Slev m. Posamezna Številka stane 1 Din. v LiiM. v ure* On; 5. decembra 1922. M L. SE..'. MH Naročnina 1—=—» za driavo SHS: feMI mesečno Din 12 iiavltoao n- dom 6no....... 10 za inozemstvo i MHDIO.......Olo M tss Sobotna izdala: =s t Jagoslavl)!.....Dia 15 T laoiemstTB...... 35 ss Cena insaratom: 3 Enoatolpns petitna vrsta mali oglfcal po Dla.1'— In Din. 150, veliki oglasi nad 45 mm tišine po Din. 2 —, poslan« it*, po Din. 3 —. Pri ve6]em naročilo popust Izhaja vsak dan lr.vremSl "onedol]ka ln dneva po prazniku ob 5. ml zjutraj. w Orednlštvo ja * Kopitarjevi olloi itav. S/01. Ra.opisi se na vračalo; neiranklrana pisma sa se spre)emajo. Dredn. telet štv. 50, oprava, štv. 326. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kojittarjeri al. 6. — Račan poštne hran. Ijnhllaiiko št. G50 sa naročnino In M. 349 za oglase, zagreb 39.011 sirajev. 7563, pranVe in dnna|. 24.797 Sijajna zmaga. Ljubljana je volila, in sicer tako, kakor je morala voliti. Vsa Slovenija je pričakovala izida ljubljanskih volitev z veliko napetostjo, ker se je zavedala, da pri ljubljanskih volitvah ne gre samo za mestno občino ljubljansko, ampak za parolo: Za režim ali proti režimu! Ljubljana je položaj v državi popolnoma razumela in je volila, kakor je morala voliti po svojem prepričanju. Zmagala je armada tistih, ki čutijo, da je vladno krmilo usmerjeno popolnoma v proti-ljudski tok, da ljubljanski volivci, ki volijo Zvezo delovnega ljudstva, izražajo s svojo volivno kroglico svoj najodločnejši protest proti vladnemu nasilstvu, proti korupciji vladnih strank, proti nespametni gospodarski politiki, ki tlači vse delovne sloje, živeče od dela svojih rok in svojega uma, proti tisti vladni kliki, ki je izrabljala marljivost slovenskega ljudstva v svoje dobičkarske namene. Vladni pristaši, odkriti ali neodkriti, bodisi demokrati, bodisi zajedničarji, so doživeli poraz, ki jim bo še dolgo šumel po ušesih in jim dokazoval, da je ljudska volja in zdrava sodba močnejša od vseh izumetničenih fraz državotvornih;: elementov. Demokratska stranka je izpremenila volivni red tako, kakor je mislila, da more z njim zmagati. Toda nedemokratični volivni red, ki ga je ustvarila proti slovenskemu ljudstvu, jo je udaril tako silno, da udarca ne bo nikdar pozabila. Ostal bo kot neizbrisen njen madež na večne čase; fcič, ki ga je spletala za svoje politične nasprotnike, je udaril njo samo, porazno in za vselej. Vsi tlačeni, vsi osleparjeni in ogoljufani so se dvignili in izrazili v imenu celega slovenskega naroda tako mogočen in odločen protest proti nasilnikom, da je našel odmev ne samo med Slovenci, med delavnimi sloji v Ljubljani, ampak po celi državi. Nasprotniki delovnega ljudstva, duševnega in ročnega, so doživeli svoj sodni dan. Zajedničarji in demokrati so bili poraženi, strahovito poraženi. Pripravljali so svoje zmagoslavje in širokoustno svojo zmago že vnaprej razglašali, toda dan ljudske sodbe jih je obsodil, obsodil brez razločka, ker so se postavili v svoji domišljavosti proti ljudstvu, od katerega so se že davno ločili, misleči, da je mogoče še danes ljudstvo izrabljati in zlorabljati kot slepo orodje. Ljubljanske volitve dokazujejo, da bo pogažen vsak, kdor se postavlja proti ljudstvu in gazi njegove upravne pravice. Tu ne pomaga nič, ne umetno ustvarjeni ^državotvorni principi,« ki so si jih izmislili takoimenovani demokratje v svrho svoje protidemokratske, protiljudske politike, ne fraze Jugoslovanske zajednice, ki čuti protiljudski režim in njegove posledice, pa še živi v stari svoji frazerski, protiljudski miselnosti in idejni korupciji. V širokih slojih ljudstva je zdrav razum in smisel za poštenost tudi v politiki in ta razum, ta zdravi ljudski instinkt je zmagal na veliko začudenje tistih, ki so se že davno, nevede in morda nehote, oddaljili od zdrave, slovenske, socialno čuteče duše našega naroda. Odmev ljubljanskih volitev po celi državi je mogočen, ker je idejnega pomena. Čutijo njihov pomen tudi vsi nasprotniki, dasi ga ne bodo v svoji zaslepljenosti javno priznavali. Mi se volivnega uspeha samo veselimo, ker je naraven razvoj naše slovenske duše in odločen protest proti socialnim razmeram, ki jih vzdržuje režim protisocialnih in protikrščanskih dosedanjih vladnih strank. Slovensko ljudstvo triumfira in čaka samo novih priložnosti, da more pokazati svojo odločno voljo, utrjeno v vsej svoji žalostni, pa vendar značajni preteklosti, da je sovražno vsakemu hlapčevstvu in klečeplastvu, socialni krivičnosti in polovičarstvu. Ljubljana, kulturno in narodno središče Slovenije, je to na dan občinskih yolitev dokumentirala in vsa Slovenija je ^ njo istih misli in se veseli zmage, zmage delovnega ljudstva. Od zmage do zmajzel KRALJ NI SPREJEL PAšIČEVEGA PREDLOGA ZA 0DG0DITEV ALI RAZPUST SKUPŠČINE IN IZVEDBO VOLITEV POD SEDANJO KOAL. VLADO. - PAŠI0 PODAL DEMISIJO VLADE, KI JE SPREJETA. - POLOŽAJ NERAZJASNJEN VSLED NEIZVESTNOSTI, ALI HRVATSKI ISLOK PRIDE V BELGRAD ALI NE. — ODLOČILNA SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Belgrad, 4. dec. (Izv.) V soboto po seji ministrov — radikalov se je bil podal ministrski predsednik Pašič na dvor h kralju. Vsled tega se je bila razširila vest, da je Pašič podal pri tej priliki demisijo kabineta, kar se je tem bolj verjelo, ker je bil tudi predsednik skupščine dr. Lukinic za nedeljo pozvan na dvor. Istina pa je, da Pašič pri tej priliki še ni podal demisije, ampak da je kralja prosil, naj ga pooblasti, da odgodi skupščino do 15. t. m. ali pa jo v slučaju potrebe celo razpusti in s sedanjo koalicijsko vlado razpiše volitve. Kralj pa ni pristal na nobeno izmed predlaganih rešitev. Belgrad, 4. dec. (Izv.) Ker je kralj izrazil željo, da se dalje razgovarja o sedanji situaciji, je bil Pašič v nedeljo zopet pozvan na dvor, kjer se je pri kralju dalje časa mudil v avdijenci. Zaradi vsestranske informacije o položaju je bil isti dan pozvan h kralju tudi dr. Lukinic. Belgrad, 4. dec. (Izv.) Ker kralj ni hotel pristati na to, cla se skupščina odgodi ali razpusti, iinajoč v vidu nujnost rešitve uradniškega in invalidskega zakona in ker je odbil tudi predlog Pašičev, da naj prihodnje volitve vodi sedanja koalicijska vlada, se je včeraj in danes vršila pri Nikoli Pašiču konferenca ministrov-radiltalov, do-čim so se pri Pribičeviču zbrali ministri-demokrati. Med demokratskimi člani vlade je prevladalo mnenje, da se mora počakati vsaj do torka, ko se snide ob 9. dopoldne demokratski klub, da razčisti motno situacijo v klubu. — Radikali pa so bili večinoma mišljenja, da mora vlada podati demisijo brez ozira na to, kako se razpletejo stvari v demokratskem klubu. Belgrad, 4. dec. (Izv.) Danes ob 1'2. uri se je podal min. predsednik Nikola Pašič na dvor iu je podal kralju demisijo kabineta. Kralj je demisijo sprejel. Danes ob 6. uri popoldne je kralj pozval k sebi dr. Lukiniča, da sliši njegovo mnenje ter njegove nasvete glede situacije. Kako se bo sihiacija razplela, se še čisto nič ne ve, ker Vtis ljubljanskih volitev v Zagrebu. Zagreb, 3. dec. (izv.) Vtis izida ljubljanskih volitev je v krogih hrvatske opozicije napravil velik vtis. Tudi demokrati so zadovoljni z izidom, ker je propadla Jugoslovanska zajednica. Zajedničarji so razočarani, ker so jih iz Ljubl jane Ravnihar-jevci in NSSarji prepričevali, češ da imajo večino zagotovljeno. Zagrebški krog zajed-ničarjev je baje prispeval precejšnje svote za te volitve. Zato je razočaranje v njihovih vrstah razumljivo. Splošno se povdarja, da pomenijo ljubljanske volitve in njih izid važen preokret v strankarski grupaciji. Odmev ljubljanskih volitev v Belgradu. Belgrad, 3. decembra. (Izv.) Vsi politični krogi so včeraj z nestrpnostjo pričakovali izida silnega boja za Ljubljano. Po vesteh in poročilih svojih pristašev je skupina Svetozarja Pribičeviča bila trdno uverjena, da bo Žerjavova skupina v Ljubljani porazila Zajednico in Zvezo delovnega ljudstva. Poraz je zato vplival tem silneje. Tudi voditelji ostalih političnih strank so presenečeni nad izidom. Zdelo se jim je naravnost nemogoče, da bi tak blok, kakršen je nastal v Ljubljani, mogel uspeti. Že to, da se je tak blok sploh pojavil, je bilo za belgrajske politike nekaj nezaslišanega. Vaš dopisnik vam more javiti, da so odločilni belgrajski krogi do zadnjegu upali, da se blok še pred volitvami razbije. Storili so vse mogoče, da belgrajske voditelje razrednega proletari-jata pripravijo do tega, da se blok v Ljubljani razbije. Tudi radikalni prvaki so si bili na jasnem, kaj pomeni blok. V soboto je še vedno neizvestno ali bo Hrvatski blok prišel v Beograd ali ne. Belgrad, 4. dec. (Izv.) Podpredsednik Hrvatskega bloka, dr. Drinkovič, je dospel iz Zagreba semkaj, da se informira o položaju. Nastanil se je v hotelu :Moskva«, kjer ni hotel sprejeti do sedaj še nobenega časnikarja, da se izjavi o svojih namerah. Sinoči je posetil g. Stojana Protiča. Zagreb, 4. dec. (Izv.) Soditi po pisanju listov Hrvatskega bloka, Hrvatski blok še ne namerava tako hitro priti v Belgrad. Tako n. pr. piše današnji : Hrvat;', da ključ do rešitve današnjega položaja leži v rokah g. Ljube Dvaidoviča, oziroma njegove skupine in da je od njenega sporazuma s Protičem na eni strani in od položaja Stojana Protiča v radikalnem klubu na drugi strani odvisen razpletek situacije. Ako Davidoviču njegova akcija ne uspe in ako se Pašiču posreči, da obdrži sedanjo koalicijo, se bo sedanje stanje podaljšalo in radi-kalno-demokratska koaliciju še ostala na krmilu. Iz te pisave se splošno sodi, da Hrvatski blok še ne namerava aktivno poseči v borbo na parlamentarnem poprišču. Belgrad, 4. dec. (Izv.) Danes predpol-dne se je vršil sestanek pristašev Svetoza-ra Pribičeviča, na katerem je Pribičevič razvil svoj načrt in razdelil med svoje pristaše vloge za jutrišnjo sejo demokratskih poslancev v to svrho, da se Davidovičeva skupina premaga in da se prepreči sporazum s Hrvati. Belgrad, 4. dec. (Izv.) Jutri ob devetih dopoldne se sestane demokratski klub na sejo. Na dnevnem redu so razmere v klubu. Sodi se, da se bo situacija v klubu razčistila, ter da se bo razmerje med Pribi-j čevičevo in Davidovičevo skupino na eno ali drugo stran pojasnilo. Sodi se, da bo Davidovič zmagal samo v slučaju, ako Hrvatski blok pride v Belgrad, v nasprotnem slučaju se bo njegova akcija izjlovila. Verjetno je, da se seja jutri še ne bo končala in da bo klub pojutrišnjem zboroval dalje. in nedeljo so neprestano iskali stikov s poslanci Jugoslovanskega kluba. Sedaj stoj cela belgrajska javnost pod vtisom vesti iz Ljubljane. Tudi na delavstvo je ta zmaga silno vplivala. INTERPELACIJA DR. KOROŠCA ZARADI GRADBENE AKCIJE V MARIBORU. Belgrad, 4. dec. (Izv.) Dr. Korošec je vložil interpelacijo na ministra za javna dela, v kateri poudarja važnost gradbeno akcije v Mariboru in opozarja vlado nanjo. Dr. Korošec graja nemarnost vlade, katera se za to tako politično kakor gospodarsko velevažno akcijo nič ne zanima. In vendar gre za utrjevanje politične in gospodarske situacije države na njenih mejah. Vlada ne izplačuje zaprošenega denarja za stavbeno akcijo, s čimer prizadeva veliko škodo državnim interesom. Vlado čisto nič ne moti, da propada kaznilnica, vojna realka in druga javno važna poslopja, njej ni nič mar, da široki siromašni in uradniški sloji nimajo stanovanj, ona niti stanovanjskih rekurzov ne rešuje in dela na to, da sploh vso gospodarsko delavnost v tem važnem obmejnem mestu ustavi, snuje načrt, kako upravo falske elektrarne prenesti v Belgrad, trpi divjo špekulacijo z zgradbami etc. Dr. Korošec opozarja na važnost, da se gradbena akcija energično pospeši s podporo zadružni organizaciji. DELNA DEMISIJA ŠPANSKEGA KABINETA. Madrid, 4. dec. (Izv.) Ker so odstopili predsednik zbornice, minister za zunanje zadeve in minister za pravosodje, se je kabinet moral preosnovati. Zunanje zadeve prevzame Bettgamm. Rusija na orientski konferenci. Lausanne, 4. decembra. (Izv.) Ruska vlada je včeraj poslala konferenci noto, v kateri izjavlja, da so zavezniki postavili Rusijo pred dovršeno dejstvo pri razpravljanju vprašanja, katero pomeni za Rusijo težko življenjsko vprašanje. Že leta 184o do 1841 so evropske velesile priznavale, da se ima vprašanje o morskih ožinah razpravljati skupno z vprašanjem o bližnjem Orientu, ker je oboje neločljiv problem. Zato Rusija protestira proti takemu postopanju ter izjavlja, da s svojimi za-vezniki (Ukrajina in Georgija) na sklepe konference ni vezana, ker so se storili v njeni odsotnosti. Da pa ne bo oteževala že itak težkega položaja konference, se bo poslej Rusija po svojem delegahi udeleževala razprav konference. Razoroževalna konferenca v Moskvi. Moskva. 4. dec. (Izv.) Danes se je tu otvorila razoroževalna konferenca Rusije in njej sosednjih držav. Na predlog poljske delegacije je bil za predsednika soglasno izvoljen L i t v i n o v. Litvinov je po otvoritvenih besedah prebral izjavo Rusije, da je leta pripravljena v teku 1 in pol do 2 let svojo armado zmanjšati na eno četrtino svojega stanja, to je na 200.000 mož, pod pogojem, da sosednje države svoje armade reducirajo v isti odstotni meri. Nato je Litvinov predlagal, da se radikalno znižajo vojne potrebščine ter razpustijo vse i regularne bojne formacije. Končno je predlagal demilitarizacijo in ncvtralizacijo vseh obmejnih ozemelj. Konferenca naj v to svrho izvoli tri komisije: 1. za redukcijo številčnega stanja armad, 2. za redukcijo izdatkov za vojne potrebščine, 3. za nevlrali-zacijo obmeinih teritorij. Ruhrsko ozemlje v nevarnosti. London, 4. decembra. (Izvirno.) »Ti-. m esc poročajo iz Bruslja: Francija in Belgija sta se glede svojih vojnoodškodninskih zahtev napram Nemčiji zedinili, da na j londonski predkoferenci, katera se sestane v soboto, zastopate sledeče načelno stališče: Reparacijsko vprašanje naj se reši potom inozemskega posojila Nemčiji, od katerega naj se Franciji in Belgiji od-' plača njim delež na vojni odškodnini. Ako bi se reparacijsko vprašanje na ta način ne rešilo, si bo Francija pridržala svobodo, da potom zastavnin sebe odškoduje, v prvi vrsti s tem, da zasede ruhrsko ozemlje. Tako bi tudi za Belgijo nastalo vprašanje, ali naj se te okupacije udeleži. Italija na vabilo na predkoferenco še ni odgovorila, smatra se pa skoraj za gotovo, da Mussolini sam odpotuje v London. PROCES PROTI ČLANOM BIVŠIH VLAD V BOLGARIJI. Sofija, 4. dec. (Izv.) Vlada je odredila, da se bivši ministri Gešov, Malinov, Da-nev in Kosturov prepeljejo iz zaporov v Sofiji v zapore v Šumli, kjer bodo ostali, dokler se njihov proces ne konča. PILSUDSKI ODSTOPA. Varšava, 4. dec. (Izv.) Klubovi načelniki štirih najmočnejših parlamentarnih strank so ponudili Pilsudskemu kandidaturo za državnega šefa. Pilsudski pa je izjavi!, da kandidature ne sprejme ter da je ta njegov sklep nespremenljiv. DOGODKI NA GRŠKEM. Atene, 4. dec. (Izv.) Vsled nevzdržlji-vega položaja bosta princ Andrej in njegova žena v najkrajšem času odpotovala. VSTAJA V ZAPADNI TRAKIJI. Sofija, 4. doc. (Izv.) Vstaško gibanje proti Grčiji v zapadni Trakiji zavzema vedno večje dimenzije. Vstaške čete so se n« več krajih spopadle z grškim vojaštvom. Bolgarska vlada je sklenila, da bo napram tem dogodkom varovala strogo nevtralnost in je ukrenila energične mere, da varuje svoje meje. Pridobivajte novih naročnikov! Izid občinskih volitev v Ljubljani. VoliSča Število volivcev Jugoslov. demokratska stranka Zveza delovnega ljudstva S. S. J. (Bernot) Jugoslovanska Zajednica Skupno število 1. Mestni dom 800 140 212 6 210 568 D. Magistrat 820 107 274 13 216 610 KI. St. lakoDskd šola 1037 180 366 27 238 811 IV. Sola na Cojzovl cesti 1024 157 388 31 175 751 V, Obrtna šola 1172 186 256 34 375 851 VI. Realka 923 176 180 7 334 697 Vil. Gimnazija 964 173 263 28 250 714 Vili. JnstiCoa palača 820 122 207 10 241 580 IX. UCileltište 979 139 262 9 161 571 X. Sola m UM 810 104 322 14 161 601 XI, Obožnlca Vodmat 782 86 364 12 141 603 xii. voiasko mm 563 100 233 11 112 456 XIII. Sola t Sp. ŠIŠKI, A-L 774 82 320 35 140 577 X1Y. Soli t Sp Sliki, M-2 821 70 305 58 163 596 Skupa!... 12089 1822 3952 295 2917 8986 Ljubljana po zmagi. Slavje zmage v Unionu. Y Unionu je deloval osrednji odbor Zveze delovnega ljudstva. Kmalu po 5. uri popoldne so pričela prihajati poročila s posameznih volišč. Prvo je prišlo poročilo z Resljeve ceste, ki je vzbudilo velikansko navdušenje, ker je pokazalo kak bo rezultat tudi drugod. Veranda je bila napolnjena vnetih agitatorjev in prijateljev >Zve-ze delovnega ljudstva«. Medtem se je pričela polniti dvorana Uniona. Tisoči in tisoči so prihajali, da izvedo, kako je končala silna bitka med delom in kapitalom v Ljubljani. Na odru je stala velika tabla, kamor so se zapisovali prihajajoči izidi volitev iz posameznih volišč. Vse je bilo v svečanem razpoloženju. Vihar je pretresal dvorano pri vsakem novem poročilu. Ko so bili znani vsi izidi, je stopil med velikanskim navdušenjem na oder gl. urednik Smodej, ki je množici pojasnil pomen današnjega dne ter zaključil: Padla je demokratska Ljubljana, padla vlada, režim se rušil Naj živi svoboda delovnega ljudstva! Nepopisno navdušenje je zavladalo po teh besedah. Nato je urednik K r e m ž a r sporočil končni izid volitev. Navdušeno pozdravljen je govoril stari kršč. delavski boritelj posl. Costinčar, ki je naglašal potrebo enotnega nastopa delovnih ljudi, ki žive od poštenega dela. Govorili so šo dr. Stanovnik, ki so je zahvalil volivcem, agitatorjem in zahvalil tudi dr. Žerjavu za tak volivni red. Rado Čelešnik je pozdravil zmago v imenu socializma. Kremžar je zaključil shod s pozivom na tisoče, naj se mirno razidejo ter tako manifestirajo svojo voljo, da v tem trenutku, ko prevzema delovno ljudstvo Ljubljano v svojo oblast, z resnostjo in dostojnostjo pokažejo, kako resno jim je to. Zahvalil se je slov. duhovščini, ki je šla v boj ob strani z del. ljudstvom. (Velike ovacije. Klici: Živio Jeglič!) Danes so čebele delavke vrgle iz svojih panjev trote. Delovno ljudstvo bo odslej gospodarilo v svojem panju! Na koncu so pevci zapeli himno dela. Packa. 47 Francoski napisal Renč Bazfn — Poslovenil A. B. fDalle.) Flamaran se skloni čez ograjo: — Nikar se ne trudite, prijatelj, saj nI nič. Obrne se zopet k meni, še vedno gi-njon, toda pomirjen. — Sedaj pa mi povejto vsel * Oh kako dolg in sladak pogovor jo sledil natol Kako dober, plemenit človek jc ta profesor, ki ne predava več, ki da govoriti svojemu srcu, naivnemu, prosojnemu, ki se je ohranilo v pravniškem študiju tako dobro kot grozd v vrečici. Zdaj se smehlja, če hvalim Jeanno, zdaj posluša s prezirom, z omalovažovalno potezo okrog nst moje pomiselke in strahove in jih zavrača ogorčen: •>Kako, gospod, vi pravite 1... Moj dragi, čemu ti prazni strahovi?...« Njegova razvneta dobrota so izliva v slovesnih in odkritosrčnih ugovorih. No eden ne drugi no živi več v Robinzonu, ampak daleč proč, v brezproslor-nem svetu, kjer se srca razumejo, kjer se razumi prešinjajo. Ne slišiva več žabic, ki pokajo tam doli, smeha šetalcev in bren-kanja orkestra, ki uglaša v sosednjem paviljonu. Najine oči gledajo v zrak, pa ne vidijo noči, ki se spušča na zemljo v svoji Med navdušenimi klici ln manifestacijami se je razšla množica mirno in dostojno. Manifestacije dr. Peričn. Na magistratu jo medtem osrednja komisija ugotavljala končni izid volitev. Tam se je zopet zbrala tisočglava mrožica, ki je prirejala viharne manifestacije dr. Periču in Zvezi delovnega ljudstva. Govorilo je več govornikov. Nato se je del manifestan-tov zbral pred Kazino, kjer je sedež JDS. Tudi tu so se ponovile manifestacije Zvezi delovnega ljudstva. Ljudstvo je demonstriralo proti režimu, ki ga predstavlja JDS-arska in pa Zaiedničarska buržuazija. Vse je poteklo v polnem redu. Nekateri liberalni fantički, ki so hoteli motiti svečano razpoloženje, so se morali poskriti. Poparjeni nasprotniki. Nasprotniki so bili vsled izida volitev naravnost konsternirani. Nihče ni pričakoval takega izida: nad 1000 glasov relativne večino I Nasprotniki, posebno Zajedničarji, so imeli pripravljene godbe, demonstracije, slavje. Pa vse je padlo v vodo. Na milijone so vrgli vun za volitve. Brez uspeha. Lahko rečemo, da jih vsak mandat velja več stotisoč kron. Pokazalo pa se je, da je zavednost ljudstva večja kot denar, da je delo zmagalo nad kapitalom. In to je nnjveselejše na toj sijajni zmagi! i svet Volivni količnik znaša 348 in dobe na podlagi volivnih rezultatov v občinskem svetu Zveza flelovnega ljudstva . 35 mandatov Jugosl. deiu. stranka . , , 5 mandatov Bernotovci.....< 1 mandat Jugoslovanska zajednica . 8 mandatov Izvoljeni so: Zveza delovnega ljudstva: L Dr. Ljudevit Perič, odvetnik. 2. Ivan Makuc, železniški uslužbenec. 3. France Kremžar, urednik. 4. Dr. Ivan Stanovnik, odveln. kandidat. 5. Josip Pire, računski svetnik. 6. Lovro Klemenčič, visokošolec. 7. Ivan Kralj, uradnik. 8. Dr. Valentin Rožič, profesor. 9. Franc Orehek, zasebni uradnik ln po- sestnik. 10. Peter Leban, železničar. 11. Rado Oelešnik, zasebni uradnik. 12. Josip Rajner, želozniški uslužbenec in posestnik. 13. Mihael Moikerc, urednik. 14. Dr. Milan Lemež, odv. kandidat 15. Ignac Mihevc, uradnik. r: 10. Ivan Srebot, čevljar in posestnik. 17. Jurij Moser, izvošček in posestnik. 18. Franc Čepeljnik, žel. strojevodja. 19. Franc Slovše, izvošček. '20. Josip Vidmar, čevljar. 21. Janko Jeglič, šolski ravnatelj ln po- sestnik. 22. Anton Kerhne, žel. ključavničar. 23. Ivan Pestotnik, uradnik. 24. Alojzij Zajec, strojni stavec. 25. Dr. Anton Krecelj, zdravnik. 26. Rajko Ostere, tapetnik. 27. Andrej Lah, uradnik. 28. Srečko Zumer, strojni stavec. 29. Albin Zajec, fin. rač. svetnik. 30. Franc Novak, mizar. 31. Ivan Tokan, uradnik. 32. Anton Kerč, zasebni uradnik. 33. Viktor Adamič, žel. uradnik. 34. Hinko Glavan, delavec. 35. Josip Rozman, uradnik. Demokrati: 1. Dr. Milan Vidmar, vseučiliški profesor. 2. Josip Turk, posestnik. 3. Anton Likozar, nadučitftlj. 4. Dr. Fran Tominšek, odvetnik. 5. Fran Kavčič, gostilničar in posestnik. Zajedničarji; 1. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik. 2. Ivan Tavčar, uradnik agr. direkcije. 3. Anton Ferant, vrtnar. 4. Ferdo Podbevšek, železniški kovač. 5. Fran Bonač, tovarnar. 0. Kari Urbančič, poštni uadoficial. 7. Dr. Rado Kušej, vseučiliški profesor. 8. Fran Rupnik, strojevodja v p. Bernotov socialdemokrat: 1. Jože Ogrin, mizarski pomočnik. Volitev župana. Po volivnem redu ae morajo sklicati tekom 8 dni novoizvoljeni občinski svetniki na sejo, ki jo vodi po letih najstarejši občinski svetnik. Izvolijo se župan, podžupan in drugi funkcionarji. Za župana bo izvoljen nosilec listo »Zveze delovnega ljudstva« dr. Ljudevit Perič. S0CIALN0REAKCI0NAEN0 STALIŠČE ANGLEŠKE VLADE. London, 4, dec. (Izv.) Deputacija rudarjev j® oglasila pri premjeju Bonar Lawu ter zahtevala, da vlada stori potrebne ukrepe, da se izboljšajo delovni pogoji rudniškega delavstva in povišajo njihove dnine. Bonar Law jo priznal, da so delavci pomoči potrebni, da pa vlada ne vidi nobene poti, kako bi mogla to pomoč udej-stviti. RATIFIKACIJA ŽENEVSKEGA PROTOKOLA. Dunaj, 4. decembra. (Izvirno.) Predsednik republike jo ratificiral ženevski protokol. Slovenski fašizem. Pač pred časom še nismo mislili, da se bo med Slovenci pojavil slovenski fašizem, dasi amo natančo lahko računali, da se bodo v najbližjih dneh našli ljudje, ki bodo zatajili svojo narodnost in se samo po sebi umevno pridružili našim najhujšim so vraž nikom. Bilo jo par slovensko govorečih, a italijansko vzgojenih ljudi, ki so takoj oh prihodu Italijanov hoteli delati iz tega svoj kapital. V prvi vrst je bil to znani Bandelj, bil je tudi PeternjeL ki je urejeval >Goriš-kega Slovenca«, list, ki ga je plačevala vlada. Tem znanim osebam se je pridružilo še par svinjskih značajev, ki so s Bvojim kapitalom in stališčem, ki ga zavzemajo v okraju kot župani, ali drugače, prodali svoje dušo tujcu za denar ali pa iz strahopetnoeti. Že se je nekaj časa pojavljal glas, da so namerava ustanovili na Goriškem slovenska fašistovska sranka. To se je res zgodilo v sredo preteklega tedna v Gorici. V stranki, ki Šteje toliko člannv, kolikor je članov načelstva, ni pravega soglasja. Eni so hoteli, naj se nastopa radikalno, s fašistovskind sredstvi, drugi pa so za mirno politika Danes je zmagala še druga struja. Izdali so svoj list, ki se imenuje »Glas Julijske Benečije«, tedensko glasilo fašizma. To glasijo, ki se tiska v Narodni tiskarni v Gorici, ima na prvi strani sledeča proglas: >Tovariši fašisti! Napočil je dan, ko se tudi mi širom julijske Benečije lahko prosto gibljemo kakor naši državljanski bratje Italijanske narodnosti širom naše ljubljene domovine. Naš polet jo visok, naš cilj jo vzvišen: pobratimstvo, od katerega moramo za-trdno pričakovati le okrepitev našega naroda, zasluženo slavo tovarišem-fašistom italijanske narodnosti po njihovi dovršeni revoluciji, ki mora utrditi našo državo in jI pridobiti pred celim svetom čast in spoštovan je, ki ga je zaslužila. Zatorej ne ozirajte« se na starokopitneže, ki bi vam utegnili dvoumni šepetati na uho, marveč napravite po fašistovsko; pred očmi imejte le to: vero vase in cilj. Cilj je pa naš program.« Tako nadaljuje ta proglas v še par sestavkih, nato pa je priobčen proglas v italijanskem jeziku, ki se pa po tekstu razlikuje od slovenskega. Lisrt je s tem korenito pogorel. Podnaslov »tedensko glasilo fašizma« in pa laški proglas sta dve stvari, H sta listu zagotovili propad, to se pravi, naše ljudstvo ga ne bo bralo, naša javnost ge ne omenila; ravno tako kot je životaril »Gdrto deblo v senžermenskem gozdu. Ali ni tako, gospod? — Res je. — Za človeka, ki komaj trikrat na leio zapusti Pariz, je poza malo prekmečka. Moja hčerka je od strani precej dobro zadeta, kot pravijo. — Kar je bilo v mojih močeh". — Torej primate, da ste slikali oba, hčerko in mene? — Seveda priznam. — Mogoče vam bo malo težje reči, i kako pravico; upam, da se opravičite. — Prav lahko bi vam na to ne dal nobenega odgovora, pravi Lampron, ki ga mineva potrpežljivost. Mogel bi vam tudi reči, da sem imel istotoliko vzroka poprositi za dovoljenje bukve, hraste, vrbe in breze, da ste bili del pokrajine, da im« vsak slikar, ki riše goščavo, pravico postaviti vanjo mandeljca... — Mandeljca, gospod, mandeljca, aH ni to preveč I — Hotel sem rečt osebo. Mi pravim« na kratko mandeljc. Torej jaz bi vam na ta način lahko odgovoril, toda to bi ne bilo res. Raje vam povem čisto odkrito, kaj jc bilo. Vi imate dražestno hčerko. Gospod Čharnot se iz navade prikloni — Eden od mojih prijateljev se je zagledal vanjo. Ker je boječ, si ji ni upal priznati svoje ljubezni. Slučajno sva vaju sre-'Čala v gozdu in takrat mi je prišla na um talo misel: naslikaj gospodično Jeanno napravi jo tako podobno kolikor moreš razstavi sliko, ker bo gotovo prišla in uganila namen. Spomnila jo bo, ne name, čigar mladost jc ovenela, ampak na mlade ga prijatelja, ki mu lela in zunanjost da jejo pravico do ljubezni. Če je v tem ka, napačnega, sem to storil jaz, samo jaz. — Prav gotovo je v tem nekaj napač 8fev. 268. S135VEITEC, 3« S. focemBra IS52. Stran 8. govo stvar, ker Be mu zelo mudi. Slišal sem samo še besede: »Ako vam ni prav, kar pojdite!« In goBpod se je obrnil proti meni, ki sem bil za njim, mi pojasnil zadevo in me vprašal: »Ali je gospod tudi Jugoslovan?« »Da, gospod.« .Oprostite, toda, ako so vsi Jugoslovani taki kot tale uradnik, potem ne spadajo v kulturni svet.« Sram me je skoro bilo in v srcu sem se jezil na ljudi, ki zunaj tako kradejo ugled države, doma-se pa bahajo, da so največji državotvorci in najkulturnejši ljudje. Taka mesta so seveda rezervirana samo za »državotvorne elemente«, ki »krepijo« državo na zunaj in na znotraj. — »Pravica*, tedensko glasilo krščan-sko-socialisticnega delovnega ljudstva, izide v četrtek. Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo, Jugoslovanska tiskarna, 3. nadstropje. List se bo tiskal v »Zadružni tiskarni«. — Socialna Misel izide kot dvojna in zaključna številka za november in december ta teden. Prihodnji II. letnik bo razun dosedanjih urednikov urejal še g. dr. En-gelbert Besednjak za politični del. — Dr. Opekova knjiga »Začetek in Konec« je zelo primerno Miklavževo in Božično darilo v meščanskih, v inteligentnih krogih. O knjigi piše »Domoljube: Začetek in Konec. Tako se imenuje zopet nova zbirka našega najboljšega in najglobljega cerkvenega govornika dr. Mih. Opeke. Oblega petnajst govorov, v katerih nam govornik pretresljivo naslika nq.š najvišji vzor — Kristusa kot Sina božjega, Moža bolečin in Zveličarja. Kar daje Opekovim govorom prav posebno vrednost, je, da vedno posega v prav vse globine in kote tedanjega človeškega mišljenja in življenja, četudi obravnava samonasebi še tako teoretične in navidez od človeškega razuma oddaljene verske resnice. Opeka obdela vsak verski nauk tako, da vsak poslušalec zagleda v njem natančno fotografijo svoje lastne notranjosti in vseh človeških aablod ... Knjigo v teh bogapozabljenih časih, v časih mrzlih, sebičnih in od vseh naglavnih grehov otrovanih src prav toplo priporočamo. Naj se žrtvuje mali kapital 15 Din, kolikor knjižica stane (po povzetju 18 Din, v prodajalni 14 Din), v zamenjavo za veliko večji dušni kapital, ki leži v tej knjigi in ki si ga lahko pridobiš, če imaš dobro voljo. Knjižica se naroča v prodajalni KTD, preje Ničman v Ljubljani, lopitarjeva ulica. — (Domoljub, 18. okt. 1922., št. 41.) — Pripominjamo, da se je knjige v manj nego dveh mesecih prodalo že več nego 1000 izvodov! — Bančni uradniki in izjava g. Plavšiča. — Od Izvršilnega Odobora Saveza Ban-(ovnih Činovnika Jugoslavije v Zagrebu smo prejeli sledeče poročilo s prošnjo, da ca priobčimo: »Riječ« je dne 25. m. m. v Itev. 271 priobčila intervvievv svojega beograjskega dopisnika z pomočnikom ministra financ g. Plavšičem o vzrokih padca dinarja v Ziirichu. V tem razgovoru je g. Plavšifc obdolžil večje število bančnih uradnikov, ki so mu bili naznanjeni- da kupujejo izvozne čeke v verižni trgovini in se na ta način izogibajo registraciji o prodaji in nakupu pri bankah. Obenem je g. Plavšic pripomnil, da je verižna trgovina dosegla vrhunec v Dalmaciji. S to izjavo R. Plavšiča, kakor jo je reproduciral dopisnik >Riječi«, se velikemu delu slanu bančnih uradnikov očitajo malverzacije. Radi tega se Izvršilni Odbor Saveza Bank ovnih činovnika Jugoslavije v Zagrebu smatra popolnoma opravičenim, če v interesu svojega članstva zahteva, da se z iste strani prekliče ta pavšalni očitek na ta način, da se eventualni krivci objavijo v javnosti in se s tem popravi krivica storjena ostalim poštenim uradnikom. — Za Boris Miran-a skladajo njegovi častilci za malo božičnico. Kdor bi hotel se kaj prispevati, naj pošlje na F. S. Šegula, župnik v p. Pragersko. — Izseljeniško vprašanje v Italiji. Novi italijanski vladi se mudi, da v sedanji gospodarski stiski odpravi iz dežele kolikor mogoče veliko delavnih sil, ki doma ne najdejo ne dela ne kruha. Mussolini se je hidi v tem pogledu energično potrudil in je na zadnjem ministrskem svetu poročal, da je v dogovoru z raznimi državami južne in severne Amerike, kako bi se odprla pot za italijanske izseljence. Država S. Paulo bi takoj sprejela 20.000 italijanskih delavcev, ravno tako Kanada; Brazilija je pripravljena dati za italijansko kolonizacijo 200.000 ha zemlje. Predsednik Združenih držav Harding predloži kongresu posebno poslanico na korist italijanskih kvalificiranih delavcev in Mussolini upa, da se zviša kvota za izseljence iz Italije na 100.000. Tudi v Franciji se odpro z novim letom nove možnosti za italijanske izseljence. — Udarec sprevodnikom državnih železnic. Prejeli smo sledeče: Uslužbenci sprevodniki državnih železnic pri osebnih in mešanih vlakih so imeli dosedaj od doplačil, nnprirocr če potnik zamudi vlnk ali če prestopi iz nižjega razreda v višjega ali na postajališčih, koder se ne izdajejo' vozni listki, pet odstotkov od dinarja. Ta denar je imel sprevodnik, da si je nabavil svinčnike in da je mogel plačati prnnanj-kljaje, če se je zmotil, da je komu premalo zaračunal. Kolikokrat se mora sprevodnik boriti, da dobi od potnika denar za vožnjo, velikokrat mora poklicati orožnika na pomoč, da dobi denar ali da ga izključi od vožnje, ker noče plačati predpisane vozni-ne itd. sodni naenkrat jim je pa to vse odvzeto, tako da bi moral sprevodnik plačati pomanjkljaj in svinčnike, katere rabi v prid službi iz svoje itak nezadostne plače. Državno železnico je pač lahko sram, da hoče kaj priskopariti na. proračunu s tem, da odtrga svojim uslužbencem! Tako postopanje pa je njej sami v škodo, kajti: »kako se plati, tako se radi...« — Vaino /n invalide, vojne vdor* in sirot?. Ljubljansko poverjeništvo Splošne organizacij« voj. invalidov, vdov in sirot jc iz svojih prihrankov, iz zneska 14.400 K. ki »o gn letos volili društvu mrli i dobrotvorri in iz zneska 40.000 K, ki gn je prejelo društvo od osrednjega odbora kot delež od monopolske uprave poslanega denarja, osnovalo fond 70.000 K. bi se vpnrabl za obdaritev najubož-nejšil, Članov o Božiču m. Novem letu. Prošnje zn podpore je nasloviti oz. izročiti v Tajništvu Organizacijo v št. Peterski vojašnici, soba 3, ki ho te prošnje sprejemalo najdalje do 15. t. m. V prošnjah je v kratkem opisati družinske in premoženjske razmere, število in starost otrok, višino pripoznnne delanezmožnosli in točen naslov. Opozarjamo že sedaj, da bomo vpoštevali le one, ki so podpore resnično potrebni. Odbor. — Pokojninski zarod »a nameščence t i/jnh-IjanL Članom pokojninskega zavoda za nameščence na znanje, da se volitve delegatov do sedaj radi neobjave Statuta v Službenih Novinah še niso mogle razpisati. Statut je sedaj v Službenih Novinah razglašen in so bodo volitve še ta mesec razpisale. Imenik volilcev bo razgrnen v 5 izvodih pri pokojninskem zavodu od 8.—20. ure. v po 3 izvodih v trgovski zbornici in delavski zbornici v Ljubljani, v 2 izvodih na magistratu v Mariboru, v po t izvod nn magistratu v Celju, Ptuju in obč. uradu v Trbovljah, v trgov,ički komori in v rad-nički komori v Splitu. — Obsojeni tatovi in gotyoii. Janez Cankar iz Milj jc okradel Mrrijo Mali v Markovem. Sedel bo zato 2 meseca v težki ječi. — Bajtarjev sin France Medved iz Griž je znan tihotapec, ki je Siril ponarejene lire in je ogoljufal Leopolda Hočevarja in Andreja Novaka ter Ivana Albrehta. Sedel bo zato 4 mesece v ječi. — Karol Jereb iz Ljubljane je ogoljufal pod pretvezo, da ga pošiljata Marija Pleško in dr. Edvard Pajnič, 7 oseb z* 12.842 K. Obsojen je bil zato t dvo mesečno j*čo. — France Plavčak je bil obiojen na 6 tednov težke ječe, ker je okradel barona Henrika I azzarinija v Smledniku in barona Bogomira La-zzarinija v Smihovem turnu. — Prcdnen tat jc Radečon Ivan Klanšek. Bil je že večkrat predkaznovan, toda pomagalo ni nič. Dne 10. oktobra letos se je priklatil na Dobrovo, se splazil v stanovanje Ivane Pečnik in ji odnesel blaga v vrednosti 2850 K. V sosednji vasi je ukradene reči prodajal. Pečnikova ga je pa zasačila. Klanšek jo zbežal, toda kmetje so ga ujeli in izročili sodišču. Klanšek se bo pokoril 0 mesecev v težki ječi. — Stanovanja za revne sloje v Belgradu. Bel-gradska mestna občina je sklenila , da z najetim posojilom 15 milijonov dinarjev zgradi za revne sloje lesene stanovanjske hiše. — >Artistinje<. Pred kratkim je belgrajska policija v dveh tamkajšnjih najboljših varietejih izvršila pogon. Zdravniška preiskava je dognala, da so bile v enem varieteju vse artistinje od prve do zadnje spolno bolne; v drugem varieteju je bilo akutno spolno bolnih fiO odstotkov artistinj. — Praga reviiija ktrtla. Anton Tomšič iz Vrda jp obvestil 28. (ebruarja letos inšpekcijo parnih kotlov, da je njegov kotel pripravljen za revizijo. Ko je inšpekcija parnih kotlov Tomšiča obvestila, da se bo vršila revizija kotla 11. oktobra 1922, je pisal Tomšič pismo, v katerem je izrazil nevoljo, ker ni bil njegov kotel pregledan 25. junija ob priliki, ko je bil pregledan kotel v Lavrenčičevi tovarni in pristavil, d« je ta opustitev neke vrste balkanska batins. Deželno sodišče je za to obsodilo Tomšiča nn 200 Din dobo. — Starodavno mp«to polabskiti Slovanov naj« deitn. Tajni vladni svetnik dr. K. Schuchardt, ravnatelj predhistoričnega oddelka berlinskega muzeja, je našel v meklenburžkem okolišu mesto Rctro, ki so ga iskali že od 16. stoletja. Našel je razvaline znamenitega svetišča starodavnih polabskih Slovanov. O mestu in svetišču je podal dr. Schchardt obširno poročilo, zanimivo zlasti za slovansko zgodovino. — Češkoslovaška armada po narodnosti in poklicu. Zadnji čas prinašajo češki listi podatke o češki armadi glede narodnosti in poklica njenega moštva. Po narodnosti je v češkoslovaški armadi 68.19 odstotkov čehoslovakov, 3.11 odst. Rusi-nov. 0.02 odst. Poljakov, 0.08 Romunov, 21.36 odst. Nemcev ter 7.24 odstotkov Mažarov. — Torej je državotvornih narodov, h katerim polec Čehoslovakov in Rusi-nov prištevajo hidi Romuni in Poljaki, v češkoslovaški armadi zastopanih 71.40 odstotkov. t. j. približno tri četrtine. Temu nasproti so Nemci in Mažari v armadi zastopani sam" z 28.60 odstotki, torej nekaj milega kakor z eno čpirtino. — Enako zanimiva ie hidi sestava armade glede življenjskega poklica vojakov. V češkoslovaški armadi ie no poklicu 0.2 odst. uradnikov. študentov in izšolanih mladeničev, ki se lahko porabijo za pisarniške posle, potom 1.7 odst. železničarjev. 0.7 odst. godbenikov, 1.5 monterjev in mehanikov, 3.2 čevljarjev in iermenarjev. 1.2 krojačev, 2.3 kovačev in kotlarjev, 4.8 ključavničarjev. 1.5 kovinarjev, 0.3 slikarjev in pleskarjev. 2.4 zidarjev in kamnosekov. 3.5 rudarjev. 3.6 kolarjev, 0.3 kuharjev in slaščičarjev, 2.1 mesarjev, 1.1 pekov in mlinarjev ter 1.8 drugih izvežbanih obrtnikov. — V češkoslovaški armadi je torej vseli kvalificiranih obrtnih delavcev 32 odstotkov in ako prištejemo k njim še 0.2 odstotka iz takozvanih inteligentnih poklicev, ostane še 6L8 odstotkov ali skoraj tri petine če5ke armade, ki odpadajo po veliki večini na kmetski stan. — Nesreča v barcelonski Inki. 26. m. :o v barcelonskem pristanišču carinski parnik s tako silo zadel v neki potniški parnik, da se je ta prevrnil in je vseh 80 potnikov padlo v vodo. Utonilo je do 20 osob. 17 je bilo ranjenih. nega. VI, ki ste resen človek, vpoštevan radi svoje nadarjenosti in svojega značaja, ste pomagali, dajali pogum Iehkomiselne-mu čustvn. — Najpoštonejši in najodkritosrčnejši ljubezni! — Slama, ki vzplamti in ugasne! — Nikdar in nikoli I —1 Pojdite no, saj je še otrok ta vaš prijatelj! — Toliko bolje zanj in zanjo, gospod! Če hočete za zeta raje zrelega človeka, poskusite; videli boste, koliko so vredni, obžalovali boste morda, da ste odklonili tega otroka pri štiriindvajsetih letih, ki res nima ne premoženja, ne službe, ne one domišljavosti, ki toliko ljudem nadomešča zasluge, zato pa je pošteno in plemenito sr-ee, ki morem zanj jamčiti kakor za sebe. Dajte, dajte, našli boste svoji hčerki zvenečih imen in debelih mošnja, v portah, s trebuščkom, bradatih, slavnih, z namišljenimi ali resničnimi zaslugami — vsega te-W on nima. Toda njega, gospod, njega ne boste našli nikoli več! To je vse, kar sem vam imel povedati. Lampron je prišel v ogenj, govori strastno. Rahel odsev jeze se mu bliska v očeh. Vidim, kako gospod Charnot vstane, in ft« proži roko: — Drugega nisem hotel od vas, dragi gospod Lampron, to mi je zadosti. Flamaran me je danes zjutraj poprosil v imenu v«šega prijatelja za roko moje hčerke. Saj ga poznate, da ne izgublja časa, kadar ima kako naročilo. Tudi on m? je povedal veliko, veliko dobrega o vašem prijatelju. Tudi gospoda Boulea sem povprašal. Toda kljub temu, da sta mu dala oba tako izvrstno spričevalo, mi je bito treba še več: treba mi je bilo pričanja človeka, s katerim je živel v tesnem prijateljstvu, in zato nisem mogel najti boljšega od vas. Lampron gleda strme malega moža z drobnimi ustnicami, k! je tako naenkrat spremenil glas in obraz. — Pri moji veri, pravi, tozadevna pojasnila bi bili dobili lahko mnogo ceneje. Kaj je bito treba takega nastopa mej nama? Oprostite, imel bi bil pojasnila, pa jaz jib nisem hotel: pojasnila so vedno laskava. Hotel sem krik iz prijateljevega srca, besedo razžaljenega prijateljstva, In sem ga pritiral do skrajnosti. To se mi je posrečilo in to je zadosti. Hvala vam, gospod. in nikar ne vzemite za hudo. — Gospod, sedaj, ko govoriva resno, bodi tudi meni dovoljeno, da vam zastavim vprašanje. Nerad hodim po ovinkih: ali je kaj upanja, da bo prošnja mojega prijatelja uslišana? — Gospod Lampron. odločil sem se, da v tej delikatni zadevi dam svoji hčeri popolnoma proste roke Čeprav gre skoro toliko za mojo kot /.a njeno srečo, bom imel pri tem le posvetovalen glas. Sporočil sem ji Flamaranovo prošnjo. — No in? — Jaz sem mislil, da bo rekla »ne«. — In ona je rekla »da«? — Ona ni rekla »ne«, sicer bi ne bil prišel semkaj kot si sami lahko mislite. Pri tem odgovoru ves iz sebe odmaknem zagrinjalo in se vržem v sredo delavnice: — Hvala! Hvala! Toda gospod Charnot pristavi: — Nikari se ne varajte: pri tem so se pomiselki, resni, mogoče nepremostljivi. Govoriti moram iznova s hčerjo. Kakor hitro bo mogoče, bom obvestil vašega prijatelja o končnem zaključku. Zbogom, gospoda ! Lampron ga spremi, slišim njunine korake, kako se oddaljujejo na hodniku. Minuto potem mi pravi Silvester: — No dragi, ali si srečen? — Lahko si misliš, da sem nekoliko. — Zelo, zelo, ona te ljubi! — Pa pomiselki. Silvester! — Ah, kaj! — Mogoče nepremostljivi! — Ali to je ravno sol vsega našega veselja, pomiselki, strah. Kaj vse hočete vi mladi ljudje, da bi se mogli imenovati srečne! Od življenja zahtevate gotovosti, in vendar vam je ne more dali! Začne mi preganjati strahove, no Ha hi se mu posrečilo razpršiti iih, kajti nili on niti jaz ne moreva uganiti ovir. (Dalje.) šfatersRe novice. š Vtis ljubljanskih volitev na Mariborčane je bil velik, posebno na Nemce, Tudi iz Ptuja se poroča, da je izid volitev v Ljubljani vzbudil splošno pozornost. Demokrati so pobiti, ker vidijo, da so si i svojim volivnim redom zaigrali stališče Slo« vencev v Mariboru in Ptuju. NSSarji ob-upavajo nad svojim položajem. Ostalo prebivalstvo pa glasno komentira izid volite» v ugodnem smislu. Javljajo se glasovi, da bi tudi v Mariboru morale vse socialna stranke z Ljudsko stranko vred stvoriH tak blok, kakršen je bil storjen v Ljubljani. š Italijanski major Calma se še vedno nahaja v Mariboru, Čeprav je razmejitvena komisija že davno razpuščena. To se v! Mariboru zelo komentira in javnost protestira proti temu, kaj ima laški general-štabni major opraviti v Mariboru. š Napaden trgovec. Iz Maribora: V, nedeljo zvečer je bil napaden v Lajter-špergu blizu gostilne Neubauer 28 letni trgovec s sadjem Ivan Lavrenčič. Dobil j« tri udarce v četo. Rešilni oddelek ga ja pripeljal v bolnico. k Tužna mu mati! Slovenec Andrej Kropf v Radišah je dal na grobu svojih starišev zamenjati slovenski napis z nemškim. To so strašni sadovi strupene nemške šole na Koroškem. k Zločin. V gozdu pri Malenicah je neki železničar slišal otroški jok. Šel je gledat in našel pod drevesnim vrhom na obrazu ležečega triletnega dečka. Vreme je bito mrzlo, padal je dež in sneg. Železničar je odnesel otroka v vas in tu zvedel, da prenočuje v vasi Nemka, ki pripoveduje, da ji je otrok umrl in da ga je pokopala v gozdu. Nečloveška mati se je hotela otroka edkrižati in je upala, da bo že mrtev, kc bodo ljudje prišli do njega. k Nemški fašizem na Koroškem. Sne-di minolega meseca je prišel poslanec župnik Poljanec v Šmarjeti v Rožu na političen shod. Nemci in nem en rji so delali razne ovire in dosegli, da je okrajno glavarstvo v Celovcu shod najprej prepovedalo. Na slovenski ugovor in pojasnila je pa shod dovolilo pod pogojem, da Slovenci sami poskrbe za reditelje. Državna oblast je s tem znova pokazala, da slovenskih državljanov noče ščititi. Shod je bil dobro obiskan. Pred otvoritvijo je prikorakalo v dvorano do 50 mož Heimatschutza v vojaških suknjah in s fašistovskimi klobuki na glavi. Poslanec jih je pozval, naj se med zborovanjem dostojno obnašajo. Kljub temu so potem neprestano prekinjali govornika, ki je pa svoj govor le dokončal in povedal Nemcem in avstrijski oblasti marsikako grenko. Slovenski zborovalci so ob sklepu poslancu Poljancu izrazili zaupanje in se mirno razšli. Fašisti so pa hajlali in izivali okolu toliko časa, da so jih skupili od socialistov. k Za Slovence ni pravice. Te dni so stali prod deželnim sodiščem v Celovcu nemčurji Tonic Jernej iz Št. Vida in tovariši, ker so 22. jan. letos težko pretepli slo-venskegat poslanca župnika Poljanca. Bito je to o priliki vprizoritve »Krivoprisežnika« v Škocjanu. Tedaj je nastal pretep in ob toj prilki so tudi Slovenci nekatere nem-čurje oklofutali. Za te zaušnice so bili na okrajnem sodišču v Dobrlivasi obsojeni. Tisti nemčurji, ki so pretepli posl. Poljanca, so prišli zaradi težke telesne poškodbe, katero so pismeno ugotovili trije sodni zdravniki, pred deželno sodišče v Celovcu. Seveda je Heimatdienst napel vse sile, da reši svoje kreature. Najel jim je dva najboljša zagovornika in res dosegel, da c>> bili oproščeni. To pa zlasti na podlagi izjave zdravnika dr. Schmieda, ki je razpravi v nasprotju s svojim prvotnim izvidom izjavil, poškodba ni bila težka. Slovenci so bili kaznovani za zaušnice, nemčurji, Ivi so pobijali, so bili oproščeni. Pravica na Koroškem je za Slovence res slepa! p Himen. Dne 2. decembra se je poročila na sv. Gori pri Gorici gdč. Anica Č e r n e iz ugledne »Mežnar.jeve družine z g. Avgustom Ravnikom, gostilničarjem v Solkanu. Iskreno čestitamo. p Presnova italijanskega fašizma. General Luigi Capello je v »Popolo di Tri-este. priobčil Članek, v katerem izjavlja, da se fašistovske organizacije nikakor ne bodo razpustile, marveč preosnovale v športna udruženja. Na ta način bo dobila mladina izvrstno vojaško predizobrazbo, a starejši člani bodo tvorili važen dopolnilni del stalne vojske in narodne obrambe. p Ponarejevalci lir v Trstn. Te dni so v Trstu izsledili in zaprli večjo družbo, ki se je pečala z razpečevanjem ponarejenih lirskih bankovcev po 1000 lir in 2 liri. Niso pa še dognali, ali jc izdelovalnim v Trstu ali v kakem drugem mestu. p Lega. Zloglasna italijanska šolska Loga, ki je desetletja trgala slovansko de-co iz narodnih šol in vzgajala janičarje, jc bgovkrec, »m & mmtbt* m fltet. VSSL iVim« *iop*t sirom Julijsko Krajine začela dvigati irvojo glavo. Povsod se oživljajo njene podružnice, da nadaljujejo med domačim slovanskim ljudstvom svoje gnusno za-Ktrupljevalno delo. Nate brate onstran meje čaka nov neizprosen boj za narodni obstoj. Naj vedo, da stojimo zanje na strani! Gospodarstvo. g ttospo£aroH položaj ? Zedinjenlb državah. Gospodarski položaj v Zedinjenih državah s« je v poslednjih tednih znatno Izboljšal, število brezposelnih se je močno •krčilo in mezde izkazujejo rastočo tendenco- Produkcija ▼ rudnikih ne je zvišala za !8 odstotke v meseni avgustu, s nenavadno Je narastla v septembra, ker so je zopet MiSlo v delom t antracitovih premogovnikih. •-- Produkcija v tvornicah se je bila v avgustu sicr zmanjšala, ab v septembru je "natno narastla. Železne jie«M ln jeklar-^Ice so poveftale svojo produkcijo, da bi zadovoljile vedno večjemu povpraševanju išeleadr in tvornic ss avtomobili, Predilnice *a bombaievino ter tvornice za manufak-tumo blago »o razširile produkcijo, izdelovanje volnenega blaga zopet raste; poraba svile v avgustu ie bila ve^ja kakor v kateremkoli mesecu «d 1. 1919. Ker »e je načelo več zidal', je prestalo živahno poa-prasevarjje po srtvavhnem lesu, cementu in drugem Stavbnem gradivo. — Poljski pridelki so se v septembra v nekaterih krajih poslabšali. Bombaž je trpe! saradi par«sltov in suže. ?Xita se ni pridelalo take množine, kakor *e je pričakovale, samo jara pšeidca m je dobro obnesla. — Veletrgovina je oživela v vseh panogah. Prhajo drobnega bl«»gE. je narastla proti juliju m celih 50%. tudi mali trgovri so imeli v avgustu usjiešnejso kupčijo, iu njl'u promet je bil znatno boljši kaior v istem mesecu lanskega leta, — Banke se trdno drže in morejo brez težave ostreza'i povpraševanju po kreditu, kar pa je privedlo večjo obrestno mer> za kredit krajše in daljše dobe. g Dohodki državne i« koTVnvrtt*. Dohodki (Lžavne tropine v mesecu oktobru so bili: m Srbijo »n Črnogorci 5Ai:W>.52 Din, Hrv«t-«.Vo »s Slavonijo 1&474,237.47 Din. Bosno iu Hercegovino 1-367.25S.49 Din, Slovenijo 3L743.286.Ki di-isrjev, Vojt^odino A.OQi,c»47.44 Din, i* Dalmacijo Ml l,m**) Din. - Skupno 103,083.9« Din. — ■)d i. avgusta Ar. SI. oktobra »a znašali dohodki ^18.88^736! Din. — V proračmm je bilo predvidenih 121.59b.250 Din. vplačanih je pa manj za 3.712JJ76 » Din. - Dohodki od kr>lkr» nv-vrsti promet za tehnično m mehanično Industrijo*. Dasi »i ta veleeejm državna prrireditmš je vendar eden najvažnejših nejmav v f/ondonn, ter privabi mnogo ljudi, ki se sanimajc) za brodarsfva, lad jedel-stvo in tehnično industrijo i* vseh dele«' sveta. Prospekti volesejma v strankam ua vpogled v pisarni trgovske m obrtniške zbornic* v Ljubljani V, E»m)»ija m pregled oartnarni*. Plnsnčno feinlstratvo je odredilo komisijo. W ho pregledala *** Drava< v f)»jekov«rob«t K U Intervencij* sastopnlkoi fcnjib Uri** pri plaTiiAl, Nekaj. »astopnikov tujih držat j«- mter veoiralo pri pomočnlkn iinančnegi ministra g. roavilfto, fusl poap«fti uredita nov(«g» devtenega pfsvflnik«. oditosno rut j df-viznl pravilnik tako modificira, d« n* hod« irpeli lnl<-rw driav, k.ilere »vstopajo. S roj;«frr», aa pj" r tj>«»«n»S» *». Osješka »THq 0rnj}< porote, d» n»Ji!«r3va poStno in brzo-Umn mtnist^fivo uvesti v rut p e9n%i>rO'K(i r.in-ma, nam»m3»»P9 * tnojw>m*tvo, rt? w « tc-rn prepreči tujih ■valnt. g Hmelj, Kakor se pmoca listom, je Kadnje dni močno oživela hmeljova trgovina Na Cešjio je prišlo več inozemskih kupcev, Id so pokupili posebno veliko drugovrstnega hmelja in sicer |jo 450 do ftOO K. Kljub temu, da so ga je nakupilo take množine, se cenijo ot+al^ drtmace zaloge Se vedno najmanj na ?>0.0 q p«> 50 kiloararnov. g ?Tovi zlati mdidki v južni Afriki. Kakor poročajo list; iz Kapskega mesta, so odkrili nove zlate rudnike v w%terber5kem, nistenberškem in niariškfm pogorju, ki sc raztezajo brez dvoma do deželo Bečuarov. Ruda, ki so jo nidarsld tirali k i preizkusili, kaže najboljše lastnosti. g Nemška indaatrtla in dnfttdki i/ »judnjih du., ."ilaaiJii iJenkib industrijuov j« prineslo v po-slednjj Sto*, liki b. Berlina izvirno pcivof!'lo. Iu • tfte pripravljalni]) koupersdje ncraSke Indu-»»Tijfi - Industrijo in s finsn^ntoi k/ojrl dru^b r>s4ki l«ti opozarjajo jivnost, naj nkrbno »ji-»'(Kiujf. le dof^tdks, '\n bo imela faJka Itidn-»♦rijn piil nllh pravem ramrnevanju obilo koristi. y Statialika kooknnior in poravnav v« mc-»Pf, "btobtiv 10ii2 v r 31ov,i4ko 2 iu titi Podkarpat- •fc.n RiiattA S v iH «in>M)lh »«» ril .824 8R. g Move il»olljrsk« nortanlc« v Italiji. Itntljmi-tt* vimia ho iidHla rs Ul milijonov dvolirsklb bo-nen, da Moi«nj* I njimi iTmazajp* te rasircane u >T&anifle. RORZA. 35iirich. i. 13. Verne: Pe«t» 0-28, Bertt« (MIG80 tlalija 2A.05, London 28.91, Newyork 680.0 Pari* J».10, Praga 16.00. Dunaj 0.0076. Bnkare« 3.3S, So-Hja 8.90, Zagreb 1.86, VarSava 0.0850, Hali 210.0. ^*alnte: n a. K 0.0078. Z«Kr«b, 4, 13. Devize: PeSta 8.10—8.40, Berlin 8.80 i .08, Italija R.40--8.44, T.ondon »t5.r>0— ^20.50, Newyork 70.0- 71.0, Parts 4.8750-4^250. i-'rami 2.2150 -2.2150, Duuaj O.tl-0.1160, Ztirieh 10.11—18.21. Bukareit 44.25-45.75. Valute: Lir 336~(5.-t»i. dolar 69.0- -70.0. Dnnaj, 4. 12. T jvizo; Peita 30.86. Borlin S,86. IWijs :M96.0, fxmdo-o 8217(X)A Newyc.-k 71.875.0, Pari* i(094.0. Praga 2272.0, Brilssel 1619.0, Zurlch 18485.0. Sofija 534.00, Belgrad 071.0, Zafa-eh 242.75, VarSava 4.10. Aroptnrdam 282.70. Velik danes oh 7. url zvečer v Umom. M««**«* lj Našf ljudje so se v nedeljo sijajno držali. Dvignili so se ter Si na volišče lx> agitirali z vsem prepričanjem in vso pc-žrtvovalnostjo. L * maloštevilni so bili, ki so i? -oroodnoriti oatali doma. Hvala fn čast vsem, k> so se žrtvovali ze zmago >Zvez.e delovnega ljudstva« ter zvosto »Irzali disciplino. Zvestoba za zvestobo! Sj >>akajj 5?o demokrati v nedeljo nro-padli? Ključ za rešitev tega velezanimivc-ga vprašanja, od katerega boli zdaj glava zajeo volitvah zopet izpremenil iz krvoločnega volka v prijaznega zmaja, posetii nase uredništvo (imel je rdečo kravato in bel nagelj v gumbniei) in nam obljubil, da e svoji pretvorbi > volks napiše ob priliki podi hitek. lj Dogodha t Barja, Ha Barju ,;e bilo v nedeljo živahno. Zajedničarii so vozili barjanske volivce v avtomobilih i« vozovih rta volišče. Barjani pa so sn zaslon? voaili in volili 2. skrinjico. Že popoldne ro p,ar-jani vedeli, da bo 'h ski "r>jira hidi zmagala. K<> jo zajedničarski avto ta.n» blizu MoV«rj,w zopel hotni peljati nekaj Barjanov, se jo prevrnil jarek. Niso ga mogli spraviti iz jarka. Nasproti jo pripeljal avlo. ki ga je šoiira.1 pristaš v Zveze delovnega ljudstva-'. Šoferji si, četudi so drugače različnih naziranj, radi pomagajo v nezgodah. Zato je ^klerikalni' šofer priklenil liberalni avlo na svojega in ga potegnil iz blata. Barjani ki so gledali ves priior in poznali Šoferja-reševalca, so klicali: -Glejte, kako danes klcrikah i zmaj* rešuje napredno« Ljubljano vt blata k lj Po lihenilooni porazu. Nekdo nam piše: V nedeljo zvečer sem se vračal po proglasitvi iz IJuiona domov. Srečal sem tu tri skupine. V prvi skupini sta šla dva rlolavra ali obrtnika in v jel sem besede, ki jih jo dejal tovariš tovarišu: >Pro-k l e t o smo ji h d a I i k — Kmalu m njimi sta sli dve dami ali sta pri Kolu jugoslovanskih sestara, nisem mogel kou-statirati, pač pa sem slišal bt?sede: Jej, jej, kaj bo pa zdaj? Končno so sli v primerni resignaciji bije go^pcxlje, mogoče t>d .IDR ali od Zajednice pretjej dobro ho bili opravljeni. Klonili so glave in edin stavek, ki sem ga slišal spregovorjenega iz njihovih ust, jo bil: Kar je. p« j o k Ij Razgovori na nli«f, V nedeljo zvečer m včeraj ves dan nisi po Ljubljanskih ulicah govoriti drugega, ko o izidu obč. volitev. Greš po ulici, nasproti prideta dva moža. \Ampak, da so tako zmagali!« >.la, pa ho v'ada ot»činski svet razpu-stila.c — >Bo i« drugič za nus še slabše, t —- >Tega se je bati.c Dve dami: >Neču-veno! Kaj takega! Ob, kako se uri smili dr. Ravnihar.« — >Ja, pa kulk je koštalk Gresla daljo. — Gospod in gospa: On h: >Iak škandal! '1'iiko malo glasov smo do-biliU' >Ta pre-,, Ravnihar! .Sedaj ima tudi onk Mati hčerki: >Ampak res ne vem, kdo je zmagal. Ali klerikalci, ali komunisti.« — »Mama, oboji.« — >Kaj pa bo sedaj?« — »Mama, slabše ne, kakor je bilo doslej.« — »To je pa res, Malčik Gruča mož: »Ampak nakresall smo jih! Nikdar več ne bodo strahovali LJubljane,« Na trgn: »Dobro so naredili nafii možje včeraj. Škoda, da že pred 10 leti niso prisil do te pameti.« —> »Ja, saj so jim to pamet maglstratovd morali • cepini ubijati v glavo.t >Glej, tam le gre Ivanka. Njen mož je volil pa Zajednico.« >Naj jo, se je vsaj enkrat klobas najedel in vin« zastonj napil, Ia jettka« lj 16 glasov manjka >Zvezi delc«mcg:i ijndpfva«, da ni dobila še 38. mandata. To gre ua račun tistih oseb, ki rajši doma sede, alt v kavarnah in oštnrijah zabavljajo ko pa da bi storili svojo dolžnost Iz tega v-zgkda pa je tudi razvidno, kako »ažen je vsak gf«s! lj ^me^aiti liberalci. Md nedeljskih volitev je liberalcem zaprl sapo. >Jutrom se je nekam najbolj korajžno pokazalo tur je izšlo Kjutraj v posehni Izdaji, v kateri bere Kavniharj1' svoje levite. »Jutrovrlc »o sicer polrti. a tudi razdraženi na starine Starina >Narod« je izšel popoldne. Prinaša dolg SL*«nek, nad 200 vrst, katerega naloga je, dokazati, da je 1. -f-1 =- 2. >Ju-go: lavijp< pa sploh ui prišla se do sape, se je najbrž zadušila v lastnih lažeh, ki jih je Siriia zadnje dni. Posebno jo je morala ulslati zadnja njena, a največja laž o našem shodu v Unionn. kjer pravi, da je bilo pol dvorane prazne. In vendar je njen so-trudnik, inagisb-atni uradnik Kozinc bil Aravon. AJt so bh aosptidje NSffarjt prepri-čall, d« ima !už kratke noge': Pričakujemo, da se poboljšajo. lj Zojeilničarji rabijo Po ne- deljskem porazn je dr. Ravnihar baje * i-Narodnem domu« razlagal, da Zajednir^ fopot sicer ni zmagala, da pa. drugič bo, ker bo cela .1T>S šla skupaj Ln v, njo NSS. Te želja se čuje tudi iz Narodovega pisanja. .TDSarji pg pravijo, da bo JDS že še šla vsa skupaj, ampak brez dr. Ravnikarja« Zdi se. da bo boj nadaljeval toliko časa, dokler ne interesirane bnrike ne /poraz-umejo med seboj. lj Najgrse je pisala v voJitvnem bo?»J Jugoslavija«, glasilo NSS »u Jadranske banke. To ugotavljamo zato. da se ve, t kal torek dopoldne, ter naj K/«piiiec Miklavžev veper s prijazjiim sodelovanjem vokalnega kvarteta >K.o» wina>- it» vojaškim orkestrom dravske divir.ljr. Dv rila m? sprejamajo da« o »rSila dru#i dan, 8 t. m. ab 3 popoldne v prostorih >Jadrana* (tia ,rrhj Narodnega doma), kjpr v bodo »prejema-ln darila Ifli dan n*1! 10. do 15. are. Ij V«hilo k nhčnenm »horo (rflamem elio-rovnniii) društva ra vzdraivanje Mlizahetne ntroSke bolnice, ki *p vrši v sredo 18 1. m. oh S nri popoldne v posvetovalnici u« magistraln. Poleg oliičajnega dnevaaga roda je tudi nprememba pravO. K obilni ndoležbi valu' — odbor. 1. Zarlrutniltvo. — Dr. Basa j. 1 Zavarovanje. — Vinko Rasgnriek. 8. Sploina, politična, gospodarska hobr„a>a kja*> ta. — Dr. Ogriuk. 28. deremhra: PredpoldaiH Velikost kmetskega goepodarskeg« otnatii <* Posl. Suinik. Agrarne reforme. — Posl. 8uinik, Posel in delaven. — Marko Kranja, Kmetnlta profzvcdula. •— Učitelj KoiSa», Popoldan: Cena kmetijskih prltiettwv. — UHteTj Kote., Cene živini ln mesu. — Ko«. Tzvozns ln nvozna politika. — Posl SuHnffe 39. decembra: Prrdpohlant — Dr. Kulove«. — Prof I. VeseniM« — Dr. Hobnje«. Dr-. JeraJ j1' t 3 !4 i. ! 3 » | t. •n 8. Kmet ln rcnibtn« Kmet In občina. Kmet ln driava. Kniel in vera. — Popoldan: Politika. — Dr. Ruhmm. Orel. — Kroži, Zmaga našili Idej Dr. Hohnjee. Socialni tečaj »a kr»'"lKl» mladeniče in rnoite v dneh 27., 2». in 2». deoMitbra r IVljn. hi ^ovomikir: S-7. deremhra: Prudpnldnn: t. ^gotJovina ktn-itske^n gospodarstva > »rodujI Kvropi. — l>r. Korošee. ti. Zgodovinuke borbe VmtHgkepa »tnnn. — Marko Kranjc. X NajnoveJSa *gorot» ie dan«* rsrpravljala o dveh slučajih. Ra v pravo ie vodil predsednik de^el-*o JSc-a dr. P a p e t, obtoibo i« vstopal drira-r-Hf »r»vdnlk Dometurr,. TTboj t tapaličah; Dne IS Jieptumbra 1922 »ta «« v MeUefcenii ^stlloi v TnpaUčah sprla Andrej Vov-nik I* Pote? iu Fran Kom. C'wt'.'nuar ju je pomiril. Vovruk iti Kam »to nato celo nekaj časa mirno skupaj, s nato »ta te pričela itor.et prepirati. Kem ie kontno zbešal, Vovnflt ga )e pa za^ledova! r odprtim' nožem (n ga *wiil j. ujlm in ga ohdclot-a!, ko je s* Ifcifal na llc.h, rekoč: »Hln rriorn£ liiti, da t.e bero* fldels? t klobasu.* Korn, ki ie bil m.det v ure«, j? tiitsrl. — Andrej Vc/mlk i« rekel, da bil t^krai taJk« pijan, da nič ne ve, kaj »r. je igodilo. — Prt-»se »o opfsali Vovniks ia nasilnega človeka, o r*. hianot« Kcrnti so pa rekli, da Je bil 2 m riack'. fleten iant, ki ni hi! pretepaj. — Vo-vtukovai ?obk je vlekla »vojegs mo^a. od Korn« prož bi fe V!f cala: ^Saj mrtveji« pusti pri m;ru.- Porotoikl so ua ni® «tarlimo vpraRanfe m uboj potrdili z t glasovi ds in s 3 s ne, Prtr* »ednlk dr. Papež jc nato rargla.«;!! sodto, a kateol ju Kil Vovnik obsojen, na 2 letf tc^fie jtb. žaloigia t viški opekarni, Vgriboto da« 79. jnlija je delavec Tvati »e Kj Sutjcscov ifiral donsa v opekarni na Vtfn k»ft«.. Drugi delavci, »»d njimi Matij« Trgo-rčiS. so pa pili pri. KuJario in se i? Trgovčič rre.Il pre--^..c:« pijan domor. Trgovclč je rilnuri! in mt\evl SljlriAa lako, da. ga je priredi gnil ra noje in ga po rta vil skorej na. glavo, tovariši so its spravili na -rar.«n, toda SIjivif ie pograbfl steklenico s pivosn i-n tolkal x t,jo pci glavi Trgovica toliko tsaa, do-'1 y«t tv:: -m steklenica razbila, V te Trgovčlč čes 12 ur uim-i. Porotniki so po govorili prvega dj-ia^oega. pravdnika Domenrca in Sljivi-čevega zagovorniki, dr. Moboriča soglasno zanika H vp-a&anf« nlvija, pa£ pa »o »oglasno potrdili vprn^enje glede na prekoračenj* fil obratu-:, nakaf je predsednik dr. l'ap«2 razglasil sodbo, s katero jc bil Sliirio obsoica i>o S 335 k. s. raradi pregre. rt,« ».oper telesnn varno«f -na R mesece* hndet' vspom. JEIV.TEI A SLOGA HRVATA I SLOVENACA! jeste li razmišljali, sto jc nas program? Ako uijeste, onda je potrebito, da vam in »ikratko kažemo. Naš program'; Krs^anski socijalizam ili kr^aaska. slog^ veljaka, laduika. obrtuika i poštenih I radinib skolovanih ljudi i borba pjotiv ljenuh.3, oderuha j kapitalista i* autonomija pokrajina i borba proiiv cm tralističkoga impcrijalizniE i hegemonije; autonomija katoličke (j'kve « Jugoslaviji, prava porodite, sloborja skola; Hi vat i Slovenac ua uvijek brai. i brat n nerazrušenoj slozi sa. krščanskim bratom Srbi noin, knji pristajc wz ovaj program Ako želiš, da ova na&la što prije pob? jede, brz.o »c upisi kao rlan »Hrvatske puckf novinske Tadrnge« o Zagrebu. Jedan udio stoj' samo sto dinara i jos priloži deset dinara za upisnhiu.- Novac se Salje na >Z a dr v ž o« svezu« u Zagrebu, PejaCevi&v trg 15. drama; Torek, '•>. decembra: ZAPRTO. Sreda. b. decembra PLOHA. Red A-Četrtek, 7 decembra: TDTJOT. Zažetef ob pol nri. Rci D. Petek, S. decembra: RPO.l Ar-KR-JU>"ACER Z»-poldiie. Mladinska proistars- Ob 8. zve&r: »IVI MRTVEC laven.. s-obota, f). decembra: R. V. R. Delavska isven. 10. decemhra: RROJACKK-JTJNAftKB Začetek .oh 8. popoldne. Mladinska predstava-uvon. Ob |K>1 R. zvečer: 1DUOT. 'zveji. PmiedeJjek, 11- decembra: KRAU NA BBTAJ-NOVJ. V sponi in Cankai-jove smrti. Itr«n. OPERA, 'l.rtck- 5. decembra: JENUFA. Bed A. Srty.'a, C. docembi*.; ZAPRTO. fcolttek, 7. decembra: BRIVTC SEVIUK1. Red B Petek, S. decembra: CARMEN. izven, Sol>otfl, 9. decemhra: TAJNOST. Red B. Nedelja, 10. decombra: OOREN.IPKI SLAVCE*. IZV«M). Poned'ilKik. II <1ew«ibrft; 7.4 PRT O. Stev. 288. SEOVENEC, dt» 8. 'd^mRra T92JL Strm Bl Foersterjev »Gorenjski slavček« ni Ljubljančanov nič manj razvnel kot napeto volivno gibanje; Se bolj jih je in trajneje! Velik vžitek ima človek že od tega, če pri predstavah opazuje to pristno, iz dna prihajajoče veselje; to toplo radost, ki poelušavcem lica razžarja; ta neprisiljeni smeh, ki neštetokrat bu-ši po gledališču, da gre človek tudi telesno ves pozdravljen in poživljen domov; te neponarejene, prisrčne ovadje skladatelju, ki se ne končujejo a predstavo ampak prenašajo na ulico, kjer vedno čaka nekaj stotin navdušenih src, da z gromkimi vzkliki dado duška prekipevajoči radosti; to od vseh strani se oglašajoče in človeka do doma spremljajoče ponavljanje nekaterih izrazitih motivov... Sreča, da je skladatelj ta Izredni uspeh, katerega skladatelj uiti sam ni pričakoval, vendar le ie učakal. Ce bi mu ne bil Bog podaril tako visokega Števila let, bi se bilo primerilo tudi njemu, kar se je primerilo skoro vsem uaiim velikim možem od Prešerna naprej: Ko so ž« davno odšli, smo se še le zavedeti njih pomena in veličine. Foerster lahko z upravičenim ponosom gleda, kako sa je led vendar le otajal ia ao te srca razgrela ob toplem ognjišču domače umetnosti. Sedanji rod opere ne bo spustil t sporeda, saj je vedno že vnaprej vse razprodano. Brej dvoma si bo moral — in at gotovo tudi bo vsak količkaj izobražen Slovenec ogledal to «ašo prvo narodno opero. Ce ao L 1896. 13. dec. Gorenjci, ki opera predvsem proslavlja lepoto njih zemlje in plemenitost njih are, če so se — pravim — tedaj pripeljali s posebnim vlakom v Ljubljano k predstavi, ja tem bolj upravičeno danes, da si zlasti oni oglodajo sedanjo na moč uspelo, živo uprizoritev — za kak hip skoro preživa — ki jo je g. Sest z nami vred lahko veeaL Veselo )a tudi to, da so razen g. Lewandowafes, ki se izvrstno poda mednje, zaposlene same domače moči, od dirigenta (Jeraja), režiserja (šesta) do zadnjega solista in zborovega jjevca. ln dobro se splošno drže, nekateri celo izvrstno, kot smo že poročali. Omenimo naj le še g. Levarja, ki je dober, dober igravec. In če bi Levar-pevec dosegal še I.e-varja-igravca — ej.,.1 Tako pa je užitek skoro vedno deljen.1 Z »Gorenjskim slavčkom« je napravljen prvi resni korak v naši dramatični glasbi. Izuted pozneje nastalih del ni imelo nobeno tolikega uspeha, dasi je a. pr. R. Savinova »Lepa Vida« po glasbeni plati vsega vpoštevanja iu odločne pohvale vredna; mori jo pa premalo učinkovita drama, ki se večkrat nikamor z mesta ne premakne, dasi bi glasba dajala prav krepko, včasih celo izrazito podlago za živahno življenje. K. 1 V Borisu Goduuovu so se morda edinokrat tudi pevske zmožnosti v toliko povzpele da smo dobili neskaljen vtis te mogočne osebnosti. Zato menimo — tudi drugi slučaji nas v tem potrjujejo — da je moči pevca dvigniti na stopnjo igravca. Prosveta. pr Ifa vatikanskem orientalskem M caSela predavanja. Kot slušatelji so se vpisali: 1 Amerikanoe, S Italijana, t Belgijec, t Bolgar, 1 Kanadijee, 5 Hrvatov in Slovencev, 2 Francoza, 2 Maronlta, 8 Poljaki, 1 Rumun, 2 Rusa, 1 Spanec in 1 Nemec. Izmed teh sluSateljov pripada 8 svetni, ostali pa rodovni duhovščini. Turlstika in šport. Posor smučarji! Zimakosportoo opremo »e naroča v pisarni Športne Zveze vsak dan od 10. do 12. ure in od 16,—18. ure in sicer do vštevši IS. t m. Interesntoui so na ogled vzorci smučev, čevljev (luristovskih in smuškib), pletenine, pulite, oč.ila itd. Sprejema so obvezna naročila iu jo polovico zneska naročilu priložiti. — Ker so predmeti pristna bohinjska ročna in trpežna dela, upi.-mo, da bo vsak že r, ozirom na cene posegel p« imenovanih predmetih. Naročniki za smuško blago se obveščajo, da bo isto do 10. t. m. v J.jubljani. Poizvedovanja. Najdenega je bilo nekaj denarja. Dobi se Hrenova ulica 3. T. Tsgukila se je 8. decembra 1022 zlata zapestnica (obroč) od Ravnikarje ve do Linhartove ulice. Pošten najditelj se prosi, da odda isto proti primerni nagradi pri g. Hlebš, Dunajska cesta 86. Našla se je v Unionovi dvorani 1. decembra »večer na koncertu JNU denarnica, kt so dobi v našem uredništvu. ZA MIKLAVŽA PRIPOROCA JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI sledefo kn j^e: Mah palček. Pravljica u nrtroV* e podobami. D 20. Robinson starši. Povest s podob*ml za otroke. D 30. Obisfc na pristavi. Knjiga a podobami n otroke. Din 20. M*»ti» Krpan s Vrha. Napise! Fnen Levstik. D 20. Kajitsic.* sa otroke: Bob za mladi sob. P«*nni g« mladino. BroS. Din 9, m. Din 11 AncelJJek, Časopis sa mladino, letnik 1906. 1908. 1911, let«, 1919, 1021, 1922. Din 16. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino, letnik 1910, 1011, 1913, 1917, 1921, 1922 po Din 28. MoJe Hrt}««}«. !van Cankar. Din IS, v ti. IX« 18. Zroneek. List s podobami ta »terensko mladino, letnik 1908, 1910, 1912, 1014, 1917 po Din 88. Dodck ju praTil — Marinka in škrateljčki — Bom že šel Pravljice. Spisal Julij SlapSak. Din lt, Turki pred st. Tilnom. Zgodovinska povest, m, Din 16. Dane. Po 'est ia mladino s 4 slikami. Spisal An* drej Rapč,ver. Din 16. BbU noči. — Mali junak. F. M Dostojevski Dto 12, vez. Din 15. Iz modernega svetn. Roman. Spisal F. S. Flnttfar, I)in 30, vez. Din 44. Trne!. Roman. B. Kellermann -VeHkonja. Din 28 ver. Din 38. Jurčič Josip: Spisi, III. zvezek: Deseti brat. —i Nemški valpet. Din 15, vez. Din 23. Jurčič Josip: IV., V., VI. zrazak po Din 13, ve*. D!n 20, Poezij«. Fran Levstik. Brol. Din 15, ve«. Din 28. Žepni koledar za leto 1923. Vez. 9, platno Din 10, pegamoid Din 11, pegamold z zlato ohresa Din 13.50. Mefeorologtčno poročilo« Ljubljana 308 m n. m. rti. Ena 1 stehleaica ElzaflBida eadonesti M!WB CM OpMO- Vftnja liaro-uoter v inm Turmo-mater v 0 f.tUroin dil.renoa v 0 Nebo, vetrori t bhb 3./12. 21 h ... 738 1 1-6 I 0-6 megla •L,-12. ? h 739-4 1 0-« megla <./12 14 h 74(H! 81 OtS obl. J i Vsebina to naredil Sestava Fellerjevega Elzafluida is najmočnejših esencev zdravilnih zelišč, cvetja, korenja ln Ustja s najtlnejSim de-stilatom žganja je že nad 26 let vzrok zahvalnosti nebrojnih ljudi v vseh delihsveta, ker Jim kakor dober prijatelj v težkih dneh bolečine prežene. Imate bolečine v udih? V hrbtu? Zobobol? Nar hod? Ste slabi, prenapeti, ismučeni ln preveč občutljivi? Želite dober kosmetikum sa zobe, za zobno meso, lice,glavo? tli UU« veliko komisijsko skladišče vsega v lo stroko spadajočego blaga v Ljubljani, tako, da mi bo mogoče vsako naročilo točno, solidno ter po konkurenčnih cenah izvršiti. Med drugimi izdelki izdeluje tovarn« štrange, cungelne, uzde, vrvi za: seno, prtljago, stavbenike, zvonove, perilo itd., vrvico v klopčičih v zavitkih, dreto, vreče, juta-platno itd. — Zahtevajte vzorcc in cenikel Og. engrosisti primeren popust. Agenhirna in komisijska trgovina ALBIN TURK, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 48. rt Sveže zelje, krompir, fižol in jabolka k u j) u j e m. — Ponudbe prosim x označbo cene in količine na naslov NOVAK, Zagreb, Maksimirska cesta štev. 64. — Telefon 20—60. moški • » 140--— * Hliai čevlji ln gamaše razne kakovosti po najnižjih cenah. I Inseriraite d »SUsnsficgi"! Dvozno in izvozite trgovina Petra Mimoviča. 1 Proda se štedilnik Iže rabljen). Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 5210. •I' 4» 4* •!* 4* 4e 4* 'i* »A« brez trošarine dobavlja „MARA" Mariborska ronneri^ MAMIBOS!. BERSON MmB^*'^.....^UUIRi n,umi" *Eri GUMIJEVE PETE PODPLATI ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno SsfpgpšpSIl t V* V|* •./» «'Y» c v issm^rm I t/M C-,"-« » Milili Za Miklavževo darilo in NOVO LETO je več novih mndelov lično izdelanih športnih vozičkov za otroke poceni na razpolario. -TRIBUNA« tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4. ULJ Mjordpa ulica 51. Tglsfon Stev. 12. m NapčjB in najstarejša trgovina s Hožami v Mni Srbiji, uuažs in izraža vse vrste sirovih govejih, ovUJIh, kozjih, jnngjili, in Hczličevib hož. — Kupnje in prodava tudi vse vrste zverinskih hož. — Kupuje in predava za svoj račun vse vrste domačih pridelkov hshor: lita, opija, mafcevep semena sezama in volne. Za lesno industrijo Iščemo: knjigovodja zmožen laščine, event. fracoščine, poslovodja (kot namestnik šeia) jarmista (gatrlsta) Vsi ie prvovrstne, zanesljive in izkušene moči! VSTOP 1. januarja 1.1923. V ponudbah so staviti pogoji! — Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod številko 5190. Dobe se v vseh boljših trgovinah z usnjem ter na debelo pri BERSON-KAUČUK d. d, ZAGREB, WILSON TRG 7. Charles Princ Ljubljana Miklošičeva c. 36 1 rs 1 Posestvo obstoječe iz dveh hiš, gospodarskega poslopja, velikega sadnega vtIo, velikega vrta za zelenjavo, dveh njiv, s staroznano gostilno pri »Lovskem domu« v bližini treh ribnikov (10 minut od Maribora), se rudi opustitve obiti s celim inventarjem proda za 300.000 Din. — Reflektanti dobe natančnejša pojasnila on Josipu KATALANll, Krčevina 70 pri Mariboru, ali pa pri tvrdki N1KELS- BACHER & SMERKOLJ, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. Posredovalci izključeni Posredovalci izključeni. • v zimsko perilo, pletene jopice rokavice, nogavice itd. A. SMovic MS?, li. §©s§ u. BLJA3A, Mea i trn i . Rko še niste, pošljite naročnino! MIRIŠ tvornica mila in sveč d. d., na Sušaku Izdeluje: razne vrste prvovrstnega pralnega, toiletnega ln br.vskega mtla. Cene najugodnejše. Zastopstvo In skladišče za bivšo Kranjsko ta Stajjersko: Import MSLOVENIJA" Export lijubljana, Gosposka ulica št. 4. litem i iin!! Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo naznanja, da ima v svoji založni kleti Spodnja Šiška, Celovška cesta št. 77 (v nekdanji Juvančičevi kleti) na razpolago prvovrstnega rdečega cvičk iz Gadove peči letnik 1921. Istotako sc tam dobe prvovrstna štajerska in dalmatinska vina. — Cene solidne in po kakovosti biaga. — Pokušnje na razpolago v založni kleti. Zahtevajte | 1 konjak" 1 ferižec ie najfinejše ftrem likerje! Alko" lijubljana-Koiissej. v li java. edružoa Gospodarska banka d. d. v Ljubljani naznanja, da posluje od decembra 1932 dalje ¥ lastni palači na Miklošičevi cesti St. 10 (vis a vis hotela „Union") Telefonska številka je do nadaljnega samo 57. Izdaja konzorcij >Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc v. Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani.