Beograd, 27. decembra. Čez božične praznike je nastopilo v vsej državi južno vreme. Mraz je skoraj preko noči izginil, temperatura pa je na-rastla ponekod na 12° nad ničlo. Radi tega se je začel sneg povsod naglo tajati, kar je imelo za posledico rapidno naraščanje rek in pritokov, tako da preti nevarnost novih poplav. Zlasti nagrlo naraščajo Drava, Sava, Kulpa in Drina. Ker je poleg tega nastopilo še deževno vreme, so reke v svojih spodnjih tokih ponekod že tako na rastie, da so prestopile bregove in poplavile okolico.
Po dosedanjih vesteh, ki jih je dobila generalna direkcija vod, do danes opoldne edino v S! aveniji še ni bilo poplav, v vseh ostalih pokrajinah države pa so reke že prestopile bregove.
Zlasti naglo narašča Drava, ki je tekom zadnjih 48 ur narastla že za nad 2 metra, V spodnjem toku se je Drava na več krajih razlila čez nizko obrežje in poplavila večje komplekse.
Tudi Sava tako rapUlno narašča, da se je tekom zadnjih 48 ur dvignila za nad 2 metra. Pri Sremski Mitrovici je Sava včeraj dopoldtne porušila na obeh straneh nasipe in poplavila na sremski strani nad 100 ha žitnega polja, na mačvanski strani pa zalila velik del rodovitne doline. Vas Ravnje je popolnoma pod v3do ter se je porušilo že več hiš. Ljudje so bili še pravočasno opozorjeni na pretečo nevarnost ter so v paničnem begu zapustili domove, človeških žrtev po dosedanjih
vesteh ni bilo, pač pa je nevarnost, de bo radi poplave uničena vsa zimska setev. Med begunci, ki so rešili-le nekaj oblačil, vlada silna beda.
Ponton<ki most med Sremsko Mi-trovico in Mačvo je voda odnesla. Vsi napori vojaštva, da bi vzpostavili zvezo čez Savo. so ostali doslej brezuspešni. Oblasti so odreddle najnujnejše varnostne mere, ki pa se omejujejo zgolj na evakuacijo ogroženih pokrajin. Nasipi še od lanskega leta nis# popravljeni in obstoja tako velika nevarnost, da bo nadaljno naraščanje Save povzročilo nove katastrofe.
V Srbiji povzročata največjo nevarnost Drina in Morava. Drina je že včeraj na več mestih poplavila okolico, Morava pa je začela danes od Čuprije navzdol rapidno naraščati in se je bati, da bo že tekom popoldneva prestopila bregove.
Tudi Dunav stalno narašča, vendar pa doslej ne grozi še nobena nevarnost, ker vlada na Madžarskem in v Avstriji očividno še hladnejše vreme.
Pariz, 27. decembra. V vsej zapadni Evropi so divjale včeraj silne nevihte z nalivi. Vse večje reke so naglo na* rasle in mestoma prestopile bregove. Promet je na več krajih prekinjen. V Severni Franciji je moralo radi poplav več tovaren ustaviti delo.
London, 27. decembra. Včeraj je začel po zadnjih deževnih dneh v An* gliji zopet padati sneg. V severnih po« krajinah je radi snežnih žametov pre« kinjen skoraj ves železniški promet.
Simpatični doktor Indifirititis
Mlad pustolovec kot lažni zdravnik« — Priljubljenost pri ženskih pacijentkah. — Zanimiva razkritja policije.
Za božične praznike je moral oditi v policijski zapor mlad in podjeten pustolovec po imenu Gustav Ropotar, star 28 let, doma iz Celja, pristojen pa v Zidanimost Mladi Ropotar se je 6. t m. naselil pri neki stranki v Škofji ulici in se vpisal v zglasilnico kot ^zdravnik dr. Ljudevit Čeme*. Začel je tudi takoj ordinirati in je tudi takoj našel precej pacijentov. Zlasti ženskam je znaJ mladi gospod doktor pihati na dušo in jih tolažiti, tako da so biJe zanj vse navdušene. Znal pa jim je tudi sestavljati izvrstne recepte. Tako je napisal natakarici Ludmili S., ki je prišla k njemu z bolniškim listom, da ima «indifirititis», med opombe pa je vpisal, da ji je dovoljen izhod. V računih je bil precej skromen, kar je le še utrdilo njegovo priljubljenost.
Na dozdevnega zdravnika je postala pozorna tudi policija in tik pred prazniki se je pojavil v sobi dr. «Indi-iirititisa* policijski agent in ga povabil s seboj. Na policiji so ugotovili, da imajo opravka s starim grešnikom, kajti Ropotarja zasledujejo že več časa radi raznih sleparij in nepoštenih manipulacij. Tako je v januarju v Skof-ji vasi ukradel eno suknjo, izvabil raznim strankam večje vsote denarja, napravil po gostilnah za približno 900 Din zapitka in nato brez sledu izginil. Osumljen je tudi, da je meseca marca vlomil pri posestniku Jeločniku na Du-brovljah in napravil okoli 1600 Din škode. G. doktor bo po temeljitem zaslišanju policijske zapore zamenjal s sodnimi.
Iz pestre ljubljanske kronike
Dva požara. «— Tragična smrt malega dečka. — Dober lov policije.
Letošnji božični prazniki za ljubljansko policijo ter gasilno in reševalno postajo niso bili dnevi miru, i ta i ona sta imeli precej posla. Policija ie aretirala več nevarnih zlikovcev, med drugimi tudi dve vlomilski tolpi, sestavlieni večinoma iz mlajših oseb. zanimiva ie bila tudi aretacija nekega pustolovca, ki se ie izdajal za zdravnika in ie z recepti sleparij ljudi, o čemer poročamo na drueem mestu.
Med večje nesreče, ki so se pripetile v božičnih praznikih, spadata tudi oba požara, o katerih ie poročal že današnji »Ponedeljek«. Na Štefanovo okoli 18. je izbruhnil cgenj v podstrešju hiše št. 6 v Barvaski stezi, ki je Last čevljarja Janka Dolenca. Ogenj ie prvi opazil čevljar sam. Goreti je začelo v I. nadstropju; ogenj je ogrožal zlasti stanovanje mehanika Josipa Polika, kjer so bili doma sami otroci. Gosp. Dolenc je opazil veliko nevarnost, vdrl ie v stanovanje in spravil najprej otroke na varno, nato na še poklical gasilno postajo. Gasilci so ogeni kmalu udušili. Skoda znaša okoli 15.000 dinarjev in ie deloma krita z zavarovalnino.
★
Drugi požar Je izbruhnil pri posestniku Antonu Zajcu in posestnici Frančiški Sku-trn v Obriiah, občina Moste. Pri požaru, ki ga ie po vseh znakih sodeč zanetila zločinska roka sta posestniku Zajcu zgorela dva skednja s tremi vozovi detelle, šupa s pet vozovi stelie. drvarnica in slamoTezni-ca ter razno gospodarsko orodie. Škoda se ceni na 40.500 Din. Posestnici Skutinovi so »goreli skedenj in tri lupe s štirimi vocni
slame. Škoda znaša okrog 35.000 Din. Oba posestnika sta bila zavarovana pri zavarovalni družbi »Jugoslavija« in sicer prvi za 30.000 Din. druga Pa za 13.000 Din. Policija in žandarmerija sta pridno na delu, da do-ženeta. ali gre res za zločinski požig in kdo ie krivec.
*
Na Glincah se ie na Štefanovo pripetila smrtna nesreča. Sinček mirničaria Lovrenca Krofliča. tri in pol letni Ivan. je padel doma v stanovanju (Glince, cesta XI) s stola in priletel tako nesrečno na tla, da je obležal takoi mrtev. V bližini stanujoči dr. Pavel Kane, ki je prihitel na pomoč, je mogel ugotoviti le še smrt živahnega dečka. Ker ni bilo na niem ooaziti nikakih poškodb, so sprva domnevali, da gre za mrtvoud, šele kasneie Pri natančnejši preiskavi je policijski zdravnik dr. Abramovič ugotovil, da ie postalo otroku slabo in da je umrl radi notraniih poškodb, dobljenih pri padcu Dečko se je očividno igral na stolu, s katerega ie padel na tla. Nesreča je vzbudila pri sosedih ^lošno sočutie.
*k
Ljubljanska policija je imela zadnje čase lepe uspehe. V preteklem tednu je prijela več nevarnih vlomilcev, ki so nadlegovali Ljubljano in vso bližnjo okolico. Med nje sta spadala Strniša in Marolt, ki sta bila aretirana v četrtek, v soboto pa se jima je pridružila 5e nova trojica. Policiji je namreč uspelo prijeti vlomilce, ki so okradli izložbo trgovca Preloga v Židovski ulici in odnesli za 2300 Din raznega blaga. To so brezposelni Anton SreČnik, njegov verni tovariš Avgust Prekuh in neki Z. Vse tri je aretiral deloma doma deloma pa na ulici v soboto detektiv Hauptman in jih odvedel na kriminalni urad. Na policiji so ugotovili, da ima trojica še več masla na glavi. Pri hišnih preiskavah je policija našla razno ukradeno blago, ki ga vlomilci ie niso mogli raipečati, dottm k>
več puloverjev in sviterjev ter razno drugo robo že spravili v promet. Vse tri bodo izročili sodišču.
Aretirana sta bila Še dva druga vlomilca; ker pa je preiskava še v teku, zaenkrat o njunih pustolovščinah še ne moremo poročati.
Zaradi izgredov, pretepanja in kaljenja nočnega miru je bilo v praznike ovadenih deset oseb, ena pa aretirana, ovadeni sta bili dve gostilnicarki zaradi prekoračenja policijske ure.
Tudi Trocki pojde v Kanoso?
— Mo>kra. 27. decembra. Agencija »Radio« poroča, da so v moskovskih političnih krogih razširjene vesti, da namerava tudi Trockij slediti vzgledu Zinovjeva in tovarišev ter kapitulirati pred Stalinom. Baje namerava v posebni proklamaciji obžalovati svoje desedanje j>ocetje in se popolnoma podvreči zahtevam strankinega vodstva.
ZAGREBŠKA OBLASTNA SKUPŠČINA
— Zagreb. 27. decembra. Danes dopoldne se Je sestala zagrebška oblastna skupščina. Na dnevnem redu so razne uredbe. Zasedanje bo traialo bržkone tri dni, na kar se bo skupščina ponovno sestala začetkom januarja, da razpravlja o proračunu za bodoče leto. Proračun ie že sestavljen in je bil predložen v predsankcijo finančnemu ministru, tako da bo lahko takoj po sprejemu v oblastni skupščini stopil v veljavo.
SILNA EKSLOZIJA NA KITAJSKEM
— Tlenstin, 27. decembra. V mestu je zletelo v zrak skladišče petrolejske družbe Standard Oil. škoda je tako velika, da za dolgo časa pomenja popolen zastoj poslovanja te dTužbe v severni Kini. število smrtnih žrtev ni še znano, ali smatra se, da mora biti zelo veliko.
FRANK ŠE NE BO STABILIZIRAN
— Pariz, 27. decembra. Finančni minister je izdal komunike, v katerem odločno zanika vest, da namerava Francija zakonito stabilizirati francoski frank. Komunike .izjavlja, da manjkajo za stabilizacijo francoske valute še gospodarski predpogoji, ker Francija še vedno ni uredila vprašanja vojnih dolgov.
EKSPRES POVOZIL AVTO
— Pariz. 27. decembra. Ekspres Pariz-Bordeaux je pri Chinonu zadel radi nepazljivosti železniškega čuvaja v neki avto in ubil 5 oseb.
AMERIŠKO POSOJILO ZA NEMŠKE ŽELEZNICE
London. 2 decembra. Diplomatski dopisnik »Dailv Telegrapha« izjavlja, d prevladuje v angleških diplomatskih krogih mnenje, da hoče Parker Gilbert v svojem poročilu po Davvesovem načrtu s potidar-skom svojih predlogov doseči pred vsem to da bi zmagalo ameriško stališče glede vprašanja medzavezniških dolgov v razmerju z reparacijskimi posojili. V tukajšnjih krogih je razširjena vest. da se bo s pomočjo mednarodnega, predvsem ameriškega posojila izdalo za 20 milijonov funtov doslej še neizdanih vrednostnih delnic nemških državnih železnic. Z vso odločnostjo pa zavrača ameriška vlada CHlbert-sov predlog, naj bi se pred določitviio nemških dolgov izvršila revizija vseh mednarodni pogodb o regulaciji dolgov.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.92—22.98 (22.95). Berlin 13.55—13.56 (—), Curih 1093.7—1096.7 (1095.2), Dunaj 7.995—8.025 (8.01), London 276.35 —277.15 (276.75), Newyork 56.52—56.72 (56.62). Praga 167.82—168.62 (168.22). Milan 298.25— 300.25 (299.25).
Efekti: Celjska 164, Lj. Kreditna 134, Kred. zavod 160, Vevče 155, Ruše 265—280, Stavbna 56. Sešir 125.
Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeno 2 vaz. in sicer 1 vag. hrastovih brr. drogov, 10 m dolžine, 13 cm premera na vrhu, 22 cm v prstni višini, za kom. fr. vag. nakl. postaja po 105. 1 vag. bukovih letvic 27X27. 1 m dolžine, brez grč fco. vag. meja po 7&0. ZAGEBšKA BORZA.
Devize: London 276.35—277.15, Newyorl 56.50—56.70, Pariz 223—225, Milan 297—289, Curih 1093.7—1096.7, Berlin 13&3.5—1366.5, Dunaj 798.5—801.5, Praga, 167.74—16854.
Efekti: 7% in vest. posojilo 1921 86 K — 86-147° drž- rente z« ratnu itetu 400— 410, 2 H % drž. r. ratna šteta za februar 378— 380, Hipotekama banka 58, Ljubljanska kreditna 134—135, Praštediona 877^ — 882^, Šećerana, Osijek 570. Trboveljska 460 blago, Vevče 136, Drava 56O—570.
INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.365, Newyork 51735, Pariz 20.375, Milan 27.34. Madrid 86.70, Berlin 123.72, Dunaj 73.07, Beograd 912. Pra*a 1533, Bukarešta 3.19. Bndfcrapcita 9065, Sofije 3J3, Varia va 56.
25
Klerikalna novoletna darila
Hrvatski klerikalci proti vladni davčni politiki. — Ali je Slovenija z davki preobremenjena ? Klerikalne obljube in dejanja.
Postopanje slovenskih klerikalcev pri reševanju davčnih vprašanj, zlasti pa njihovo glasovanje v Narodni skuptšči-ni pioh predlogu za odpravo dohodnine v letu 1928, je izzvalo začudenje celo pri onih, kj ž njimi simpatizera jo m so v najtesnejših zvezah s SLS.
Tako se bavi n. pr. klerikalna »Narodna Politika«, glasilo hrvatskih klerikalcev, ki izhaja v Zagrebu, v svoji zadnji božični številki s stališčem vlade v vprašanju odprave dohodnine iai ugotavlja, da se bo po sklepu vlade in njene večme tudi v bodočem letu še nadaJ-je pobirala v prečam-skih krajih dohodnima in sicer še v veliko večji meri (194 milijonov) kakor v tekočem letu (130 milijonov). L»st ugotavlja, da bo davčna neenakost obstojala tudi v prihodnjem letu, zairadi česar zahteva opozicija, na] se znižajo stopnje drugih vrst davkov v prečanskih krajih hi »višajo v Srbiji, da ne bo primanjkljaja v proračunu. Klerikalna »Narodna Politika« ugotavlja, da mora vladna davčna politika vznemiriti v$e gospodarske kroge in davčne obveznike v prečanskih krajih in da je treba neenakost čim prej odpraviti, kajti dohodnino naj plačujejo vsi ali pa nobeden. Važnih razlogov proti davčni neenakosti ni in ne moTe biti.
Ne vemo, v koliko je vplivalo na to pi-samje hrvatskega klerikalnega glasila, ki je popolnoma istovetno s stališčem opozicije v Narodni skupščini, dejstvo, da so klerikalci na Hrvatskem v manjšini in da morajo zato udarjati popolnoma druge strune kakor pa naši klerikalci, ki se počutijo v Slovendji tako močne, da menijo, da jim ni treba upoštevati javnega mnenja niti razpoloženja lastnih volilcev. Za presojo odkritosrčnosti pdsanja »Narodne Politike «more v gotovi meri služiti dejstvo, da je edini hrvatski kleriikalni poslanec Barič član Jugosloven-skc^a kluba in da je kot tak glasoval proti predlogu opozicije, naj se z novim letom v prečanskih krajih dohodnina odpravi.
Resnica je, da se hrvatski klerikalci ne upajo pred javnostjo zagovarjati vladne davčne politike, čeprav so sami v vladni večini, ter se postavljajo na stališče kmet-sfco - demokratske koalicije, ki so ga naši klerikalci v obrambi vlade označili kot d<e-magoško. Logično je z ozirom na to trditev slovenskih klerikalcev seveda tudi pisanje klerikalne »Narodne Politike« demagoško tem bolj, ker je hrvatski klerikalni poslanec glasoval drugače, kakor pa piše njegovo glasilo. Vsekakor pa so morali biti
Včeraj je vozil občinski avto iz glavnih beograjskih ulic v Dunav. Pri Malem Kalimegdanu je šofer opazil, da se je pokvarila glavna zavora. Zato je hotel avto ustaviti z ročno zavoro. Kraj šoferja je sedel nadzornik Božidar Todorović in še neki delavec. Dva delavca sta pa sedela zadaj. Odpovedala je pa tudi ročna zavora in avto se je z veliko brzino zaletel v železni kandelaber v Dušanovi ulici. Todorović je opazil nesrečo in se je hotel rešiti s skokom iz voza. Pri tem se mu je suknja zataknila in ga je vrglo pod zadnja kolesa. En delavec je skočil iz avta in si je izpahnil nogo. Todorović se je pri padcu močno poškodoval, kolesa so mu eno nogo popolnoma zdrobila. Oba ponesrečenca so odpeljali v bolnico. Avto se je ob kandelabru zaril v zemljo. Ostalim potnikom se k sreči ni nič zgodilo.
Včeraj zjutraj se je vozil detektiv Ojuro Jovičić s tramvajem po zagrebški Savski cesti proti mestu. Blizu tvornice za obleko mu je kovač Pasarić po- , vedal, da je videl blizu Savskega mo- | sta steklega psa, ki je ogrizel pet oseb I in nekaj psov.   Kmalu je tudi voznik j opozoril detektiva, da stekli pes teče ob i tramvaju proti Ilici. Pes je kazal vse j znake stekline. Nasproti mu je prišla j iieka ženska, ki jo je detektiv že od j daleč opozoril na steklega psa. Ženska se je nevarni živali ognila.   Tedaj je detektiv ustrelil štirikrat na psa iz daljave 10 m in ga očividno pogodil, ker se je pes opotekel in zbežal v neko stransko ulico. Pes je bil velik in močan, zato ga streli iz samokresa niso usmrtili Detektiv Jovičić je stekel za njim, a je zgubil sled in ga ni našel.
*
Na sveti večer je bil izvršen v Er-veniku pri Zlataru krvav zločin. Pred polnočjo je odšel k pomočnici 271etni Stjepan Pelko. Med potjo ga je napadel neki neznanec in ga udaril s sekiro po glavi. Pelko se je takoj zgrudil nezavesten na tla. Zločincu pa to še ni bilo dovolj. Udaril je nesrečnega Stjepana še enkrat s topo stranjo sekire po rebrih. Kmetje in kmetice, ki so šli k polnočnici, so ga našli nezavestnega in krvavega na cesti. Poklicali so orožnike, ki pa nezavestnega Pelka niso mogli zaslišati. Njegov brat in kmet Peter Kosele sta izjavila, da gre najbrž za čin osvete kakega Stjepaaove-ga sovražnika. Seljaki so Pelka odpeljali v mestno bolnico v Zlatar, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Orožniki so zločincu baje že za petami.
Na kolodvoru v Vrbovcu se je na božič pripetila težka nesreča. Pri premikanju vagonov je po nesrečnem naključju prišel med odbijače dveh vago-
naši klerikalci zelo veliki demagogi takrat, ko so kričali in pisali o silni davčni neenakosti, o davčnih krivicah, o izžemanju slovenskega ljudstva od strani Beograda, zaradi česar so zahtevali celo finančno samostojnost Slovenije, čeprav se davčna neenakost ni občutila v toliki meri kakor danes, ker se gospodarska kriza še ni razvila do te višine, do katere je dospela pod sedanjim režimom. Naši klerikalci sedaj namreč ne zagovarjajo samo vlade, ki trdi, da je odjprava dohodnine v prečanskih krajih nemogoča, ampak so ovrgli celo lastno trditev, da je Slovenija z davki preobremenjena, ker so v ljubljanski in mariborski oblastni skupščini uvedli celo vrsto novih davščin, ki bodo nedvomno občutno vplivale na naše gospodarstvo in še bolj zmanjšale njegovo produkcijsko zmožnost, ker bodo obenem zadeli najširše sloje kon-zumentov.
V tem pogledu nas prav nič ne moti blagohotno stališče, ki ga je zavzela napram klerikalni davčni politiki ljubljanska Zbornica TOI, ker je predobro znano, kako so se te gospodarske korporacije polastili klerikalci in kdo danes v njej odločuje. Mnogoštevilni protesti raznih gospodarskih in stanovskih organizacij, ld jih ie prejelo predsedstvo ljubljanske oblastne skupščine, pa pričaj-o dovolj jasno, da je ogorčenje nad klerikalno davčno politiko zelo veliko.
Tisti, kj so 11. septembra in 2. oktobra v Ljubljani Še metali kroglice v klerikalne skrinjice ter koncem oktobra volih klerikalce v Zbornico TOL so bili zelo hitro ponovno razočarani spričo obljub, ki so jih dajah klerikalni voditelji pred volitvami. Klerikalna davčna politika bo zadela tudi njihove žepe In Škode, ki Jo bo zaradi nje imela Slovenija, ne morejo nikdar odtehtati malenkostne partizanske pridobitve SLS pod sedanjo vlado.
istega mnenja, kakršnega izraža klerikalna «Narodna Politika» v Zagrebu v tem vprašanju, so tudi mnogi pnstaši SLS v Sloveniji in za/to ni čuda, če se klerikalni listi v Sloveniji skrbno izogibajo podrobnejšemu razmotnvanju davčne politike sedanje vlade in klerikalne večine v ljubljanski in mariborski oblastni skupščina.
Davčni vijak pa bo dovolj jasno govoril, kaj so storiti klerikalci za slovensko ljudstvo. Vloga ptiča noja, ki bi jo radi igrali v tem vprašanju, našUm klerikalcem ne bo mnogo pomagala.
nov železničar Janko Palandić. Palan-dić se je zgrudil s strtim prsnim košem pod kolesa. Na kolodvoru je bil slučajno navzoč železniški zdravnik, ki je ponesrečencu nudil prvo pomoč in odredil, da so ga prepeljali s prvim vlakom v zagrebško bolnico. Železničar Mavrečić je ponesrečenca spremljal. Med potjo je Palandić umrl. Na glavnem kolodvoru v Zagrebu je ponesrečencev brat pričakal svojega mrtvega brata in hotel truplo odpeljati v rojstno vas Horvate. Zdravstvena policijska komisija je pa odredila, da so truplo prepeljali na Mirogoj kjer ga bodo seirali..
¥
Na Sušaku in v okolici vzbuja veliko pozornost tihotapska afera ma-nufakturnega blaga, ki so ga hoteli vtihotapiti neocarinjenega iz Italije v našo državo. Vse podrobnosti te afere doslej še niso znane, ker oblasti ne izdajo nobenih poročil,' dokler preiskava ne bo končana. Tihotapstva je obtoženih nad 20 oseb. Vtihotaoiti so nameravali več vagonov blaga. Preiskavo vodi s šaška carinarnica, obmejno redarstvo in inšpektor glavne carinarnice v Zagrebu Lazić.
Manufakturno blago je bilo vtiho-tapljeno po nemarnosti carinskih uradnikov v Karagjorgjevem pristanišču. Lastnik blaga je neko trgovsko društvo. Vtihotapljeno blago je policija zadržala v Zagrebu, Beogradu in Subotici. Preiskava te velike carinske afere se nadaljujejo, uradnike, ki so jo zakrivili, so pa izročili sodišču.
Velik požar v Št. Rupertu na Dolenjskem
Včeraj zjutraj so v ljubljansko bolnico prepeljali s težkimi opeklinami po vsem 21* votu 641etno Marijo Cugelj, ženo posestnika Iz Št. Ruperta pri Krškem. Nesrečnica je postala žrtev požara, ki ie v božični noči izbruhnil v njenem domu in ki je lepo poslopje docela uničil. O strahovitem požaru nam poročajo: t
Na sv. večer je vladalo pri Cugljevih pravo božično razpoloženje, Zbrani so bili vsi domači, ki so hoteli po starih običajih proslaviti v ožjem krogu božično noč. Po stari tradiciji je hišni gospodar okoH 8. ure pokadil vso hišo in proti polnoči so odSli Cugljevi k polnočnid. Okrog ene ponoči se je rodbina vrnila b cerkve in legla spat.
Toda spala ni dolgo. Iz sladkega spanja jo je okoli 3. ure zjutraj zdramilo zlovešče prasketanje in lomastenje, obenem pa so se začuli klici: »Gori, gori J < Prestrašeni so CnglJevi planili lz postelje, kajti slutili so, da gori njihov dom. In res so ognjeni zublji švigali lz podstrešja.
Bežali so iz goreče hiše v samih srajcah in bosi ter skušali rešiti kar se ie dalo. Re-
šili so vso živino iz hleva, toda razen golega življenja in živine jim je požar uničil vse. Ogenj je že objel vse poslopje, tramovje se je začelo upogibati in rušiti.
Ko je bila nevarnost največja, se je po-sestnica Cugljeva nenadoma pognala v gorečo hišo. Hotela je rešiti in iztrgati plamenom nekaj, kar ji je bik) posebno drago. Njen obupni napor pa je bil zaman. Plamen jo je objel in hipoma je bila vsa v ognju. Prestrašena ie planila iz hiše, gorela 3e kakor živa baklja. Domači so naglo vrgli dve odeji na njo, zadušili ogenj in jo tako rešili gotove smrti.
Prihiteli so sicer domači gasilci, ki pa poslopja niso mogli rešiti- Hiša je pogorela do tal. Gasilci so rešili samo gospodarsko poslopje in preprečili, da se požar ni razširil na vse strani. Kako je ogenj nastal, do sedaj ni znano, domneva pa se, da je morda ogenj zanetil košček oglja, ki je padel gospodarju iz kadilnice. Škoda je velika.
Stanje opečene Cugljeve je precej kritično, vendar bo pa okrevala, če ne nastopijo težje komplikacije.
Pokvarjena idila zimskih športnikov
Ko je pred dobrim tednom zapadel debel sneg, kateremu je sledil val hudega mraza, so se naši športniki veselili, kajti obetala se je lepa zima in prijetni božični prazniki, ki so jih nameravali preživeti v prosti naravi, na zimskem solncu.
Hudemu mrazu pa je sledila nepričakovana reakcija. Nastala je silna depre V a, barometer je pričel padati in kar čez noč je potegnil jug. Pričelo je tik pred prazniki deževati. Dež je seveda pokvaril idilo in račune vseh športnikov, smučarjev, sankačev in drsalcev.
Tudi za praznike se Jupiter Pluvius ni usmilil športnikov. Barometer ie ves čas ostal pod normalo, živo srebro je variralo od 0 do 2 stopinj toplote. No, kljub neugodnim vremenskim prilikam pa se mnogo smučarjev ni vstrašilo dežja in mahnili so jo v Kranjsko goro, naš Davos, na Krvavec in na Veliko planino, od koder so prihajale razmeroma ugodne vesti.
Mnogo Ljubljančanov si je oprtalo smuči, pridružili so se iim še nekateri Zagrebčani in tako je bilo za praznike v Kranjski gori prav živahno. Seveda pa smučarji niso prišli v polni meri na svoj račun. Na sveti dan je bilo vreme v Kranjski gori izredno lepo, idealno, le smuka je bila neugodna, ker je bil sneg južen. Včeraj dopoldne pa se ie Pričelo oblačiti in opoldne je začelo deževati, a v Planici snežiti. Zato se ie večina smučarjev vrnila v Ljubljano, v Kranjski gori so ostali večinoma samo Zagrebčani. Slične vremenske prilike so vladale tudi na Krvavcu in na Veliki planini.
Vreme se tudi danes ni spremenilo in kaže vedno južno tendenco. Vremenska poročila sicer pravijo, da je zopet računati z mrazom okoli novega leta, toda vse kaže, da tako hitro še ne bo mraza. Južno deževno vreme imajo tudi po družili evropskih deželah.
Nenadna smrt ljubljanskega trgovca
Nagla smrt je na Štefanovo doletela uglednega ljubljanskega trgovca g. Antona Ravhekarja, stanujočega na Res-Ijevi cesti št. 26 Ko je cdšel na Štefanovo okoh pol 23 z doma, mu je postalo na vogalu Resljeve in Slomškove ulice nenadoma slabo. Na pomoč mu je priskočil odvetniški kandidat Rudolf Alrziikar in ga sipremi] domov. Na stopnjicah pa je Rav-hekar onemogel in se agradi] nezavesten na tla. MrzKkar ie odhitel na kolodvor po stražnika: ko sta se vrniila, sta našla Ravhekarja že nrrtvesa Pozvani zdravn:k dr. Šporn je ugotovil, da je g. RavhekarUi zadela srčna kap in da bi bila vsaka pomoč zaman.
Užaloščeni rodbini naše ?ožalje!
Razstava haršklh kanarčkov
Od nedelje je otvorejna v telovadnici mestnega liceja III. ocenjevalna razstava harških kanarčkov. Ko vstopiš v licej, ti te ljubke ptičke z veselim žvrgolenjem povedo, kje so. V telovadnici te pa sprejmejo s svojim prelepim gostolenjem, da se ti oči zaiskre in srce razveseli.
V predsob ju telovadnice je razstavljenih nekaj kletk plemenskih samic. Med temi je najzanimivejša velika kletka, v kateri skače 8 papagajev prrtlifcovcev. Razstavil iih je g. VVohlfahrt.
Telovadnico je okusno okrasil vrtnar g. Ferant. Sredi dvorane le miza s krasnimi darili, rb straneh sta po dve s-kuprni kanarčkov. Mladiče so uvrstili v skupino A na levi 60 so iih vzgojitelji razstavili po trudaipoVii dobi učenja in odgajanja. Mladiči kar tekmujejo v žvrgolenju in vsak hoče pokazati, kaj se je naučil. Ponosno se tudi ozirajo na mizo z darili, ki jih je osem. Prvo častno prehodno darilo je dobil g. Fr. Golob. Razen tega pa še tri kolajne. Drugo je dobil Iv. Albrecht (srebrn servis), tretje Jože Kulnerič (srebrn servis), četrto Ev. Sever (srebrno košaro za kruh), pšto Anton VVohlfahrt (budilko), šesto in sedmo Fr. Omahen (cigaretno dozo in jedilno orodje), osmo Ff. Golob (srebrn tintafk). Vsi nagrajeni so prejeli tudi kolajne in velike ter male diplome.
G. Ivan Rozman je prejel veliko srebrno kolaino, JoŠko FaKm pa veliko bronasto.
Na desni strani v skupini B je razstavljenih 30 kanarčkov. Ti žvrgole že bolj umerjeno in dostojanstveno. So namreč očetie in mamice na levi strani razstavljenih mladičev.   Ivrdka I. Urbamčič ie
razstavila raznovrstno ptičjo krmo, Fr. Stopica pa različne kletke.
Razstavo ie posetilo doslej okoli 300 ljubiteljev kanarčkov.
Sergej Sazonov umri
V Nizzi je umrl včeraj bivši ruski zunanji ministeT Sergej Sazonov. Zadela ga je kap.
Sergej Dimitrijevič Sazonov je bil rojen 29. julija 1860. v rjazanski guberniii. Po dovršenih študijah se je posvetil diplomatski službi in že leta 1909. je postal glavni pomočnik, leto pozneje pa naslednik zunanjega ministra Izvoljskega. V nasprotju z drugimi ruskimi politiki in državniki Sazonov ni nasprotoval zbližanju med Rusijo in Nemčijo. Vodilna ideja njegove politike je bil splošen evropski sporazum. Za časa balkanske vojne se je pojavila na ruskem dvoru močna struja, ki je zahtevala, naj Rusija poseže v ta konflikt, toda Sazonov se je odločno uprl in tako ie ohranila tudi Rusija strogo nevtralnost. Pozneje ie doživel Sazonov v svoji miroljubni politiki več razočaranj in njegovo stališče se je polagoma omajalo. Ker je bivša Avstro - Ogrska neprestano izzivala Srbiio, ie moral tudi Sazonov na tihem priznati, da njegova politika zbližania z Nemčijo in Avstrijo ni bila pravilna. Za časa druge balkanske vojne je doživela ta politika nov filasko in ko ie zavladalo po porazu Bolgarije tudi v bolgarski javnosti nezaupanje do Rusije, je bilo jasno, da je Sazonov kljub plemenitim ciljem svojo politiko zavozil.
Svetovno vojno bi bil Sazonov rad preprečil, toda njegova moč je bila takrat že popolnoma omajana. V ruski vladi so nastali hudi spori in tako je Sazonov jeseni leta 1916. odstopil Po boliševiški revoluciji je pobegnil najprej v Nemčijo, potem pa v Francijo. Po revoluciji je bilo njegove slave konec. Delil je usodo mnogih drugih ruskih politikov in državnikov — pozabljen, osamljen in zapuščen je preživel zadnja leta svojega življenja.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, dne 28. decembra. Zaprto. Četrtek, dne 29. decembra. Dva bregova. Red D.
Petek, dne 30. decembra. Sodnik Zalamejski, Premijerski abonma.
Sobota, dne 31. decembra. Zaprto.
Nedelja, dne 1. januarja ob 15. uri pop. Snegulčica. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ob 20. uri zvečer. Boljši gospod. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, dne 2. januarja. Zaprto.
OPERA: Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sreda, dne 28. decembra. Bajadera, opereta.
Gostovanje tenorista in režiserja g. Trbu-
hoviča. Red B. Četrtek, dne 29. decembra. Čarobna piščal.
Red C.
Petek, dne 30. decembra. Miloševa ženitev. Red A.
Sobota, dne 31. decembra ob 16. uri pop. Grofica Marica. Ljudska mladinska predstava pri izredno znižanih opernih cenah. Izven.
Nedeljo, dne 1. januarja ob 15. uri. Tri oranže. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ob pol 8 uri. Poljska kri, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, dne 2. innuarja. Zaprto.
UMorsko gledališče
Štirje polni abonmaji so pritegnili vso mariborsko gledališko publiko in omogočili posut gledališča še bližnjim krajem, kakor Slov. Bistrici, Rušam itd. Napravil »e Je araužman z avtobusi mestne občine, kar je vse hvale vredno* Pozna pa se, da preostale le malo pubike za predstave izven abonmaja, tako da so le posebno privlačne operete poooJoottia zasedene V delovanju gledališča pa se opaža in silno občuti nekak zastoj, kateremu vzrok so res bolezni — v veliki meri pa neka utrujenost ki kaže, da ni več tistega ognja, s katerim se je ta sezona tako lepo pričela.
Drama je dala Avcrčenkovo Igro s smrtjo, kateri kritika ni bila sicer ugodna, a mirno moremo trditi, tudi ne čisto pravična. Res ie mogoče igro umevati na več načinov, a zdi se. da so jo igralci tudi pogodili, kajti interpretirali so lo tako srečno, da ie prblika povzela poleg humorja tudi vso satiro na življenje, pred vsem na sodobno življenje. Mani sreče in u-peha ie bi!o z Govekarjevimi Rokovnjačl Liudske igre pač ne gredo našemu ansamblu, pa bodi'si da jih omalovažuje ali pa ne zmore. Nič slabše niso deklanrrali in pretiravali diletantski odri širom Slovenije pred 10. leti, tako da teh predstav res ne moremo prištevati uspešnim; radi tega pa tudi niso našle med publiko pričakovanega odziva lz lanskega leta so ponovili Shakespeare-jevo komedijo Kar hočete.
Opera ki ie prej ponavljala Traviato, ponavlja sedal Madame Butterflv. kar ie vsekakor premalo, če pomMimo. da je agitacija za letošnji abonma šla v znamenju opere. Splošno se zdi da hoče uprava napraviti slovo od opere ob koncu sezone manj občutno, kar je pa gotovo nepravilno in ji nujno priporočamo živahnejši tempo.
Tudi ooereta ponavlja Locarjevo Kristo in Čardaško kneginjo. Novi: Baiadera in Eva nimata velikih privlačnih sil. Bolja le vsekakor Stolzova Lang lang ist her, kar se ne sklada z naslovom »Takrat v starih časih«, kar tudi ni utemeljeno v sicer srebrno lepem prevodu operete, ki ie melodi* jozna in rudi sijajno opremljena, tako da bo še mnogo-, mnogokrat napolnila naše gledališče Z obžalovanjem pa moramo pri-bfti, da našemu ansamblu maujka čut do ffeies. tako da so neke stvari tako silovito girobo odurne, da nam je v resnici žal ker tega nismo bili vajeni niti pri diletantih. Človek ima občutek, da hoče naš oder ustrezati samo galeriji, ki se sicer zabava, a niti nafrnani ne vzgokije. Prišla bi v ki-kem cirkusu enako na svoj nem
Ob tej priliki še besedo o vpletanju nemških stavkov v slov en ki tekst. Ni popolnoma razvidno, ali naj kaže ta Mkin nadrejenost ali podrejenost nemščine, ali naj   le -ugotovi    kvalifikacijo    za nemške
predstave nekaterim igralcem: n dj pa se to, odkar se ie iznesel v IsTBosi prou it proti nemškim predstavam v našem gledališču. Ali naj bo torel vpletanje —ffiičine nekaka protidemonstracija? A'.i naj tefe nemških besed privabi Neme v mi teater, ali naj odbije še ti>te, ki ga že | »ečajo? Pozabiti pač ne smemo, kako mučno in za nas žaljivo ie bilo. ko so vpletali na nemških odrih slovenske in SeŠki besede! v treba, da delamo sedaj ravno isto; s tem bi kazali samo. kako plitev je naš hum r Tudi v Mariboru ugaja ta it.-in predvsem galeriji drugim pa ie naravnost mučen Z -to bi bilo bolje, da se s tem preneha, ko tesa niso delali niti doslej. Čeprav ie nastopal med izralci kot komik trd Nemec L'r-vvaluk. Želimo, da prinese novo leto novo živlienie in nove uspehe!
Dr. P. St.
Beograjski operetni tenor in reiiser g. Trbuliovie gostuje 6e v sredo iveeer • ljubljanski opori in sicer v Kilmanovi opereti Rajadera«. Poje tenorsko piHijo princa Radjamija. Ostala zase iba te operete ka-kor po navadi. Dirigira kapelnik NeBat Predstava se vrši za abonente r«"la I'>.
Opozarjamo na premijero Calderonn-ve drame >Sodnik zalamejskir, ki lx> v petek, dne 30. t. m. v ljubljanski drami.
Operetna predstava pri iiredno rui/a-nih cenah. Na silvestrovo popoldne «»b 16. uri se poje v ljubljanski operi najpriljub-Ijenejša opereta »Grofica Maiira v običajni zasedbi Ta predstava je v rrvi vrsti mišljena kot ljudska-mladinška prod>tnvn te r so zato tudi cene. zelo nizke. Popamezni fo-deži se dobivajo za {>olovično navadno općino ceno v predprodaji v opernem gledališču
žBetežmca
KOLEDAR.
Dane*: Torek, 27. decembra 1927; katoličani: Ivan; pravoslavni: 14. decembra. Tire. Lekv.
Jutri: Sreda, 28. decembra 1927; katoličani: Ned. otroci; pravoslavni: 15. deceml r... Elefterije.
DANAŠNJE PRIREDITVE Drama in opera zaprti. Mino Matica: Na polju slave. Kino Dtoi*: Svejk.
•
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta.
Jutri: Ramor, Miklošičeva cest^ Trnkoczv Mestni trg.
Naš roman
»Skrivnostni mrliči«, je zbudil takoj v začetku splošno zanimanje, ki se bo pa od dne do dne stopnjevalo, ker se izredno napeto dejanje zelo naglo razvija. Da ustrežemo čitateljem, bomo priobčevali roman odslej na zadnji strani v večjih odstavkih. Čitajte to senzacijonalno delo takoj od početka, da vam ne bo žal.
Za kulisami svetovne vojne
Nemški državniki in publicisti sj še vedno prizadevajo dokazati, da Nemčije ire zadene odgovornost za .svetovno vojno. Iz arhiva izbirajo in objavljajo samo one dokumente, ki naj bi nepoučeno javnost prepričali, da ju bila Nemčija nedolžna. Res je. da bi zadostoval samo migljaj iz Berlina, pa bi Avstrija ne riskirala provokacije napram Srbiji leta 1914. Vpliv Berlina na Dunaj je bil pa v tem pogledu večji, kakor vpliv madžarskega ministrskega predsednika Tisze, ki ni bil navduši n za vojno. Tisza je bil proti vojni iz previdnosti in bojazni, da centralne države niso dovolj oborožene in pripravljene. Berlinu je bilo največ k/c-če na tem, da pridobi Tiszo za vojne načrte nemškega imperijalizma. Sam cesar Viljem je opetovano potoval in-cognito v Budimpešto, da bi pregovoril grofa Tiszo, naj se zavzame za vojno.
Zadnji sestanek med Viljemom in Tiszo se je vršil v decembru 1917. Cesar Viljem je prispel takrat v Budimpešto pod najstrožjim ineognitom. Ni se pripeljal v dvornem vlaku, marveč z navadnim vlakom, s katerim so prevažali vojake na bojišče. Navzoč je bil samo grof Tisza, nemški poslanik v Budimpešti grof Furstcnberg - Stamm-helm in nekaj policijskih uradnikov. Sestanek se je vršil na peronu budim-peštanskega kolodvora. Cesar Viljem je stopil iz vagona II. razreda in se kak»ih 20 minut pogovarjal s TVzo. Cesar je govoril zelo razburjeno in je bil z rezultatom pogovora nezadovoljen. To se je pokazalo takoj, ko je Ti^zz zapustil kolodvor. Viljem se je obrnil k nemškemu poslaniku in začel zabavljati na Tiszo, češ, da je straliopetncž. Na Tiszov naslov so padale iz cesarskih ust najgrše psovke. Viljem je na-zval Tiszo tudi osla. Jezil se jc na Tiszo zato, ker je odklonil zahtevo nemškega generalnega štaba, da bi prišla tudi avstro-ogrska armada pod nemško vrhovno poveljstvo. Tisza je Že takrat slutil, kaj bo in je izjavil Viljemu, da centralne države ne morejo računati na srečen izid vojne. Viljem je seveda še vedno sanjal o aneksiji severne Francije, Belgije in ozemlja ob Baltiškem morju. Zato ni čuda, da se je tako razjezil nad Tiszo.
5. ianuaria 1928
Velika veselica Ciril Metodove družbe t .Narodnem domu.
Pisane zgodbe h naših krajev
Avtomobilska nesreča v Beogradu. — Stekel pes v Zagrebu. — Krvava polnočnica. — Strašna smrt železničarja. — Carinska
afera na Sušaku.
Dnevne vesti.
J<; Ljubljani, dne 27. decembra 1927.
— Rumunska kraljica v Beogradu. Na
ncvega leta dan prispe rumimska kraljica Marija v Beograd, da prisostvuje veselemu dogodku v kraljevi rodbini.
— Vprašanje novega predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Po smrti zaslužnega predsednika viš. dež. sodišča v Ljubljani dr. Janka Babnika se nehote vsiljuje vprašanje, kdo bo njegov naslednik. Slovenci imamo dovolj dobrih pravnikov in naša sodišča poslujejo tako vzorno, da bi pač lahko pričakovali, da ostane to važno mesto tudi v bodoče v slovenskih rokah. Toda po naših informacijah je pričakovati, da dobimo za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani — Srba. V principu temu hnenovastfu ne bi mogli ugovarjati, toda bojimo se, da pri tem ne bo merodajno načelo izmenjavanja odličnih pravnikov med po edinimi pokrajinami naše države, kar bi lahko rodilo za naše sodstvo zelo dobre posledice. Če bi namreč poslali v Sloveniio na mesto predsednika vl5. dež. sodišča Srba, obenem pa podelili odgovarjajoče mesto v Srbiji Slovencu, bi bilo to razumljivo in upravičeno. Ker je pa več kot verjetno, da se bodo merodajni krogi pri imenovanju novega predsednika viš. dež. sodišča v Ljubljani ozirali na povsem drugačne motive, jih moramo Že vnaprej opozoriti, da ta korak v slovenski javnosti gotovo ne bo naletel na odobravanje.
Občinski svet v Kočevju razpuščen. Beograjska »Pravda« poroča, da je ministrski predsednik g. Vukičevič podpisal odlok, s katerim Je občinski svet y Kočevju razpu-ščen. 2a gerenta je imenovan dr. Martin Čuš.
— Podpora gjadujočemu prebivalstvu.
Ker v nekaterih krajih splitske oblasti prebivalstvo že zdaj gladuje, je minister za socijalno politiko nakazal 500.000 Din podpore, ki Jo bo splitski oblastni odbor razdelil med najbednejše prebivalce.
— Delavska stanovanja. Minister za socijalno politiko je dovolil maTiborski oblastni skupščini 2 milijona dinarjev posojila, ki se bo porabilo za delavska stanovanja. Enako svoto Je votirala v ta namen tudi mariborska oblastna skupščina.
— Iz državne službe. Upravnik skladišča sirovega tobaka Peter ŠegviČ ie premeščen iz Ljubljane v Novi Sad; poštni uradnik Maks Remc je premeščen od pošte I. k poštni diTekoiji v LJubljani.
— V naše državljanstvo je sprejet dosedanji češkoslovaški državljan Bogomil Ć e h a k iz Ljubljane.
— Češkoslovaška delegacija na proslavi lOOletnice Matice Srpske v Novem Sadu. K proslavi lOOletnice Matice Srpske v Novem $2du pošlje češkoslovaško prosvetno ministrstvo ministerljalnega svetnika J. Inder-ko. Češkoslovaška - jugoslovenska Liga s Strossr^averievo knjižico v Pragi pa znanega zgodovinarja prof. dT. Paula, ki bo zastopal tudi Osrednjo zvezo češkoslovaških profesorjev.
— Nov zakon o prometnem osobju. Več organizacij udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev je zahtevalo od centralne uprave, da se zavzame za novi zakon o prometnem osobju in novi pravilnik, čigar osnutek Je bil izdelan že pred tremi leti.
— Prejemki   suspendiranih uradnikov.
Generalna direkcija državnega računovodstva Je izdala razpis, glasom katerega smejo pristojne oblasti odtegniti suspendiranim uradnikom samo polovico osnovne hi položajne plače, ne pa stanarine, odnosno rodbinskih in draginjskih doklad. Dra-ginjske doklade se smejo znižati samo tedaj, če je bil uradnik že poprej disciplinarno kaznovan.
— Iz Tržiča: Kolo Jugoslovanskih sester v Ljubljani priredi v Tržiču lOtedenskl gospodinjski tečaj, čigar podrobno organizacijo je poverilo ravnateljstvu meščanske šole, kjer se bo tečaj tudi vršil. Pričetek tečaja je določen na 9. januarja 1938. V tečaj se sprejmejo mladenke, ki so odrasle Šoli. Kako so eospodinjski tečali Kolašic priljubljeni, dok ✓ ije dejstvo, da je moral Tržič čakati leto in pol, predno je mogel priti na vrsto. V tečaju se poučuje praktično gospodinjstvo v vseh panogah, ki ga podaja priznana strokovnjakinja ga. Svetelova. šivanje in krojno risanje bo poučevala gdčna. Barletova. Ker je to prvi tečaj te vrste v Tržiču, je pričakovati velike udeležbe, prijave sprejema ravnateljstvo meščanske šoje od 31. decembra do 7. januarja 1928. Pouk je brezplačen, gojenke plačajo le to, kar zakuhajo. Pouk bo celodneven od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer s primernim opoldanskim odmorom. Če se priglasi zadostno število delavk, ki so le zvečer proste, se bo za nje napravil poseben večerni tečaj s par večeri v tednu. V tečaju se dalje vrše še poleg tega razna predavanja iz higijene, vrtnarstva Itd., katere prevzemo strokovnjaki. Interesente opozarjamo, naj ne zamude ugodne prilike.
— Smrt nadebudnega novinarja. V Sarajevu je umrl na božič novinar Jovo Bo-šković. Z njim ie legel v prerani grob izredno talentiran in mnogo obetajoč novinar. Bavil se je tudi s književnostjo in sodeloval je pri raznih ki>.irnih revijah. Nedavno je izdal zbirko svojih pesmi, ki jih je kritika ocenila zelo ugodno. Sgdeloval je pri sarajevskih ter raznih zagrebških in beograjskih listih. Mir prahu njegovemu!
— Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Jutri, 28. t. m. ob 11. dopoldne se bo vršil v dvorani hotela Union v LJubljani cbčni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Delegatom je dovoljena polovična vožnja po železnici. Za potne stroške morajo skrbeti delegati sami, odnosno njihove podružnice.
— Na Silvestrovo se v veselju poslavljamo od starega leta in z najboljšimi upi stopamo v Novo leto. Spomnite se pri tej priliki najbednejših slepih s kakršnimkoli darom. Darove sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, VVoMova ulica 12.
— Podpornemu društvu slepih so darovali: V po čaščenje spomina na pokojnega dr. J. Babnika Asta Vodopivec 300 Din, Supa nčič Filip v počaščen je spomina na pokojnega Gabriela Jelovška 100 Din, uradni-štvo hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v počaščenje spomina umrlega g. ravnatelja Mikuža 1000 Din. Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala.
— Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na II. ofertno licitacijo za montiranje, barvanje in izdelavo kolovoza železnega mostu preko zapadne Mo-rave pri selu Jasika na državni cesti Kra-gtijevac - Kruševac do zneska 614.276.44 Din, ki se bo vršila dne 4. januarja 1928 v računskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski Gradbene direkcije, Turjiški trg l/I.
— Prihod naših podmornic. Sredi januarja prispeta v Boko Kotorsko prvi naši podmornici, ki sta bili nedavno zgrajeni v Angliji. Oddelek naše mornarice se že več tednov vežba v angleških vodah, tako da bosta podmornici pripluli v domovino že pod vodstvom in upravo naših mornarjev.
— Smuški tečaj pri Koči na Sv. planini, 9S5 m, se je moral vsled nenadnega silnega Juga odgoditi. Za slučaj, ako se prijavi dovolj udeležencev in ako zapade nov suh sneg, se bo vršil šestdneven tečaj in sicer od 5. do 10* januarja 192S pod enakimi pogoji, kakor je bilo Že objavljeno. Prijave sprejema voditelj tečaja g. R. Badjura, Ljubljana, Bleiweisova cesta 10, palača velikega župana. — Litijska podružnica SPD.
— Smrtna kosa. Danes je preminul v Ljubljani posestnik in trgovec g. Anton Ravhekar. Pokojni je bil v poslovnem svetu splošno znan in priljubljen kot soliden in značajen mož. Bil je dolga leta član na-čelstva Gremija trgovcev m kot tak se Je vedno uspešno udejstvoval. Pogreb bo v sredo ob 2. popoldne z Resljeve ceste št. 26. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Smrt starega novinarja. V soboto je umri v Beogradu eden najstarejših jugoslovenskih novinarjev in publicistov Nikola MarkoviČ. Kot novinar se je začel udejstvo-vati pred dobrimi 50 leti v Temešvaru in Novem Sadu. Sodeloval je s pokojnim Sve-tozatjem Miletićem, Jaso Tomičem in Jankom Peričem. Po vojni je prišel k »Samoupravi«, pri ^teri je ostal do smrti. Dosegel je visoko starost 78 let.
— Senzcijonalen samomor v Sarajevu. Na božični večer je izvršil samomor glavni knjigovodja sarajevske Mestne hranilnice Jovan Radulovič. Ni Še znano, ali gre za nesrečen slučaj ali pa za samomor. Danes se je pričela pri Mestni hranilnici revizija, ki bo morda pojasnila to zagonetko. Vest o Radulovičevem samomoru je izzvala v Sarajevu veliko senzacijo.
— Nesreča. Franc Sircelj, 301et-ni čevljar iz Dobrunj, je doma pri delu tako nerodno manipuliral s čevljarskim krivcem, da si ;'e skoraj odrezal palec leve roke. Prepeljali so ga v bolnico.
Iz Ljubljane
—Ij Protestni shod proti davkom na plače privatnih nameščencev se vrši v sredo dne 28.^t. m. ob 8. uri zvečer v desni dvorani hotela Union. Namen protestnega shoda je zahtevati zvišanje sedanjega popolnoma nezadostnega eksistenčnega minimuma poleg pravičnejše razdelitve davka na plače privatnih nameščencev. Po sedaniih predpisih ta davek najtežje obremenjuje slabo plačane privatne nameščence, oženjene In one z družino. Z novim proračunom se namerava eksistenčni minimum znižati na Din 5000 letno, dočim so bili zasebni uradniki celo po starih avstrijskih predpisih do leta 1927/28. do zneska Din 20.355 letnih prejemkov prosti davka. Vlada Je pred nekaj dnevi stavila na dnevni red finančnega odbora vprašanje davka na plače privatnih nsmeščencev. Dokler to vprašanje še ni definitivno urejeno, je še čas, da zahtevamo, da se sedanja krivična odmera tega davka, ki ne pozna nobene razlike med oženjenim! in neoženjenimi privatnimi nameščenci in ki one nameščence z nizkimi plačami, s katerimi že tako ne morejo izhajati, najtežje obremenjuje, odpravi in da se novi predpisi za proračunsko leto 1928/29 prilagode življenskim razmeram, v katerih morajo živeti privatni nameščenci naše države! Zato vsi na protestni shod v Union, da eno-dušno poudarimo naše zahteve! — Privatni nameščenec.
—Ij Redni občni zbor Društva železniških upokojencev se vrši, in sicer: dne 6. januarja ob 9. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani podružnice v Mariboru; dne 8. januarja 1928 ob 2. uri popoldan v salonu pri Levu, Gosposvetska cesta 16 v Ljubljani, Člani se vljudno vabijo. — Odbor.
—Ij Društvo »Soča« proslavi 31. t. m. ob 20.30 zvečer Silvestrov večer v Ljubljanskem dvoru z bogatim sporedom resnih in šaljivih nastopov, komičnih prizorov, žive sliV? itd. itd. Sodelujejo sami odlični igralci in govorniki. Vabijo se društven3ki in prijatelji društva. Vstop prost. 1010-n
—Ij Pravljice za deco pripoveduje v sredo 28. t. m. ob 3. uri popoldne članica naše drame gdčna. Juvanova in sicer v Uni-onu, I. nadstropje, v beli dvorani, vhod v Frančiškanski ulici 2. K mičnemu pripovedovanju uljudno vabi T, K. D. »Atena«.
—li Napredno gospodarsko društvo za dvorski okraj naznanja svojim članom In prijateljem, da priredi danes, zvečer ob 8. uri v Kazini. II. nadstropje, zanimivo filmsko predavanje. Lepi naravni posnetki iz Rogaške Slatine, Solnograške in severne Alzacije. Vabimo k obilni udeležbi. Vstop prost. — Prosvetni odsek.
— Zim>ki krojni tečaj za IrroJače in šivilje po najmodernejšem preizkušenem angleškem minister - kroju se prične jk> no-
vem letu. Isto za dame, ki se želijo izobraziti za saroouporabo. Revnejšim znižati honorar Učencem se po izvršitvi tečaja brezplačno preskrbijo mesta. — Izdelava krojev. Dame, ki nimajo časa Čez dan, dobijo poduk lahko v poljubnih popoldanskih ali večernih urah. — Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. — Telefon 3497. — Poštni predal 327. 1008-n
Silvester na Taboru
Bogat, zabaven spored
Ij Kopališče Tabor odprto za javnost vsako sredo in soboto od 8—19 ure, ob nedeljah od 8—12 ure. Vhod nasproti vojašnice. 99-L
Oblačila tvrdke j MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša.
—Ij Največjo izbiro BLUZ, otroških OBLEKC in PLAŠCKOV nudi ceno KRI-STOFIC . BUČAR. 119-L
—Ij Moderno oblečena dama nosi k najnovejši večerni toaleti samo gravirano, široko zlato zapestnico. Glej izložbe F. Čuden, Prešernova 1. 136-L
14. januarji1928.
Društven ples
Sokola I na Taboru
Iz Celja
—c Silvestrov večer priredi Sokolsko društvo v Celju dne 31. decembra v veliki dvorani Celjskega doma. Spored večera bo zelo lep in zanimiv.
—e Smrtna kosa. Umrla sta 761etni posestnik Ivan Vrečar iz Lise pri Celju in 741 etra krojaški pomočnik Anton K r a n j c v Celju. N. v m. p.!
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu.
Pride! Pride! IVAN MOŽJUHIN
slavni ruski igralec v svojem najnovej* šem, največjim in najlepšim velefilmu
Katastrofa na Dunavu pri Bratislavi
V četrtek in petek je Dunav naplavil ogromne mase ledu in povzročil v bratislavskem pristanišču ogromno škodo. — Velika
nevarnost katastrofalne poplave.
„Casanova"
Elitni Kino Matica. — Tel. 2124.
Iz Maribora
—»m Južno vreme. Dočim so bili pred-božični dnevi izredno mrzli in se nam Je obetala za božične praznike prav huda in ostra zima, se je vreme zadnje dni nenadoma spremenilo in dobili smo namesto novega snega prav pohleven dež, ki je spremenil ulice v blato in brozgo. Marsikomu, ki se je že pripravljal, da prebije božične praznike v lepi zimski naravi vrh Pohorja, je vreme pokvarilo veselje. Zato so Mariborčani čez praznike ostali večinoma doma in Iskali razvedrila V raznih predmestnih gostilnah ob poticah :^ dobri kapljici. Prav živahno pa je bilo oba dneva na drsališču, j kjer se je staro in mlado skušalo v drsalni umetnosti. Za sankarje v neposredni okolici mesta ni bilo pripravnega terena in so zato žalostno zrli na zasneženo Pohorje. Radi renadne vremenske spremembe ie začela Drava naglo naraščali, vendar pa doslej Se ni poročil o večjih poplavah.
—m Slabe ceste so prišle baš te dni do polne »veljave«. Zlasti navdušeni so prebivalci koroškega predmestja, kjer se cesta kar cedi v blatu. In če pridirja težak mestni avtobus ali kak drug avtomobil, te obri-zga z blatom in snežno brozgo od pete do glave, tako da si bolj podoben zidarju, ki se pravkar vrača z dela, kakoT pa mariborskemu meščanu. Mestna občina bi napravila vsem, ki morajo uporabljati Koroško cesto, veliko uslugo, če bi poslala tja par pometačev, da bi blato vsaj za silo postrgali. Nič boljše se ne godi tudi prebivalcem nekaterih drugih predmestnih ulic in cest.
—m Potreba novega plinskega omrežja. 0 priliki vsake proračunske razprave se govori v občinskem svetu o potrebi novega plinskega omrežja, vendar pa je ostalo doslej le pri razpravah in obljubah. Nesreče pa ki se v zadnjem času dogajajo vedno pogosteje, pričajo, da je plinsko omrežje že v takem stanju, da ie temeljito popravilo nujno potrebno. V zadnjem Času so začele pokati ulične cevi, pri čemer uhaja plin v sosedne hiše in ogroža zdravje prebivalcev. Bilo bi pa tudi v interesu racijonelnega gospodarstva, ker je ugotovljeno, da uhaja radi slabega omrežja skoraj 50% plina in se ni prav nič Čuditi, če mestna plinarna ne uspeva in izkazute deficite.
J        Danes ob: 4., pol 6., pol S in 9.
I Ma polju
i
i ■
i
Velefilm  ljubezni, borbe  in veselja.
Rivala v ljubezni, njune borbe, pustolovščine in doživljaji. — Dva protivnika, dva prijatelja. — Pretresljive in komične ljubezenske epizode — itd.
V slavni vlogi najlepša Španjolka
D0L0RES DEL RI0
Že 30 let Dunav ni zamrznil in zato so prebivalci Bratislave pred božičnimi prazniki s tem večjim zanimanjem opazovali široko strugo Dunava, pokrito z debelim ledom, v katerem so obtičali vsi čolni in parniki. Pod ledom je valila reka svoje mogočne valove in neprestano se je čulo pokanje ledene skorje. Prebivalstva se je začel že v četrtek polascati strah, ker je bilo pričakovati, dia ves led razpoka in da začne Dunav metati ogromne ledene plošče na obaio. Bali so se 2Jasti ribiči za svoje čolne. In res je začel Dunav že v četrtek zvečer lomiti led m rušiti vse, kar je dosegel. Podirali so se pristaniški mostiči, lomile ribiške ladje in trgale težke železne verige.
V petek popoldine in zvečer je Dunav dvakrat mogočno dvignil ledeno skorjo. Pretrgale so se vse verige in vrvi, s katerimi so bile ladje privezane k obrežju. Bližala se je katastrofa. Takoj prvi naval ledu je uničil več ribiških ladij, remorkerjev in pristaniški elevator, Čigar železno konstrukcijo je podrl led na breg. Potopil se je tudi rernorker z bencinom i>koda ie ogromna.
A bilo je jamo. da se katastrofa šele pričenja, kajti pričakovati je bilo ponovnega navala debelih ledenih plasti. To pričakovanje se je žal izpolnilo. Mase ledu %o porušile vse pristaniške mostove, železobetonska ladia »Bcon«
je dobila veliko razpoko in nevarnost, da uniči led vse, k»r je bilo v pristanišču, je posta>aJa vedno veoia. Na mnogih krajih je prišlo do kritičnih prizorov. Neki finančni nadzornik je stal na državnem pontonu in priskočil v zadnjem hipu na pomoč dvema zakoncema, ki bi bila našla v valovih smrt, ker je led pritisnil na ladjo, na kateri sta čakala, da ju odpeJje s čoln: m na breg. Komaj sta bila zakonca na bregu, n ledene mase navalile na ladjjo in jo odnesle daleč od mesta, kjer tiči zdaj sredi refoe. Ribarska podjetja Glocfcel in Karaš so utrpela veliko škodo, ki znaša več sto tisoč Kč. Vse njihove tovorne ladij e, natovorjene z ribami, je Dunav odnesel na sredino struge, kjer tiče sedaj polomljene sredi ledu.
V petek ponoči je sledil nov pritisk ledu. ki je pozvročil zopet ogromno škodo. Na obeh straneh Pimava je delalo noč in dan vojaštvo, ki je ogrožene kraje evakuirajo. V soboto zjutraj je Dunav naplavil tolikv> ledu, da se je struga za jezila in da je voda deloma prestopila bregove. Nastopiti so morali novi oddelki vojaštva, ki so rešili na bregu, kar se je še dalo rešiti. Na obeh straneh so pripravljeni rešilni Čolni za slučaj poplave, ki je neizogibna, kajti iz porečja reke Mora ve kn tudi z Dunava prihajajo alarmantne vesti, da je začela voda povsod rapidno naraščati.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
HMM
Nov prekooceanski polet
Nove žrtve oceana?
Dasi so vremenske prilike za letalske podvige skrajno neugodne, je vendar v petek startala ameriška letalka AArss Gravsonova k ponovnemu preko-oceanskemu poletu. Kakor znano je letalka poskusila svojo srečo že pred tremi meseci, a se je morala vrniti, potem, ko je preletela že okoli 1000 milj. Baje je nastal v strojih defekt, po drugi verziji pa je nastala na avijonu mala revolta, kajti navigator in pilot sta si skočila v lase in tudi letalka se je baje udeležila tega originalnega prepira.
Letalo Qraysonove »The Dawn« je startalo ob 5.07 zjutraj na letališču Courtissfield in poletelo v smeri proti Harbour Orače. Letalko spremljajo na poletu pilot Goldsborough, bivši norveški mornariški častnik Oskar Omdal in navigator Fred Kohler.
Letalo bi v normalnih prilikah moralo pristati še tekom istega dne v Harbour Grace. Toda avijon je moral imeti defekt, ali pa je smele letalce doletela katastrofa, kajti zadnja vest o letalcih je prispela iz Halifaxa. Radio-po-staja na otoku Sable je javila, da je letalo imelo defekt. Zadnjič so letalo opazili pri rtiču Cod, država Massachus-sets, potem pa je izginila vsaka sled za njim.
Tudi na božični dan in včeraj na Štefanovo ni bilo o smelih letalcih nobenega sledu. V ameriški javnosti prevladuje bojazen, da polet ni uspel in da so letalci zaglavili in plačali svojo drznost ž življenjem.
Še vedno Nungesser
Kanadska vlada je te dni sklenila počastiti spomin obeh francoskih letalcev Nungesserja in Colija, ki sta 8. maja skušala preleteti ocean, a sta postala prva njegova žrtev, na ta način, da je imenovala dve jezeri in njune odtoke v drŽavi Ontario z njunimi imeni. Obe jezeri sta bili šele letos letalskim potom odkriti in se nahajata med 51. in 55. stopinjo severne širine in 92. in 94. stopinjo zapadne dolžine. Obe jezeri sta dosedaj tvorili domeno Indijancev.
*
Nungesserjevo mater je te dni v Parizu posetila avstrijska letalka gospa Dillengova. Obe dami sta se prisrčno razgovarjali, med pomenkom pa je Nungesserjeva mati izjavila, da Še vedno upa na povratek svojega sina. Trdno je uverjena, da je njen sin pristal na kakem otoku, boji se samo, da mora sedaj trpeti mraz in pomanjkanje. Želela je nato letalki veliko sreče k nameravanemu prekooceanskemu poletu v letu 1928.
Literarno pohujšanje na Norveškem
Francoski pisatelj Maurice Bedel, odlikovan lani s Goncourtovo nagrado, je izdal nedavno roman »Jerome, 60. stopinja severne širine«, čigar dejanje se vrši na Norveškem. Junak romana je mladi Francoz Jerome, avtor gledaliških iger. Na Norveškem hočejo vpri-zoriti njegovo delo in zato odpotuje avtor tja in kar tam vidi odnosno sliši, tvori glavno vsebino romana. Jerome se prepriča, da vladajo na Norveškem glede ljubezni zelo čudne razmere. Norvežanke baje nimajo IjubČkov kakor Francozinje, marveč samo začasne soproge. Poroče se za nekaj mesecev, potem se pa ločijo in znova poroče. Tako gre to menjavanje mož v neskončnost. Avtor omenjenega romana trdi, da daje na Norveškem zaroka že zakonske pravice. Bodoča tašča poveri svojo hčerko na noč bodočemu zetu. Zaročenci se pa često razidejo In tako se dogaja, da mora dekle drugemu snub-
cu priznati, da je bilo že zaročeno odnosno dejansko tudi poročeno. Vsak mladenič dobro ve, kaj pomeni za dekleta zaroka.
V prestolici Norveške je nastalo veliko razburjenje in ogorčenje nad tem romanom.    Norveški   listi zahtevajo, naj oblasti prepovedo francoskemu pisatelju stopiti na norveška tla. Obenem j zbirajo po mestu podpise   proti izdaji francoskega romana. Več tisoč Norvežanov je podpisalo izjavo, da nobeno založništvo ne sme izdati prevoda tega žaljivega romana. Nasprotno pa šved-I ski in danski listi zelo pohvalno pišejo ' o novem francoskem romanu in pravijo, da se avtor prav nič ne moti. Kodanjski list »Politiken« meni celo, da je Bedel zadel žebelj na glavo._
Gospodarstvo
Naš izvoz v novembru
Generalna direkcija carin je objavila statistične podatke o našem izvozu v novembru, iz katerih je razvidno, da sn>o uvozili 349.658 ton raznega bi a«a v skupni vrednosti 662,396.153 papirnatih aH 56,813 tisoč 888 zlatih Din. V novembru lanskega leta je znašal naš izvoz 426.783 tem v vrednosti 796,183.744 Din. V primeri z lans4dm letom se je, tore! letos v novembru naš izvoz znižal po teži za 77.125 ton, oo vrednosti pa za 173,787.594 pernatih aH 15 milijonov 947.457 zlatih Din. V odstotkih znaša nazadovanje po teži 18.07, po tre-dnosti pa 21.92. Nazadovanje izvoza Je najobčutnejše pri pšenici, koruzi in žiru sploh, dalje pri slivah in živi živini. Izvoz pšenice je nazadoval v primeri z novembrom lanskega leta za nad 74 milijonov, koruze pa za nad 93.9 milijonov. Izvoz suhih dhr le nazadoval od 57,530.688 na 33 milijonov 249.014. izvoz živine pa od 45.397 tisoč 640 na 28.400.400 Din. Znatno je-nazadoval tudi izvoz svežega mesa in sicer od 38.262.567 na 29,173 049. Porast izvoza je opažati samo pri hmelju, živih prašičih, maslu, siru, jajcih in lesu. Toda ta poratt ni tako velik, da bi mogel nadomestiti rapidno nazadovanje izvoza našega žita.
Od 1. januarja do 30. novembra Mo Izvozili 3.963.921 ton raznega blaga v vrednosti 5.871,468.693 papirnatih ali 536.146 tisoč 300 zlatoh Din. Lani v istem času J« znašal naš izvoz 4.511.934 ton v vrednosti 7.195.612.671 Din, tako da ie nazadoval od lani po teži za 519.013 ton (12.14 od*tot.) po vrednosti pa za 1.324,143978 papirnatih.
afl  120,704.4.37 zlatih Din (18.38).
*
—g Carinski dohodki o^ L do 10. <*t-cembra sa znašali 47.073.372 Din. Od tega odpade na carinarnico v TV>eradu 10.353
tisoč 524. v Zagrebu 10,679.528. V Novem Sadu 7,533.973. v Ljubljani 10.768 224. v Dubrovniku 3,456453, v Skc-plju 2.485.785. v Splitu 1.795 895. Zanimivo ie. da izkazuje največ dohodkov liubfjaitska ca mamica. Od L aprila do 10. decembra so znašali carinski dohodki 1.194,591.551 Din. V proračunu je bilo določeno za ta čas 1.172,636.874 dinarjev.
—g Protest Centrale industrijskih korpu-raeij. Centrala industrijskih kornoracij Je protestirala v finančnem ministrstvu proti samovoljnemu tolmačenju odredbe čl. 70 t. & finančnega zakona za L 1027—10*28, ki pa tolmači direkcija davkov tako. da bi morili kvalificirani trgovski, obrtniški in industrijski delavci plačevati dohodninski davek tako, kakor privatni nameščenci, do?im ao ffa doslej plačevali kot ročni delavci. Privatni nameščenci plačujejo znatno večji davek kakor ročni delavci in zato se je Centrala industrijskih kornoracij zavzela za težko prizadete kvalificirane delavce. Centrala pripravlja poseben elaborat, v katerem bo predlagala, kako naj se to vprašanje pravično reši.
Knjige, brošure, časopise« vsakovrstne tiskovine za društva, trgovce, obrtnike, urade in denarne zavode, delnice, 'enake, posetnice, osmrtnice itd. izdeluje Učno to ceno
Narodna tiskarna v Ljubljani
20
Maurice Renavd — Albert Jean:
Skrivnostni mrliči
Roman.
— Ne razburjajte se, gospod. V ranciji je bilo ukradeno truplo, na Danskem pa napadena nedolžna žrtev. To sta dva dogodka, ki se gotovo ne bcsta ponavljala in ki nista v nobeni zvezi. Ne smel bi vam oni dan pripovedovati o pogovoru s profesorjem Bra-cbatom. Zato pripisujete tem dogodkom tako strašen pomen.
— Ne, CIaude. prav ste storili, da ste mi povedali. Moja dolžnost je slišati vse kritike in poslušati vsak svarilni glas. A glas mistra Brachata z medicinske fakultete ne soada med one, ki bi jih smeli ali morali preslišati. Vidim ga, kako vas gleda z otožnimi očmi učenjaka, in slišim ga, kako vam pravi:
»Ali pa veste, gospod, da pouk anatomije sploh ne bo več mogoč, če se bo to nadaljevalo? Ali pa si bo morda treba preskrbeti trupla, da bodo mogli obnoviti svoje delovanje znanosti naklonjeni zločinci, kakor sta bila Burke in Hare. Kaj se vračajo časi resurexi-OEistov.? Mar bomo morali kupovati na ta način dobavljena trupla, da ne bo treba Črtati medicine in kirurgije iz registra civilizacije?«
— Burke in Hare! Kmalu bomo praznovali stoletnico njunega delovanja — njunega in mnogih drugih. Senca, ki so jo vrgli na svojo dobo, sega celo do naših časov. Smothering, to je umor, pri katerem ostane truplo žrtve skoraj nepoškodovano. Smothering! Izgovorite to besedo v kaki vili zvečer, ko se pripravlja trgovec na odhod
ponoči, ko ne sveti luna... Videli boste, kako porazen vtis napravi nanj ta grozna beseda.
— Toda, gospod, — ie odgovoril CIaude smeje. — vse to ie daleč od nas.
— Treba se je pravočasno zavarovati in tudi bližnjemu priskočiti na pomoč v nevarnosti. Previdni moramo biti. Pokopališke hijene so izkopavale trupla že pred resurexionisti. Šele ko so bila pokopališča dobro zastražena, so pričeli razni Burkeji in Hareji svoj posel. Zdaj je položaj skrajno napet. Brachat je vam jasno povedal, za kaj gre. Torej, nekoga so hoteli zadušiti s smolno masko. A truplo mlade igralke je bilo izkopano in ukradeno. Napadalci, ki so napadli Danca, so naibrž mislili, da je bolje začeti kar z umori, kakor pa z izkopavanjem trupel. Morda so izbrali zločinci, ki so ugrabili Manon Duguetove, slavno truplo samo zato. da odvrnejo od sebe sum.
— Grob Manon Duguetove, — je pripomnil CIaude. — ie bil posebno dcbro zastražen, ker ie ležal v njem dragocen nakit. Ne razumem torej, čemu bi si bili izbrali baš njeno...
— Truplo Manon Duguetove, — je dejal sir James, — je bilo podvrženo kemičnemu procesu tako. da bi ostalo vsaj nekaj časa nedotaknjeno. A novine so to omenjale* ko so poročale o pogrebu. Nedotaknjeno truplo ie pa zagonetnim dobaviteliem zelo dobro-došlo.v
— Odločitev je težka, dragi CIaude.
Mar ne delam dobro? Je pravica na moji strani? Za kaj se nai odločim? Za znanost? Za cerkev? Bog mi pomagaj najti '>bod iz teme, v kateri tavam.
— Todia »pomagaj si sam in bog ti bo pomagal«. Dragi CIaude, najina dolžnost je bedeti. Opozorjena sva že. Za začetek bi vas prosil, da ostanete v tesnem kontaktu z osobjem anatomičnih irstitutov. Mnogo mi je ležeče na tem, da bi dobival vsak dan točne informacije o vsem, kar se godi in govori v anatomičnem svetu. Zanimajte se malo tudi za vse, kar dobivaio anatomični instituti. Informirajte se previdno o vseh obdukcijah, tudi o onih. ki se vrše v zavodu za sodno medicino. Najbolj se pa zanimajte za trupla v mrtvašnicah. In prosim vas, CIaude, odpeljite se takoj v Clamart. Seveda ne sme nihče vedeti, kaj je vas prignalo tja.
— Bodite brez skrbi, sir.
— Zvečer me obvestite o vsem, kar ste videli. Šele zvečer. Do oetih vas ne bom potreboval. Vreme ie krasno. Morda bi porabili ugodno priliko za popoldanski izprehod po gozdu z gospodično. Nu, CIaude. kdaj bom pa lahko rekel »z gospodično nevesto«?
Oba sta se zasmeiala. CIaude je skril svojo radost in odgovoril:
— Upam, da kmalu.
— Kaj torej še čakate? — je vprašal sir James. — Saj vas ljubi, mar ne?
— Ah! To je moja druga veroizpoved, sir. Verujem v boga in v ljubezen nje, ki jo ljubim. Služiti vam. velikemu Kristusovemu služabniku, in osrečiti svojo ženo. to je vse, kar si želim.
— Naiprej pa hočete stopiti z gospodično Maxenco Albanovo pred oltar, kajne? In mislim, da bo treba v ta namen stopiti pred njenega očeta in prositi za njeno roko. Nu, CIaude. kaj se ne upate? Odlašate?____Ali hočete, da nataknem jaz bele rokavice?
— Iskrena vam hvala. — ie odgovoril CIaude in zopet sta se oba zasme-jala. — Odlašava to z Maxenco, ker veva. da bo ubogi stari papa zelo osamljen, ko ga hčerka zapusti.
— Vaš prijatelj, vaš bodoči svak — Erik, mislim, da mu je ime. stanuje vendar v ulici Bonaparte?
— Da. Erik.
— No torej! Mai on ne more nadomestiti svojemu očetu hčerke?
— Baš zato. sir. Erik je stanoval, kakor veste, doslej s sestro pri očetu. Da bi pa mogel nemoteno delati, si je najel te dni stanovanje v ulici des Arenes. v hiši, kjer stanuje moi brat. In zato se mi zdi bolje pustiti Maxenco še nekaj časa pri očetu.
Sir James mu je položil roko na ramo in mu dolgo gledal v oči.
Sir James mu ie položil roko na ramo in mu dolgo gledal v oči.
— Zlata duša ste, moi mali CIaude. Toda pravim vam. — in prepričan sem, da On, ki naju sliši, soglaša z menoj, — pravim vam: ne pustite sreče čakati v predsobi! Sreča je božja poslanka. Sprejmite jo takoj, čim pride.
— Tako, zdaj pa pojdite! Clamart vas kliče. To ni posebno prijetno, upam pa, da vas popoldne bogato poplača za dopoldne.
Ko Je ostal sir James sam. ie stopil k oknu in se zamislil. Zlati solnčni žarki so poljubljali njegovo gladko čelo. FIy, stoječa na zadnjih nogah, je praskala s tačicami po oknu in raznosaieno lajala. Gospodar je sledil njenemu pogledu in videl, kako je stopil CIaude iz palače in poklical taksametr.
III.
CIaude je odprl vratca avtomobila in zaklical Šoferiu:
— V Clamart!
Toda takoj se je. spomnil, da to ne zadostuie
— Ne. mbkl sem ulico Fer-a-Mou-hn. 171.
Sta namreč dva Clamarta. Prvi je znan po zelenem grahu, ki ga tam goje, in po izletih, ki so zelo priljubljeni. Drugi je skrit kakor pritajena groza sredi gobelinov in ni tako znan.
Clamart se je imenovalo prejšnje čase pariško pokopališče v predmetju Saint - Marcel. Leta 1814. so to pokopališče opustili. Za časa Ludvika Filipa je pa zgradila komunalna uprava tam zavod, ki je bil namenjen kot oddelek medicinske fakultete sodnim odukcijam in anatomiji sploh.
In v ta mračni Clamart se ie napotil CIaude Cirugue.
Med vožnjo se ie ozrl za hip na okno gospodične Albanove. Nato je zavil taxametr v ulico Odeon in dalje mimo Luxemburga in ko je drvel po trgu Medicis, je CIaude zagledal Erika Al-bana t hipu, k«o je hotel čez trg ne drago stran.
CIaude je dal ustaviti avto in je skočil iz njega.
— Erik, kam si namenjen?
— V ulico des Arenes, dragi prijatelj! Stanovanje je od snoči prosto. Hišnica mi je povedala. Rad bi nekaj izmeril.
— Pojdi z m eno i. Sedi v avto. Mudi se mi. Potem se pa lahko ustaviva v ulici des Arčnes. Drago mi bo. če bom mogel seči Richardu v roko m pozdraviti njegovo ženo. Že celo večnost ga nisem videl.
— Kam me pa pelješ? — je vprašal Erik brezskrbno.
— K Plutonu!
— To se pravi?
— Pisatelj mora veoea vse, — je odgovoril CIaude. — Stavim glavo, da še nikoli nisi bil v anatomičnem institutu.
II Znižane cene   ■■   Cens znižane ti
Vali I/ a i?Y%trn* ž^n\h robcev, rokavic, NOGAVIC FLOR in VOLIT ClllVd ilUlId. NENIH. triko perila za dame in gospode. Srajce, ovratnike, kravate, DIŠEČA MILA. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike.  —  Vezenin in čipke.
pri Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). - Oglefte si zalogo in se boste prepričali i -
ZAHVALA. Vsem, ki sfe mojega blagega moža
DR. JANKA BABNIKA, predsednika viš. dež. sodišča
v življenju ljubili m čislali, ki ste mu v težki bolezni lajšali gorje in ki ste mu po smrti še zadnjo čas' izkazali, izrekam s tem stotero najiskrenejšo zahvalo. — Requiem za blagim ranjkim bo v sredo 28. dec. ob 10. uri v župni cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, 24. decembra 1927. MAR J A BABNIK.
Trganje, zbada oće bolečine v udih m členkih, otekline členkov, pohabljene noge in roke. z tadanje, trganje v raznih delih telesa, da celo slabost oči to v časih posledice bolečin vsled revmatizma in prehlajenja, ki se morajo odstraniti, ker bi bolezen vedno bolj in bolj napredovala. Jaz Vam nudim zdravilno pijačo, ki prinaša zdravje, razkraja se no kislino, pomaga pri prebavi in čiščenju.  Ni to kakšno un verzalno sredstvo ali skrivnostno zdravilo, ampak
zdravilo, ki ga ie dala dobra mati narava za dobrobit bolnega človeštva
Vsakemu brezplačno ta poskušalo.
Pišite mi takoj in dobili boste iz moj h skladišč, ki so po vseh državah, popolnoma brezplačno in franko eno stekleničico za poskušjo obenem z navodilom in poučno razpravo. Tako se boste mogli sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu in njegovem delovanju.
August Marzke, Berlin-Wilmersdort, Bruchsaierstrasse 5. Abt. 30 .
■
i
i
Mestni pogrebni uvod.
Umrl je naš dolgoletni, neumorni član načelstva, tovariš
Anton Ravhekar
trgovec in posestnik
nenadne smrti.
Pogreb zvestega člana-tovariša bo v sredo, 28, t. m. ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Resljeva cesta 26.
Nepozabnega, zaslužnega tovariša pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu.
Ljubljana, 27. decembra 1927.
Gremij trgovcev v Ljubljani
/*v Najboljši koks!
ČEBIN. WOLFOVA l/Z
2770
Dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani
priporoča pri zaprtju in drugih težkoČah želodca svojo preiz« kušeno ŽELODČNO TINK. TURO. 113/L
Vsak dan
se sprejemajo v naši sprejem* i iici pri krojaču Pregelj na G o* sposvetski cesti 16 raznovrstna, oblačila za barvanje m snaže* nje. Cene zmerne. — Anton \Vagnar, barvar, Radovljica,
Klavirji!
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov razlite* nih tvrdlk, ka.kor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in po* pravila za Glasbeno Matico, Konservatorij in druge in štitu«« te se izgotavljajo od moje tvrdtke. — Točna postrežba in zmerne cene; tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. Warbu nek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 511. 3309
GON
iek proti kapa vici (tr> perju, gnojenju) ter zastarelem kroničnem gno* lenju triperja in vnetja sečnega mehurja Za po« polno ozdravljenje je treba 6 lončkov Cent 2 navodilom za ton ček 45 dinarjev. — Proizvaja ir razpošilja  po posti
lekarna PEMC. Zaprcšič.
Naprodaj hiša
s Šestimi stanovanji ki zemlji« Scem v Ljubljani poleg kolo* dvora; ugodno za obrt. — Na* siov   v   upravi ^Slovenskega
Naroda*.
3310
Kratek klavir
dobro ohranjen, 7K oktav, sko* io nov — ugodno naprodaj. — Naslov v upravi «Slov. Naro* da*. 3300
Šivilja
izučena tudi za boljša dela, vešča slovenskega in nemškega jezika — išče službo. — Na* stopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Srvilja/3314» na upravo ocSlov. Naroda».
Ločenec
ne po svoji krivda, star 29 let, želi poznanstvo s samostojno damo staro 18—25 let, ne gle* de na premoženje. — Le resne dopise s polnim naslovom je po slati na upravo «Slov. Naroda* pod orTajnost zajamčena/3313»
Sostanovalca
boljšega in mirnega gospoda — sprejmem takoj ali s 1. januar* jem. — Naslov pove uprava aSlov. Naroda*. 3316
Najstarejša slovenska pleskar* ska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go* SDOsvetska cesta 2 (dvorišče kavarne <*Evrova»)
Se priporoča   — Izvršitev toč* na, cene zmerne.    72'L
DRUŽBA .ILIRIJA.
Premog, drva, koks
oglje. — Dunajska cesta 46, poleg Iv Zakotnika. — Tele* fon 2820. 108/L
Mnogim še ni znano,
da želodčne in črevesne bolezni, glavobol, mttoio, pomanjkanje spanja, slab tek, zlato žilo povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir FIGOL. Prepričajte se tudi Vi, da preizkušena zdravilna specialiteta FIGOL eliksir uredi prebavo in Vam vrne zdravje. FIGOL izdeluje in razpošilja po pošti proti povzetju z navodili uporabe lekarna DR. Z. SEMELIČ, DUBROVNIK 2. — Poskusna steklenica z omotom in poštnino 40 Din. Originalni zabojček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 steklenicami pa 246 Din.
137-L
NARODNA KiNJlOARNA, d. z o. z. knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi In šolskimi potrebščinami, Ljubljana, Stitarjeva ulica štev. 2.
Oblastno dovoljena
RAZPRODAJA
vsled opustitve trgovine. Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1928.
Znatno znižane cene   — Ugodna prilfka za knjižnice tn druee interesente
Lovske puške
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER. puškar, Ljubljana, Selenburgova 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajo. WAl jto.n.JLJULJULiuDODULJi Muni ti.ojuuLonnoiO-o n nm
ijgij se Mora!
Bres posebnega naznanila.
+
Globoko potrti naznanjamo, da nam je neizprosna usoda 26 t. m. zvečer nenadoma ugrabila iz našega rodbinskega kroga iskreno ljubljenega soproga, sina, brata, strica in svaka, gospoda
ANTONA RAVHEKAR
posestnika in trgovca
Kratko je bilo njegovo življenje, a trudapolno.
Pogreb ljubljenega in nepozabnega pokojnika bo v sredo, 28. decembra ob 2. uri iz hiše žalosti, Resljeva cesta 26, na pokopališče k Sv Križu
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek ob pol 8. uri zjutraj pri Sv. Petru.
Ljubljana-Bohinjska Bistrica, 27. dec. 1927.
Globoko žalujoča rodbina RAVHEKAR in sorodniki.
Urejale* JotfD Znpenfrfc wm Z* cN*rodno rtakmoe*
Fran Jezeriek. mm Za oprave to taacratni del lfefU: Oton Christot, — Vai ? Ljubljani
D7:D