Posamezna Itevfl-ka 1 Din mesečno, če te sprejema list * upran. naročnina 4 Din, na dom. io po potti dostavljen list 5 Din • Celoletna naročnina j« 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PONEDEAJSKI Uredniitvo: Kopitarjeva al. it. 6 lit. Telefon it 205u in 29%. — List izhaja vsak ponedeljek Upravai Kopitarjeva ulica itev 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.179. Telclon itev 2opolna, ker se je je udeležilo prav vseh 71 pooblaščenih delegatov in vsi člani glavno uprave. Redko kolero zborovanje je poteklo v tako popolni slogi in sporazumnosti kakor današnje gasilsko zborovanje. Udeleženci iz vseh krajev Slovenije so s svojim složnim nastopom dosedanji upravi Gasilske zajednice izrazili soglasno svoje popolno zaupanje za njeno dosedanje delo in to potrdili tudi s tem, da so pozneje skoraj iste odbornike izvoliti v novo upravo. Gasilsko zborovanje so počastili s svojo udeležbo zastopnik g. bana inšpektor dr. l.ogar in zastopnik vojske, g. polkovnik Zivanovif, ki sta obenem tudi člana odbora Gasilske zajednice, zastopnik mestne občine in mestnega župana g. Mi-helčič ter zastopnik Jugoslovansko gasilske zvezo g. šel. Mariborske gasilce je zastopal podpredsednik Gasilske zajednice g. Bogdan Pogačnik. Zborovanje je vodil starešina Zajednice dr. A. Kodre, ki je ob otvoritvi predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in pokrovitelju gasilcev Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu, dalje pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo dr. Itogiču. (Z navdušenjem sprejeto.) V nadalj-nem govoru se je dr. Kodre spominjal s toplimi besedami pokojnega in zaslužnega starešine g. Josipa Turka, katerega spomin so zborovalci primerno počastili. Poročilo starešine Starešina dr. Kodre je nato podal obsežno in stvarno poročilo, v katerem je zlasti navajal razvoj dogodkov v gasilstvu zadnjega poldrugega leta. Nova uprava Gasilske zajednice, ki je bila imenovana proti koncu l. 1036., je obljubila, da bo storila vse, kar ji 1>0 po zakonu mogoče doseči za slovenske gasilce in da bo preskrhela za polno zadSSčeHje slovenskim četam in gasilcem. Gasilstvo mora zopet postati naša slovenska narodna organizacija, ki bo v ponos jugoslovanskemu gasilstvu. Naš gasilec pa mora bili zaveden gasilec jugoslovansko državne skupnosti. Ustanavljanje gasilskih čet ni izključna pravica gasilskih žup, ker imajo te samo pravico do inicijative in dolžnost, da organizirajo gasilske čote v svojem področju. Inicijativa more priti tudi od drugod. Starešina je nadalje naglašal zlasti potrebo notranjega, organizatoričnega dela za gasilstvo. Predvsem pa je poudarjal veliko vlogo sa-maritanstva in kulturno-prosvetnoga dela. To delo mora biti v soglasju s slovenskim duhom in mora biti versko nravne smeri. (V poteku občnega zbora so mnogi govorniki in predlagatelji nastopili proti hrupnim gasilskim veselicam, ki gasilstvu gmotno le malo koristijo, moralno pa precej škodujejo.) Poročilo ostalih funkcionarjev podal izčrpno stavljeno tehnično poročilo z zanimivimi statističnimi |>odatki. Poročal jo predvsem o delu gasilskih žup, raznih tečajih in vajah, o gasilskih akcijah in drugih delih. V letu l!i.'il> so gasilci gasili 835 požarov. Statistika leh požarov je čilato-ljem Slovenca že znana. Inšpektor inž. Dolenc je dalje navajal, da imajo naši gasilci nad 600 motornih hrizgalen. skoraj 1000 ročnih in nad 210.000 metrov cevi ter okoli 1500 raznih gasilskih lestev. V imenu nadzorstvenega odbora je poročal g. Kopač, ki je predlagal razrešnico dosedanji upravi. Debato skoraj ni bilo, razun nekaj pripomb, nakar je bila razrešnica soglasno sprejeta. Soglasno je bil nato odobren proračun Gasilske zajednice za 1. 1037-38, ki znaša okoli 610.000 Din izdatkov in približno toliko dohodkov. Volitve soglasne Pri volitvah je bila nato z vzklikom sprejeta naslednja lista novega odbora, ker ni bilo nobene protikandidatne liste: Osrednji odbor: Starešina: dr. Kodre Anton, Ljubljana: prvi podstarešina: Pogačnik Bogdan, Maribor; drugi podstarešina: Gologranc Konrad, Celje: tajnik: Mežek Franc, Ljubljana; tajnikov pomočnik: Japelj Pavel, Smlednik; blagajnik: Lah Mihael. Nevlje pri Kamniku; blagajnikov pomočnik: Dolinar Jože, Kresnice. Člani odbora: Coloc Ferdo, Murska Sobota, Jenko Josip, Novo mesto. Guček Franc, Trbovlje, Drobne Jože, Šmarje pri Jelšah, Snoj Franc, Gornja Radgona, Rupnik Jože, Št. Vid. Musek Ljude-vit, Ptuj, dr. šntajd Albin, Radovljica. Nadzorni odbor: Kopač Leopold, Slovenj-gradec, Bergtnan Josip, Novo mesto. Čeme Franjo, Radečo pri Zid. mostu. Vogelnik Ijojze, Radovljica, Klenovšek Ilinko, Št. Vid pri Ptuju. Predstavniki v upravo Gasilske zveze: dr. Kodre Anton, Ljubljana, Snoj Frane, Gornja Radgona. Jenko Josip, Novo mesto, Kramherger Franc, Maribor. Namestniki: dr. Šntajd Albin, Radovljica, »Turk Ivan, I.ošje pri Jelšah, šetina Lojze, Črnomelj, Lular Štefan, Crensovei. Dr. Kodre se jo v svojem in v imenu novega odlrnra toplo zahvalil za izvolitev, prosil pa je za složno sodelovanje vseh gasilcev iu gasilskih organizacij. Sledila so zanimiva poročila g. Kramhergerja za uredništvo »Gasilca«, ki ga bo skušala zajod-nira dvigniti na dostojno višino, g. Kopača o podpornem skladu in g. Mikuia o Samopomoči. Po kratki debati jo skupščina sprejela predlog, naj bi vsak član prispevni po 1 Din letno. S tem zneskom se bo saniral sklad za podporo ostarelim gasilcem, ki so dolga lela prispevali v la sklad. Venguštov fond je namreč že izčrpan. Med sprejetimi predlogi je važen zlasti: Vad-nik za redovne vaje naj bo po vojaškem načinu, toda |>od slovenskimi povelji. Sprejet je bil tudi predlog, da zastopniki in lastniki tvrdk z gasilskimi potrebščinami ne smejo biti funkcionarji višjih gasilskih ustanov. Uvede se spet slovenski pozdrav in o d z d r a v : »Na pomoč !< (Burno odobravanje.) Prepove se uporaba gasilskih tovornih avtomobilov za prevoz gasilcev na veselice. Slovenskim gasilskim četam mora Gasilska zveza pošiljati knjige in brošure iz lastne založbe le v slovenščini. Sprejet jo bil predlog o ustanovitvi Nabavljalne zadruge za gasilsko potrebščine. Sprejeta je bila obsežna resolucija, ki zahteva predvsem dovoljenje za prirejanje tomliol in sro-čolovov za gasilska društva brez taks. Država naj nakloni pod enakimi pogoji posojilo 10 milijonov dinarjev za sanacijo gasilskih domov, kakor ga jo naklonila za sanacijo sokolsklh domov. Gasilskim organizacijam in zajednicant naj se zagotovi čimprej najširša samouprava. Pri slučajnostih so bilo odlikovane posamezne župe z redi Jugoslovanske gasilske zveze. G. Fran Mežck je podal izčrpno tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je Gasilska zajednica imela v društvenem letu zelo obsežno delo tako pisarniško kakor upravno. Intervenirala je v mnogih gasilskih zadevah. Priredila je več izletov, tečajev itd. V Sloveniji je sedaj 032 gasilskih čet, porazdeljenih med 26 žup. Slovensko gasilstvo ima 30.321 izvršujočih članov, 16.555 podpornih in 1375 častnih članov. G. M. Lah je podal pregledno blagajniško poročilo. Promet je znašal 1,215.000 Din. Inž. Dolenc je podal prav lepo in skrbno se- Za pravičen in socralen invalidski zakon Pretresljiva slika bede, ponižanja in gorja Ljubljana, 25. aprila. Dvorana Delavske zbornice na Miklošičevi cesti je danes dopoldne nudila pretresljivo sliko bede, ponižanja in gorja tistih ljudi, ki so pred dvajsetimi loti na bojiščih krvaveli za svobodo nas vseh in pomagali graditi današnjo Jugoslavijo. Pokojni vojni kurat France Bonač je nekoč napisal: ^Da. res sladko je boriti se za domovino — in jioteni ležati med koprivami in plevelom.. .c Te trpke besede so veljale padlim fantom in možem, ki še danes nimajo dostojnega domovanja. Še trša je usoda živih vojnih žrtev. Najdražje, kar so imeli, so žrtvovali za domovino: svoje zdravje, svoje žene, otroke, domačijo, družinsko srečo — a kako jih je domovina poplačala, kaj jim je dala za V6e to? Naj odgovori pesnik: Železno medajlo, leseno nogo in cesto široko in berglo v rokd... Vsaka njihova kretnja, vsaka beseda je izzvenela v plamteč protest proti nehvaležnosti domovine in proti krivicam invalidskega zakona iz leta 1929, ki jim je vzel skorajda vse pravice. Kdo bi vso bridkost teh besed in vse ponižanje, ki je bilo zgoščeno v njih, izmeril do dna? Zbrani pa so bili delegatje krajevnih invalid- V Sloveniji 2000 železničarjev premalo Mnogi železničarji za 50% preobremenjeni z delom Ljubljana, 25. aprila. Slovenski železničarji, ki so člani Združenja narodnih železničarjev in brodarjev in ki šteje v dravski banovini nad 3000 članov, so danes ob 0 dopoldne zborovali v veliki dvorani hotela Metropol ter razpravljali o najvitalnejših življenjskih vprašanjih, ki globoko posegajo v eksistenco železničarjev. Občni zbor je potekel mirno in dostojno. Zbor je vodil predsednik sekcije za dravsko banovino ing. Stanko Roglič, ki je najprej pozdravil zastopnika centralne uprave, glavnega tajnika g. Jovo Bakiča, dalje žel. svet. g. Planinška kot zastopnika žel. ravnatelja ljubljanskega ravnateljstva dr. Fa-turja, zastopnika mestne občine mag. nadsv. dr. Rupnika in druge. Z velikim odobravanjem ie občni zbor sprejel udanostni brzojavki na Nj. Vel. kralja Petra II. in kraljevo nameetništvo, dalje pozdravne brzojavke min. predsedniku dr. Milanu Stojadino-viču, prometnemu ministru dr M. Spahtt, notranjemu ministru dr. A. Korošcu, ministru dr M. Kreku, dalje pozdravne zahvale banu dr. Natlacenu in županu dr. 1. Adlešiču, ki sta po svojih močeh podpirata težnje narodnih železničarjev. Občnega zbora se je udeležilo prav lepo število delegatov iz vseh krajev Slovenije, ki so zastopali 44 podružnic. Zbor so pozdravili mnogi zastopniki iz Belgrada. Zagreba in od drugod. Zbor je v splošnem podal sliko o izredno !e-žavnem položaju železniških nameščencev. Org;"1'-zacija pa je izdala prav pregledno brošuro »Nai,e delo«, v kateri je statistično in socijalno očrtan sedanji pereči položaj naših železničarjev. Prob em draginje, ki je sedaj objela vse sloje, 'iii, da železničarji prično z akcijo za izboljšanjem materialnih prejemkov. Aktualno je vprašanje zaposlitve želez- niških delavcev. V dravski banovini so ti delavci jx>nekod premalo zaj>osleni. tako, da očetje ne morejo redno skrbeti za svoje družine. Na drugi strani pa so železniški uslužbenci čezmerno z delom obremenjeni, ugotovljena je pri mnogih 50% preobremenitev in celo še višja. Normalno bi morali biti delavci letno zajx>sleni z 2400 urami, a mnogi so v letu zaposleni celo nad 5000 delovnih ur. Statistični računi kažejo, da so taki delavci, močno izrabljeni, zaposleni v 30 letih do 120.000 delovnih ur. Upravičena je torej zahteva za izboljšanjem so-cijalnega jx>ložaia železniških uslužbencev. V ljubljanski železniški direkciji primanjkuje dalje do 2000 delavcev. Predsednik je jx>vdarjal, da je pričakovati izboljšanja razmer šele v proračunskem letu 1088-30. Tajnik organizacije g Danev je nato poročal o notranjem jx>sIovaniu organizacije, navajal je mnoge zanimive podrobnosti. Blagajnik Josip Jesih je jioročal o denarnem 6tanju organizacije, ki je lani imela nad l.DOO.OOODin izdatkov in dohodkov. Sledila so poročila o »Slogi« in »Dravi«, dveh ustanovah, ki gojila med železničarji petje in glasbo. Po kratki debati o podanih referatih je občni zbor izrekel dosedanji upravi soglasno razrešnico in zahvalo. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem stari odbor s predsednikom g. ing. Stankom Rogličem na čelu, izvršene so bile le nekatere osebne spremembe v odboru in nadzornem odboru. Nato je občni zbor obravnaval še razne interne zadeve. Soglasno je bila sprejeta obsežna spomenica, v kateri železničarji precizirajo svoje zahteve: vfiokojitve starih uslužbencev, povišanje staleža železniškega osebja, normiranje števila stalno zaposlenih delavcev, takojšnje in splošno povečanje prejemkov vsenm železniškemu delavstvu. skih organizacij iz vse Slovenije, nastopili so složno in enodnšno, kakor je na takšnih in podobnih zborovanjih le redkokdaj običaj. Uvodne besedo je imel predsednik Združenja vojnih invalidov za Slovenijo g. Štefo Matko, ki je pozdravil zastop-nike oblasti in nalo prešel k poročilu uprave in nadzorstva, iz katerega naj posnamemo ludi nekaj glavnih misli. Večina invalidov je že brezpravna Iz poročila je razvidno, kako popušča čut hvaležnosti in socialne pravičnosti, kolikor bolj se pač oddaljujemo od svetovne vojne. Boj združenja za življenjske interese vojnih žrtev na eni strani in odpor in nevolja na drugi strani, ta si dve stalno nasprotni akciji. Danes uživa le še majhen dol vojnih žrtev državno zaščito, večina pa je že po-jiolnonia brezpravna. To stanje jo privedlo invalide v popoln obup. Izdan je bil že tretji invalidski zakon. S prvim zakonom v lotu 1921 je bila izvršena revizija s tako imenovanimi invalidskimi komisijami, ki so reducirale kar povprek. Invalidski zakon v lotu 1925 je bil ko|)ija prvega, le da je invalidnino izenačil za vso državo. Največ krivic je prinesel vojnim žrlvant zdaj veljavni invalidski zakon iz leta 1929. Ta invalidski zakon je bil izdelan brez vsakega sodelovanja z združenjem invalidov, kateremu so takrat zavezali usta s ko-misarijatom. Ta zakon vsebuje skoraj same noso-cialne in krivične določbo. Črtal je enostavno kar 20 odstotne invalide, ki so bili že priznani ter je odbil vse invalide bolnike. Črtal je tudi vse civilne in vojaške invalide v mirni dobi, ki so ostali sploh brez vsake zaščite. Glavno sredstvo za odvzem invalidnine je pač. davčni cenzus. Davek so upošteva osebni in zadružni in kot lak še ali v času onesposobijenja ali današnji. Višino cenzusa je postavil na 120 Din letno za pogoj prejemanja invalidnine. Pred letom 1929 so invalidi prejemali osebno invalidnino ne glede na davek. Saj je invalidnina odškodnina in ne miloščina! Strašno sredstvo za redukcijo je tudi zloglasni § 42. invalidskega zakona. Nikjer drugod ni zakonov, ki bi posegali nazaj in jemali že pridobljene in prisojone pravice, lo invalidski zakon ima taki' določbe. Ce jo bil kdo kaznovan v dobi, odkar jo jKislal invalid, tudi pred letom invalidskega zakona iz lota 1929 iz malenkostnega koristoljubja. ali z drugo kaznijo, izgubi za vselej vse pravice po invalidskem zakonu. A to šo ni vse. Ce le bil invalid kaznovan, izgubi tudi njegova nedolžna družina vse pravice za vselej. Poročilo navaja več kričečih iirlnierov, kako so bili invalidi jiri oddajanju trafik in kantin potisnjeni v ozadje. Sledi fe dolga vrsta krivičnih določb invalidskega zakona, ki je zu invalide naravnost katastrofalen. Leta lt:2l je v Sloveniji prejemalo invalidnino okoli 37.00(1 vojnih žrtev, po invalidskem zakonu iz leta l!>2'.l pa 'o prejnua le šo okoli 6600 fantov in mož. V isrj Jugoslaviji je bilo po statistiki glavnega odbora I. 1925 priznanih 215.297 vojnih žrtev, zdaj pa je priznanih samo še 83.601 Številke povedo več kot cele kolone! Predsednih Štefe jo nato prešel k tretji točki dnevnega reda in podal besedo številnim delegatom z deželo, ki so žo itak dolgo vrsto_ kričečih primerov trpljenja in ponižanja vojnih žrtev jk>-množili šo z novimi. Drug za drugim so vstajali: najiol slepi, nekateri brez roke, drugi z leseno nogo, Irelji s slrasno zmaliienimi obrazi... Besedo vseh ]>a so se -trnile v eno samo obsodbo, ki je kričala do neba. Med njihovimi govori sta vi-harno pozdravljena prišla na zborovanje predsednik Osrednjega odbora invalidov v Belgradu Božo Nedič, kapitan v |>okoju, ter delegat Miljulin M r v a 1 j o v i č, sodnik apelacijskepo sodi-<"u v Belgradu. Predsednik Štefo jo prebral šo nekaj najznačilnejših primerov krivice, ki so jo morali na svoji koži občutiti invalid z drugh krajev naše države, nakar je prebral resolucijo, v kateri vojne žrtve zahtevajo, da so invalidski zakon iz leta 1920 odpravi, kor je neupravičen, nehuman in ncsorialeii. Kar je jivvno priznal sam minister socialne politiko in narodnega zdravja g. Cvetkovif. Novi invalidski zakon mora priznali vse vojne žrtve, ki dokažejo, da so ros žrtve vojno. Zaposliti je treba vso vojne žrtve in jim nadomestiti zmanjšano pridobitno • posebnost. Postopanje z vojnimi žrtvami naj bo pra-vično, humano rti socialno — ne birokratsko. K besedi se je nalo oglasil delegat M r v a -I j e v i č iz Belgrada, ki je v svojem govoru. |>ol-noin žgočega sarkazma, naglašal, da minister invalidskega zakona, ki ga jo^odpisal, |>rav gotovo ni pretiral. Vihar odobravanja so zbudile tudi besedo predsednika Osrednjega odbora g. Nediča, ki so zadele v Živo. »Ml smo kandidati .smrti. — za nami pa so naši otroci. Oni vidijo, kako domovina plačuje liste, ki so žrtvovali zanjo vse. s strahom se vprašamo, kakšna bo bodočnost... V intere-u moči in ugleda države ter v interesu zdrave morale naše vojske je, da vojno žrtve ne umirajo brez. zaščite in pomoči!« Prav tako viharno sprejele so l.ile besede g. kanonika Stroja, ki jo v imenu kneze škofa dr. Rozmana in škofijskega ordinarlnta izrekel zborovalcem iskrene pozdrave ler končal: »Vsi želimo, da bi s svojimi upravičenimi zahtevami prodrli. Naša sveta dolžnost je, da vam po svojih najboljših močeh pomagamo in vas podpremo v boju za vaše pravice!« Sledile so volitve upravnega odbora. Soglasno je bila sprejeta naslednja lista: Predsednik Matko Stefe; podpredsednik Matko Jovak; tajnik I. Miroslav Bcnedik, tajnik II. Stanko Tonu ; blagajnik Miroslav Osana; odborniki: France Maček. Jožo Zore, Franc Preša, Ivo Marinko in Franc IVr; namestniki pa: Miha Seruec, Pankracij Fakin, Leopold Zupančič in Leopold Jerman. Na koncu se je zglasil k besedi g. Krem žar, ki je zastopal Karilativno zvezo. V svojem jedrnatem. zgoščenem govoru jo zlasti naglašal, kako značilno je dejstvo, da jo bila na to zborovanje povabljena tudi Karitativna zveza. Skrb za trpeče vojne žrtve je zadeva na^e skupno domovine, ali vsaj biti bi morala. Zato Karitativna zveza prav za prav ne spada sem. Ker pn jo bila povabljena, je dokaz, v kako brezupnem položaju so danes vojno žrtve. Združenje invalidov čuti potrebo, da apelira na |>omoč javnosti! Od države včasih kaj preveč zahtevamo. V invalidskem vprašanju |xi je država tista, ki ne samo more, ampak m o r ,i pomagati. To ji narekuje hvaležnost do vojnih rlev, ljubezen do domovino in skrb za bodočnost. Bana dr. Natlačena jo na zborovanju zastopal g. Zorn, župana dr. Adlešiča g. S votel, divi-zijonarja polkovnik Nedeljkovič, voj. okrožje kapetan Honko. apelacijsko sodišče g. Javor-šok. poštno direkcijo g. Matjašič, Združenje rezervnih oficirjev g. Prinčič, Zvezo dobrovolj cev dr. T u r k , Učiteljsko združenje g. M 1 e k u ž, Legijo koroških borcev pa gg. Šol m a n in Pavletič. Zborovanje ji; bilo okoli pol dveh zaključeno z besedami g Šlorota, ki je izrazil upanje, da bodo vojne žrtve s pomočjo javnosti in tiska nazadnje vendarle dosegle, jx> čemer stremijo in za kar so tudi borijo. 15 letnica Jugoslovansko- ^ češkoslovaške lige v Ljubljani Ljubljana, 25. aprila. Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani je sinoči z lepo akademijo v Trgovskem domu proslavila svojo 15 letnico. Ustanovljena je bila pod popolnoma drugačnimi razmerami, delovala je na terenu, ki ie večkrat menjal svoje zunanje lice in bil včasih ugoden, včasih pa tudi neugoden za njeno delo, pa more že po tej kratki dobi pokazali lepe uspehe, ki jih je dosegla na polju zbližanja z nami tn naSim severnim sosedom .Veliko je pripomogla k medsebojnemu spoznavanju, kar je prvi pogoj za pravo zbližanje narodov. Na njeno pomembno proslavo s« je zbralo v dvorani Trgovskega doma veliko najodličnejšega ljubljanskega sveta in zastopnikov vsega slovenskega kulturnega življenja. Kct je pri proslavi so- deloval tudi akademski odsek, se je prireditve udeležilo tudi veliko akademikov in zastopnikov naših univerzitetnih društev. Spored je bil razdeljen v dva, oziroma v tri dele. Prvega so izpolnili govori posameznih sodelavcev na različnih poljih našega javnega življenja, med katerimi jc hil najznačilnejši govor predsednika dr Egona Starcta, drugi del je bil koncertni, v tretjem pa zabava. Dr. Egon Stare je kot predsednik v uvodu svojega govora pozdravil najodličncjše goste, med njimi zastopnika bana g. podbana M a j c n a, divizionarja generalštabnega brigadnega generala g. Lazarja T o n i č a, zastopnika župana ljubljanskega mesta g. mest. svetnika dr K a m u š i č a, francoskega konzula Remeranda in češkega konzula g. Miftovskega, zastopnika rektorja univerze univerzitetnega profesorja g. Rebeka in mnoge druge zastopnike stanovskih in kulturnih združenj Najbolj pa »o odlični udeleženci dali priznanje bivšemu čehoslovaškemu konzulu v Ljubljani in predsedniku osrednjega odbora češkoslovaških lig v Pragi dr. Otokarju B e n c š u, ki je kljub dolgemu potu prišel v Ljubljano, da izkaže pri-znanje^ ligi v slovenskem središču. Nato je dr. Egvn Stare, na čigar ramah že več let počiva večji del bremen in dela v ligi. saj je bil več let njen poslovodeči podpredsednik in sedaj je že več let njen predsednik, v jedrnatih besedah podal zgodovino ustanovitve in delovanja. Ozrl se je na zgodovinske zveze Slovencev s Čehi in na sodelovanje v borbi za svobodo, ki io je mogoče samo s prav tako tesnim sodelovanjem ohraniti. Prva taka liga, ki je imela za namen, ohraniti in še poglobiti stike s tem pri nas naipriljubljenejšim in najbolj znanim severnim slovanskim narodom, je bila — izven meja nove češkoslovaške republike — ustanovljena v Ljubljani in ko je po žilavem delu požrtvovalnih pionirjev prebrodila mnoge začetne težave, je svoje delovanje že popularizirala po vsej Ljubljani in je v tem oziru svetel zgled tudi podeželju. Da pa začetek ni bil baš lahek in zavidanja vreden, najbolj izpričuie dejstvo, da je imel prof. Vaclav Burian ob svoiem prihodu v Ljubljano v tečaju za češčino le 15 učencev, danes pa je že toliko tečajev z blizu 200 učenci, ki 6e pod vodstvom prijaznega profesorja seznanjajo z jezikom in kulturo tega samozavestnega in zrelega naroda. Predsednik dr. Egon Stare se je v toplih besedah zahvalil vsem tem idealnim delavcem na polju češkoslovaško-jugoslovanskega zbli-žanja, nato pa se ie poklonil pokrovitelju osredki zveze jugoslovansko - češkoslovaških lig Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pozval navzoče, da so z vzklikom pozdravili predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša. Nj. Vel. kralja Petra II in ves naš kraljevski dom. Vsa dvorana se je njegovemu pozivu odzvala, orkester pa je zaigral češkoslovaško in našo himno. Nato je o strernjenjih mladine po slovanskem zbližanju govoril predsednik akademskega odseka cand. phil. g. Alojzij K I e m e n č i č , čigar govor je bil sprejet s toplim odobravanjem. Govoril je .še gen. konzul v p. g. dr. Otokar Beneš, ki je povedal svoje bodrilne besede najprej v češčini, nato pa v prav tako gladki slovenščini. Ako bi mu človek ne poznal rodu, bi skoco nc mogel spoznati, kateri ie njegov materni jezik, tako dovršeno se je naučil našega jezika v teku svojega bivanja v Ljubljani. Seveda je bil tak dokaz zbliža-nia in enakopravnega ocenievanja dveh slovanskih narodov sprejet z navdušenim odobravanjem Mestni svetnik g. dr. K a m u š i č je v imenu župana in mesla razvil lepe misli o potrebi najožjega sodelovanja med nami in češkoslovaškim narodom in omenil sadove skupne politične borbe, ki sta jo v dobi. ki še ni tako daleč za nami. vodila dr. Korošec in dr. Kramar. Konzul g. Mirtov-fc-ki je po svoiem iskreno prijateljskem de'ovaniu naši javnosti že znan. zato ie bil takoj ob svojem nastopu deležen toplih pozdravov. Tudi on je govoril v lepi, dovršeni slovenščini, kar je na vse udeležence naredilo najboljši vtis. Zastopnik zagrebške jugoslovansko - češkoslovaške lige je v imenu istomislečih Hrvatov pozdravil ljubljansko ligo in ji želel najboljše uspehe. Orkester državnega konse-rvatorija je nato pod vodstvom g. Uroša Prevorška z vso zbranostjo in točnostjo odigral Dvofakovo »Serenado«, katere izvajanie je vsa dvorana spremljala z izbranim glasbenim užitkom in orkester z mladim dirigentom nagradila z dnlgotrainim odobravanjem Koncertna pevka ga. Milena Štruklje v a je v polnim glasom, ki je obiel vso dvorano, zanela Novakovo Gorsko balado« in »Staro pesem« in še dve slovaški narodni. Na klavirju jo je sprem'ial g. prof. Pavel Sivic. Njen prijeten glas, globoko podajanje in ves njen neprisiljeni nastop — vse to je na udeležence napravilo najboljši vtis, da je bila deležna polnega priznanja, in je za vse svoje petio prejela lep šopek nagelinov. Prof. P. Sivic je z dovršeno tehniko in toplim občutjem izvajal na klavirju »Opus 12« skladatelja J. Suka. nato pa je operni pevec g. Aleks. K o -lacio zapel Ar;jo Jeleckega iz Pikove dame« od Čajkovskega in Dve slovaški narodni« od Novaka. Tudi niegov nastop je bil zelo toplo sprejel. S tem je bil drugi, koncertni del prireditve končan in po kratkem odmoru sc je v dvorani razvila zabava. Vsa prireditev ie Tazodevala priznanja vredno kulturno višino in je tako po občinstvu kakor tudi po programu in vsej izvedbi dostojno proslavila 15-letno delo Jugoslovansko-češkoslovaške lige. Vsem, ki so jo pripravljali, in vsem, ki so pri njej sodelovali, moramo s uspehu le čestitati. Najbolj pa je na njo lahko ponosna liga kot celota, ki se nam je ob svoji 15 letnici zopet pokazala v najlepši luči. Jubilejni občni zbor Pri Slamiču je bil danes jubilejni občni zbor JČ lige, na katerem so izrekli svoje pozdrave bivši gen. konzul dr. Otokar Beneš, ki je zlasti čestital delavnemu Akademskemu odseku JČ lige. Za niim je govoril konzul ČSR v Ljubljani g. inž. Si. Mino v s k i ter stvarno in tehtno razvijal svoje misli o slovanstvu in njegovi vzajemnosti ter posebno poudaril složnost dela lig in potrebo, da svoje udejstvovanje prenesejo na široko podlago. Isto misel je izrekel predstavnik izvršilnega odbora v Zagrebu g. Bogunovič in podčrtal potrebo poglobljenega dela med samim narodom, ki mu naj Slovenci kot najbopši učenci Čehov in dobri organizatorji dajo iniciativo. Referirali so g. Jazbec kol delegat lige v Cirkvenici, prof, Burian o tečajih češkega jezika ter se predvsem zahvalil za delo na tem polju ge. M ar t i nk o v i. Za delavni akademski odsek je dal poročilo g. A. K 1 e m e n č i č, cand. phil. Poročila, ki so jih dali odborniki so tiskana v posebni brošuri. Po sprejemu teh poročil je bil izvoljen v glavnem ves stari odbor z malimi spremembami in malo razširjenostjo. Pri slučajnostih ie g. Š v i g e 1 j predlagal složno delo vseh slovanskih lig v Ljubljani ter so nato sprejeli sklep, da naj v kratkem posebna eksekutiva izdela delovni načrt. Veliko zadoščenje je prejelo delo lig s tem, da jc knez namestnik Pavle prevzel pokroviteljstvo nad ligami v dravski banovini. Sledil je občni zbor izvršnega odbora JČ lig v dravski banovini. Poročila odbornikov so prav tako natisnjena v brošuri. Stvarne in obsežne predloge je stavil g. prof. Š e d i v y iz Maribora ter med drugim poročal, da bo Mohorjeva družba izdala »Knjigo o Češkoslovaški«. Nato so bili_ izvoljeni v odbor predlagani delegati posameznih lig General Putna je hit ubit ker je Jagodi dokazal, da je nemški špijon Tudi poveljniki Stalinove telesne garde so bili v službi Nemčije Oslo, 25. aprila. TG. Največji norveški dnevnik ^Aften|>osten« objavlja daljše poročilo svojega dopisnika v Ljeningradu o najnovejših dogodkih v sovjetski Rusiji predvsem pa o ozadju najnovejšega čiščenja v vrstah tajne policije same. Norveški list pravi dobesedno: Bivši sovjetski vojaški odposlanec v Londonu general P u t n a je pred približno enim letom poslal svoji nadzorni vojaški oblasti v Moskvo daljše poročilo, v katerem je med drugim tudi navedel, da se jo angleški tajni policiji posrečilo izvedeti, da ima nemški generalni štab v rokah podrobnostim obvestila o stanju sovjetsko armade, o oborožitvi rdeče vojske, o obmejnih trdnjavskib zgradbah in o sovjetski orožni industriji. Poročilo generala Putne je bilo poslano tudi vodstvu tajne policije GPU v Moskvi, kjer je poseben o«Ide lek, imenovan »oddelek K«, ki ima nalogo tajno nadzirati predstavnike sovjetskih oblasti doma in v tujini. »Oddelek K dolgem času, da bodo v Avstriji župani zopet izvoljeni. Vlada pripravita liosebcn volivni zakon v ta namen Zakaj se je vlada odločila, da dovoli občinske volitve nn stanovski podlagi. Zaradi tega. ker jeseni tega leta preneha zakonita doba predsed n i š I v a predsednika avstrijske zvezne državeM i k I a s a in ker po novi ustavi voliio v Avstriii državnega poglavarja predvsem župani kmetskih in mestnih občin. Vprašanje volitev novega državnega predsednika ie sprožilo |io Dunaju in po vsej državi precej razgibanosti v političnih duhovih. Ali bo Miklas še nastopil kot kandidat, v tretjič zaporedoma. Miklas ie odločno izjavil, da v tretjič ne bo več kandidiral in da si žel' jiolitičneea pokoja. Mnogo bolj verjetno je, da bo ljudska fronta predložila zboru županov kot svojega kandidata sedanjepa zveznega kanclerja Schuschnigga. ki je baje pripravljen, da sprejme to težko breme. O njegovi izvolitvi, če ponudbo sprejme, ne more biti nobenega dvoma, tako močno se je njegova osebnost povsod uveljavila. med pristaši kakor med nasnrotniki iu tako spoštovanje si je pridobil s svojim nesebičnim in poštenim delom ter s svojim neoporečnim življenjem. 7.a njegovega naslednika na kanclerskeiti stolu Avstrije pa imenujejo že danes sedanjega dunajskega župana dr. Richarda S c h m i t z a . ki ie tudi pripravljen, da sprejme odgovornost šela avstrijske vlade. Scfiuschnigg se hoče naslan;ati na meta in delavca Dunaj, 25. aprila. V tukajšnjih avstrijskih političnih krogih so po vrnitvi dr. Schuschnigga iz Benetk in jx> pogajanjih, ki jih ie imel s šefom italijanske vlade Mussolini,jem in z zunanjim ministrom Cianom zelo zadovoljni, ker se ie' dr. Schuschniggu posrečilo, da skladno z rimskimi protokoli zagotovi sebi svobodne roke pri izgraditvi boljših odnosov s sosedi. Ker so iz avstrijske vlade izstopili predstavniki Heimvvehra. povdar-jajo, da Avstrija ni niti malo fašistična in da se sedanji avtoritativni režim lahko smatra za prehodnega. oziroma zn povratek k popolni demokraciji. G. dr. Schuschnigg. ki sc pri vprašanju ohranitve avstrijske samostojnosti lahko zanaša na pomoč kmeta in delavca, ki sta oba odločna zastopnika demokracije, jc prepričan, da bo dal avstrijskemu ljudstvu lahko toliko svobode, da sc bo lahko mirno in z zaupanjem naslonilo na sedanjo vlado, ki jc na tem. da predvsem ureili notranje avstrijsko gospodarsko in politično življenje. Razen tega dokazujejo dogodki zadnjih let, da je treba Zcmunska vremenska napoved: Pretežno oblačno. Temperatura se znatno ne bo spremenila. v svrho zagotovitve avstrijske samostojnosti napraviti tudi konce vsem vestem, ki sc v zadnjih letih pojavljajo po svetu, kakor da jo vsa Avstrija prežeta z nekako nacionalistično idejo in da zahteva Aniischluss. Nasprotno se lahko dokaže z volitvami, da Avstrija niiiui nobene želje za Annschlus-snm, temveč da hoče svobodno živeti samostojno in neodvisno v dobrih odnosih z vsemi sosedi. Avstrija se popolnoma zaveda, da je njena neodvisnost uspešna samo ob najožjem soledovunju s Cehoslovaško in Madžarsko, ker se mora tudi v svojem notranjem življenju prilagoditi teina dvema partnerjema iz razloga, ker vlada na Češkoslovaškem demokratski režim, medtem ko je na Madžarskem avtoritativni režim že v zatonu in se pripravi j;i pot k uslnvotvornosti, torej k demokraciji. Samo ua (u način hi se lahko izognila pritisku, ki je vedno močnejši iz Rima in Berlina in ki gre za tem. da sc v avstrijsko vlado sprejmejo tudi predstavniki narodno-socialisticncga gibanja iz Avstrije in na ta način izvede nekako izenačenje notranjepolitičnega kurza v Avstriji, ki naj hi odgovarjal onemu v Nemčiji. V javnosti pričakujejo da bo avstrijski zunanji minister dr. Schmidt v najkrajšem času odpotoval v Pariz in London To seveda ne pomeni, da ho Avstrija skočila iz okvirja rimskih jirotokolov, pač pa ji je mnogo ležeče na tem. da bo v srednji Evro|)i nastal jasen položaj, ki naj zagotovi. Avstriji njeno samostojnost. Avstriia-Juffoslavija FantazVe francoskega lista Pariš, 25. aprila. TG. Posebni poročevalec >Echo de Pariš« v Benetkah pošilja svojemu listu obsežne vesti o italijansko-avstrijskih razgovorih. Posebno |>oglavje posveča tudi vprašanju avstrij-sko-j ugosiovanskih odnošajev in piše dobesedno: »Schuschnigg jc izrecno poudaril, da no čuti nobenega nagnjenja, da hi sklepal kakšno zvezo z Jugoslavijo. On jc mnenja, da vprašanje, čo naj Jugoslavija vstopi v območje rimskih protokolov, nikakor ni poreče. Odnošnje med Avstrijo iu Jugoslavijo jo opisal kot pravilno (korektne), toda njegov sklep, da se nc bo navduševal za vstop Jugoslavije v rimsko trozvezo. pomeni, da kancler Schuschnigg sploh nc vidi možnosti za kakšno zvezo z državami Male zvezo. Sicer priznava, da med Avstrijo in Jugoslavijo ni nobenih sporov, kot jih ni med Avstrijo in Češkoslovaško, toda avstrijsko zunanjo politiko da označuje temeljna želja, da živi z vsemi sosedami v dobrih odnošajih. a tako. da si nc naprti na svojo rame kakšnih novih obveznosti do n.iili ali do kogarkoli drugega.« (Be.neški dopisnik Echo de Pariš-: je pozabil, da Jugoslavija nikdar ni izjavila in tudi ne bo izjavila, da hoče vstopiti v rimsko trozvezo. torej Avstrija nima ničesar odklanjati. Jugoslavija je prežeta samo od želje, da s svojimi sosedami živi v mirnem sožitju v okviru obveznosti, ki jih ima in jih bo izpolnjevala, a ki jim novih ne mara dodajati. — Opp. ured.) Borbe v Španiji Salamanea. 25. aprila. A A. Vlada generala Franka je po radijski postaji v Salamanri protestirala proti prestopku angleških vojnih ladij proti odredbam mednarodnega prava. Nacionalistična vlada smatra, da so angleške vojne ladje, ki so prihitele na pomoč angleškim tovornim parnikom nn pot i v Bilbao zašle v španske teritorijalne vode in tako prekršile mednarodno-pravna določila. Pri prodoru republikanske fronte med Mon-dragonu in Eibarom so nacionalistični oddelki v Iilgeti ujeli 500 baskiških miličnikov. Sevilla, 25. aprila. AA. General Queipo de Liano je izjavil po radiju, da so nacionalistične čete zavzele Elorrio. Pripomnil je, da pomeni padec MussoVni ipak k H tlerju V letalu Ha in nazai Praga. 25. aprila. TG. »Prager Presse« si pusti poročati iz Rima, da pripisujejo bivanju pruskega ministrskega predsednika generala Gčiringa velik političen pomen. Danes, v nedeljo, bo imel Goring važen razgovor z Mussolinijem, s katerim se bo predvsem pomenil o vprašanju inozemskih prostovoljcev v Španiji. V poučenih krogih zatrjujejo. da sta obe državi sedaj pripravljeni, svoje prostovoljce nemudoma pok 1 i ca t i domov, ako so za enak korak pripravljene tudi druge države, ki imajo v Španiji prostovoljce. Nemčija in Italija nameravata londonskemu odboru za nevmešavanje v špansko državljansko vojno predložiti poseben načrt, kako bi bilo mogoče najhitreje spravili vse prostovoljce iz španske države. tega mesteca za nasprotnike velik poraz in da se prve nacionalistične čete spričo lega uspega nahajajo tako rekoč pred vratmi Bilbaua, čeprav je Elorrio v zračni črti oddaljen od njega še preko 40 kilometrov. Burgos, 25. aprila. AA. S fronte pri Belbau so prispele vesti, da so nacionalistične čete včeraj popoldne prebile nasprotnikove postojanke pri Vergaru in zavzele strateško važne točke v gorah okrog te vasi. Zavzele so tudi vas Incotas. Sedaj je baskiška vojska okrog Eibar neposredno ogrožena in izpostavljena nevarnosti, da jo nacionalistične sile obkolijo. Nadalje poudarjajo na poučenih mestih, da hoče general Gfiring prepričati Mussollnija. da jo treba njegov napovedan obisk pri Hitlerju pospešiti. Ta obisk bo velika zunanja manifestacija za nemško-italijansko prijateljstvo in v sedanjem trenutku evropske politike bi bila takšna manifestacija zelo dobrodošla. O Mussolinijevem obisku pri Hitlerju sta se Goring in Mussolini menila že zadnjič, ko je bi! Goring deset dni v Italiji, a dneva še nista določila. Bržkone se bo to sedaj zgodilo. Mussolini bo odpotoval v Nemčijo v svojem zasebnem letalu, ki ga bo sam pilotiral. Hitler bi ga čakal v Monanovem, kjer hi trajal Mussoli-nijev obisk en dan »li dva, nakar hi sc Hitler vse-del v Miissolinijevo letalo in šefu italijanske vlado obisk takoj vrnil. * Ženeva, 25. aprila. AA. Odbor Zveze narodov za pobijanje mednarodnega terorizma, ie snoči pričel zasedati. V Gdanskcm sta bila snoči aretirana socija-listična poslanca Weber in Gedeck. Posebna GESTAPO za preganjanje katoličanov Briining med „ve!eizdajalci" - ker je bil za mri Berlin, 25. aprila. TG. Vrhovni poveljnik nemške lajne policije »GESTAPO«, ki je organizirana po vzorcu boljševiške Čeke, Himmler, je zbral pri sebi vse pokrajinske jioveljnlke in je bil pri tej priložnosti sprejet sklep, da se organizira poseben' oddelek tajne policije, ki bo imel izključno nalogo, tla zlomi opozicijo katoličanov in stre njihov odpor proti hitlerizmu. Do sedaj je obstojal |>oseben oddelek jiri tajni policiji samo za preganjanje marksistov. Katoličani dobijo sedaj svojega lastnega. Posebna Čeka za preganjanje katoličanov jo dobila svoj sedež v Neustarltu, kjer je imel do sedaj svoje urade znani Biirehel, vrhovni komisar za Posaarje. Dodeljena sla inu policijski stotnik Buchinann iz Monakovega ter komisar tajne policije v Saari, Miiller. Ta nova tajna policija ho organizirala svojo krajevne pododdelke po vseh katoliških krajih Nemčije, tako, tla bo lajna policija katoličanom lahko »vsak hip za petami:, kol se jc izrazila vodilna osebnost v tajni policiji. Osrednji urad v Neustadlu bo imel kakih 30 uradnikov. Zunaj po deželi pa bo nastavljenih več tisoč tajnih policistov za »nadzorstvo nad katoličani . Iz Luterhaeha poročajo, da je tajna policija aretirala katoliškega župnika, ker so v njegovi fari verniki v izredno velikih množicah hodili k službi božji, kar je tajna policija, smatrala kot vele-izdajniške manifestacije proti hillerjevski državi. V znanem procesu proti nekaterim katoliškim ditlioviiikotii-vodileljein mladinskih organizacij, ki so obloženi vveleizdnje • proti nemški državi, češ, da so ssodelovali« s komunisti, in za katere jc državni tožilec predlagal po 15 let robije, je prišlo do razburljivih prizorov. Ker državni tožilec za svoje obdolžitve ni mogel najti nobene priče, je poklical na pomoč svojo policijo, ki je obremenilno izpovedala. Med drugim je ena teli policijskih prič obdolžila duhovnike (glavni obtoženec je dr. Roussaint), da so pripadali obtoženci »Fricdens-h nn ti u dcutschcr Katholiken« (Mirovni zvezi nemških katolikov), ki so jo hilierjcvci razpustili in prepovedali, in da so s tein zagrešili zjočin »velc-izdaje«. Policijska priča Borek je nadalje izjavila, da spadajo pod isto obtožbo »vclcizdajc« tudi drugi vodilni člani »mirovni zveze«, med njimi 6 nadškofov. 23 škofov. 2 prelata in 250 katoliških duhovnikov. Na obtožno klop spada tudi tako je razodel Borck, ibvši kancler Nemčije dr. BrUning. ki da je kazal veliko zanimanje za »mirovno zvezo nemških katoličanov«, ter jo z državnimi prispevki podpiral. Ko so druge priče dokazovale visoko kulturno poslanstvo le »mirovne zveze«, se je državni tožilec razburil ter razodel, da ho obtožnico razširil tudi na vse priče, ki so v prilog obtožencev izpovedale. ker so s tem dokazale, da so sokrivc »ve|»-izdajiilških dejanj« in so bržkone v »vcleizdajnlci« skupno sodelovale. Korošk* glasovalni koledar (936 Koroški Heimatsbund je izda! za 1. 1936 121 strani (brez inseratnega dela) broječi koledar: Karntner Abstimmungs - Jahrbuch 1936. Naslovna stran: trije moški z bakljami v roki gredo skozi noč. Prva slika v knjigi: znana nemška plebiscitna sbka osivelega moža v priprosti obleki i čisto neslovenskim obrazom in z lističem v roki; listič nosi napis: Bleibt Karnten treu (ostanite Koroški zvesti)! Sleparija, s katero so slepili naše ljudi, češ da zvestoba Koroški zahteva, da ljudstvo glasuje za nemško državo Avstrijo1 Za tem; »Bleibt Karnten treu« se je skrivalo samo: »Bleibt dem Deulschtum treu« (ostanite nemštvu zvesti)! Kajti ne Koroški, marveč nemški interesi so terjali, nai ljudstvo glasuie za nemško državo Avstrijo! — Sledi slika Koroške z označenim plebiscitnim ozemljem. Nato motto ponemčenega Lessiak-a: Herzliabe Hamat — Schatzele klans — zwa Sprachen tuast rodn, — aber Ilerz hast lei ans (srčnoljubljena domovina, zakladek mali, dva jezika govoriš, srce imaš oa eno). , Sledi koledar, za vsak mesec slika iz boiev za Koroško. N. pr. za januar; Osvojitev dravskega mostu pri Rožeku; za februar- nemške čete gredo v boj; za marc: jugoslovanski vojaki ob dravskem mostu; za april: osvojitev mostišča pri Dolah; za maj: osvojitev karavanskega predora; za juni: srbsko vojaštvo vkoraka v Celovec, itd. Nato sledi več sestavkov, v katerih se opisujejo boji za Koroško. Generalmaior Bruner piše o »Osvobodilnem boju Korošcev 1918—1919^ — Dr Martin Wutte piše o »Izgubljeni Koroški« (Kanalska in Mežiška dolina). — Fric Kronegger je napisal članek: Heimat (domovina). Govori o Koroški kot o nemški deželi, Koroška da je bila dolga stoletja nemška iužna marka (pokrajina), ki ie čuvala in širila nemško kulturo in nemško bit Skozi vso dobo da so bili Korošci pionirji nemške kulture Nobene besede o tem. da je bila Koroška nekoč čisto slovenska dežela, o čemer še danes pričajo nešteta slovenska družinska, hišna in krajevna imena po sedaj nemški Koroški! Nobene besede o tem, da so sedanji nemški Korošci mešanica Slovencev in pozneje priseljenih bavarskih Nemcev! — O plebiscitni zmagi 10. oktobra 1920 govori odkrito kot o »nemški zmagi!« Prej so ljudstvu trobili samo o ko-roštvu, o zvestobi do Koroške — ko pa so Koroško imeli v žepu, so pa priznali, da jim je šlo za nem-5tvo, da Koroško rešijo nemštvu! Prej so slikali ljudstvu vraga na steno, kakor da Jugoslovani hočejo Koroško prenesti kam v Srbijo ,— ko so le-ti dejansko nameravali Slovensko Koroško osvobodili tisočletnega nemškega jarma in jo združiti z ostalo slovensko zemlio! Sledi članek sedanjega varnostnega ravnatelja generala Perko-ta, po rodu Gorenjca. Še danes ne vemo, kako je ta mož prišel do tega, da je Slov. Koroško »reševal« za Nemce! Perko prinaša članek: Gorski strelci v obrambenem boiu. Popisuje boj pri Borovljah koncem aprila 1919. Pravi, da ga je 29. aprila ob štirih zjutraj zbudil tolefonvst iz spanja z novico: >.Čuši so v Glinjah«. Pod »Čuš« razumejo Nemci psovko za Jugoslovane in za narodno zavedne Slovence. Sledi članek: Artilerija v obrambenem boju 1919 Opisuje boj koncem maia in začetkom junija 1919 Nato piše Franc Trattnigg (kako lepo nemško imel) o Celovških študentih v obrambenem boju. Opisuje boj med Dravo in Krko spomladi 1. 1919. Sledi daljši članek Karla Premitzerja: Kompanije domovinske brambe v obrambenem boju. Zatem piše Kari Fritz članek: Štefan Moscr, gostilničar ob Žili. Sledijo spisi: Beljačani v obrambenem boju, Borovljanci v obrambenem boju in stotnik Štosir piše o boju ob dravskem mostu (Annabriicke). Zatem prinaša učitelj Hans VCiegele zapiske iz svojega dnevnika o zasedbi Pliberka in Velikovca po Jugoslovanih. A. Stepanek piše, kako je aretiral slovenskega poročnika Poje-ta v Spodnji I.Sboški dolini in kako se mu je posrečilo dvigniti Lofentolarje v boj proti Jugoslovanom. Sledi spis: Jetništvo v Srbiji, spisal Hans Horn-bogner. Sedem častnikov in sto mož ujetih koncem maja 1919, je bilo okrog tri mesece v jugoslov. ujetništvu. Bili so v Smederovem Ujetništvo opisuje v naitemnejših barvah; vidi se, da je bil mož temeljito vzgojen v sovraštvu do Srbov! Vendar poroča, da so vsi ujetniki prišli zdravi domov. Usiljuje se nam misel na one slovenske ujetnike, ki so jih Nemci spomladi 1919 ujeli v šmarjeti v Rožu in jih enostavno z ročnimi granatami pobili! Ali pa na onega nesrečnika, ki je ranjen obležal blizu Kot-inarevasi nad Rožom in je prišel v pest Nemcem. Prosil jih je vode. Pa ga Je eden ustrelil v glavo rekoč: »Tu imaš vodo!« Potem so ga otvezali za noge in vlekli pol ure daleč po zemlji do Kotmare-vasi, da je imel ves umazan in opraskan obraz! To pa ni bilo surovo in barbarsko, kajne g. Hornlogner! Ali pa se spomnimo na onega jugoslov. vojaka, ki so ga Nemci ujeli pri Labodu in so ga enostavno vrgli v Dravo! Sledi več člankov kulturne, gospodarske in leposlovne vsebine; vsi Se nanašajo na Koroško. Znana pisateljica Dolores Vieser je prispevala spis »Der Karntner Vagabund«. — V članku: Koroško glasovalne ozemlje v pesništvu našteva dr. Rumpold knjige in dela, ki se nanašajo na bolj za Koroško. Znani ponemčenec Perkonig je spisal dramo Heim-such'im; (Obwkanie) dalie dela: He:mat o-vzročili hišne preiskave med domačini. Preiskava je bila med drugim tudi pri cerkovniku Pertotu, ki se Je še le nedavno vrnil iz konlinacije. Preiskave so povzročilo nekoliko vznemirjenja, ker vlada med domačini prepričanje, dn bi radi nekateri podrejeni in neodgovorni fnšistični pristaši ustvarili videz, da slovensko prebivalstvo ni zanesljivo in tako preprečili, da bi so dobrohotna navodila, ki so Jih vrhovne oblasti izdale, tudi iskro-110 izvedle. Prefektura v Trstu je, tako gro glns. pripravljena, da stori vse potrebno, da sc smisel navodil, ki so prišla iz Rima in ki imajo za cilj. da prlpomagajo k pomirjanju, ne bo več pačil od neodgovornih elementov v stranki . Slovenski pouk v šoli. V tržaški okolici se razširja glas. da bodo po navodilih, ki jih je po podpisu |>ogodbe z Jugoslavijo, šef italijanske vlade dal pokrajinskim oblastem v Trstu in v Gorici, dovolili zaseben iiouk v slovenskem Jeziku. Podrobnosti o tem še niso znane. Zopet pa so se pojavili neki [»odrejeni in neodgovorni člani krajev- j nili fašijev, ki s samoglavini in samosvojim izstopanjem skušajo v naprej onemogočiti, da bi se navodila uresničila. Tako je znano, da so ponekod člani krajevnih fašijev na lastno roko in brez vednosti višjih oblasti zahtevali od staršev šolo obveznih otrok pismeno izjave, češ. da govore otroci doma samo italijansko. Tudi nekateri učitelji so se k lein dejanjem spozabili. Višje oblasti bodo brez dvoma odločno posegle vmes, dn se takšno ravnanje v bodoče prepreči. Pomirjeno ozračje. i-Agis* poročaja iz več krajev Julijske krajine, da Je po |k>dpisu pogodbo z Italijo nastopilo pomirjenje po deželi Tako je v N a b r e ž i ni pri Trstu posebno med velikonočnimi prazniki vladalo veselo razpoloženje in so se slovenski prebivalci zbirali na trgih in cestah ter po javnih prostorih ter nemoteno prepevali slovenske pesmi — V Tolminu se je prvič po dolgem času zgodilo, da so slovenski davkoplačevalci, ko so prihajali na davkarijo, nemoteno govorili v slovenskem jeziku in svojo dolžnost opravili. — Tudi v Ajdovščini je jx> zadniih po- : ročilih zavladalo mirno ozračje, slovenščina se sliši povsod in ljudje ria tiste redke grožnje, ki I prihajajo iz ust nekaterih lx>lj zagrizenih po-ainez-nikov, nič ne dajo, ker verjiimojo, da bodo višje državne oblasti žc vse lako uredile, da se nova navodila povsod izvedejo v duhu prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo — Iz Komna pn poročajo, da je bil svojčas konfinirani učitelj Franc Batič, ki Je doma v šempasu, nastavljen za učitelja v Komnu z dekretom, v katerem se nahaja poleg italijanske označbe ;Comeno' tudi slovenski naziv kraja Komen. Vračajo sc iz konlinacije. »Istra • jioroča, da so se vrnili z olokov večinoma že vsi kontiniranci, ki so bili I. 1085 obsojeni. Tako navaja med drugimi zdravnika dr. Stanka Sošiča, Romana Pahorja, dr. L. Turino in trgovca Gregoriča. Samo Leban, doma iz Gorice, ter Ivo Bajt in Ivo Didič, oba iz Idrije, se še nista vrnila. Stanko Vuk je bil klican nn tržaško policijo, kjer so ga vprašali, če je dopisnik kakšnega tujega lista. Ker Je bil sum brez vsake podlage, je bil z nekaterimi očetovskimi nasveti zopet izpuščen na svobodo. Dva novomašnika »Agis' jioroča iz Gorice, dn bosla lelos v Juniju posvečena v duhovnike dva slovenska sinova iz Idrije. To sta gg. Jože Kušman in Prane Hrvat. Razširile so ee govorice, da ju bo nadškof Margotti posvetil v duhovnike v idrijski cerkvi, ne pa v Gorici, kot Je to bila do sedaj navada. To vesli niso od nikoder potrjene in so torej brez. podlage. Idrija se na slovensnost novili svetih maš pripravlja z velikim navdušenjem, ker sla družini, ki sla dali Julijski kra|ini dva mlada slovenska duhovnika, zelo prilujhljeni. Novomašnika sta sinova rudarskih družin in bodo primicije pravi delavski prazniki. Idrija je slovenskemu narodu dala že večje število duhovnikov, od katerih so nekateri nahajajo v Jugoslaviji, nekaj jih deluje po Julijski krajini. Le eden izmed njih je Še v konfinaclji. Ni res, da bodo žigosa!i bankovce Goriška prefektura se je morala postaviti po robu proti lažnjlvim govoricam, ki so zadnje dni krožile po Julijski krajini o negotovosti Italijanskega denarja.' Prefektura je objavila jiosebno uradno poročilo, ki se glasi: Finančni minister sporoča, da so vesli, ki so se ta mesec razširjale skoraj po vsej pokrajini, da bo v kratkem času prišlo dgo štetja bankovcev in do žigosanja bankovcev, lažnjive, tendenciozne in služijo samo samo špekulaciji. Združitev dveh električnih podjetij Tržaški listi obširno poročajo, da sta se združili dve veliki električni podjetji, ki imata tako-rekoč monojvolno moč v Julijski krajini. To sta >Societa Elettrica della Venezin Guilia- s sedežem v Trstu in s kapitalom 12 milijonov lir združi s podjetjem lOffictne Elcttriche deli Isonzoc, s sedežem v Trstu in s kajiitaloni 12 milijonov lir. ponosa s svo;imi starodavnimi vojvodi, da prisluhnejo globoko občuteni pesmi, kakor jo zna peti le koroška slovenska duša. Kdor pa je med Korošci živel, bodisi Štajerc, Kranjc ali Primorc, jih ne zabi več, si vedno želi priti zopet med nje, kjer je našel odkrito bratsko ljubezen brez hinavščine, pravi fantovski ponos brez zahrbtnosti, najnrisrčnejši humor, ki vre iz dna duše neprisiljeno in brez hlimbe. Skoraj da smo pozabili, kako globoka ie ljubezen slovenske matere, pozabili, da je treba se ji oddolžiti s tisto iskrenostio, ki je tako odlično dičila stoletja slovenskega ratarja. Korošec - Slovenec jo ima v vsej pristnosti in gorkem občutenju šc dandanašnji. O vsem tem in marsičem bo govori! predavatelj svoiim štajerskim sosedom. Pridite in se prepričajte! Združitev se je izpeljala na ta način, da jc prva .enostavno provzela vse imetje druge, ker si Je razen 30 pribavila vseh 100.000 delnic. Združitev je važna z. ozirom na velika javna električna dela, ki so v načrtu v Julijski krajini, predvsem pa v soški dolini, kjer pri Selit grade ogromno elektrarno. Nekaj novic izpod Snežnika Po vaseh okrog K nežaka Je do sedaj precej cvetelo tihotapstvo, a je zadnje čase ponehnlo. ker se tihotapci strogo zasledujejo in še strožjo kaznujejo. Panr gospodarjev iz. Knežaka je žo dalje časa v zaporu, ker so jih obdolžili, da so pritihotapili večje število živine iz Jugoslavije. Zagovarjali so se^ da sploh nikdar niso hodili čez mojo in je verjetno, da so ali docela nedolžni, ali pa so samo od daleč pomagali pravim tihotapcem, ki so hili toliko spretni in v svojem |toslu izvežbani, dn so se znali skriti. — Preteklo nedeljo se je iz Knežaka poročila Urbančevn Pepca, hčerka ugledne krščanske družine po domače pri Andreju. Njen oče je bil svojčas dolga leta župan Poročila se je s Kogejem. ki je uslužbenec državnih železnic. Poroku je bila pri Devici Mariji na Brezjah. Priči sla bila Andrej Urbančič gostilničar iz Trnovega t Ilirska Bistrica) ler Miha Toinše vlakovodja v Ljubljani. — V Knežaku so začeli popravljati občinsko hišo. Prenovili jo bodo popolnoma, tako dn bo v njej dosli prostora za občinski urad in za jiošlo. Hiša je bila prejo lust Cesnikov. Nad vasjo Korltnice so začeli graditi parno žago, uro hoda oddaljeno od prejšnje žage p. Ur-bančača na Boču Žago gradi neka večja dru/ba in je to za naše kraje značilno. Les se je začel na debelo sekati jk> graščinskih gozdovih, a ludi domačini mu ne prizanašajo, ker ima dobro ceno iu ker imajo edini dohodek v gozdu. 64 letna Ann Bizjak iz Gorice, ker ui bilo zadostnih dokazov, da jo navajala k tatvini 1-5 letnega Silvana Leonardo. V Solkanu so orožniki aretirali fašista Gual-tiero Tomasellija in njegoveua tovariša Guiseppe Gasperinija, ker sta požgala hišo Jožefa Frchrničn na Sveti Gori. Nesreče po Ju!f>sM hrajini Granata iz svetovne vojne jc razmesarila pet mladih slovenskih fantov v Osluviji, ko so pre-kopavali zemljo ter nepričakovano zadeli na njo. Eksplozijo je povzročil krnel Jože! Pintar, todu ker so »o v njegovi biižni nahajali še 24 letni -dnnko Pintor, 17 letni Ladislav Mikluž, 18 letni Feliks Mikluž ler 5M letni Maks Pintar, so bili v>i težjo ranjeni Vsi so bili prepeljani v bolnišnico — Podobna nesreča se jc zgodila na hribu sv Marka, kjer je stara granata težko poškodovala 0 letnega otroka Marina Zolti. Pri Tolminu se jo nevurno ponesrečil delavec Ivan Božič iz ftmihela, ki jo bil zaposlou pri iuv-nili dolih v Selu. Padel jo z daljnovoda ter si nevarno pobil noge in roko. Nahaja se v bolnišnici v Gorici. Naznanila V Vipavi Je bil iivinozdravniski tečaj, pri katerem so živinozdravniški strokovnjaki poučevali kmete o vzrokih nepiodovilosti pri živini ter o načinu, kako nuj se ta bolezen ozdravi. V vipavskem kraju je tat bolezen zelo razširjena in so kmetje v skrbeh kako se je bodo obvarovali, kajti živinoreja zaradi nje silno peša. Bolezen divja posebno v šempaškem kraju, kjer jo skoraj vsn živina liolna. Država bo ustanovila posebne nmbulu-torije za zdravljenje teh živali. V Idriji oh Bnči na Tolminskem bo lo v najkrajšem času odprli nov poštni urad ter zgradili orožniško postajo. Do sedaj je bila ta lopa vas, ki jo turisti radi obiskujejo, nekoliko preveč zapuščena. Na pošlo so morali hoditi I; Sv. Luciji, kjer je bila ludi pristojna orožniška postaja Občina je dobila tudi novega občinskega tajnika v osebi Re-nata Gaelana. V Dutovjah so z velikim pompom odprli Fašistični dom. Svečanosti so prisostvovali zastopniki oblasti ter višji predstavniki stranke. Izpred sodisča Pred goriškim sodiščem je bilo tn teden več obravnav, pri katerih so bile izrečene med drugimi tudi sledeče obsodbe. Na 3 mesece in 14 dni zajiora je bil obsojen Carlo Battista. ker jo pretepel Alojzija Bonn. Tri mesece in 14 dni zajiorne kazni je dobil Janez Komel ker so je spravil nad Marijo Pregelj ter jo telesno poškodoval. Na islo kazen je bil obsojen Jaka Majer iz. Gradiškute. ker je pretepal svojega očeta. Oproščena pa je bila Frančiškanska prosveta priredi v torek, dne 27. aprila ob 20. uri skioptično predavanje Pariz -Lislcuji - Lurd' . Predava dr. I' Roman Tomincc. Krasne skioptične slike in reproducirana glasba. Na to predavanje opozarjamo zlasti one, ki nameravajo letos obiskati svetovno razstavo v Parizu, da v naprej spoznajo kraje, koder bodo potovali; Da si zagotovite sedež, rezervirajte vstopnice po 2 Din v predprodaji v pisarni il'ax et bonum (frančiškanska pasaža). Angleško društvo v Ljubljani vabi na današnje predavanje g Williaina Tcedlinga o: Kronanju in britanskem imperiju, ki so vrši v proslavo društvene 15. letnice ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Ne pozabite obiskati današnji koncert poljsko-argentinske glasbe, katerega izvajajo priznani umetniki gospa Milena fdrukelj-Vcrbičcva (mezzo-sopran), kons. Marta Osterfcva (klavir) in prof. Pavel Šivic (klavir). Na sporedu so skladbe skladateljev: Kolfler, Perkovvski, Gianneo, Szvinanovvski in Marek. Koncert bo ob 20 uri v mali filharmonični dvorani. Vstopnice po 10 in 5 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matico. Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki spremlja francoskega violinskega virtuoza, je naše na;starejše orkestralno združenje, ki datira iz leta 1919 in jc tekom svojega obstoja priredilo veliko šlevilo simfoničnih komornih koncertov v Ljubljani in po drugih večiih meslih Slovenije. Jedro tega orkestra tvor1 godilna skupina, ki nastopi v odgovarjajoči zasedbi tudi pri konccrtu violinista Soelensa. Žc deset let vodi Orkestralno društvo skladatelj -n dirigent prof L. M. Škerjanc, ki bo dirigiral ludi koncerte te turneje, kntero priredi violinist Soetens z Orkestralnim društvom. Poleg spremljave dveh violinskih koncertov, bo zaigralo Orkestralno društvo ljubljanske Glasbene Malice šc uverturo slovenskega klasika Jurija Mihevca (1805 do 1865) V Ljubljani bo koncert v ponedeljek, dne 3 maja t. !. ob 20. uri v veliki tilharmonični dvorani. Vstopnice bodo v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. >Vzjfojni pomen domače in (njo kulture* j() naslov predavanju, ki ga priredi Pedagoško društvo v Ljubljani danes, v ponedeljek ob 18 v mineraloški predavalnici univerze. Predava dr. Vinko Brumen. FOTOAMATER Za temnico Pozitivnemu postopku posvečajo amaterji na splošno premalo pozornosti. Ne zavedajo se, da dober negativ ni edini pogoj za dobro uspelo sliko in da jc uvaževati v pozitivnem postopku celo vrsto činiteljev. ki odločilno vplivajo na končni uspeh. Pravilna osvetlitev, premišljena izbira papirja po gradaciji, sestava razvijalca po izvirnem tvorniškcm predpisu ki je za vsak panir drugačen, pravilno iiksiranje. v6e to je samo nekaj važnih činiteljev, ki jih amatet nc sme prezreti. Rezultat površnosti so znamenite amaterske kopije in povečave, ki se odlikujejo po medli sivi barvi, neizrazitosti iti zapravljeni lepoti tonsko bogate iestvicc inonohroinc fotografije. Vzrok leži največkrat v razvijalcu. Do nezavesti izčrpan razvijalec ne more dati lepe barve. Nič manj ni škodljivo, če uporabljamo za vse vrste papirjev metol-hvdrochinonov razvijalec v enaki sestavi. Po drugi strani jc neprikladno in jiotralno imeti v temnici več razvijalcev, za vsak papir drugačnega. To marsikaterega odbija iti zapeljuje, da uporablja za vse papirje enak razvijalec. Imamo pa možnost, da z ločenimi osnovnimi sestavinami razvijalca sestavo poljubno modificiramo in sestavimo za vsako vrsto papirja razvijalce točno po pred pisih. kakršne priporočajo tovarne. Takšni predpisi so v tovarniških laboratorijih preizkušeni in so sigurna podlaga za dosego najboljših uspehov pri razvijanju. Pripravimo si 0 osnovnih raztopin Označimo jih samo s črkami in števili, ki jih napišemo na primerne listke in nalepimo na rjave steklenice. Listke prevlečemo z etike(nim Inkom, da se pisava ne razmaže. če se listki zmočijo. Raztopina M50/S0.13: 500 ccm vode, 10 g metola, 65 g natr. 6ulfita, krist. Raztopina S 4: 500 ccm vode, 125 g sode, krist.. k. čiste Raztopina N 10: 500 ccm vode, 50 g nalr sulfita, krist. Raztopina H50/S0.I3: 500 ccm vode. 65 g natr eiillila, kri6t. 10 g liydrochinona. Raztopina P 4: 500 ccm vode. 125 g jicpelike. Raztopina B 10: 110'ccm vode, 10 g bromkalija. S črkami so označene substance, ki so v raztopini. prvo število označuje, v kolikih ccm raztopine sc nahaja 1 gram raztojiljene substance, drugo število pa, da je v vsakem ccni 0.13 g natr. sulfita. V raztopini II50'S0.1.3 jjomenijo torej znaki posamič: II - hvdroehinon, šlevilo 50, da je v 50 ccm raztopine lg hydrocihonana. S natr sullil. s številom 0.13 pa ie označeno, da je v vsakem ccm raztopine 0.13 g nalr. sulfita. Razvijalec, ki ga želimo imeli nastavljamo tako, da pomnožimo število gramov substanco v originalnem Ivorniškem' prednisu = faktorji istih substanc naš'h osnovnih raztopin, kakor so označeni na listkih orilenljenih na steklenicah Produkt ic notrebna količina ccm osnovne raztopine. Na koli čino natr sufita se pri tem ne oziramo in io do ločimo noscbe; tako. da seštelemo ccm raztopine me tola in hvdroehinona ter doblieno vsoto pnmnožlnir s konstanto nalr. sulfita 0.13 r raztopino M in II pride namreč v razvijalec tudi nekaj ccni natr. sul- fita. Ce ga originalni tvorniški predpis zahteva več, dodamo manjkajočo količino iz N. Končno dolijcmo toliko vode, da dobimo 1000 ccm razvijalca Čc hočemo napraviti samo 500 ccm razvijalca, množimo s ivolovičninu faktorji in dopolnimo z vodo do 500 ccm, pri 250 ccm množimo s četrtinskimi faktorji in dolijcmo do 25(1 ccin vode itd. Radi lažjega razumevanja pretvorimo s praktičnim |>rimcrom originalni tvorniški predpis za neko vrsto papirja v razvijalcc po opisanem načinu- Metol I g — 1 X 50 — 50 ccm M Hydrochinon 3 g — 3 X 50 = 150 ccm II Na — sulfi! 26 g — — — Soda krist. 70 g — 70 X 4 = 280 ccm S Oromkalij 1 g — 1 X 10 10 ccm B voda 1000 ccm — — — Skupno 490 ccin + 510 ccm vode 1000 ccm gotovega razvijalca. V (cm slučaju ni treba dodati suliita, ker jc vsebovana predpisana količina že v raztojiinah metola in liydrocyma. V razvijalcu je namreč skupno 200 ccm M in H Ker jc v vsaketn ccm 0 13 g sulfita. ga je v razvijalcu 0.13 g X 200. to je 26 g. torej točno toliko, kot ga zahteva origin. predpis,. Se en primer za predpis, ki zahteva dodatek natr. sulfita: .Meto! f g — 1 X 50 50 ccm llidrochinon 4 g — 4 X 50 = 200 ocm Na — sulfi! 40 g — — Soda 40 g — 40 X 4 = 100 ccm Bromkalij 0.15 g — 0.15X10^ 1.5ccm Voda 1000 ccm — — — Skupno 411.5 ccm Sulfita je v 250 ccm M in H 0.13gX250 32.5g originalni predpis ga zahteva 40.0g manjka gn lorej 7.5 g Teh 7 5g dodamo iz raztopine N ix> žc znanem načinu- 7 5X10 : 75 ccm, ki jih dolijcmo že dobljeni količini 411.5ccm Tako dobimo 4S6.5 ccm raztopine, ki jo z dodatkom 513.5 ccm vode dopolnimo do 1000ccm gotovega razvijalca. Na takšen način je mogoče nastaviti zelo ekonomično rajrazličnejše razvijalce v vseh mogočih variantah in koncentracijah in prilagoditi razvijanje vsem predpisom Še nekaj važnih malenkosti: 1. Voda mora biti prekuhana 2. Kemikalije je raztopiti točno po vrstnem redu, ko nastavljamo osnovne raztopine 3 Originalni predpis moramo točno prečitali. Morda zahteva razredčenje, kar jc pri preračunavanju upošlevati. 4. Uporabili moramo samo sveže kemikalije. Naša društva Fotoklub Ljubljana. V torek bo tajnik K. Koc-jančič |x>kazal nekaj koristnih dodatkov za Rollei-ilcx kamero in razložil njihov pomen in uporabo. Sledilo bo nekaj kratkih predavani o polnrizirani, mlrardeči in ultraviolc mi svetlobi To bo zadnji redni večer 9 predavanji v tej sezoni zaradi predpriprav za razstavo. Izredna predavanja bo objavljala unravn članom sproti, zlasti skioptične večere. t V petek ie običjni sestanek in dogovoi za nedeljski • izlet. Vabljeni so člani in prijatelji kluba. Nedeljski šport Gradjanski : BSK 4:0 (3:0) Belgrad, 25. aprila, m. V Belgradu je danes Gradjanski premagal BSK s 4 : 0 (3 : 0). S tem Je Gradjanski postal tudi prvak države, za kateri naslov so se letos prav živahno borili najboljši klubi nase države. Moštvo Gradjanskcga je igralo zelo dobro. Večkrat je zares izgledalo, kakor da bi igral BSK bolje, ter kakor da bi bil v premoči na igrišču. Vsaj takšen vtis je dobilo številno občinstvo, ki je z zanimanjem zasledovalo potek ene najvažnejših letošnjih tekem. V resnici pa je bila stvar povsem drugačna. Gradjanski ima njemu lasten sistem igre, ki je kljub večkratni terenski premoči nasprotnika efekten, nikakor pa se ne sme Gradjanskemu morda očitati slabosti, kajti, kakor rečeno, jo bila ta kritika neopravičena, ker Gradjanski igra po svoje kakor noben klub v državi. Pri tem je treba tudi vpoštevati, da Gradjanski ni imel niti enega slabega igralca v vsem moštvu. Eden so je sicer izkazal boije kakor drugi, ker je imel pač več prilike, toda dobri so bili vsi, ne samo dobri, temveč tudi sigurni in izredno zanesljivi. BSK je igral precej neurejeno skoraj ves čas igre, večkrat celo nesrečno. Igralci pa so se zelo trudili, da dosežejo svojemu klubu čim boljši rezultat. BSK je izvršil mnogo energičnih napadov, ki pa so se ob edinstveni obrambi Gradjanskega vedno razblinili v nič. Tedaj, ko je Gradjanski že oddal tri gole v nasprotnikova vra- ta, ni nihče več nn igrišču verjel, da bo BSK šc izravnal. Kljub temu pa moštvo BSK še vedno ni hotelo popustiti in je z vso energijo nadaljevalo ostre in premišljene napade. Od začetka do konca igre so se igralci BSK borili in trudili, da dajo vsaj ča ten gol. toda vse je bilo zaman. Čeprav je imel BSK mnogo ugodnih šans, jih ni .mogel izkoristiti, kajti obramba Gradjanskega je bila vedno na svojem mestu, v nevarnih trenutkih pa se je tudi krilska vrsta potegnila nazaj in razbila vse kombinacije odličnega napada, ki ni bil kos obrambi Zagrebčanov. Obramba Gradjanskega ni dovolila nobenemu igralcu BSK, da bi sploh pravilno ustrelil proti golu, ker je z izredno naglico preprečila vsako kombinacijo. Gradjanskemu pripravljajo v Zagrebu julri ob 5 popoldne sprejem, ki si ga je lopot v resnici zaslužili. * Osijck, 25. aprila, b. Danes je bila tukaj ligina tekma med osiješko Slavijo in splitskim Hajdukom. Slavija je zmagala z 2:1 (1:1). Zagreb, 25. aprila, b. Danes je bila tukaj tekma med Haškom in Jugoslavijo, ki je končala z izidom 1:1 (0:0). Sarajevo. 25. aprila, b. Današnja prvenstvena tekma med Concordio in sarajevsko Slavijo se je končala z 1:1 (0:0). Ljubljana:Bask 2:1 (1:0) Ljubljana, 25. aprila. Onim. ki niso videli današnje nogometne tekme med gornjima nasprotnikoma je prav lahko žal, kajti tako lepe igre že dolgo nismo videli v Ljubljani Današnje srečanje, ki jc bilo izredno važno zlasti za Ljubljano, je privabilo na igrišče Primorja okrog 2000 gledalcev, ki so v polni meri prišli na svoj račun. Ne morda zato, ker je Ljubljana zmagala, ampak zato, ker so videli res prvo- j vrstno in vsekozi zanimivo in do skrajnosti napeto igro. Ze skoraj smo obupali nad našim nogometom in prav zeto danes ni bilo na igrišče celo onih, ki jrh običajno vidimo pri takih prvenstvenih tekmah. Temu se ne smemo ravno preveč čuditi, kajti Ljubljana nam je prinašala zadnje čase take rezultate domov, da je moral nad njo obupati vsakdo, pa naj si je bil končno še tak optimist in zagovornik našega nogometnega prvaka. Z današnjo igro nas je pa naš predstavnik v ligi prav prijetno iznenadil. Morda so računali z njegovo zmago samo naivnelejši pristaši, dočiin je bila V6a ona masa, ki je kljub zadnjim neuspehom še prišla na igrišče, prepričana, da bodo naši fantje tudi danes kaputulirali pred nasprotnikom iz naše prestolnice. Marsikdo je s sigurnostjo računal, da bomo tudi dane« odšli poraženi s 3:0, toda zelo se je zmotil. Edino oni, ki so trdili, da se našemu nogometnemu predstivniku lahko zgodi, da zmaga ali odnese vsaj eno točko, so imeli prav in to se jc v resnici tudi zgodilo. Se več: oni so zmagali in 6i pridobili dve dragoceni točki, ki jih bodo v nadaljnjem tekmovanju še krvavo potrebovali. Če hočemo govoriti o današnji igri naših fantov, mora vsakdo priznati, da so nam tako zaigrali kakor jih že res dolgo nismo videli in kar je glavno, tako kakor je za zmago potrebno. Vsi so zaigrali s tako vnemo, s lako voljo do zmage, da je bilo takoj v začetku jasno videti, da bo imel nasprotnik danes z njimi mnogo opravka. Prav vsi so se potrudili in so napravili v.se kar je bilo v njihovih močeh. So bile sicer nekatere zasedbe nekoliko bolje od drugih, vendar bi vsakomur delali krivico, če ne bi priznali, da ni bil na svojem mestu. Moštvo je nastopilo v spremenjeni postavi, deloma z novim, deloma z zamenjanimi mesti, ki so se zdeli človeku na prvi pogled vse preje kakor zadovoljive. A vendar nam so se fantje ravno v tej postavi izkazali tako. kakor jih želimo večkrat videti in kakor bo potrebno, ako hočemo naš nogomet dvigniti na ono višino, ki jo po svojih zmožnostih naš šport zasluži. Vendar bi ne bilo prav, če bi ob tej priliki tudi ne omenili nestalnosti naše ecajstorice Namreč nas še čakajo velike naloge v jugoslovanskem nogometnem športu in popolnoma napačno bi bilo, če bi se sedaj morda preveč veselili današnje zmage. Ako hočemo biti odkriti napram samemu sebi in ako hočemo našemu nogometnemu športu res dobro, moramo ravno ob takih prilikah kakor je d:.nnšnja zmaga, obravnavati tudi naše senčne strani in ugotoviti zakaj enkrat tako zaigramo, drugič pa popolnoma odpovemo. Predvsem moramo ugotoviti in priznati, da je naša enajsto-rica zelo nestalna. Parkrat vam zaigra slabo, da ne rečemo nrav slabo in naenkrat tako dobro, da tega niti največji optimisti ne bi mogli pričakovati. Iz tega je torej jasno razvidno, da v moštvu ni vse v redu. Kajti zato nam je najboljši dokaz današnje srečanje z Belgrajčani, v katerem so naši fantje pokazali lake vrline, take sposobnosti in tak elan in voljo do zmage, da bi se prav lahko, seveda, če bi vedno tako zaigrali — lah'jo prerili proli vrhuncu tabele v državnem prvenstvu. Če enkrat lahko zaigrajo, zakaj bi pa drugič ne mogli. Res, da niso vsi vedno enako razpoloženi in ie tudi res, da vpliva tuje občinstvo močno na igralca in da neuspeh soigralca močno kvari voljo ostalih igralcev in da moramo pri vsem tem upoštevati še smolo, ki se tako rada prikrade ravno v nogometno igro. Vendar vsi ti momenti in četudi pridejo naenkrat, ne bi smeli toliko vplivati na moštvo, da bi doživljalo poraz za porazom, kakršni so bili zadnii od Ljubljane. Ninamo namena s tem zmanjševati današnje velike zmage, katere se vsi pravi športniki iskreno veselimo,.ampak hočemo vodstvu in funkcionarjem in še prav posebej posameznim igralcem prijateljsko in športno svetovati, da zgrabijo stvar tam, kjer šepa in nam zaigrajo vedno tako, ali pa še bolie kakor danes in potem bo naš nogomet dosegel tako višino, da bomo imeli vedno polno hišo gledalcev, pred katerimi bodo z veseljem zaigrali nogometaši, gledalci pa bodo tudi vedno zadovoljeni odhajali z igrišča, kakor danes. O igri bi imeli tole povedati: Italijanskemu sodniku g.Scorzioniju iz Bologne sta se predstavili moštvi v naslednjih postavah: Ljnbljana: Logar—Šiška. Bertoncelj L—Slapar, Pupo, Boncelj—Janežič, Lah, Pepček, Grintal in Hassl. Basik: Bielič — Ivkovič, Mihajlovič—Kbsarič, Vojinovič, Dimitrijevič—Čabrič, Detinger, Tomaše-vič, Matias in Sarič. _ Prvo polovico so otvorili domači, ki so bdi ves čas v premoči, zdaj v večji, zdaj v manjši. Igro so imeli pa docela v rokah in so popolnoma obvladali teren. Nasprotnik je le redkokdaj prišel pred njihova vrata, a je bil običajno zelo nevaren, kadar se je približal domačemu svetišču. — Ljubljana zaradi tega močnega pritiska izsili v tretji minuti komer proti Basku, ki ga pa ni izrabila. Izredno nevarno situacijo je ustvarila Ljubljana v 8. minuti pred Baskovim golom, takoj nato je pa Bask še nevarnejše ogrožal vrata domač'h. V 13. in 17. minuti izsili Ljubljana dva kornerja proti gostom, katerih pa ni izrabila. Zaradi neprestanega pritiska in prodiranja Ljubljane ]e v 31. minuti poslal Grintal žogo v mrežo gostov, katero bi se pa dalo ubraniti. V 40. minuli se nudi tudi gostom ugodna prilika pred domačim golom, a so igralci Ljubljane situacijo razčistili deloma s svojo previdnostjo, deloma pa s srečo. V 42. minuti sledi korner proti Basku, ki je tudi postal neizrabljen in prvi polčas konča z zmago Ljubljane. V drugem polčasu pa je postala igra še bolj odprta in gostje 60 postajali vedno bolj ofenzivnej-ši, ki so žc takoj v tretji minuti zelo nevarno ogrožali vrala Ljubljane. V 7. minuti sledi korner proti Ljubljani, ki ga Belgrajčani niso izrabili. Igra postaja čedalje bolj izenačena in neredkokrat so gostje nadvladali domače. V 32. minuli je postala še prav posebno nevarna situacija za ljubbansko svetišče, ko so Belgrajčani po prostem strelu poslali žogo v mrežo, toda sodnik gola ni priznal, ker je bil napravljen z roko. V 23. minuti pošlje Pupo s krasnim prostim strelom žogo v mrežo in stanje se glasi 2:0 za Ljubljano. Gostje so uvideli po tem dogodku, da je zanje situacija vedno nevarnejša in so zato napeli vse sile za izboljšanje rezultata. V 33. minuti sledi korner proti Liubljani; v 34. proti Basku, in v 35. zopet proti Ljubljani, a so ostali vsi neizrabljeni. Šele v 36. minuti izsilijo gostje prvi zgoditek v svftjo korist, ko strelja Ma-tijas 11 metrovko, ki jo je povzročil naš branilec Šiška in katera je obtičala v mreži. Stanje 2:1, ki se potem ni več izpremenilo, je Ljubljano opozorilo, da je treba vzeti stvar še resnejše, ako naj ostaneta obe točki v Ljubljani in zato se je potegnil Hassel kot tretii bek v obrambo in odslej je povzročila Ljubljana zavlačevalno in defenzivno igro-, ki je bila sicer napeta in mestoma tudi nevarna za Ljubljano, katera oa je gostom onemogočila spremembo rezultata. Edino korneT v 43. minuti proti Ljubljani so šc izsilili Belgrajčani in lo je bilo vse. Belgrajčani so pokazali posebno dobro igro v ozadju, in to predvsem v obrambi,- ki je nrav dobro zadrževala napade Ljubljane. To ozadje se je zlasti v prvem polčasu odlikovalo, dočim o napadu v prvem delu igre ni skoraj nič povedali. V drugi polovici se je pa razigrala vsa enajstorica in tedaj je tudi napad goslov prišel do veljave. Sodil je g. Scorzioni iz Bolodne odlično. Prcdtekma; Ljubljana iun. : Korotan jun. 3:0; Ljubljana rez. : Hrastnik 5:0. Tehme v drugem razredu Mladika : Korotan 4 : 1. S tem je Mladika zaključila svoje pomladansko tekmovanje ter zasedla 111. mesto. Sodnik g. Dorčec je sodil slabo. Grafika : Svoboda 3 : 2. Jadran : Moste 4 : 1. S lem je Jadran zasedel lL mesto, dočim eo se Moščani plasirali na 6. mesto. Mars : Slavija 3 : 0. Celjski šport Celje .Olimp 2:t (1:0) Celje, 25. oktobra. Danes je bila na Glaziji prvenstvena tekma med lokalnima rivaloma in jo Celje, ki je prenovljeno, igralo mnogo bolje kot pri zadnjih tekmah. Igra je bila ves čas zelo živahna in ostra in je igra ob koncu zaradi popustljivosti sodnika poslala dokaj surova. Kes je šlo za prestiž, toda športniki se morajo znati obvladati in v nobenem slučaju ne smejo s surovostjo nadoknaditi svojega znanja. Medtom ko je bilo prvi polčas Celje v premoči, je bila igra v drugem polčasu popolnoma odprla. Prvi gol je padel za Celje v 26. minuti prvega polčasa iz enajstmetrovke, ki jo je streljal Slamič. V drugem polčasu je Gobec isto-tako iz enajstmetrovke zabil drugi gol. V 4. minuti pa je Celje zabilo lastni gol. Sodnik Lukežič je proti koncu tekme zelo popustil, ker so nanj vplivali kibiri. V predtekmi so juniorji Celja premagali ju-niorje Atletikov z 2 : 0. Lahkoailetske tekme v Celju Celjska igoslavija je priredila na tukajšnjem igrišču prvo letošnjo lalikoatletsko prireditev, ki so se je udeležili tekmovalci iz Ljubljane, Murske Sobote lil Maribora ter domačih klubov Celja in Jugoslavije. Udeležba ni bila preveč zadovoljiva, zlasti ne pri seniorjih. Doseženi so bili sledeči rezultati: 100 m juniorji: 1. Marko (Jugoslavija) 12,5, 2. Sander (Mura) 13, 3. Milko (Mura). 3000 ni Poljska-Romuntja Uradno poročilo o obisku poljskega zunanjega ministra Bukarešta, 25. anr. AA. Agencija Rador poroča: Daijes je bilo onjavljeno naslednje uradno |>o-ročilo o razgovorih jioljskega zunanjega ministra Becka in romunskega zunanjega ministra Antonesca: Ob jiriliki svojega obiska v Bukarešti je imel poljski zunanji minister Beck z romunskim zunanjim ministrom Antonescom več razgovorov, ki pomenijo, da se stališči obeh držav ue razlikujeta v nobeni stvari in da se skladata v mnogih vprašanjih, ki so bili predmet njunih razgovorov. Oba ministra sta ugotovila, da je možno intimno sodelovanje obeh vlad za razvoj nadaljnjih odnošajev v atmosferi zaupanja in prijateljstva. Oba ministra sta ponovno ugotovila v svojih razgovorih, da se politična struktura p.oljsko-romunske zveze, osnovana na zavezniški odgovornosti za varnost obeh držav in nekako tudi na ideji zaupanja in sodelovanja v svrho stabilizacije mednarodnih odnošajev. popolnoma odgovarja svojim namenom. — Ministra sta srečna, da sta lahko sprejela na znanje tak razvoj konkretnega poljsko-romunskega prijatlejstva, ki je nastalo v zadnjem času. Oba ministra sta se izrazila za to, da se v polni meri izvede poljsko-romunska Razstava slovenskih umetnikov Včeraj je otvoril drugo pomladansko razstavo Društva slovenskih likovnih umetnikov predsednik g. A. G. Kos, in predvsem pozdravil zastopnika g. bana g. referenta Alberta Široka ter g. načelnika dr. Moleta kot zastopnika g. župana. Potem je povdaril, da je društvo s to razstavo dalo vsakemu članu možnost, da |x>kaže in zagovarja svoje delo, zato pri tej razstavi ni bilo žirije. Zato daje ta razstava pregled dela, ki je piotreben za usmerjenost društvenega delovanja v prihodnjosti. Samo društvo deluje štiri leta ter ga še čaka najširša ureditev vseh stanovskih vprašanj. Društvo je v zadnjem času v tesnih stikih z belgrajskim združenjem in s zagrebškimi tovarši. V bližnjih prihodnosti bo kongres vseh centrov, ki ima namen združiti vsa strokovna društva. S tem delom se bodo jx>časi ustvarili znatnejši pogoji za glavni cilj. ki ga predstavlja umetniško delo. — Ko je nato g. Kos proglasil razstavo za otvorjeno, so si mnogi prisotni odlieniki m prijatelji umetnosti razgledali razstavne prostore Jakopičevega paviljona, kjer visijo slike in je razstavljena plastika 40 slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov. Razstava bo odprta v aprilu in maju. Ljubljanska kronika Zborovanje prevoznikov. V soboto zvečer je bilo v hotelu -Metropol« zborovanje Združenja prevozi ikov. Občni zbor je vodil načelnik g. Ta-škar. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. Semenič. Društvo šteje 166 rednih članov, od teh 84 lastnikov konjske vprege, 81 lastnikov avtomobilov in 1 lastnika motornega čolna. Proračun znaša okoli 30000 Din. V debato o proračunu so posegli g. Leopold Zupančič in g. Rajko Turk ter drugi. Proračun je bil sprejet z vsemi glasovi proti trem. Mnogo važnih pojasril o prevozniškem vprašanju, zlasti o vprašrnju avtomobilskih prevoznikov, je podal predsednik sekcije avtoprevoznikov g. Anton Guštin. Načelno je bil sprejet sklep, da se uvede enotne prevozniške tarife, zastopnik mariborskih prevoznikov g. Sluga pa je izjavil, da bodo bolj izkušeni Mariborčani v tem oziru šli radi na roko svojim tovarišem v Ljubljani in na Kranjskem. — G. dr. Koče jc imel temeljit govor o raznih prevozniških vprašanjih, o delu Zbornice za konvencija o duhovnem sodelovanju, čije ratifika-cijske listine so bile te dni v Bukarešti izmenjane. Dogovorila sta se, da prijateljsko posvetite vse svoje skrbi pospieševanju poljsko-romunskega sodelovanja tudi pri nacionalni vzgoji mladine obeh držav. Oba ministra sla obravnavala tudi razna vprašanja gospodarskega značaja, ki so se pojavili v okviru odnosov med obema državama. Načrt za razširitev teh odnosov glede na tranzitna vprašanja je že pripravljen in bo bržkone tudi v kratkem izveden po obeh državah. Ob priliki svojega bivanja v Bukarešti je zunanji minister Beck skupaj z Antonescom podpisal tudi konvencijo o medsebojnem |x>tniškem in turističnem prometu ined obema državama. Minister Beck in Anto-nescu sta izrazila svoje prepričanje, da se lahko v sedanjih razmerah, ki so težje kakor kdajkoli [»prej, lahko pojavijo nove težave mednarodnega značaja, da pa jih je treha mirno in obzirno proučiti ter v to svrho ohraniti najtesnejše stike iu končno v vsakem posebnem primeru pristopiti k takojšnji izmenjavi misli. TOI itd. — Izvoljen je bil nato odbor, Jci ga bodo vodili gg. Ivan Taškar, Anton Guštin, Anton Zaje in v katerem bodo povečini dosedanji odborniki. Nesreče. S kolesa je padel ter 6i razbil spodnjo čeljust 40 letni mestni delavec Ivan Iskra, doma iz ko lonije v Mestnem logu. — Nekdo je s topim predmetom udaril po levi strani glave 27 letnega šoferja Slavka Smrekarja iz Hrenove ulice 18 ter ga nevarno ranil Mariborski drobiž Proslava 10 letnice drž. trgovske akademije. — Državna trgovska akademija v Mariboru slavi letos 10 letnico svojega obstoja. Včeraj dopoldne je bila interna proslava na zavodu, ki je zelo lepo potekla. Ravnatelj Modic je uvodoma pozdravil vse častne goste ter nato fiodal kratko sliko razvoja trgovskega šolstva v Mariboru v povojni dobi. Sledila je glavna točka proslave, razdelitev nagrad dijakem, ki so obdelali določene teme. Za temo »Kakšen naj bo jugoslovanski trgovec« sta razpisala veletrgovec Pinter in veletrgovec Osel vsak po tri denarne nagrade, tako da je bilo nagrajenih za to temo šest dijakov. Nagrade oo znašale prva 500, druga 300, tretja 200, ostale tri pa jio 150 Din Nagrade je razdelil zastopnik zbornice Ferdo Pin'er, ki je nagrajencem čestital ter jih pozival v nadaljnjemu temeljitemu študiju trgovsKih problemov. 5 dijakov je prejelo nagrade za obdelavo teme iz zadružništva. Nagrada je podarila Zveza nabav zadrug državnih uslužbencev v Belgradu. Te nagrade je razdelil ravnatelj Modic, ki je nato izrazil željo da bi se med mariborskimi trgovci našel smisel za razpis vsakoletnih takih nagrad. Zahvalil se je v zaključni besedi mestnemu županu dr. Juvanu in mestni občini, ki veliko žrtvuje za napredek trgovske akademije, zbornici in gremiju .trgovcev. — Jutri, v ponedeljek zvečer prirede diiaki Trgovske akademiie v narodnem gledališču slavnostno akademijo s koncertom l*>d jTokroviteljstvcm mestnega župana dr. Juvana. Umrla je Andrašič Roža, hišna posestnica, stara H let. Pogreb bo v ponedeljek ob 15. Gledališče. V 6oboto je bila v mariborekem gledališču preinijera Fallove operete »Dola:6ka princesa«. Mariborčani se za 6tvar zanimjo, ker je bilo gledališče dobro obiskano. seniorji: 1. Goršek (Primorje) 9:51.1, 2. Končan (Jugoslavija) 10:04. 1000 m juniorji: :. šošter (Jugoslavija) 2:59.3, 2. Stajko (Maraton) 3:2. Skok v višino: a) juniorji: 1. Marko 1:50, 2. Možic (Celje) 1:45, 3. Ložar (Celje); b) seniorji: 1. Stavbe 1:61. Skok v daljavo: a) juniorji: 1. Marko 5:65, 2. Sander 5:24. 3. Intihar; b) seniorji: 1. Stavbe 5:51. 2. Osetič 5:44. 3. Dohnik. Met krogle: a) juniorji: 1. Jane 10.60. 2. Koleša 10.48, 3. Logar 10.15: b) seniorji: 1. Osetič 13.22,2. Kodre 9:30. 3. Dobnik. Met diska: a) juniorji: 1. Božič 30:52. 2. Marko 28:99: b) seniorji: 1. Osetič 32:58, 2. Stavbe 30:39. 3. Kodre 26:42. Met kladiva: 1. Osetič 31:7, 2. Kodre 29:61, 3. Dobnik. Mariborski šport: Maribor, 25. aprila. Danes so sc končale mladinske prvenstvene tekme v nogometu. Kot zadnji par sta igrala SK Železničar : SK Rapid v neodločeni tekmi 3 : .3 (2 : 1). Tekma je bila precej ostra. Sodnik Kas-par, načelnik Rapida, je diktiral dve enajstmetrovki proti SK Železničarju. Prvenstvo v letošnjih mladinskih tekmah si je pridobil Železničar s 7 točkami, drugo mesto RapiJ s 3 točkami, tretje mesto Maribor z 2 točkama. KOLESARSKE DIRKE V MARIBORU Danes je priredil SK Železničar kolesarske dirke na progi Maribor—Sv. Miklavž—Hajdina— Rače— Maribor v dolžini 47 km. Start in cilj sta bila pred stadionom SK Železničarja na Tržaški cesti. Tekma se jc končala brez nezgod. Zmagal je Štefan Rožman (Železničar) v času 1:32.16, drugi je bil Gregorič (Mislinje) 1:35.12. 3. Lozinšek (Železničar) 1:37.12, 4. Bertoncelj (Slov. Konjice) 1:37.13, 5. Sodeč (Maraton) 1:39.14, 6. Peršuh (Mežica) 1:41.29, 7. Štingel (Svarim) 1:42.20. Lahkoatletski miting ASK Primorja Ljubljana, 25. aprila. V soboto popoldne in danes dopoldne je priredilo Primorje prvi lahkoatletski miting, ki je bil obenem miting po dolžnosti in katerega so se udeležili jx>leg prireditelja še ljubljanski klubi Ilirija. Planina, Korotan, Sloga in mariborski Železničar. Udeležba od 6trani atletov bi morala biti nekoliko večja, zlasti smo pogrešali seniorjev; usjiehi 60 pa bili za začetek sezone .zadovoljivi, nekateri celo prav dobri. V posameznih panogah so bili doseženi tile rezultati: Tek na 500 m. seniorji: L Gabršek (Primorje) 1:10.2, 2. Skušek Marjan (Primorje) 1:11, 3. Naber-nik Atnot (Primorje). Skok v daljavo, juniorji C: L Polak Bojan (Primorje) 5.71m, 2. Bratož (Ilirija) 5.49 m, 3. Wider (Planina) 5.10 m. Skok v daljavo, seniorji: 1. Požar (Primorje) 6.33 m. 2 Kosec (Primorje) 5.92 m. 3. Pavlič Ivo (Planina) 5 75 m, 4 Branisl (Ilirija) 5.52 m, 5. Bajda (Ilirija) 5.42 m. 6. Baloh (Primorje) 5.38 m. Metanje diska, juniorji: 1. Polak (Primorje) 30.58ni. 2. Kristan (Ilirija) 28.17 m. 3. Bratovž (Ilirija) 26.22 m, 4. Wider (Planina) 25.66 m. Tek na 3000 m. seniorji: L Polak (Primorje) 9:33, 2. Pcdpečan (Železničar) 9:59, 3. Kočar (Primorje) 10:45, Bručan (Ilirija) je p,i tej :očki izstopil in sicer po četrti rundi. Metanje diska, seniorji: 1. Kajfež (Primorje) 35.46 m. 2. Hlade (Železničar) 33.76 m, 3. Skaza (Primorje) 32.63 m, 4. Kosec (Frimorje) 32.02 m. Enotirni tek: 1. Bručan (Ilirija) 16.844 m (njegovi vmesni rezutati so naslednji: 3km 10:25, 5km 17:27, 10 km 35:03, 15 km 53:20), 2. Krpan Mitan (Primorje) 16.628 m (njegovi vmesni časi so bili tile: 5 km 17:27, 10 km 35:21, 15 kin 37:15, 3. Starman Ivan (Sloga) 16.136 m (njegovi vmesni časi: 10 km 36-05), 4. Tavčar Slavo (Primorje) 15.O00m (njegovi vmesni časi: 10km 37:15). Starman Lado (Ilirija) je izstopil, ko je pretekel 7 in pol km. Skok v višino z zal., juniorji: 1. Bratovž (Ilirija) 1.70 m (I). 2. Polak (Primorje) 1.66 m, 3. Wi-der (Planina) 1.50 m. Tek na IGO m. juniorji: 1. Račič (Ilirija) 12.6, 2. Polak (Primorje) 12.8, 3. Widcr (Planina) 2 m za njim. Tek na 100 m. seniorji: 1. Pleteršek (Primorje) 11.7, 2. J-avlič (Primorje) 12, 3. Bajda (Ilirija) 3 m za njitn. Tek na 1C00 m. juniorji: 1. Kotnik (Ilirija) 2:43.6, 2. Košir (Planina) 2:46, 3. Zebre (Korotan) 3:09.4 Tek na 1000m: seniorji: L Pogačnik (Primorie) 2:44.2, 2. Skrabar Ivan (Primorje) 2:47, 3. Podpečan (Železničar) 2:59.3. Met krogle, juniorji: 1. Polak (Primorje) 12.32 m. 2. Wider (Planina) 10.94 m. Met krogle, seniorji: 1. Hlade (Železničar) 11.31 m, 2 Kari (Primorje) 10.97 m, 3. Skaza (Primorje) 10.85 ni Triskok. juniorji: 1. Polak (Primorje) 11.65 m, 2. Wider (Panina) 10.84 m. Izven konkurence je skočil Ilirijan Bratovž 11.82 m. Triskok, seniorji: 1. Požar (Primorje) 12.39m. 2. Brartisl (Ilirija) 12.27 m. Tek na 300tn. seniorji: 1. Skušek (Primorje) 37 sek. (boljši od rekorda!), 2. Pleteršek (Primorje) 37.1, 3. Gabršek (Primorje) 4 m za njim. * Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. (Službeno). Vsem lahkoatletom ljubljanskih klubov! Zveza je prejela ponudbo iz Zagreba za dvoboj proti Zagrebu, ki bi se vršil na 15. in 16. oziroma 16. in 17. maja v Zagrebu, in sprejela ponudbo pod pogojem, da je tekmovanje dvonevno. program pa sledeč: teki 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 5000 m, 10 km, 110 m in 400 m zapreke, štafeta 4 krat 1000 m, 4kra!4C0m in balkanska štafeta; meti: disk, krogla, kopje in kladivo; skoki: v daljavo, višino, ob palici in troskok. — Pozivamo vse atlete, ki pridejo v poštev za reprezentanco Ljubljane, da se obvezno in redno udeležujejo treningov, ki se vršijo redno vsak dan na igrišču ASK Primorja pod vodstvom g. Kleina in sicer dopoldne od 10—13 in popoldne od 14—20. — Predsednik: geom. Černe v. r., tajnik: Sancin Savo v. r. Zagreb, 25. aprila, b. Jutri ob 2.30 se prične na igrišču ZKDKM na Mirantarski cesti tekma med Jugoslavijo in Mailjarsko v tenisu. Igrajo Kukuljevič, Szigeti, Punčec, Pallada, Dallos, Szigeti. Današnja tekma med Mailjarsko in Jugoslavijo se je končala z rezultatom 2 :2.