Poglejte tia številke pole« naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Telephone: CHcleea 3-1242
Dslslovenskih rdelavcew AmerikL
No. 140. — Stev. 140
CU» ItoOtf	tStto. IMOrtthPot Office rt New lwfc. N. onder Art C^nm f March Srd. 187».

TlC KOT
ha dan dobivati
C "GLAS NARODA"
po posn naravnost na svqj dom (imasm mm,
Citajte, kar Va« ranim« TI
-----
NEW YORK, FRIDAY, JULY 18, 1941 — PETEK, 18. JULIJA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
Nemško vojaško poveljstvo poroča:
KIJEV OBLEGAN
NEMCI TUDI TRDIJO, DA SO ZAVZELI SMOLENSK, VAŽNO ŽELEZNIŠKO KRIŽIŠČE.— RUSI PRAVIJO PA, DA SE BOJNA ČRTA NI DOSTI IZPREMENILA
Nenwko vrhovno poveljstvo naznanja, da je v teku največja in najbolj krvava bitka v zgodovini Na celi fronti se na obeh straneh bori 9,000,000 vojakov.
Na podlagi dosedanjih uspehov napoveduje nemško vrhov-poveljaatvo velikansko zmago, ki bo zapečatila usodo Rusije.
Nemei trdijo, da so Rusi že Vrgli na fronto svoje zadnje rezerve, ki pa bodo kmalu izčrpane.
• Na severu so nemški motorizirani oddelki odbili vse nemške Trapa de in nemška armada ima še 60 milj do Leningrada.
Zapadno od Vitebska so Nemci zavzeli Polotsk in tudi važno železniško križišče Smolensk, ki leži onstran Stalinove utrjene črte.
Ravno tako pravi nem£ko poročilo, da so oklopni oddelki že prišli vzhodno od Kijeva, glavnegfemesta Ukrajine
m
Ijeno.
Se dalje .proti jugu so Nemci zavzeli Kišinev, glavno mesto Bes« rabi je.
Rusi deloma zavračajo nemška poročila
Po včerajšnjih poročilih, ki so prišla v Bern v Švici, so bili najljutejši boji okoli Viteb-«ka in Smolensrka ter višje pro, ti severu v smeri proti Leningradu.
Poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da so bili največji boji pri Fskovu, Por-liovu, Poltskem, Smolensku in
Novogradu Volynskem, da pa se bojna črta ni nikjer znatno izpremenila.
Zelo delavna je bila ruska zračna rila, ki je napadala nemška letališča in uničenih je bilo 98 nemških in 23 ruskih aeroplanov.
Nemško prodiranje proti Smolensku, ki se nahaja 230 milj od Moskve je bilo vstavljeno. Rusi tudi odločno zani-k-ujejo, da bi Nemci za vseli Smolensk.
Politični komisarji zopet. nastavljeni
Politični komisarji pri ar-madnih poveljstvih, ki so bili opuščeni po rusko-finsk vojni, so bili zopet postavljeni z uter meljevanjem, da so se razmere temeljito izpremenile.
Politični komisarji, ki so sedaj dobili ime "vojni komisar
da jemSsto že Tkoro obko-	rtjeni>saki	dnemn obrwrfwermi progro
žki skupini in bodo glede vojaških "operacij imeli isto odgovornost kakor vojaški poveljniki.
Nadalje pravi poročilo ruskega vojaškega poveljstva:.
"Ko je bila nemško-rum«n-ska ormada v Besarabiji popol ■noma potisnjena nazaj, je prišel cel bataljon (okoli 1000 vojakov) na našo «tran in se je prostovoljno predal. Častnike, ki so se upirali predaji, so vojaki pripeljali. Vojaki so predali 3 protitančne toipove, 420 pušk, 32 strojnic in mnogo nabojev, radisko postajo, 5 motornih koles in 56 voz."
Novi vojaški novinci
Včeraj je bilo že drugo žrebanje novincev, katerih hoče dobiti annadno poveljstvo 750,000. Sedaj bo<k> poklicani na vojaško vaabanje oni mladeniči, ki so po prvem žrebanju v oktobru dosegli 21. leto svoje starotfti.
To žrebanje se je iavršLlo zelo slovesno. Marnanški tajnik Frank Knox je povabil štabnega .sergeanta Roberta W. Shack-ietona iz Fort Dixa, da iz steklene sklede izvleče prvo številko. Potegnil je številko 196. Shaekleton je bil pri oktoberskem žrebanju izžreban v New Yorku pod številko 43. Za Shackle«o-nom so vlekli številke razni člani kalbineta ter senatorji in kongresniki, ki so v vojaških odborih.
-■- — -- -.-■-. ■ "	t-T-----L-T-i---'--: -.■ J---;--'■ - - - -
S fronte dela in kapitala
Stavka ovira popravo ladij. — Ladjedelnica v v Galvebtonu je nehala obratovati. — La Guar-dia .opozarja delavce na bodočnost. — Petdnevni delovni teden pri Atlantic & Pacific.
V Todd Galveston Dry Docks-ladjedelnici v Galveston v Texami, je zastavkalo dva tisoč delavcev, članov Ameriške delavske federacije. Popravila devetih trgovskih ladij, med katerimi je tudi zaseženi italijanski parnik "Colorado", bodo vsled stavke močno zaostala.
Delavci ne zahtevajo višjih plač, pač pa closed shop.
je stavkal, Aiiber je pa delal. Nekega večera sta se srečala pred tovarno in se začela (pretepati, nakar je policist oba a-retirail. — Štrajkar aH nest rajkar, — je rekel policijski sodnik, — mene nič ne briga.
Oba sta morala plačati po tri dolarjev globe.
John A. Hartford, predsednik Great Atlamtic & Pacific'
Zvezni posredovalci v Wash- Tea ^"P81^ ie	<*a bo-
VEC ALUMINJA IN VEC ELEKTRIČNE SILE ZA OBRAMBNO INDUSTRIJO
R-li hiši sta bila predložena dva važna predlo-* ga. — Po Murrayevih načrtih bi se dalo letno produkcijo aluminija povečati za tisoč milijonov funtov.
ingtonu so priznali, da jim ni uspelo odvrniti preteče sftav-ke pri Western Cartrige Company v Alton, 111. Tovarna ia-
do kmalu vsi uslužbenci njegove družbe delali le po pet dni na teden. V dveth newyomskili trgovinah je bil za dva meseca
OPUSTOŠENJE V SANSIJU (Kitajska)
George A. Hogg, načelnik a-meri-skega pomožnega odbora v Sansiju na Kitajskem, je sporočil v Washington, da je od 10,681,000 prebivalcev te kitajske province vsled lakote in raznih bolezni pomrla tretina do polovice prebivalstva. — Hogg pravi, da so Japonci uničili živino in poljske pridelke, tako da' so prebivalci ostali brez živeža.
Philip Murray, predsednik CIO, je predložil Beli hiši načrt, kako bi se dalo povečati letno produkcijo aluminija za tisoč milijonov funtov. Istočasno je Federal Power Com-mision predlagala presedni-ku, da je treba proizvodnjo e-lektrične tile tako povečati, da bo povsem odgovarjala naro-
ANGLEŠKI NAPAD NA ROTTERDAM
22 NACUSKIH LADU POTOPLJENIH
Angleško zračno ministrstvo je sinoči naznanilo, da so ae-roplani izvedli velik natpad na Rotterdam in potopili 22 parit ikov s skupno 145,000 tonami.
Ta zračni napad se more primerjati samo z nemjSkim zračnim napadom na Dunkirk in na Kreto. Aeroplani so tudi bombardirali Hamburg in druga nemška mesta in so povsod povzročili velikansko škodo.
Nek tuj diplomat pravi, da je velibo nemško induistrijsko mesto DuesaeMorf popolnoma v razvalinah in da Hamburg in Bremen nista več uporabni pristanišči.
V "Neodvisni Hrvatski" obešajo na ducate ljudi samo vsled sumnje
Berlin, 11. julija: (J. K.)— Sinoči je po tukajšnjem radio objavila nemška D-NB agencija novico zagrebškega radia, da je {So rešitvi hrvatskega ministrstva notranjih zadev, bilo obešenih deset oseb, o "katerih je hrvatsko mlnirtrstvo notranjih aaclev trdilo, da so baje nekaki kom-unkitički voditelji in katere je obtoževalo edinole iz sumnje, da so bili v zaroti za umor nekega žandarja. V poročilu se ne pravi, da li je ta "žandar" poveljnik straže poglavnika Paveliča, ftotnik Mijo Babic, katerega so četni-ki usmrtili neflrje v Bosni, ali je to kaki drugi žandar. Toda sodeči po številu obešenih, moral je ta žandar biti zelo ugledni redar.
Angleški premolar ji posvarjeni pred stavko
W. Lawther, predsednik angleške premoganske zveze, je rekel na letnem zborovanju:— V vojnem čaro pod nobenim pogojem ne smemo zastrajka-ti, četudi niso delavci tako plačani kot bi želeli biti.
Premoga rji se pritožujejo, dai zaslužijo 3 funte in 12 šilingov ($14.40) manj kot pa delavci v ladjeaelnieah in mutt icijfekib tovarnah.
Pred Lawtherjem je govoril rudniški minister David Oren-fell ter zahteval večjo produkcijo premoga.
— Morali dežele bi bil zadan smrtni udarec, — je T|kd, — če bi se ljudje ne mogli pozimi greti ob pečeh.
mu.
V teku prihodnjh petih let naj bo porabljenih tisoč milijonov dolarjev v svrho povečanja električne sile za devet milijonov kilowattov. Sedanja množina znaša 42 milijonov kilowattov.
Reconstruction Finance Corporation naj v ta namen obre-stonosno posodi vsako leto dvesto milijonov dolarjev privatnim in javnim elektrarnam. Na te način bo mogoče izvesti program brez posebnih težav.
Ravnatelj produkcijske uprave, William Knudsen in Sidney Hillman, sta nedavno izjavila, da itfomunija ni več na razpoka go za privatno porabo ter da ima vlada še z dobavo aluminija za obrambne svrhe precejšnje težkoee.
Philip Murray je povedal predsedniku, da je zadostno proizvodnja aluminija bistvo
narodnega obrambnega programa, ter nm predložil načrt, ki so ga sestavili CIO AJu~ m m tn n Workers of America. Delavci hočejo povečati letno produkcijo za nadaijnih tisoč milijonov funtov, dasi znaša že dv«a tisoč milijonov fiuntov.
Soglasno z Murrayevim pred logom naj bi osnovan poseben odbor setftoječ iz delavcev in podjetnikov; zgraditi bi bilo treba več novih tovarn o-ziroma sedanje tovarne povečati; bauk>itni rudniki v Arkansas naj bi bili temeljiteje izrabljeni; bauksit, kar bi ga še manjkalo, naj bi pa vlada naročila iz Južne Amerike; pod vodstvom unije n^j bi se izveabalo potrebno število delavcev. Pnodiukcijo baukfeita v Arkansas bi se dalo v dveh mesecih povečati za tristo, v štirih mesecih pa za petsto odstotkov.
Federal Power Commission utemeljuje svoj predlog za povečanje električne sile z domnevo, da bo vlada potrošila leta 1943 vsak mesec najmanj tri tisoč milijonov dolarjev za oboroževanje. Povečanje sedanjih elektrarn je vsledtega potrebno in se bo tudi v finančnem pogledu obneslo. .
deluje brezdimni smodnik in i- za	uveden petdnev
nm zaposlenih 550 delavcev, članov AFL. Vsi so glasovali za štrajk. V zadnjem hipu se je posrečilo obrambni posredovalni oblasti pregovoriti delavce, da so izbruh stavke za nekaj dni ** Igodili.
Tovarna ima za oe>em milijonov dolarjev zveznih naročij.
Zaradi stavke je prenehala v Cleveland« obratovati Pa-terson-Leitch Steel Fabricating tovarna. Stavka je posledica na-sprotja med CIO in AFL delavci.
Pred policijskim sodnikom Sweeneyem v Brooklynu, New
Schneider in 29 letni Harold Auber. Oba sta bila uslužbena pri Marks Products, Inc., pri
ni delovni teden. Ker se je poskus dobro obnese I, bo petdnevni delovni teden uveljavljen za vse A. & P, uslužbence.
Newyorski župan Fiorello H La Guardia, ki je obenem tuli administrator civilne obram-me, je v Washingtonu opozarjal ameriške delavce na vojna bremena, ki jih morajo prenašati njihovi angl^ki tovariši zaradi pohlepa, nasilja, sebičnosti in divjaštva neodgovornega voditelja nacijkke vlade. Nevarnost, ki preti angleškim delavcem, se bliža tudi ameriški obali.	, Delavce je pozival, naj pod-
York xta stala. 36 ^fctni -fidwa*tl4-prra jo 4 * Amertcan Labor Com-
mittee to Aid Britieh Labor."
To organizacijo je pred krat ki m ustanovila Ameriška de
kateri je bila stavka. SchneideT1 lavska federacij«
"Neodvisna Hrvatska" proti Rusiji
Zuerich, Švica, 12. julija:
Zagrebški radio, kakor se ga je trtkaj slišalo, je danes javil "veselo" novico, da je prva skupina letalstva ''Neodvisne Hrvatske", že nastopila borbo proti "kmrtim tolpam" Sovjetske Rusije. — Tako je Pa-velič z delom potrdil ono, kar njegovi plitveži Benzon in Peric govore po Berlinu in Rimu, namreč — da Hrvati niso slovanskega, temveč germanskega pofeoljenja!	14 J. K.''
Detavci tovarne A"" Associated, Inc., v Bendix, N. J., se ne morejo sporazumeti z voa-stvom družbe, ki je prejšnjo soboto odpustila devet njihovih tovarišev. Najprej so mirno zaTilevalf naj jih vzame na delo, ker pa noče dražba o tem ničesar slišati so zastavkali. Stavka jih nad 700. Tovarno so obdali piketi.
Lindbergh zahteva zadoščenja
Charles A. Lindbergh zahteva zadoščenje od notranjega tajnika Ickesa za napad v govoru, ki ga je imel pred kratldm.
Charles A. Lindbergh se je
v svojem pismu na predsednika Roosevka pritožil proti notranjemu tajniku Haroldu L. Ic-kesu in zahteval, da mu je dano zadoščenje, ker je Ickes v nekem svojem govoru rekel, da
resnična, in če imam kake zveze s kako tujo vlado, tedaj ima ameriški narod pravico da je popolnoma na jasnem o dejstvih, na drugi strani pa, ako so ta zatrdila in namigavanja
je y zvezi z nacijskimi in faši-1 napačna, tedaj misHm, da imam
OČETA 12 OTROK NOČEJO K VOJAKOM
V PStstaurghiu, pa., živi 35 letni Samuel Howard Isenberg, ki je oče dvanajstih otrok. Te dni je bil klican k naboru. Ker je telesno zdrav, bi ga prav gotovo vzeli, pa so ga zavrgli, ker ima preveč otrok. Vsledtega je Samuel zelo razočaran.
—	Človek se naposled že naveliča tega .otroškega upitja in kričanja. Prav zagotovo sem mislil, da me bodo vzeli v armado, da bi se že vsaj malo odpočil, — se je pritoževal prijateljem. — Naborna komisija mi spočetka ni verjela, da imam tol?ko otrok. Naposled sem jih pa le prefpričal. Sicer imam pa doma žive dokaze. Potem so mi pa rekli, da mi ne bo treba nositi puške, češ, da sem Že dtoril isvojo dolžnost.
Iseriberg dela 'pri železnici
ter zasluži 190 dolarjev na mesec. Poročil se je ko je bil star 16 let. Njegova žena je bila let» dni mlajša. Njegov najmlajši otrok je star 17 mesecev, najstarejši pa 18 let.
—	Bes je, doe ti pojedo, —
je pripovedoval Isenberg. — Polovica mojega zaslužka gre samo za hraiw. Toda rad jih imam. Vse enako rad. Nobenega med njimi bi ne dal aa milijon dolarjev.
Najbrž ni v vseh Združenih državah nobenega nabornika s tako veliko družino kot jo i-ma Isenberg.
Nobenega pomembnega strajka
Sidney Hillman, ravnatelj produkcijske uprave, je izjavil pred posebnim abormičnim odborom, da. ni v vsej deželi niti enega strajka, ki bi vznemirjal produkcijsko upravo. Po njegovem zatrdilu producirajo zdaj Združene države več, je-tda kot ga, pa producirajo totalitarne države.
V obrambni industriji je zaposlenih 2 milijona 700 tisoč oseb, doČim jih je bilo lani ob tem časn komaj 400 tisoč. Prihodnje leto ob tem času jih bo 5 milijonov 700 tisoč.
stičnimi krogi ter,ga je kritiziral, ker je od nemške vlade leta 1938 sprejel odlikovanje.
Lindberglhovo pismo, čegar prepis je njegova tajnica Christine L. Gawne poslala listom v objavo, se glasi:
Dragi g. predsednik:
Pišem vam, sir, kot ameriški državljan svojemu predsedniku. Pišem glede izjav, katere je izrekel nek uradnik Vašega kabineta, tajnik notranjih zadev.
Že skozi več mesecev m ob različnih priložnostih je Vaš notranji tajnik na "javnih abo-rih rekel, da sem zvezan z interesi tujih vlad in me je posebno kritiziral, ker sem leta £938 sprejel odlikovanje nemške vlade.
Mr. predsednik, ali je preveč, "e Vas prosim, da obvestite Vašega notranjega tajnika, da me je Nemška vlada odlikovala, ko
sem izvršil prošnjo Vašega poslanika tej državi? Ali je ulju-dno od mene, ako Vas prosim, d« obvestite Svojega tajnika, da sem prejel odlikovanje ob prisotnosti Vašega poslanika in Ha sem bil tam na njegovo prošnjo v namerni, da pomagam dovesti do boljših odnošajev med ameriškim poslaništvom in nemško vlado, kar je takrat' želel Vaš poslanik?
>Mr. predsednik, ako so zatrdila Vašega notranjega tajnika
kot ameriški državljan pravibo do opravičbe Vašega tajnika.
Mr. predsednik, dam Vam svojo besedo, da nimam nika-kih ■zvez z nobeno tujo državo, posredno »li neposredno, z ni-feako osebo ne v Nemčiji, ne v Italiji, odkar sem bil nazadnje v Evropi spomladi leta 1939. Pred tem časom -je bilo moje delovanje dobro znano Vašim poslaništvom in Vašim vojaškim atašejem, kakor kažejo spisi v Vašem državnem de-partmentu in vojnem departments
Mr. predsednik, prav rad bom odprl svoje listine za Vašo preiskavo. Radevolje bom osebno prišel pred katerikoli odbor, ki ga postavite, in ni prav nobenega vprašanja glede mojega sedanjega delovanja, ali pa kdaj poprej^ da ne bi drage volje nanj odgovoril.
Mr. predsednik, ako je v Vaših mislih Itako vprašanje, tedaj Vas prosim, da mi dasite priložnost odgovoriti na vse
obdolžitve proti meni. Toda, Mr. predsednik, ako so bile izgovorjene obdolžiltve in dokazane tedaj mislim, da običaji in tradicije naše dežele dajejo meni kot ameriškemu državljani! pravico, da pričakujem resnico in pravico od članov Vašega -kabineta.
S spoštovanjem Charles A. Lindbergh.
ČRNOGORCI IŠČEJO KRALJA
Tri dni zatem, ko je črnogorska narodna skupščina naprosila ifcaljanskega kralja Viktorja Emanuela III., da i-menu je za Ornogoro regenta, je nastalo veliko vprašanje, kje se nahaja knez Mihael, ki je pretendent na črnogorski kraljevi prestol.
Kneza Mihaela, ki je star 31 let in je nečak kraljice Elene italjanske, je imenoval za črnogorskega preetolonasledili-ka leta 1921 knez Danilo, ki je brat kraljice Elene, in ki se je odpovedal črnogorskemu prestolu tri tedne po smrti svojega očeta, kralja Nikite v prilog knezu Mihaelu. Kralj Ni-kita se je moral leta 1918 odpovedati prestolu ter je umri v izgnanstvu v Antibes v Franciji. Od leta 1921 je knez Mihael največ živel v Parizu, kot njegov stric.
V Rimu pa se največ govori, da 'bo postal črnogorski kralj grof Carle Calvi de Ber-!golo, mož' princese Jolande, najstarejše hčere italjanskega kralja.
Ko je bila po svetovni vojni Črnogorska vključena v Jugo« slavijo, je jugoslovanska vlada kraljo Nikiti ponudila na leto 300,000 frankov plače, kar pa je Nikita odklonil, češ, da bi s tem priznal zvezo Omego-re s Jugoslavijo. Knez Mihael pa je to plačo pozneje t rjjel.
AS »l t O D 2l'< - fe* f ofl
Friday, July 18, 1941
' fBtiNOTClCN L 1M
"GLAS NARODA"
(▼Old OF TBI PSOPLK)
-
T
(A Corporation).
Frank Bakaer, PmldMt> 7. Lapafaa. «tc. Place of btuineM of ttw •orpowtlon and addreaM of atmra officer«: 21« WEST 18th BT&WT.
«»W YORK, WL'T.- -	------
48th Year
Naroda" is lamed arerj dsi except Saturday«, Sunday«
Bobecrtption Yearly
Advertisement on
2a eeio leto velja Uit ea Ameriko ta Kanado fA.—; aa pol leta <8—; na tet rt leta $1.86. — Se New York aa celo leto <7.— ; ea pol leta 98.00.
Za^lnoaemfttvo aa celo leto 17.—; mm pel lete $3.50. _ -
"Olu Naroda'' UbaJt thU dan UtiemJU sobot, nedelj in pravnikov.
-GLAS NARODA"
ti« WEST 18tk STREET, NEW YORK. M. X.
-ua
DOHODKI IN PLACE V ZDR. DR2AVAH
Takoimenovani Ijud&ki dohodek Združenih držav (vsota ocseibnih dohodkov brez dohodkov finančnih in industrijalnih pdjetij) je znašal leta 1940 približno 74 tisoč milijonov dolarjev. Bil je 6 odstotkov večji kot leto prej in približno 10 odstotkov nižji kot let« 1939.
Plače in zaslužek so znašali 47 milijonov dolarjev. Ta vsota je za 2 tisoč 600 milijonov večja kakqr leto prej, toda za 4 tisoč 400 milijonov manjša« kot je Ibila leta 19*29.
Dasi se je lani celotna produkcija povečala za približno 13 odstotkov, so se zadužki povečali samo za 6 odstotkov. Ker so v industrijah zaposleni delavci znatno bolje plačani, je treba vzroke tega padca iskati le v poljedelstvu in v trgovini.
Temu nasproti so pa dividende in obresti prinesle 10 tisoč milijonov dolarjev več.
Obresti je bilo s-koro istotoliko kakor leto prej dočim so se dividende povišale za 14 odstotkov, torej za enkrat več kot so se plače izboljšale.	t
ajrte*-. pbslanika
Dne 4. julija se je vrlilo let-
no jugoslovansko ljudsko slavje praanika ameriške neodvisnosti v LiibertyviiHe, 114., na prostorih srbskega samostana! Sv. Save. To praznovanje je^česar ni mogel dalati velč ckxl-dobilo letos še posebno; po-jgih let- je b&a tako samonikla, memSbnost radi ohstoje/eih <rw-' da ni mogel niMe dVomiti o
zaplal tisti dan, bo živel nadalje.
'Navdušenost srbskega narod« nad1 tem, da more dati duška svojim mislim in željam,
MAYEVA PREDLOGA
Poslanska zbornica razpravlja o predlogi kongresnika Maya, tikajoči se raznih vojaškili zadev. Predvsem priporoča, naj bi zaenkrat jemali v vojaško sluaJbo le maže od 21. do 28. leta, dočim naj bi prišli ritarejši (od 28. do 35. leta) pozneje oziroma v skrajni sili na- vrsto.
V predlogo so pa vtihotapili tudi dolooibo, ki se tiče važnega delavskega problema. Soglasno s to določbo, naj bi imela vlada pravico v slučaju stavke z vojaštvom zaščiti stavkokaze.
William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, in Philip Murray predsedn ik CIO sta poslala vtadi in vodstvu obeh velikih političnih strank oster protest proti tej delavstvu sovražni dolečb, češ, da bi bila taka odredba v očitnem nasprotju z delavsko pravico do stavke. Protest delavskih voditeljev ni naletel na gluha ušesa.
Predsednik Roosevelt je namreč uradno izjavil, da je proti vsakemu <posežku vojaštva v stavke, ne oziraje se, če je stavka v privatni ali v vojni industriji.
Ta Izjava bo menda zadostovala, da (bo omenjena določba črtana iz Mayeve predloge.
mer po svetu. Udeležilo se ga je približno 10,000 Srt>ov, Hrvatov in Slovencev, ki so prišli domala iz vseh držav srednjega zapada. Dokaj jih je bilo tudi tam z daljnega vzhoda,, juga in zapada pa nekaj gosdotv še celo Az Kanade*.
M!ed drugimi gosti sta se udeležila toga ljudskega shoda pod milim nebom ameriški poaaLnik v Beogradu, Aruthur £. Lane in dr. K. EVrtač, jugoslov. poslanik v Wa^hiaiigtonu, kot častna gosta.
Arthur Bliss Lane si je pridobil srce vsakega Jugoslorva-nana po človek oljubnostL so-čutnoeti in požrtvovalnosti, s čimer vsem so si on, njegova, družina in njegovo osebje po vseJi M'ojih močeh prizadevali pomagati Jugoslovanom sploh in prebivalstvu mesta Beograda pa še posebej,, meseca aprila letos med haribanskiiu nemškim napadom in neposredno potem ...
A. B. Lane je uradno še vedno ameriški poslanik za Jugoslavijo. Ob tej priliki je imel govor, ki so ga navzoči nestrpno pričakovali z veliko pgaor-nostjo poslušali ter navdušeno pozdravili. Z as t ran tega dejstva in pa z ozirom na to* da je morala imeti vsaka beseda, ki jo je izrekel v takšni lastnosti, odobrenje državnega oddelka Združenih držav, dobijo njegove izjave še posebno značilnost
NEZAPOSLENOST
Število nezaposlenih znatno nazaduje. Soglasno s poročilom Narodnega industrij al nega konferenčnega urada o razvojih na delavskem trgu meseca maja 1941 je bilo v Združenih državah 1. junija 1941 le še 3 milijone 962 Itiooč nezaposlenih.	t	.
Samo meseca maja se je Število nezaposlenih znižalo za J milijon 395 tisoč, kar je ogromno število..Pomeni namreč, da jo v teku samega meseca dobila četrtina nezaposlenih dek>.
V primeri s prejšnjim letom je mogoče ta razvoj še jasneje opažati.
Meseca maja leta 1940 je bilo v deželi 8 milijonov 735 tisoč nezaposlenih, torej skoro še enkrart več kakor letos. Letošnje zmanjšanje ni posebno presenetljivo z ozirom n-a silno povečano industrijalno delovn ost.Vpoštevati je tretba tudi, da se je ameriška armada pomnožila: za milijon vojakov in da so nezaposleni dcfoili delo, ki so ga prej vršili v vojaško službo poklicani mladi možje.'	*	»
laza septembra 1930, torej že enajst let, ni' bilo v Združenih državah tako malo nezaposlenih kot jih je sedaj. Prihodnje mesece se bo število nedvomno še znatno zmanjšalo.
Zdi se, da se bliža čas, ko ne bo manjkalo ljudi le v po žetonih poklioih in obrtih, ampak te bo pojavilo v Združenih državah splofšno (pomanjkanje delavstva.
njeni iskrenosti. To m bilo nekaj takega, kakor je prisiljeno ploskanje, s katerim se po totalitarnih deželah pozdravlja kade diktator aK enien njegovih ljudi. Bila je živa izrazitev duše si bškega ^ naroda — izrazitev svobode in duševne prostosti.
Tisti, ki so se dali zapeljati ceio v vero, da je jugoslov. vlada generala Simoviea nalašč b?-zvaia vojno, naj si zapomnijo, da si je vlada, kolikor je meni znano, po vseih človečkih močeh prizadevala odvrniti konflikt. CepraV je bila privrženost prejšnje jugoslov. rlade trojnemu paktu nad vse zoprna domoljubnim Srbom, Hrvatom in Slovencem, ni \4ada generala Simoviea zavrgla te pogodbe, ki jo je podpisala prejšnja vlada.
"Ne samo to, da je mislila vlada generala Simoviča častno izpolniti obveznosti te po godbe, nego ona je. tudi storila vse, kar ji je bilo mogoče storiti, da bi odvrnila odprt ztom z Nemlčijo. Jugoslovanski zunanji minister Ninčič je poklical nemškega poslanika in po njegovem odhodu v Berlin nemškega odpravnika na zunanje ministrstvo z namerami, da bi poravnala vsa nesoglasja, ki bi mogla nastati vsted iz.-pretneulbe< v vladi. Niti poslanik, niti odpravnik ni maral sprejeti tistqga povabita.
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil zb kuhinjo ip dom. Cena 50c.
Naročit« pri:
KNJIGARNI, , 5 L O V E ^ I C PUBLISHING COMPANY
w
1
•m
r-
a

OBISK
Po prazniku me je obiskal denarni ljudje, kajti preprost znani littlefallSki rojak F?ra»k j človek <bi nikakor ne zmogel Grego rta s svojo ženo, hčerjo tako visokih c#a — Nikar ne in zetom. Žena«, Jii »e je hudo glej in ne rajtaj, — mu je re-ponesrečila, lahko že hodi brez kel Birk, — saj tista karta ni opore. —rjaz vem, — mi.-je za Slovence, Sfcooa, tki tako rekla, — kaj se pravi ntešece redko zabrede naš človek v ta ip mesece, ležati na pobtelji, in kraj. Ti kar pij in.jej, mj, c^va ko* tak bolnik po dolgem času bova že brez krega napravila.
in so kar največjega pomena za (Da, še več. Poskusi jugoelo-
uradno Jugoslavijo, .Se ^e'vanRkega paelanika v Berlinu,
bolj pa za vsakega ameriškega državljana jugoslov. pokoienga.
"Ko obhajamo v tej deželi danes obletnico izjave ameriške Neodvisnosti, ml prihaja v sponnjin to. da se je vršilo šele pred 14 tedni na ipetek 28. marca zahvalna služba božja v beograjski pravoslavni * katedrali. Tega cerkvenega orpravila se je udeležil krajj Peter n. potem general Dušam Simovie, ki Je bil imenovan za ministrskega predsednika prejšnji dan, nadalje člani vlade in pa celokupni diplomatski zbor. Jaz sem stal nasproti kralju Petru skossi celo opravilo in njegovo možato obnašanje in njegova skromna do^tojanstvenost, to oboje je napravila name mogočen vtis. Tisto cerkveno opravilo se je vršilo v proslavo izjave jugoslovanske neodvisnosti. Ali čeprav je imefla fizična neodvisnost Jugoslavije, segajoča z dne 27. marca sem, le kratko življenje, duh svobode, ki je
ITALUA DR2l AMERIŠKE KONZULE
V sporazum z Nemčijo je Italija pridržala 76 ameriških konzularniih uradnikov v San Remo na Rivieri in jih drži kot talce, dokler ne dospejo v Lizbono nemški in italjaneki konzularni uradniki, ki so bili izgnani iz Združenih držav in se" nahajajo na Atlantiku na parnik u West Point, ki je iz New Yorkn odpeljal v sredo.	' 1	■-
Italjanska vlaxla je sporočila, da ameriškim uradnikom ne bo dovoljeno odjpotvati iz-Italije, dokler ne pride vest/da 60 nemški in itaJjanski uradniki prišli v Lizbono.
Konzularni uradniki, ki so bili nastanjeni v Nemčiji, se nahajajo v Frankobrodu ob Meni in bodo smeli odpotovati, kadar pridejo nemški in italjanski uradniki v Liatoouo. •• ..
Nemška vlaJa zagovarja svoje postopanje s tem, da trdi, da »e nemški in italjanski konzularni uradniki nahajajo na a-meriškim parniku in so vsled tega še vedno pod nadzorstvom Združenih dijšav in tedaj še ne svobodni.	,
Parnik Wes{ Point bo p*šel v Limono 22. ali 23. julija.
FARMA NAPRODAJ ALI V ZAMENO
Zaradi bolehnosti bi rad svojo farmo prodal, ali pa jo zamenjal za drugo farmo v bolj lahkem zraku. — Farma je v vzhodnem delu države New York, 5 minut pes od državne ceste št. 28; obsega 173 akrov; 1Q0 akrov je polje,, ostalo pa gozd in pašniki. Nahaja se v ravnini, tako da. je lahko delati & traktorji. Hiša ima 12 &ob; voda v hiši na pipa j Mev je za 40 glav živine, poleg je kokošnjak in druga poslopja* Vse v dobrem stanju. Elektrika je povsod. V hlevih je 27 krav,
2	-bika in 9 teli«, store po 2 do
3	let za poljedeljstvo tpOr. treboi stroji in orodje. Popta prihaja vsak dan. Trnk za mleko in bos vazi otroke do S. razreda y šolp. Šola je sicer. 200 četvljev od hišeprodajalna in cerkev in je kolt, ma jhna vas. Jako lepa prilika za vsakega. Za pojasnila.invito na: "FABjMiA",a.of Naroda^ 216 W. lBth St., New York
da bi tain govoril z odgovornimi uradniki, BO takisto naletefli
na zarvmkev. Kakor so do-
kaateli poznejši dogodki, je dejstvo to, da ni nacijska " vlada marala poravnati te zadeve iz-lepa. Hotela je kaznovati srbski narod za strašen zločin, ki je bil storjen, kakor je menila ona. Tisti zločin je bil to, da je bila postavljena vlada, ki jo je odobril srbski narod kakor tudi celokupno predstavništvo Hnvatov in SloVencev. Ali z drugimi besedami povedano, raba pravice, ki jo uživa vsako svobodno, demokratično ljnd stvo. To je pravica, ki je v soglasju a načelom naše lastne izjave neodvisnosti in s temi. da imamo »volitve za predsedui-štvo enkrat na vsaka štiri leta. Prejšnje jugoslovanske vlade ni ievolil narod, narodna skupščina je bila odpravljena in dežela ni oddbrila vladne zunanje politike. Izvajanje demiokra-1 tičnih pravic pa seve ni v skladu « tako zvankn "novim' redom '\v Evropi. Zategadelj je zadelo Beograd, ki je 'bil javno okli can za od(prto, nezavarovano mesto, najstrašnejše. bombardiranje aa dan 6. in 7. aprila.
O podrobnostih tega bomibar* diranja, ki se je pričele deset minut pred 7. zjutraj dne 6; a-prila, -je zadostno poročal ameriški ti.-ik. Zato mi tega ni treba ponavljati. Bad bi pa rekel nekaj o samozatajevanjn, po-žrtvovanju, prijaznosti in hrabrosti beograjskega prebivalstva v tistih, tragičnih dneh. Po uem^kji cenitvi je umrlo koli, petnajst-tisoč. lj*wii v,Beo-
gradu med dvodnevnim bonv baidiranjem. BociVbe so padale brez raaHkovauja. N^jsil-nejši napad je bil iaveden> na srce mesta, kjer ni bilo prav nobenih vojaških naprav. Stu-kova letala *»e se imogla spuščati ^koro do taL ker .pač ni bilo nobene obramlbe. ter ubiti tisoči nedolenih ljudi, vštevši ženske in otroke. Kakor je soditi po pcenefjših izjavah, so na-cijski voditelji ponosni na ta junaški čin.
Slišati sem, kako se graja vlada generala Simoviča zato, ker ni bilo mogoče dati učinkovitejšega odpora proti nem-sl:i armadi. Takšna kritika je po mojem n tiren ju neosnovna. General Simovič in njegova vlada sta imela samo deset dni časa za organiziranje vojske Ln dežele na podlagi odpornosti rta razpolago. Prejšnja vlada je p ripravila vojsko Ln deželo za politiko neodpornosti in dejanske predaje. I*rav dobro je vedel general Smotič, da bi vsak, čeprav zakonit korak, ki bi bil v navzkrižju z nacijskimi načrti, pomenil kruto kaznovanje —• pa so vsseeno raj&i storili ti«ti, korak, kakor 'bi pa sprejeli poniževalno usodo tistih dežel, ki so jo s^prejele, ker niso imele moralnega poguma srbskega naroda. In s tem so dodali zopet eno siavno poglavje k siovesu srbske hrabrosti.
Ponosen sem bil, ko sem b H imenovan za poslanika v Jugoslavijo. Ali sedaj imam v sebi ponos, ki 'ga nikdar ®e pozabim —. ponosen sem na to, da p«m videl na svoje lastne oči po-gumuost, samiesatajevanje srfb-Sktga plemena v enem najpre-tre-ljivejšdh trenutkov vojne. Ko mi sedaj pravijo prijateJjji, da bom po njihovem upanju pozabil, kar sem videl, jim odgovarjam, da ne maram nikoli pozabiti, kar sem videl — spo min na srbski pogum v trenutku, ko bi se bik) stokrat udobneje in mnogo laže ukloniti, bo vsakdar v veliko navdih o vanje meni in, kakor čutim, prav gotovo tudi amieriškenifu ljudstvo. Iskreno sem hvaležen škofu
Za silo shodi, še vedno' ni za nikamor; Jaa^vas rsaizumem, pa č^ vas nihče drugi ne. '
Zahvalil sem se ji za ddbfo besedo in ji želim, da .bi se na prvi jesenski veselici že veselo vrtela v Narodni dvorani na Seeley Street. .
Ce ima prijatelj Gregorju poleti le količkaj priložnosti, se ipelje zdoma-kam-daleey kjer ve, da 1>o našel kakšnega rojaka.
Tako je bil letos na skrajnem sevem newyorške države, v Sara na c Lake, kjer sta si z leti dobro opomogla dva naša člove ka: Roštan in Birk. Roštan ima veliko trgovsko podjetje, Birk pa moderen hotel. Iz Birkove-ga jedilnega lista, ki mi ga je Orflgorin pokazal, sem razvi-del, da hodijo k njemu samo
Dionisiju ne samo za to, da me je povabil semkaj v svoje goste, nego tudi za veliko praivi-co do teiga, da sem spet med Jugoslovani in morem govoriti z vami. — Hvala lepa." * ------- y-Jug. Kurir.»'
STRAŠEN UMOR V ZA • GEEBU.
Ko se je ytnii domov na svoje staoiovanje v Bjjeajški uiioi trgovec s sadjem Fran jo Le toni,, ga je čakalo strašno presenečenje. Ko je odprl vrata, se mu je rtudil gropsen prizor. Na tleh je ležala vsa v krvi njegova žena Rozazlija, ki je imfela obe roki zvezani čez ledja za nogo. Qsta so ibila zamašema s cunjo, da nesre^ta^a ^e bi mogla vpiti, na glavi pa je im£-la veliko rano, zadano s topim predmetqm iz katere je curkoma teklaj kri. Letoni je takoj poklical..(policijo,, ki pa doslej še ni nv>gl» ugotoviti motiva strašnega umora in tudi ni našla nobene sltdi za morilcem.
SPLAŠENI KONJI 30 REŠILI ŽIVLJENJE VOZNIKU.
r - * : ' » > " * ,
45 lttnega kmeta Stjepaua Cuina at a v bližini Treboivoa pri Posavskih Bregih, ko se je vračal s sejma v Zagrebu, (napadla dva, potepuha. Streljala sta na knnleta, ki je "b rez orožja sedel na vaau. in ga hotela pobiti. Od strelov sta se pa konja splavila in dirjala z vso."hitrostjo ,po cesti, kar je kmetu rešilo življenje.
SMRTNA KOŠA
V Lakeside bolnišnici v Ole-velandu je: preminil Nick Clair, oziroma Klarich. Bil je sam-.^ki ter star okrog 59 let. Zaipu-šča brata Antona , in sestro Mns, Frances Maroid. -
% % % ^
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes iT AH Natipilš
v (V angieškeijv jeziku) , RičEPfl VSEH NARODOV
Stane samo 9
Ženitvena ponudba i i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*^ i
Slovenec, star 37 let, se želi se-znaniti ,z Slovenko v starosti 30. do 36 let Katera resno misli, naj. takoj piše v, sloven-
BIPMntiiE^^^^^/ A *'— jTi JUt^^i* * ^ so.napisani v. angleškem jeziku; ponekod pa so!
W n[iu je kaka jed posebno v navadi {
i Ta .knjiga je tekaj posebnega za one, -ki se zanimajo za# iš kuhanja in se hočejo t njem čimbolj izveibati inf
skem ali aaigleekem jeziku in1, i izpopolniti.
naj priložijo joslika v prvem «~^^«^Naročite pri listu. Vrmtev slike na zahtevo. -T t • -7T7TT/ Tajnost zajamčena. .Naslov: P. 0. Box 164, Noble, Ohio.
(2*)
KNJIGARNI 3LOVENIC PUfilJSfflNG ČO
216 West 18th Street	: New York, N. Y.
In res sta tako napravila, da je Gregorin Birku še dane« hvaležen.
Nedavno je obiral tudi" novega slovenskega hotplirja Trinkausa v prijaznem mestecu Oriskaney ined Utico in R;ome, N. Y. No, njegova družina je pa kot ustvarjena aa tak poklic. Žena je- izvrstna kuharica, Frank je ?tar muzi-kant in se zna z ljudmi, in nekaj njegovih sinov — močni in veliki so ko gore, je tudi glasbeno nadarjenih. Ko je pri Trinkausu ples — menda je dvakcat ali trikrat na tedea, se na plesišču, v obedniei in pred baro nabere toliko gostov, da jim gre trda za prostor.
— Drugi so mi povedali, — mi je zatrdil Gregorin,da je Trinkaus .odvjzel v teku borih šestih mesecev desetim hotelom, ki so v Oriskaney, najmanj sedemdeset odstotkov biznesa. *
Zares lepo je, če si naš človek opomore.
POZOR, BAIiCNCARJI!
S tem ne mislim tistih bali near jev, ki s takim navdušenjem igrajo znano kraško in primorsko igro, pač pa* vse tiste, ki so ostriženi na "balm". Že nekaj dni sem namreč tudi jaz v njihovi bratovščini. v
Sempatam me pride barber osnažit, prejšnji teden mu pa rečem, naj kar z mašino pobere tistih par l«s s temena, da bo jeseni mir.
Šele na moje vztrajno prigovarjanje me je ubogal ter med delom komaj zadrževal smeh. Jaz sem bil zadovoljen kot je pač zadovolje« človek, Jri . se mu #lava po dolgih letih spet enkrat pošteno ohladi. ...
Kmalu so se pa začeli križi in težave.
Po barberjevem naročilu sem si umito glavo namazal z neko pa$to, ki je mogoče dobra za zimo, nikakor pa ne-za pasje dni. Ce sta le kje kakšna muha in komar, se prideta gostit na moj <<;i>«din".
Toda to bi se že nekako prestalo, če bi .s svojim Mbelili om" ljudi, poseft>no pa žensk, ne plašil.	t
V	mraku sedim ob oknu pa porču globoko zamišljen. Pa pride mimo dvoje deklet in ena zakriči, kot da ni -še nikdar v življenju videla golote.
— Nak, s tem se pa že vse jenja, —; dostavi druga, če že na porču ob odprtem oknu spi in emrči, malo bi se pa že vsaj moral pokriti.
V	nedeljo popolne gledam skozi okno. Mimo prideta iz sosednjegfi bloka oče s svojim sinčkom. Navidez se poznav«, toda govorila nisva še nikdar. Dobri dve leti me že ni videl. Sinček zazija ob pogledu name. Kdo ve, kako dolgo bi se zijal j če gi ga oče s silo ne potegnil s.M>oj.
Ko se po nekaj minutah vračata s kornerja, se. jima skrijem. .Natančno pa slišim očetp-vo pojasnilo: — Kdo ve, jfrj je bilo ž njim? Nak, v Siqag Singu ni bil in y nobenem drugem arestu. Saj si videl, da i-ma mnstace. V arestn mn pa tudi muštece, ne samo glave.
Zato pozor,, .',4lalinear3i', t Xustace pa le pustite .rasti, da vas ne bo kdo ponedolznem obdolžil in obsodil!
■ ~trvrr nirmuanp nt
r«" irvan
mm.
Tort
Friday, July 16, 1941
{RBTXHDTCJIN L.
Kratka I	Inevna	. •% x'l Olj »'ft Zgodba
		
RIHAKD KONBQY:
Robette iri njeni trije
Dražestna Bo bet te CSievilly
•bedu. Toda obljubi mi
'Bobette: Kar pojdi, dragi. Razmišljala bpm. o tem. Poljubi nne — tako. Še enkrat. Zelo te ljubim. Zbogom dragi
Bobette blazinice in odloži novine).
je ležala v svojem intimnem budoarju. Njena glavica z foug-no valovitima lasni i je počivala na svilenih blazinicah. Ci-
ta!a je novine. Prijetno dišeča jm6j! '' (ISisi odisde, čokolada se je kadila na mizici si p ripiavi ganjene stoječi kraj njene posted je. Sobs je bila pohia prijetne toplote, iz vsakega kotička je dihala udobnost in blagostanje. Burno liki viihra je vdrl Izidor Brevanne, o-emnajstletni dijak na Condor liceju. Babetta je imela zelo rada tega mladeniča in klicala ga je Sisi.
Bobette: "Ti si to Sisi;. zakaj tako zgodaj?" (poljubljanje, objemanje).
S si: "Prinašam veselo vest.
Fr a ncine, (V- oi>a rica ) : " Gospa, general de Ohakard jo tu."
Bobette: "Naj vstopi." General vstopi šopkom <hithtečiih vijolic. "Dobro jutro dra:gi angelček, ali ste dobro i»pali? Kako ste danes zopet dr:*»estnk!" (Položi vijolice na kfamin in opav,i~vabilo na ples). "Kaj je to!"
Jutri bo v Elysse Palace gleda-! "Bobette: "Poelai mi ga je Juki ples. Dobil sem dve prijatelj, «baron Brettily." vstopnici. Stari doma sem re-j General: "iA.li, pa se vendar kel, da pojdern na do/brodelno ne 111 islite pajdašiti s komedi-Saint Oyr zabavo, ki bo prire- jnnti!"
iena jutri istočasno v resnici j Bobette: "Zakaj pa ne T To pa pojdeva isknpaj v Ely.^e.'ho sijajna zabava. - Sicer, pa ne Samo glej. da se primerno ofb-'bom .-anm. Baron Bretiiy se
leče«."
Bobette: " Kako sladek si Torej veš kaj, dragi Moja Obleka iz liberty svi.'e bi bila kot nalašč za to zabavo, samo nakita nimam. Nimam niti lepega prstana, niti primernih uhanov."
Sisi (obupane): "Za piška-vih sito frankov, ki jih dobim za vsakdanje stroške, ti žal ne morem kupiti nakita. — ALi-
slim pa, da lahko pride« tudi tako . .
Robette: "Tega ti ne razumeš, dragi moj! Te zabave so zelo elegantne. PariSke< umetnice pridejo vse v velikih toaletah. In prav jaz bi morala . . ."
Sisi: "Tvoje drobno nežno uho ne raibi nobenega bisera. Kar »e pa tiče prstka, boš pač nosfla rokavice.
Bobette: Že res, toda pri su-piranju jih odložim."
•Sisi: "Da — prav imaš — pri supiranju — a jaz sem. se 70 take veselil. Sladka moja Bcbette. pridi tudi brez prstana.*' (Malo je manjkalo, da bi se ne zzjokal.)
Bobette: Kar pusti mi vabilo — toda za gotovo ne raču-nai name."
iSisi: "Mudi se. mi. zmerjan bom, če pridem prepozno k o-
POŽAR V JERSEY CITY, N. J.
1 mi je pomidil za sprenrijfHvai-![ca "	z
General: "Tem slabše. In morda nameravate ;?kupaj tudi supirati?"	v-* Bdbctte: "Seveda." 'General: "Moja mala Bobette. ali mi hočete storiti veliko - - zelo veliko veselje! Nikar ne hodite na ples."
Bobette: "Jaz sem se pa že tako veselila!"
General: "Doprinesite mi žrtev. Nikar ne hodite na ples in povrhu še z Bretilvjčm — ne . . ."
Bobette: "Kaj pa dobim za.
tatf. Cez.nekaj minut. ,
fVamaine: "Gboeipa, baron BretiUy je tu."
Bolbette: "Danes mienda ne bom imela časa ostati. Naj vstopi. "
Bretiiy spoštljivo vstopi: "D.ušica, slučajno" sem aei mimo. pa sem vam prinesel čokoladnih ibonbonov, ki jih imate t al^o radi."*' ,
Bobette: "Hvala, dragi prijatelj. Postavite jih na kamin." „
•Bretiiy: "Kakšno vabilo je to!"
Bobette: " Ah, posl&l ga mi
general de Ohakard."
Bretiiy: "Stari tepejo!"
Bobette: "No, no, saj ni tako «tar."
Bretiiy: "Nazadnje vas bo še spremljal tja."
Bobette: "Seveda."
Bretiiy: "Nezaslišano, In vi pojdete z njim?'* , !
Bobette: "O, saj se bova imenitno jiabafvaila. General pozna vise igralce, poleg tega zna pa naročiti sijajen souper."
Bretiiy: Na to se razumjem tudi jaz. Oujte, draga, nikar ne hodite na ta ples.. Storite to na ljubo svojemu staremKu Bretrlyju. ki yas tako ljubi."
iBobette: "iPa menda vendar ne bosle zahtevali od mene te velike žrtve."
Bretiiy: "Velike žrtve! D», to -zahtevani!"
B^bf.tjte: "Kaj naj dobim za nagrado!"
Bretiiy: "Karkoli hočete. Saj že vem, aivto .. ."
Bobette: "£Te, avto že intam.
HI . 1 '	1 ''iJlfl			
K ,»*•				
			mmm	
				
		Si . »ae		
				
				mm
			« ■ .. MmS* • "■■ ■ ' S' v;' -..'i** --	v * -
				
			;	
			. V jaeiB va	
Prizor v pristanišču v Jersey City, N. J., kjer je požar vrni čil velika skladišča in več ladij
VESTI IZ CLEVELANDA, OHIO
ifaigrado? " General: Bobette:
Karkoli hočete." Če se namreč od-rečem taki zabavi, pač zaslužim nagrado, mar net" •General: "»Seveda." Bobette: "Torej — rada bi imela prstan. "Velik četveno-koten, brušen smaragd, obložen zbriljanti." 1! /A 1 General: "Dobite ga še danes.". ■ j-
Bdbette: "Ah. kako sladki «te." (<3a poljubi.) - '
General: "Moja sladka porednima ! Ti že veš, da lahko z menoj storiš kar hočeš. Pa-pa, mala. Na svidenje!"
Bobette se udobno. • pretegne na blazinicah in začne zopet či-
Raje par u banov — dva lepa bi?era — toda iZares lepa bisera — -pa odpovem generalu."
Bretrly: "Ddbite jih še danes."	»
Bobette: "Zdaj pa glejte, da hitre izginete, dragi baron, ker morani vstati. Pa-pa, dragec moj!"
Bobette govori sama k sebi: '4 Ah, kako me je to utrudilo! Fra ncine, prinesi mi mapo s pisem skim papirjem."
Piše list: "Moj dragi Stisi! Zadevo sem uredila. Pridi po me j utri okrog polnoči za ples v Elysse Palace. Strmel boš, kako krasna bom. Ljubim te, dragec moj. — Bobette."
Dne 1. julija je imelo deset uovincev-avijatičai jev pri ar-madnem letalskem zl>oru v O-klnhoma City, Okla., izpite za pilote. Izmed vseh desetih je prestal to tenko izkušnjo slovenski mladenič Fred Križman sin v Clevelandu dobro poznane dnožine ^tr. in Mrs. Math JCiižman. Kar je še pomemlbno pri tem je to, da je dobil diplomo r^ivno na svoj rojstni dan.
— Dne 11. julija je umrla v M*t- Sinai bolnišnici Mrs. Ma-tjkta Jalovec. Stara je bila 49 let m rojena v Cerkljah. S s^rši je p rispela v Ameriko, ko je bila stara 6 mesecev. Nje-no dekliško ime je bilo Druffo-vič, iz znane pionirske družine v Euclid-u. Zapušča žalujočega soproga Mike Jalovec ter štiri hčere: "Matilda Nosse, Mary Matko, Rase Nosse in Helen ter brata Franka ifi Johna'.
—1 Dne 10. julija je po kratki in mučni bolezni preminil v St.
■
1 J 'g t "k'i w \' ■ w t*. y
L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH
Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja —- Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, je trdo vezana ter vsebuj« 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja.	V *
Cena — $2
Alexis bolnišnici dobro poznan Andrew Gruden, star 85 let. V Ameriki se je nahajal 38 let. Pokojni je bil doma iz vasi Šmihel, fara Hrenovce pri Postojni :ia Notranjskem, kjer zapušča dva brata ter več sorodnikov. Tu zapušča sina Viktorja in štiri bčeg-e: Angelo, po-roč. Bohiirc, Albino, Cecilijo, poroč. Spilar in Jennie ter dve sestri, Josepbino Bajt v Mea-dowlaiKls, Pa-, in TTOiereso Križaj v Waahin^srton, Pa., ter več sorodnikov. .
— Dne 13. jnlya je na#lomfe preminil Joseph Hersic, star 06 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary. roj. Kovačic, S sinove, Franka. Antona in Andreja ter hčer Christine, brata Mčtta v Wiirtber, Pa., ter brata Louisa v Llovdell, Pa. Rojen je bil v Cerknici na Notranjskem, kjpT zapušča sestro in 'več sorodnikov. V Ameriki je Fvel 38 let.
•zmed-glavnib lokov mostu ki je držal čez reko, pa se je udri in padel v vodo. In ker je vedel, da -e bliža čas. ko bo po progi čez most pridrvel breovlak, irai je poletel naproti. V želji, da prepreči nesrečo.	a
Približal se je lokomotivi ter je nekaj krat obietel kakor bi hotel namigniti strojenrodji, da se je primerilo nekaj zelo rosnega, potem je še odvrgel na proeo zavitek. Strojevodja je ntl^ljaj razuiThel. Ustavil je vlak ravno tedaj, ko je prispel
na most. Oe bi stroj vozil še en kilometer naprej, bi bila nastala strahovita nesreča. Vlak bi bi' treščil v roabesnele valt*ve
reke in bi v njih utonil z vsemi potniki, ki >o se voeili ž njim.
ZLATO — SVETA VLADAR.
Da se zlato sveti in da je dra-spo, gotovo veste. Morda ste tudi kdaj slišali, da je to tista
SLEPA MATBRINA LJUBEZEN.
Anekdota
Holantiskemu slikarju Jami Bruegheln se človeške figure niso hotele posrečiti. Slikal je zato samo pokrajine in tihožitja. a če so že morale biti figure zraven, tedej si jih je dal napraviti po kakšnem drugem slikarju.
Nekoč je nekdo pri njem naročil sliko, toda zahteval je, naj
IMATE 2E TA PJU kOCPfl AT***?
V' teb kritičnih t**lh «e 9-kt Sltateljo doernlb vesti to priročni ATLAS, ki mo Mila naročnikom po eral. — Naročilo ca
Velikost s 14)4
48 veltktb strani; 82 barrsnlb zemljerldor tajili d rta t ln 9 somljevldor Zdr, driar tu zastor vodilnih dr-tsv;	• ■ -
45 svetovnih iUk popolnoma o-
*nsč«nth;	• : •
Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši semljevld kato celi svet in tndi:
RAZDELITEV POLJSKE IIE1I
NEMČIJO IN RUSIJO > ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI	-iNOVA FINSKO-RUBKA MEJA
Cena
35
centov
V Oslu je zbudil nenavadno pozornost javnosti proces pro-strvar nasvetu, zakadi katere je, ti neki petdosetletni ženski, ki j bodo na. njej tudi ljudje. Brue-bilo prelito največ človečke kr-!je dvajset let pošteno oprav-Ji^hel je naslikal lepo vaško pot vi. Zlato predstavlja bogastvo}ljala slmžbo pri upravi tofoač-jkrajino s staro cerkvijo", toda in zara<li bogastva se narodi nega monopolja in je v dobi od ljudi ni bilo nikjer, msed seboj prebirajo in kol jejo. j leta 3939 do oktobra 1940 po-
neverila 364,000 norveš. kron. Ve< ta denar, je izročila svojemu 9inu.
Pošljite
ivoto v mnsmltsb chl po 2 ceiita."
po »
P oseb no at:
BAMMONDOV ZEMLJEVID. KI H" SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki t" dobite a sttasoia In ko ga izpolnite ln poSljete fc-
isdajsteljo semljarlda, Vam dafc
pravico. Um dobite dodatne seznlje-vlde a novimi mejami eojsknjp-Ob ee drlav, kakor bodo preme* njene po aedsnji vojnrl. - - —
NaroČite Atlas pri:
-GLAS NARODA-
ti« WEST 18th STREET N ■ W V O B K , N. I.
ttrtul 1-r n ! .^.nu »
ZARADI QWELOSri . m „ POSTAL SIROMAK.
ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen)
Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojna v povsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani.	- *ftts
Cena — 75c
_' '	' "	-* * ♦ . '	Mf	<
Narofit^ pri:t y >1(
KNJICARN1
216 W. 18tK Street
4.' 1 r Pt^rx (
New York City
'V Bukarešti je u mrl še mlad mož Jon Oonusa, ki je bil naj-debeliejši človek <v Bumuniji, saj je tehtal 160 kilogramov. Ker pa je bil zraven tega še bolj nizke rasti, je bil na zunaj k&r -mešefn, ■zaradi česar so rrmi dejali ".človeška žoga.'! 3il je sposoben šofeivpa dolgo let ni dobil službe, ^er je Vsak lastnik avtarnobila nerad postil ?voj avto ujearonv roke.. Pole^ vseh teh nesreč ga je pa zadelo še to. d$ rrtu je ušla žena. Ostril je popoln siromak, ki je zunaj v brakarestanskem predmestju •životaril Je še od teiga, 1 kar f«o rrtu dali dobri ljudje. Ta svoje hi»e je šel le pet do Šestkrat na leto, ker je težko bodri in pa, ker se je bal, da §e bodo ljudje iz njeigove debeto-sti norčevaJi. Njegovo truplo je po snrrti dobila bukarejŠka medicinska fakiilteta.

Ce Vas zaintm^ kuha, bi
Piatioi^a^Y ftram.
kn^i^a. Sta-- Dobite jo
O nekaterih zanima vih lastnostih te plemenite kovine, 1a ji pravimo zlato, pa morda se niste slišali. Naprej si oglejmo njegovo specifično težo. Speci* fičea teža zlata zna^a 19.2. to se pra^ri, da je zlato -koraj dva krat težje od vode ter dva in pol krat te^je od železa. Utež iz zlata, ki bi bila tolikšna, kakor je želeana, utež 1 kilograma bi tehtala 2 kg in pol.
1 kg zlata stane okrog 36 ti soo dinarjev. Ce bi imeji nekaj več ko.t 27 kg. zlftta, bi imeli vrednost, enega milijona dinarjev. Sata kepa, ki bi tehtala okrog 270 kg, 'bi ibila vredna 10 ntfdi.iorjjov dinarjev. Če bi pa im«?i za 10 milijonov tisočdi-narskih bankovcev, bi nam jih tat lahko odnesel v navadnem np-brbtniku.
Morda tudj 4e tega ne veste, da je iz elata mogoče napraviti zelo tanke niti in ploščiee, ki so mmogo tamjše kot najtanjši papir. Iz erega samega gra-maf zlata so na posebem način naprarvili nit. ki je bila dolga % in pol (kilometra. Potenf takem bo zadostovalo samo 16 ke zlata, da bi napravili «lato rat,
ki bi jo ovili okoli naše zem3je.
iZlato pa se da spremeniti tu di v zedo taoake, listih- Clove^ ku se je posrečilo, da je k zlata napravil lističe, katerih debelina je ziiašala eno desettiso-Žanko milimetra. Bel, cm la knjiga iz zlatega paJpifrja bi torej imela 500,000 listov ali milijon strani.
Blatgajničarka. ki je že dolgo časa vdova, je malo pred smrtjo svojega moža, pred 22 leti rodila sina, ki ji je bil vse življenju. Na vse načine ei je p riaadevala, da bi mu meih-ko postlala, čeprav je pri tem sama spa4a na 'trdem. Razva jeni sin ni razumel materinih žrtev. Veseljavil je in zaprav Ijal denar s svojo tovaaričijo ter se ni vprašal, kje uibosga mati jemlje denar. Eo so ga pozvali pred sodišče za priCo, je izpovedal, da si ni nikoli niti zastavil vprašanja, odkod materi sredstva za njeigovo prijetno žitvftjeinje, . Mati pa je storila grofbo napako s svoje stranit da ni niko^ vprašala sina. kako troši zaiurpani mn denar. Sin je vodil mater tudi za nos. Sir rokousiil.se je, da ima v načrtih <neke špekulacije^ ki se bodo na koncu bogato obrestovale. Sodni dvor je obsodil zapravi jiveige. sin na 18 mesecev ječe.	-
Ko je bila slika dogotovl jena
in si jo je naročnik ogledoval, je vzkliknil: "Toda mojster! Pozalbili ^e na figure!"
"Nisem pozabil," je odvrnil slikar. "Pravkar je v cerkvi služba božja in vsi ljudje so v njej."
"Če je tako," je dejal naročnik, "tedaj bom 3. nakupom še malo počakal, da 'bo službe božje konec in bodo ljudje spet na cesti."
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je rasvldno do kdaj* Imate- plaCano narofinlno. Prva Številka pomeni mesec, draga dan In tretja pa leto. Da aam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov, V rs prosimo, da ikufiate naročnino pravočasno poravnati. PoMJlte narodalao naravnost 'nam aH Jo pa platajta nafema u stopnišč * Vaderr krajo alt pa kateremu Isacft sastopnlkov, k o jih imena so tiskana a debeMad črkami, ker »o upravičeni obiskati trnu druge naselbine, kjer Je kaj na&lh rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam IsročU potrdilo aa plaCano naročnino.
Frank Zupsnčlč

LETALEC PREPREČIL ŽELEZNIŠKO NESREČO.
Iz B^ienos Aireea ponoeajo, da je bila pri Baihi ji Bianci tv zaladnjem trenutku preprečena huda železniška nesreča, in to le zaTadi prisotnoeti duha nekega leJaJca.
Sl ovit orkan z deževjem je zra&ljal zeleeniiifco progo lined Buenoe Airesom in Baliijo. En
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacek
jOLOliADO: Pueblo, Peter Cullg. Wnisenburg, M. J.
INDIANA:
ladle napol i s: ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Cicero, J. FaMaa (Chicago.
in Illinois) Jollec, Jennie Bambich Im Salter 9. Bpellch Mascootah, Frank Augnstin North Chicago In Waukegan. Waftak ..
ICABYLAND:
Kitsmilier, Fr. Vodeplvea MICHIGAN:
Detroit. Plsaisr MINNESOTA: Gbisbolm, J. Lukanicb ESy, Jos. J. Peshel ■sateen. Louie Qonls .Gilbert, Louis- Vessel Hlhhlng. John Poria MONTANA: Roundup, M. M. Panian Wsshoe. U Champa NEBRASKA!
Omaha.' P. Broderlek (TOW YORK: Brooklyn, ftalhsiif 8w« Gowanda Rarl Mralske tlittle- Falls Frank -marts Worcester, Petor Kode
OHIO: Barberton,
C yi-**
Cleveland. Anton Bohek,
Uager, Jacob Besnlk, Jot- Sispala Glrard. Anton Ns«ode Lorain, Louis BslSnC, John KnmiS T bungalow n, Antoa FUrsll ORSQON: .	^	fp
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA:	tl
'John Jevatkai
la okoUca, Mrs. Ivaaa
Export LanSa FarreU, Jerry* Okohi « Forest City, Matt'Sitaaa Fr. Blodnlksr rrsnk Novak City. Fr. Fereacfaaih f:
Imperial, Venoe Balcich .
Johnstown, Ma Palseti Krayn, AhL Tauielj v LuserUe, Frank BaUoch Midway. Jwud Zost . » Pittsburgh In okoUca, Philip Praga« Steel ton, A * HMD * " Tortle Creek, 1Y flifclfnr — ' West Newton, Joseph Joraa .. . N WISCONSIN.	it . . . -f
Milwaukee. West Ailis, ft. • »hptwypin, tank ^mM WtOUDKh -	'
Rock Springs. Laals Taarhai Diamond villa, Jos Rolfaft
ISID D S'1 - He* Toil ^
OSPOD iz K0N0P1STA
Napisal: L WINDER.
46
• •
Frufay, July 18, 1941
Pittsburški kotiček
Piše: IVAN BUKO VINSKI.
Doslej ni ničesar vedel o Ogrski. Zato tudi ni ničesar vedel o Avčtroogrsk:. Grozno težko se je biLo spoznati. Ka-xo je b;,o prav za p«*av z Nectci na Ogrskem! Vedli so se. tako udržano, da si komaj uganil, v katerem tabora so. Neki ne'itsM učitelj je trail, da so Nen^oi na Ogrskem zatirani prav t<-ko, kakor Hrvati, Srbi, Slovaki, Rumuni in Rasi ni. Ali je lilo to resnica? In'če je bilo resnica, zakaj je bilo Madžarcm vse dovoljeno t
Ta vorašanja rojita Francu Ferdinandu po glavi. Na-nuenil st je, da bo jmzil nanje in da jib resi, kakor hitro pride do ooU'-ti. Zdaj ni nnogoi ničesar storiti, cesar m|i je bil zvezal roke. Glovok srd na cesarja se ga je polaščajl v nje-Gjovi nestrpnosti. Ali ni cesar vezal rok vsem, ki so hoteli močno Avstrijo T Po kakšnem načrtu je vladal T Kaj je hotel doječi, kam spraviti svoje narode? Franc Ferdinand se je začenjal bati, da ho ob njegovem nastopa že marsikaj nerešljivo pikvarjeiio in izgiibljeno.
MikaVo ga je, da bi se kot preprost potnik v civilni obleki peljal po vsej Avstriji ter spoznal dežele in podložniOce. Mikalo ga je, da K jih i spraševali, Bi zapisoval vse skrivne želje in ape podložirkov ter kdaj presenetil politike ministre in cesarjeve svetovalce s svojim znam jem. A saj se ni smel ukvarjati s politike. bil je častnik!
Dve leti je sluŽrl (kot častnik v Oderiburgai v Sopronu, v ii*e>.tn, ki nnu je b;!o sovražno, v častniškem zboru, ki ga je :arzil. Hruli'1 je častnike, ki jih ni mogel trpeti, najstarejšega podpoil ovnika kak.ir najmlajše«* poročnika. : Vsi so koprneli po dmgem polkovneaw powljnikfu po Miadžaru, ki bi govoril nji nov jezik, deli; z njimi njihov nanodni ponos in razumel njihova srca. .
Imeli so dobre inanire. Nikoli niso zakrivili pregreška zopjr oficirsko čast Biiliso nenapadOrjivi »nedotakljivi, kakorr njihova v*ast. Bili so^vljudni in viteški,, duh tovarištva jim je bil svet. Bili so radodarni, denarja jim ni bilo mar. Nikoli ni-o zapustili tovariša v stiski. Tovariša, ki je zabrede v denarne težave, so vsi podpirali, živeli so kakor bratje, ki ijiibijo dmg drugega. .
A k ior ni spadal k njim, ;e bil izobčen. Peklensko dobro so znali pokarati v službi in izven službe, kdo ne spada k i:jim Izobčenca nbo hrulili še vljudne^i so bili ž njim, kakor z jubljenimi tovariši. A ta vljudnost je bila žaljivej-fca in neznosnega oA očitnega odpora m neprikritega posmeha.
Fr •ne Ferdinard je bi'i izobčen. Kadar je pristopil k svojim to\ aričem, k častnikom, ki so stali v gruči, je pogovor u-tihaii. Vsak častnik, ki ga je ogovoril, je odgovoril z veliko vljudnostjo in spObt o.va n jem. Ali ta vljudnost in to spoštovanje stx> bili tako ledeni, da je Franc Ferdinand mnogokrat iz-.nJbil ofcilnet nad seboj. Pogr sto ga je gnalo, da bi ubral proti častnikom žaljivo rezko stimno. Pred njihovimi bližajočimi in vendar hladnimi obrzdauimi očarfi je v zadnjem trenutku vseitj cpastil ta namen Častniki so bili rapčne^i od njega.
Prc^njal j>'h j." skupen dirti, ki se je bil razširil po vsej deželi. Menda ni30 piearzno snovali zarote zoper bodočega ceturia ill kralja t Te^a m bilo moči d»k!azati, in tudi verjetno ni bi*o. Saj ni bilo potreba Franc Ferdinand je na svojih potovar.-h po Ogrski, spoanaval, da ni bilo potreba. Zakaj povsod, kanror koli je prišel, je sreča val istp ledeno Vljudnost, ki ga je i7idjučevala in izdtoevala .
V Pudimrpešti te je saznanjal z velikimi gospodi, ki so vladali deželi, z ina^nati, ponosnimi člani visokega plemstva. Sprejel i al i so ga z veliko vljudnostjo in spoštovanjem. Toda razločno je čuti!. ve?k izn^d njih se je imel za kralja, ki ni nteomrar podložen, is vljudnost je bila le krinka ki so jo no>Hi kakor na maškaradl. Mnog: isaned gospodov, ki jih je hotel videti 'obče niso prišli, lii so na svoja posestva, in jih bilo
m moVi najti. .	-
r V ft^h dveh letih, ki >ih je Prano Ferdiaiand preživel na >gr*kem. je jel Ogrsko sov ražiti Veliki gospodje in častniki bili tifrt?, ki so irnva'i njegovo jezo, a sovraštvo ga je delalo slepega, njegovo zaupanje se je raztezalo na vso deželo isovrazn e tuji j^zik, ki ga ni razumel. Sovražil je temne bradat« obraz? mož. lr je bilo podoba, da se iskrijo od ponosa, hovra^it je dizne .>vi. ki se je zdelo, da govore: "Vitezi smo ki se ne nklarjamo nikomur. Tudi ti nas ne ukloniš, nemara da m! uklonimo tebe.*'
v	Ta dežela, ki jo je sovražil, je bila polovica njegove bodoče države. Obhajal je strah, kakrtšnee ni pommil. Pred -vojo p.rrmstifvijo v Odenburg je čutU v sebi p ok'ic, da postane vejik vladar, -la konča dobo slabotnega in popustljivega vladanja in poved* vse narode monarhije v slavno, srečno pri-aodnott. In zdaj ob prvem srečanju z resničnostjo, se je iz-
cazava. ^bkeg^ nezmožnega razumeti ljudi in. pravilno rav-si *pridobiti si * nak°-
Zatekel se je / Konopište. Tu je bil mir in pokon. T»re-
IZa t	rasla; w * buino kra^ konopiški
gozd je h 1 najlepši na svetu, najkrasnejše lovišče. Toda čez
nekaj dni se je mo-al Franc Ferdinand vrniti v Od en bur* v Sopron. služba gr. je tlicaia..	g' v
"Iz raja se vra'am vpeke:> je rekel grofu Wunribrandu
Tudi grof se v Oderibur^u ni dobro počutil. Wke niso ve, tek.le za njin. Nosil je brado, «<Larsko bradT'' ki^ ^nja a sive K - Madžarski častniki s svojimi drahmi enkri brka m zgorelimi obrazi so bili lepši in ^ani™0™
vi	bi moran vpreči zdravnika in na osno-vi "dravnisk^, izpnčevala zahtevati premestitev na Dunaj,-le svetoval nadvojvodi. .	_
Lerdma;d ^ abo^al ta	Zakašljal je ma-
ta ka^Lj »fliwo za. salo da ga pa naj v izpričevala navede kot resen bo «eneki pojav.	.	e K01
£ Nadaljevanj« pribodnjiii.{
Ameriško-Slovenski Dan. —.(West Newton- Pa. ki "Boama-V našem me^tu sže dodgo vrsto rin*' ia Antbridge, Pa. let p ri reja jo v poletnem času j In vneti plesa'ci se bodo laih-takozvane "Narodne Dneve" ko do utile volje vrteli po tak-mnqge narodnosti ki so tu v!tu iaborne Kremžareve orkest-večjem številu zastopane, kot J re iz Uiniontown, Pa. Da ne Hrvati, Poljaki, Rusi, Italijani'bo majjjcailo pri pijači tudi do-ter razni drugi.	j brega prigrizka, zlasti pristnih
Pomen takih javnih vsena- krajnjskib klobas, ni potrebno rodnih sestankov je zelo važen,'niti omenjati, saj budijo pri ljudstvu duh na-| Nekaj najbolj posebnega -in rodnega edimstva, solidarnosti, med nami čisto novega'bo pa medsebojnega .sporazumevanja-gotovo prvi nastop slovenskih smisel za skupno delovanje k'Sokdic, dekliški telovadni od-boljši bodočnosti in končno tu-'sek diaonatienega in pevskega
društva "iPrešeren' ženske mladine.
avet naše
di širijo ugled dotičnega na4-roda pri ameriški javnosti.
Mi Slovenca v tukajšnji na-.	»
selbini ^mk> prkšli na to idejo j Kamen tega dneva. — je kot žele pored dvema letoma« ko se se raavidi že iz uvodnih besed : je vršil prvi (ustanovni) <4A-|1) da se medseibojno spozna-nveriško-Slovenski Dan" na vamo in sprijateljimo, iznuen-West View Parku v Pittsburgh j janfco ideje in misiLi in načrte F"8-	i za bol jši napredek na našem
Gotovi krogi, največ daleko kultur, polju za kar najdalj-
od mesta so bili (in e?o še), na sprotni tej ponvemtbni ustanovi, češ, da je več ali manj strankarskega značaja, kar pa ni resnica, kajti v tozadevnem odboru so možje raznih strank in piepričanja. Sicer pa vsaka dobra .-tvar ima svoje nasprotnike, ponajvečkrat iz ničevih iu neutemlelgenih urokov, na primer iz osebne mržnje, ali ker gotove osebe nimajo oele zadeve v rokah/ ali se jih m vsaj -za dovoljenje pri podjetju vprašalo, ali iz napačnega razume;vanja itd. Naš narod pa se ni zmenil zanje, to je pokazala velika Ln splošna, ude-težba pri prvem in drugem A-meriško-S!ovenskem Dnevu.
In tak slovenski manifesta-cijski dan za oelo zapadno Pennsylvanijo se letos v tretje vrši kot običajno na West View Parku, ki je eden najlepših v mestu. Park bo odprt že ob 10. zjutraj, giavni program pa se p rične db 5. uri popoldne. Chairman in predsednik dneva bo slovenski zdravnik dr. Aroh, voditelj programa pa A. Ro-žanee, iz Strabane. Pa.
'Nastopili bodo kot govorniki razne znamenite osbenosti, kot. Mr. Kone, okrajna komwair C Conn t v Commissioner), Mt. Ralpfti Smith mee?tni sodnik, o-ba slovenVka odvetnika Mr. 11 Zupančič in Mr. Frank Bolte, Rev. M. Kebe in še drugi.
Za ljubitelje naše slovenske pesmi bodo skrbeli sledeči pevski zbori: "Prešeren" iz Pitts-burerha, "B!fed".(žeijski zibor) iz Library, Pa. "Savica"
iz
šo ohranitev slovenske narodnosti, jezika in ttaclicijjej v naši naselbini. Saj ta ustanova je najbolj nepristranska med vsemi, kjer lahko skupno in vzajemno. roko v -roki delujemo za splošni dobrobit našega naroda. 2.) da svetu pokažen*>, da tudi mi Slovenci, čeprafv majhni po številu, smo pa veliki po duhu in razumu, in smo doprinesli svoj del pri gradnji vsega, kar je v Ameriki lepega, dobrega in plemenitega. 3.) da s čistim dobičkom pri teh dnevih podpiramo naše kulturne, socijalne iin dobrodelne ustanove. Kot na primer se je iz lanskega preostanka nagradilo razna «lov. pevska društva, darovalo se je večjo vsoto $100 za Jugoelovan'skb sobo v pittsbursski vseočilišcni "Cathedral of Learning" itd.
Zato pa, rojaki in rojakinje iz m ft-1 a in cele zapadne Pennsylvania. posetite ta "Naš Dan" v Čim največjem Številu, da naredimo pred Amerikanci in "vsemi drugorodci kar najboljši vtis in jim tako pokažemo, kdo smo mi Slovenci. ' • -i *
Oh, ti rojaki! — V zadnji hudi vročini, ko se je živo srebro vedno držalo nad št. 90 in 95, mi je pisal nek rojak iz Cleve-landa, O., pismo sledeče vsebine:
"Uh, ta preklemanska vročina, kako nas rrtuči! Sama sreča, da človek ni naprarvljen iz masla- sicer bi se že davno stopil. Razni ljudje priporočajo razne pripomočke za o-
Poleg poučnih knjig, muzik&lij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
8 v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE
x 3% ln«5ev — 224 strani vezava umetno ............ 25«.
KVIŠKU SRCE — (St. 355)
2% x 3% inčev — 224 strani
t belem celoUdn ...... JMc
KVIŠKU SRCE — St. 4*8) |	x 3% InCev — 224 strani
Cess 75 centov I RAJSKI GLASOVI - (St. 408) 2*4 X 4 i nCev — 255 strani vstevSl Sv. Kriiev Pot
Cena $LSt RAJSKI GLASOVI — (St. 416) 2*4 x 4 mcev — 255 strani ▼stevSi Sv. Kriiev Pot
Cena |L5«
[skrbi za dušo
3 x 4*4 lnfiev — 512 strani
Cena $1.75
NEBESA NAŠ DOM — (it. 415)
2% x 4% inčev — 384 inCev
Cena 75c
SVETO PISMO __________________
(Ker se nam Je posreUlo dobiti te molitvenike po selo nizki ceni, jib tudi moremo prodajati po gori o-značepl ceni. Zaloga pa ni opsebno velika, sato jib naroČite Čimprej, da Vsm bomo mogU i njimi po-streCi.
Ansrleiki molitveniki:
(ZA MLADINO)
Ker *f Besna
fino veaano .............. M
v nsnje vezano ......... .19
CATHOLIC POCKET MANUAL
v fino usnje veza no...... L—
Slovenie Publishing Company
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
lajšanje vročine, kot hladno tjabeoen, goiko limonado, mln&-lo juho, aperjeno pivo, parno
kopel in jaz sem vse to skusil,-pa ne zaleže doeti. -Najbolje hi «e brio, če bi se mogel eSovek "kazi poletje podati v mrzle kraje kot je Sibirija. Alaska in »lični kraji, ali magari na severni tečaj. Oh, to bi se So-vek ohladil! Kaj pa ti, Buko-vinska, praviš o tenl?',
Odgovor: Ker je le silno malo izvoljenih, da se lahko odpravijo v poletnem času v A-lasko, Sibirijo ali cd o na eden a:i dragi zemeljski tečaj, zato imamo k sreči zelo uspešno in obenem ceneno nadomestilo 7.a taka potovanja: čitanje tozadevnih potopisnih knjig. Jaz sein pred par tedni, ko je najhuje p ripekalo, prečital kni-go "On Top of the World", ki opisuje slovečo rusko ekspedi-eijo na Severni tečaj leta 1937 in /v resnici ne samo po telesu, temveč celo pri srcu mi je postalo j^-ijetno — hladno.
,V zimskem času pa čitaj potopise o raabeljanJh tropičnih deželah kot Arabija, Sahara, Južna Amerika in podobne, pa se boš jel potiti ob najhujem mrpKu, kajti moč žive domišljije in samosugestiije je čudovi ta. ki včasi oadravi celo bolezni
Pred nekaj leti je bilo, ko je rojak iz dežele, s farme prispeli zdravja iskat v bolniški zavod, kjer sem bil zaposlen. V po-govoiT>mi je pravil o svoji farmi, o živini, o družini, o svoji pridni ženki, o dobrih otrocih, zlasti o -svojih cvetočih .hčerkah. Intel je tudi zbirko slik ter mi jih kazafl "To je naša hiša. ta sosedova, to je naša najboljša krava — mlekarica, to je naiš avtomobil, to svinja z mladiči — 10 jih je."
"Anjpak pokaži nri raje katero fotografijo tvojih ljudi," sem ga prekinil, "tvoje pridne ženke ali tvojih dobrih otrok (v mestu jih imamo bolj malo, namreč pridnih) ali slike tvojih cvetočih hčerk."
"Oprosti mi, teh pa nobene nimam ipri sebi, vzel sem jih le nekaj, kar je najbolj važnih," se mi je opravičil.
•"Meni pa se vise tako dozdeva," je modroval dragi rojak "da med prohibioijo je bila pi-jften dosti boljša nego sedaj. I seveda, je bila. kdo pravi, da ne, saj vsak prepovedan sad pa naj bo se tako slab, je slajši in irdikavitejši iz enostavnega vzroka, ker je — prepovedan." • . •
Vabilo na piknik. — V nedeljo dne 3. avgusta se vrši šolski in cerkveni piknik naše slovenske župnije in sioer na običajnem prostoru Loeust Grove, Etna, Pa. Kdor nima mašine, bodo busi vozili iz'Butler in 57. ceste od 3. ure najprej. Med drugimi dobrotami bo na razpolago tudi sveže pečena jagnjetina. Prijatelji proste narave, šolske mladine, in slov. cerftve, pridite, ne bo vam žal!
Pozdrav!
TBTZFDYEJ1NH Mi
NOTE 7A KI. A VIR AM HAR.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KAT.T.TE.
Ban AčmmM—lt JUGOSLOVANSKIH NARODNIH TESMI ra Miki
....................m
Sest narodnih prsmi a a» Ud tbor ....................M
Sest narodnih pesmi u m-
I rane VenturinJ—ŠEST MEŠANIH
IN MOŠKIH ZBOROV ......M
ferdo Jur
d, mladih let,
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (■•-
ad m meftani) .............M
Moški zbori
OSKAR DEV:
BaHHca; OJ, moj Socel j* Sov; Kam bL tantje, dm » vaa poj-demo ......................M
OSKAR DRV:
prečno, ljabca moja; Ko ptlCi-ea Dm to<e gre; SuCl; MoJ oCka ci konjička dva; Doblr aem pisemce ; Sloro; Je Tpilinlla luč .44
emil ADAMIČ:
Modra derojk« (belrkranjak«.. .24
Vso noč pri potuci ............29
Jurjera ......................JtS
Hodi Micka dotuo; Kaj druRe-
ga hočem; Zdrav tea ......\.JM
VASILIJ MIRK in A. GROBMINQ: Vetrič; P« gradlol ..........J«
M0NIKQ
slovenian dance vanda polka
PO JEZERU KOLO____
barč1ca
MLADI KAPETANB__
ohio valley sylvia polka _______
tam na vrtni gredi maribor waltz__
.39
6.	SPAV/W MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ___
7.	DEKLE NA VRTU
OJ, MAR1ČKA. PEGLJAJ.... M
8.	2 ID ANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) JI
IZ ŠTABE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, kAterim smo znižali cene:
FERDO JUVANEC:
Zjutraj .........
Slovanska .....
........-20
........
PETER JEREB: Pelin rota; VASILIJ M IRK: Podoknlr-s.........84
ZORKO PRELOVEC:
Ko so tantje proti «as! SM.....24
L« enkrat Be ................ ,20
Slava delu ..................JM
HR VOLARIČ:. Roimsrin; " PAVČlC: Potrkan plea
JOS.
Ameriška slovenska Ura, (Hofaaar) J*
Orlovske himno (Vodoplvee)____ .84
Slovenski akordi, tZ metenik In
maikik zborov (Kari Adami«) .70 Trije metenl zbori (Glasbena Bla-Uea)____________M
V pepelniinl noti, butata za aal«.
zbor in orkester, (Bmttner).... A4 Mladini, pesmi za mladino ■ klavirje« (E. AdamiC)______M
Dve pesmi, (Prelovee) ta moild
zbor in srto____________^_ M
Naši himni, dvociaano__________ Ji
Gorski odmevl,( (Laharnar), IL zvezek, moški zbori______JS
ZA TAMBURICR:
HA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajok...............75
Slovenske narodne pesmi za tmmbo-
rašld tbor (Bajuk) ________ .7«
Bom 6ol na planince, (Bajuk).
L A CITRE:
Poduk za ritre. — 4 zvezki —
(KoielJslU) _______________Z^-
za klavir:
Buri pridejo. — Koratelea — — Slovenske narodno pesmi, Janko
Žirovnik
I.	zvezek. 123 pesmi sn moSkl sil žensk) zbor ............ 1
II.	zvezek, 77 pesmi za mufikl ln
meSanl xbor ................lil
100 narodnih pesmi za moški In
mefcanl zbor, Emil Adamlfi ....1^— fantje na va8l 18 narodnih aa moški zbor, Ciril Pregelj.. M
Naročilo poffljlte na:
€€
Gla? Naroda
SI« WEST Ifttb STREET
99
NEW YORK. N. t.
USODNA ZAMENJAVA V MRTVAŠNICI.
KIRURGIJA MED INDIJANCI.
Meri južnoairiteriškumi Indijanci so rodovi^ ki znajo prav uspešno in ^obro zdraviti razne rane, zlasti take, ki naista-nejo od moža ali (pa, ee je koža kako drugače »potrgana. Kirurg rano najprej trdno stisne, da oba raztrgana dela pridela tesno skupaj. Nato njegov pomočnik nad rano prinese veii-ko gozdno mravlja ter ja drži nad rano tolilko časa, da se nnravl ja zagrize v robove rane. Mravlja, ki je velika in ima tudi veliko m*>c v svojih, oe^jo-"tih, to z vso silo napravi. Nte to pomočnik mravlji naglo od-ireže glavo. TrtrpUo pade na tla, glfva pa še vedmo drži speta oiba nobova na rani . To ponavljajo potem toHfeo »Časa, dokler vsa rana ni dobro »peta.
so te mravlje prijele v pra-vRnih presledkih, njihove že^ Ijasti prav tako ddbro drže, kakor sponke najboljšega kirurga
Nedavno Be je p ri|petila v mrtvašnici mostarske bolnišnice neljiiba zamenjava. Hat a Turajlič iz Nevesinja je umria par ur za neko premožno kmetico iz najbližje okolice Mos-taija. To kmetico so kmalu na to pokopali na pravoslavnem pokopališču. Veliko sorodnikov in znancev jo je spremljalo na zadnji poti in med molit-v?jni, ki jih je pela pravoslavna duhovščina, so -zemeljske ostanke bogate kmetice položili v grolb. Naslednji dan bi moral biti pogreb Hate Turajlič. Ko so se žalujoči sorodniki Obrali in se hoteli v mrtvašni-
ci posloviti od pokojnice. so na veliko začudenje ugotovili, da leži v krsti tuja žena. Izkazalo se je, da so Hato, ki je bila muslimanka, pokopali namesto bogate kmetice na pravoslavnem [pokopališču. Hatihi sorodniki, ki so verni pristaši Mohameda, so bili zaradi te zamenjave zelo ogorčeni in rriso prej mirovali, dokler niso dobili dovoljenja, da 9trmejo rajno Hato izkopati in jo po mtasli-impTifflkih Obredih pokopati. Kimetioo so pa pokqpali v grob v katerega je bila prej pomotoma pokopana Hata.
Veliki Atlas sveta
Vojujoči se narodi v Evropi vatvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, bodo Več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vipoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, fci
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno m po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za'Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA", 216 West 18th St., New York,