94 številka.
Izhaja vsak dan sveder, izimfii >edelje in praznike, ter velja po pošti prejrman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za
jeden mesec 1 gld. 40 kr. _      Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld.. za četrt leta 8 gld. 3U kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za čotrt leta. — Z:i tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaša
Za o z n a
nila plačuje se od četiristopne p* tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. )„pist naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvoje v Rudolfa KirbiSa hiši, ,,Gledališka stolba". U p rja v n i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Mešpaaje!
Naši kandidatje za dopolnilne volitve v mestni zbor so v II. razredu, ki voli jutri, dne 25. aprila t. 1., gospodje;
Josip Benedikt, trgovec. Peter  C^rasselli,  hišni  posestnik in župan.
Ivail Gtogola, c. kr. notar.
JaiieK Rozman, /upnik pri sv. Jakobu.
V I. volilnem razredu,
ki voli v petek dne 27. aprila: Henrik Ničinan, knjigotržec in hišni
posestnik.
I>r. Josip Stare, finančne prokurature
pristav in hišni posestnik. Josip Tomek, grašćak. Ivan Velkovrll, hišni posestnik.
V Ljubljani 23. aprila 1888.
Narodni volilni odbor.
Govor državnega poslanca profesorja Fr. Šuklje-ja.
(V seji državnega zbora doc 19. aprila, t. 1. v generalnoj debati o budgetu. Po stenografskeui ZHpisniku.)
Visoka zbornica! Začetkom sem se bil za besedo oglasil samo z namenom, da bi pri razpravi državnega proračunu izrazil narodne pritožbe svojega naroda in gospodarske tirjatve svoje ožje domovine. Toda „pro"-govorniki, ki so bili z mano vred upisani, počastili so me s svojim zaupanjem ter mi naložili neprimerno važnejšo nalogo, nalogo, da kot generalni govornik zaključim vrsto od te (desne) strani upisanih govornikov ter da označim stališče, nasproti vladi in njenemu delovanju. Ta naloga je tem težavnejši, ker političnega začetnika sili, da svoje moči rabi v nejednakem boji s starim parlamentarcem, z očakom budgetne kritike, kateremu jih je v poznanji budgeta malo kos in kojega morda nihče ne prekosi.
Zastavil bodem svoje slabe, pomankljive moči v to nalogo. Spustiti se mislim v ta namen najprvo v pretresanje številk državnega proračuna; kar se pa tiče izjav častitih gospodov predgovornikov, katerim seveda ne pristoja za vse jeknaka ocena, mislim, da bodem mogel o njih govoriti tekom mojega razkladanja pri primerni priliki.
Budgetni odsek je našel, da izdatki za tekoče leto znašajo okolu 537,000.000 goldinarjev, dohodki 51G,000.000 gld. ukupni primankljaj pa 21 V* milijona goldinarjev.
Čuli smo, da se je tudi tem številkam nekaj očitalo. Gospod poslanec dr. Menger je dokazoval, da ukupni primankljaj znaša 25 do 26 milijonov goldinarjev in včerajšnji gospod generalni govornik je tudi izračunil, da je 24»/a milijona goldinarjev vsega deficita. Toda, moja gospoda, glede teh ugovorov mogli bi se s tem pomiriti, da se sklicujemo gladko na računske zaključke in tabularni progled, kateri je gospod poročevalec priložil na strani 8. poročila. Iz tega se namreč razvidi, da so v istini uspehi pod sedanjo zistemo bili vedno nerazmerno ugodnejši, nego li proračuni in to, moja gospoda, je dokaza dovolj , da vlada in večina pri sestavi proračunov ravna s tisto vestno previdnostjo, s tisto bistro skeptiko, katera je za me prva zapoved za pravo budgetovanje.
To vse, moja gospoda, je zahvaliti ravno resničnosti računskih zaključkov,  včeraj pa je odličen
poslanec Hebske trgovinske zbornice, kolikor jaz mislim, mojstersko, taktično struno ubral, ker je neusmiljeno oster meč kritike zasadil v računske zaključke, osobito v zaključka zadnjih dveh let, 1885. in 188G. leta, katera pred nami ležita. S tem je on močno obvladal svoje pristaše in priznati moram, tudi jaz sem nekoliko časa stal zaslepljen vsled njegovih ugovorov.
Odkrito rečem, jaz imam nekako posebuo veselje, če se ukvarjam z ne kaj vabilnim prebiranjem centralnih računskih zaključkov. In to je bilo, da sem si jaz včeraj bridko očital, ker so mi bile te pomankljivosti ušle pri proučavanji računskih zaključkov. To me je tako dolgo strašilo, da sem prišel domu ter takoj uzel Še jedenkrat v roko računska zaklučka iz leta 1885. in 1886. Pregledaval sem, primerjal je s podatki gospoda poslanca dr. pl. Plener-ja in sedaj mi bodete dovolili, da Vam razložim, kar sem konečno našel.
Prosim le, da bi visoka zbornica moje razlaganje tako potrpežljivo poslušala, kakor je poslušala razlaganje gospoda poslanca dr. pl. Plener-ja, katero bilo je že zavoljo govornika samega seveda mnogo znamenitejši, pa je Btvarno vender z večine bilo popolnem pogrešno in napačno, kakor bodem dokazal.
Priznavam sedaj, da ugodnejši uspeh 1. 188 5 kakor je po pravici gospod poslanec dr. pl. Plener naglašal, odtod izvira, ker je 14,600.000 gld. došlo od povrnenih plačil cesar Ferdinandove severne železnice in avstrijske severno-zahodne železnice. Tega nihče ne oporeka, in to je tudi tako znano, da ni bilo treba še le avtoritete gospoda poslanca dr. pl. Plenerja, ki bi nas zavračal, kakor sem dejal na obče znano istino.
Manj lojalnega pa se je gospod poslanec dr. pl. Plener tedaj pokazal, ko je govoril, da so se vsled dohodarine od strani južne železnice direktni davki pomnožili za 3-3 milijone. Pogledal sem jaz v računski zaključek iz leta 1885 in v pojasnila, pa tega dokaza nihče dognati ne bode mogel. Res se pri dohodarini — o tej govori gospod poslanec dr. pl. Plener — kaže večji znesek, toda ne za 3,300.000 gld. nego za okroglih 1,300.000 gld. Kako je navstal ta večji znesek ? Prosim, poglejmo v pojasnila! Tu nahajamo na strani 115. doslovno (čita):
»Kar se tiče tega višjega dohodka, dosegel se je s tem, ker so se deloma zboljšale razmere pri pridobivanji in gospodarstvu, ker so se plačali znameniti zastanki iz prejšnjih let in dosegel ae je v večih deželab po dodatnih plačilih za leta 1880 do 1883, katera so se zvršila vsled definitivnega določila dohodarine od južne železnice".
Tedaj ne 3*3 milijona, ampak le 1*8 milijona, in ne le južna železnica, temveč poleg južue železnice tudi dva druga jako tehtovita faktorja! To je — izraziti se hočem milostno — le polovična resnica ali polovična resnica more včasih učiniti ravno toliko koristi ali škode, kakor cela neresnica.
Glavni udarec je pa gospod poslanec dr. pl. Plener nameril proti računskemu zaključku 1. 1886 in to je čisto jasno, zakaj V V tem računskem zaključku kaže se čisti prebitek 2-7 milijona in če si mislimo položaj častite opozicije, je jasno, zakaj njej s strankarskega stališča ni mogla po vsem prijetna biti ta istina. Zato se je tudi potrudil gospod poslanec dr. pl. Plener, da bi spravil s sveta ta prebitek in jaz sam se čudil, kako hitro se je v prespretnih rokah gospoda poslanca dr. pl. Plenerja kakor bi trenil s premenil ta prebitek v primankljaj. Kaj pa ugovarja v tem pogledu V
Oposeka naj   prvo    pri   sladorji   proti proračunu višji dohodek   11,571.000, recimo okroglo 11,600.000 in  pravi, da večji ta dohodek navstal zgolj vsled dodatnih plačil. Toda znesek 11,600.000 gld. kaže vender tudi sam, da so morali še drugi faktorji sodelovati. Spominjam vas na to, da so pavšalna merila pri sladornem davku bila zvišana za obratno dobo 1886 — 1887.   Spominjam na dalje, da se je v letu 1885 jako malo  repe  sejalo,  kakor je to razvidno iz pojasnil k temu obratnemu letu in da je vsled tega pokazal se primankljaj 1,(100.000 gld. v primeri s proračunom, dočim se je v letu 1886 veliko več repe sejalo in pridelalo.  Ali kaj bi bilo sploh dokazanega, če bi tudi ves ta večji dohodek 11,600.000 gld., kateri se je računskemu zaključku za leto 1886 v dobro zapisal,  izviral od dodatnih plačil za leto 1885 V To je jednostaven p rede vek. Saj je gospod poslanec dr pl. Plener s svojimi očitanji nastopil proti računskima zaključkoma iz leta 1885 in 1886.  Če je  tedaj  teb 11,600.000 gold. odšteti hotel pri letu 1885,  če je na jedni strani prebitek za toliko znižal, moral bi ga bil za jednako vsoto zvišati pri letu 1Š85.
Drug znesek, s katerim sem si zelo glavo belil, nahaja se tam, kjer se kaže znižano materijalno in inventarno premoženje državnih železnic, ta znesek upisan je mej neproračunjenimi dohodki v neproračunjenem znesku 1,108.000 gld. Ker pojasnil za leto 1886 še ni, nisem si znal pomagati in ne razlagati si tega zneska; šel sem torej naravnost k najvišjemu računskemu dvoru in tam sem dobil pojasnilo, katero sem želel. Navstul je ta stavek deloma tako, ker so se leta 1886 velike kvantitete starih nerabljenih materijalij prodale, potem tako, da se je varčno gospodarilo pri na-kupavanji in slednjič tako, da se je vsled centralizacije rezerv za vozila restringoval obstoj rezerv — tedaj tako, da je bilo korektno po mojem mnenji, če tudi ne po mnenji gospoda poslanca dr. pl. Plenerja, kateremu se je zljubilo, da je to označil kot znižanje državnega premoženja. Pri tem je pa gospod poslanec dr. pl. Plener prezrl nekaj malega: v centralnem računskem zaključku za leto 1885 čita namreč mej razhodki ravno pod istim naslovom, zvesek „pomnoženje materijalnega premoženja" z 824.000 gld. Ako je tedaj hotel, da odpade znižanje v znesku 1,100.000 gld. iz prebitka za leto 1886, moral bi po logičnem postopanji na drugi strani pri letu 1885 upisati to pomnoženje in tako bi se bil za ta znesek uspeh leta 1885 zboljšal. (Prav res! na desnici.)
Svojim ušesom pa nisem mogel verjeti, ko sem tako odličnega moža, kakor je gosp. poslanec dr. pl. Plener, čul kritikujočega znesek, ki se tiče znanih posojilnih dolgov pri hranilnicah. S tem, dejal bi, je vzbudil mej svojimi pristaši vihar moralnega začudenja, ker je stvar tako slikal, da se na jedni strani dolgovi delajo, posojila jemljejo, pa se na drugi strani upisujejo ta j)osojila kot dohodki. Jaz sem čul klice: „Neverjetno! Škandalozno!" Oglejmo si pa vender računski zaključek! Ali res gospod poslanec dr. pl. Plener ne vidi, — žal mi je, ni ga v zbornici, — da v računskem zaključku leta 1886 mej državnimi dohodki — povzel bodem le nekoliko — stoji na strani 118 to-le(čita): „Pri prvi avstr. posojilnici vzeta posojila za stavbo j)OŠtno in dikasterijalno na Dunaji 343.000 gld., v Olomuci 126.000 gld., v Opavi 87.000 gld." Če bi se le bil gospod poslanec dr. pl. Plener potrudil, pogledati tudi mej razhodke, moral bi bil na str. 70. isto tako mej neproračunjenimi razhodki najti (čita):
„za uradno poslopje poštno Da Dunaji 343.000 gld., v Olomuci 126.000 gold., v Opavi 87.000 gold." Kdor uvidi, da ima ta znesek značaj, prehodnega zneska, potem bi bilo pač zanj prav, da je s svojo sodbo sploh previdnejši.
Priznavam, da je večji dokodek iz prodaj v okroglem znesku 574.000 gld. res le slučajen iz-vanreden dohodek, kateii je navstal, kakor se mi je na vprašanje pojasnilo, pred vsem iz zneskov, nabravših se pri prodaji Praških fortinkacijskih zemljišč. Toda opozarjati moram na to, da na drugi strani temu znesku nasproti stojijo izvanredni večji izdatki in da se taki zneski nahajajo v vsacem centralnem računskem zaključku. (Dalje prih)
„Matica Slovenska."
Tajnikovo letno poročilo o delovanji od-borovem v dobi   od  1. aprila  1887. do 31. marca 1888.1.
(Dalje.)
Posebej velja glede udov sledeče: Napredovali so v zadnji dobi močno: Zagreb, Gorica, Slov. Gradec, Pazin, Dolina in Št. Peter pri Gorici; neznatno večina dekanij Ljubljanske in Lavantinske, deloma tudi ostalih škofij; jednake so ostale veči noma vse Goriške, Tržaške in Krške, deloma pa tudi Ljubljanske in Lavantinske dekanije; močno nazadovala sta samo Št. Lenart v Slov. Goricah in Pliberk.
Tudi na zunaj se  je  naša Matica v zadnji dobi v primeri s predzadnjo vsaj toli živahno, ako ne še živahnejše gibala in razvijala, bodisi že pri različnih   slovenskih,   bodisi   tudi   pri slovanskih slavnostnih prilikah, bodisi v veselih, bodisi v žalostnih slučajih. Vselej je bilo odboru do tega, da Matica  pri tacih  prilikah ne zaostaje za drugimi narodnimi društvi, da primerno in dostojno izraža svoja čutila in da se častno   odzivlja svoji nalogi in dolžnosi. — Kar se pred vsem tiče slovenskih slavnostnih  momentov,   došlo je našemu društvu večje število častnih vabil, na katera je odbor ali pismeno, ali brzojavno, ako se mu je zdelo pa prilično, tudi osobno, po posebnih deputacijah odgovarjal.   Omenjene naj bodo le večje slavnosti, ker bi bilo preobširno naštevati vse.   3. julija  1887. leta praznoval je zavedni slovenski  svet častui spomin matičinega ustnnovnika in prvega večletnega predsednika dr. L. Tomana. Slovesnega odkritja spominske plošče in ž njim združenih slavnostnih momentov udeležila se je  naša  Matica  po mnogobrojnih odbornikih, društven ikih,  pred  vsem pa po svojem drugem podpredsedniku, kijev svojem slavnostnem govoru jako jasno slikal poniembo  slavljenčevo za naše društvo. Ko so 15. avgusta idrijski sorojaki praznovali spomin svojega in sploh slovenskega Mae-eeuata, škofa Antona Alojzija \Volfa, omenil je društveni odbornik dr. Poklukar, v ta namen naprošen, tudi matičine čestitke. Zlatomašniku in soodborniku, nevstiašenemu prvoboriteliu koroških Slovencev, sedaj že pokojnemu Andreju Einspielerju, čestitala je Matica lani 21. avgusti, pismeno po svojem predsedniku, osebno in ustmeno pa po odborniku Kržiči. Slavnostne sedemdesetletnice svojega častnega člana in nevtrudljivega sotrudnika, župnika Davorina Trstenjaka,  udeležila  se  je  Matica 4. septembra v Starem tugu pri Slov. Gradci osebno čestitajoča po svojem odborniku prof. Pleteršniku in poslala vrhu tega še pismeno čestitko. Ko je občinsko upravitelj-stvo v Makarski naznanilo 20 5 tužno vest o smrti svojega rojaka, poslanca  in  pisatelja Pavlinoviča, izrazila mu je Matica brzojavno svoje sožalje. Isto tako spomnila se je sestre svoje, Matice Srbske, povodom smrti njenega bivšega predsednika, dr, Gju-rota   Natoševiča,   due  26. julija v Novem Sadu umršega. Dne 16. novembra preminul je tu v Ljubljani skriptor Fran Levstik, matični prvi tajnik, mnogoletni sotrudnik,   izboren   kritik,  slovničar in pesnik. Njegovega častnega pogreba so s^ matičarji jako mnogobrojno udeležili in društvo je položilo na njegovo rakev venec.   Matica žaluje za svojim mnogoletnim odbornikom, kateremu je m do popreje čestitala k njegovi zlati masi čilemu in krepkemu. 16. januvarja   1888  1. umrl je namreč v Celovcu zlatomašnik A. Einspielerja, pri čegar pogrebu je bila Matica, poklonivša pokojniku venec s primernim napisom, zastopana po prof. dr. Sketu. Društveni dejanj-ski pokrovitelj, prvi podpornik in ustanovnik, prev-zvišeui biskup dr. Josip Jurij Strossraajer, komur je Matica o raznih družili prilikah (škofovska 25 letnica, 70 letnica, zgradba Djakovske prestolnice) <v
drugimi narodnimi društvi primerno čestitala, praznoval je letos 16. fdbruvarja, oz. 19. marca svojo zlato mašo v Djakovem. V ta namen je naprosil odbor svojega sočlana dr. Tavčarja, da v Djakovem naše društvo zastopa in v njogovem imenu slav ljencu čestita. <). marcija t. 1. praznovala je „Ume-lecka beseda" v Pragi, s katero je Matica že nad 20 let v dejanjski zvezi, svojo 25 letnico; Matica jo je pri tej priliki pismenim potem simpatično pozdravila.
Vsled trudoljubivega prizadevanja g. Navratila ima se Kopitarjeva zadeva za Slovenstvo še tekom letošnjega leta častno rešiti. Pokojniku je odmenjen na osrednjem Dunajskem grobji prostor mej odlič-njaki. Stroški za prekop in prenos ne bodo visoki. Tudi znani Fesslovi spomenik z latinskim napisom sme ostati; treba ga bo le nekoliko popraviti, ker je precej poškodovan. Stroški ne utegnejo biti veliki in se bodo dali dobiti. Odsek je na podlagi teh ugodnih pojasnil soglasno sklenil, nasvetu g. Navrati-la pritrditi.
Tudi v zadnji dobi Matici in njenim društve-nikom neizprosna smrt ni prizanašila, da posezala je morebiti v matičine kroge še občutljivejše, kakor v predzadnji dobi. Itazven mnogobrojnih letnikov, mej njimi že zgoraj omenjeni Fran Levstik, naj bosta tu omenjena poverjenika dekana L. Ferčnik, f v Žabnicah 20. decembra 1887 in J. Toman, f 7. januvarja 1888 v Moravčah; odbornik in ustanovnik A. Einspieler, f 16. januvarja 1888 v Celovci; usta-novniki, J. Pleivveis; f 14. avgusta 1887 v Kranji; Drngotin Ripšl, f 4. novembra 1887 v Vidmu; J. Volčič, f 14. decembra v Šmarjeti pri Novem Mestu; R. Millitz, f 21 februvarja v Ljubljani; dr. V. Zarnik, f 30. marca v Ljubljani in dr. I. Malh/, f aprila v Kranji. Bodi od strani našega društva vsem pokojnikom zadnje dobe blag spomin!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 24. aprila.
Cesar se je predvčeraj zvečer pripeljal v ino-moBt, da se je včeraj sešel z angleško kraljico Viktorijo, ki je pripotovala iz Italije. Oficijalnega vspre-jema ua željo cesarjevo ni bilo. Včeraj ob 1. uri 28 minut popol.pripeljala se je angleška kraljica v Inomost. Kolodvor bil je lepo okrašen. Na peronu, kamor ni imel nikdo pristopa, pozdravil je cesar kraljico, princesinjo bcatrico in njenega soproga, princa Iiattenberškega. Ob 2. uri 40 minut je kraljica odpotovala dalje čez Bavarsko v Berolin. Cesar se je danes zjutraj povrnil na Dunaj. Shod cesarja in kraljice dokazuje prijateljske odnošaje mej Anglijo in Avstrijo, sicer pa nema političnega pomena.
Proti dovoljenju dispozicijskega zakladaglasovali so v državnem zbora vsi levičarji in Mladočehi. Tirolskih italijanskih poslancev ni bilo v zbornici, ravno tako je manjkalo mnogo Poljakov, ki neso hoteli vladi izreči zaupanja, ker jim ne ugaja vladna predloga ob obdačenji špirita. Gospodska zbornica najbrž ne bode popravila sklepa zbornice poslancev ker bi se morala v zbornici poslancev zopet začeti budgetua debata, ko bi gospodska zbornica državni proračun kaj premenila. Tu bi dalo povod novim burnim razpravam. Brambeni odsek zbornice poslancev je toliko predelal vladno predlogo o sklicanji reser-vistov, da se bode tako sklicanje štelo za vojaške vaje. Oe so reservisti morali ostati nad 28 dnij v aktivnoj službi, se jim bode službovanje štelo za dvoje vojaške vaje, ako bi pa nad dva meseca morali ostati, bodo pa oproščeni potem tudi tretjih vojaških vaj.
Delegaciji se baje snideta še le 8. junija v Budimpešti, ker bode državni zbor zboroval do 6. dne junijn. Ta čas bode pa ogerski državni zbor zaključil zasedanje in začel novo, da bode mogel voliti delegate.
Vnaiije države.
Srl»ski radikalci  so vedno manj zadovoljn z vlado.   Proti volji vlade stavili so predlog, da se ponižajo plače uradnikom.   Omeniti pa moramo pri tem, da so skupščinarji  najprej  začeli štediti pr sebi.   Znižali so si namreč dnevnice za 4 franke Sedaj bodo pa štedili še pri drugih, da le narede red v državnem gospodarstvu.   Stavili so tudi nadalje predloga, da se odpravijo vse škofije in volijo čast niki pri milici.   Take radikalne premene pa ne b ugajale kralju — Več tujih časnikarjev in Črnogorcev je vlada utirala, ker so narod šuntali k ustaji. — Po poročilih iz Belgrada jirišlo bode kmalu do mi nisterske krize. Nov občinski zakon kralju ne ugaja in bi se zaradi tega rad znebil vlade, ki je zakon zbornici predložila.   Finančni minister Vujič sili, da se poviša užitninski davek, kar pa nasprotuje trgo vinski pogodbi, ki je bila sklenena z Avstrijo. To bi bil začetek narodnogospodarski borbi  mej našo državo in Srbijo.   Kralj bode pa najbrž  rajši po klical naprednjake, nego bi se pa spri zaradi kake stvari z Avstrijo.
Volitve v stalne departementne komisije izpale so ugodno za bolgarsko vlado. Po v sod je dobila
veliko večino. Občinski uradi naznanjajo, da se zopet začno vsakoletne vaje narodnih gard.— Glavna obravnava proti Popovu se je včeraj vender pričela. Že večkrat se je poročalo, da se prične, pa se je "e odkladala. Kaj je bilo temu odkladanju povod, ne vemo Govorili so, da predolgo neso došli sodci, a ta izgovor najbrž ni pravi. Knez in vlada se v tej zadevi nista popolnem ujemala. Knez je želel, da se stvar kar tako potlači, ker je bd Popov mu udan. Stambulov in Mutkurov sta pa videla v njem nevarnega nasprotnika in sta torej silila, da ga z obsodbo uničijo. Da je kaj izneveril, pa ni nič Čudnega, saj se tudi Stambulov in tovariši, od kar vla-lajo, zidajo palače in gotovo ne iz svojega. — Proti lopisniku „N. Fr. Pr." izrazil Be je Stambulov, da ni ujianja, da bi se bolgarska kriza kmalu rešila; trajala bode morda več leč. Stambulov misli, da bode knez tem ložje dobil zakonito sankcijo, Čira dalje traje kriza. Ves narod odobruje vladno postopanje. Ko bi se pa narod premislil, bode pa on takoj odstopil, kajti nič prijetnega ni v Bolgariji ministrovati. Finančni položaj ni slab, ker se sedaj redno plačujejo davki.
Nemški in madjarski listi zopet mnogo pišejo, da Itusi ju pomnožuje svoje čete v zapadnih guber-nijah. Trdi se, da misli Rusija toliko časa pre-meščevati vojake, da jih bode imela na zapadu 300.000. Ko bode taka sila pripravljena za vse slučaje, potem bode pa naznanila svoje zahteve za-stran Bolgarske in energično zahtevala, da se izvrše.
Pri posvetovanji o novem vojaškem zakonu je v fru nvoNkem senatu Jules Simon grajal vlado, da hoče okrajšati aktivno službovanje in semeniš-nike tudi poklicati k vojakom.   Poslednja določba se prav ne strinja z vero in po nepotrebnem vznemirja deželo. Skrbeti moramo, da okrepčamo vojsko in uredimo finance, ne pa prepirati se o političnih spletkah.   Domovini čas krasti ni pošteno. Kadar gre za vojsko,  moramo vedno jemati sovražnika v poštev. — Boulanger želi, da bi se tako premenila ustava: Predsednik republike volil bi se z občno volilno pravico in bi imel pravico ugovarjati sklepom zbornice. Senat bi se odpravil. Ministri bi ne bili odgovorni ter bi se ne jemali iz zbornice. Ta ustava bi bila precej podobna ustavi severnoameriških zjedinjenih držav. Oblast predsednikova bi bila večja, kakor je kakega vladarja v ustavnej državi. Taka u^uva bi imela pač več dobrih stranij in bi ustanov.ia neko stalnost.   Toda /a francoske razmere ni, ker  so republikanske ideje še premalo ukoreninjene in bi se prehitro našel kak predsednik, ki bi obširno svojo oblast porabil v to, da bi se proglasil za cesarja.   Boulanger sam ima take namere. Sicer se bode pa težko za tako premembo ustave dobila večina v zbornici.
V Rimu že žele, da bi se kmalu končala carinska borba s Francijo in sklenila ž njo trgovinska pogodba. Zaradi tega pa Italijane jako jeze* Boulangerjeve agitacije, ker se bode zaradi njih ta stvar zavlekla. Zaradi notranjih zmešnjav se francoska vlada ne more pogajati o tacih zadevah. — Slabo zdravje nemškega cesarja vzbuja tudi v Italiji mnogo skrbij. Smrt cesarja Friderika bi utegnila jako neugodno uplivati na nemško-italijanske odnošaje. Nov cesar bode reakciionarec in torej ne bode prijatelj svobodoljubnej Italiji.
Nova 1'inuiiiiNk.a vlada ni nič manj sovražna Rusiji, nego je bila Bratianova. Poloficijozni listi naravnost dolže ruskega poslanika, da je bil po svojih agitatorjih našuntal kmete, da so se spuntali, in trdijo, da tako dolgo ne bode miru v deželi, dokler bode Hitrovo v Bukureštu.
Dopisi.
H Save 22. aprila. [Izv. dop,] — Te dni po-setil sem svojega hribovskega prijatelja v Št. Lam-bertu. O tem kraji se inače ne čuje ničesar, nego ondaj, kadar je razpisana služba župnikova ali učiteljeva. Izobražen človek, katerega je usoda zanesla na samotne hribe, vreden je pomilovanja. Naj grem torej javljat prijatelju svoje pomilovanje! . . .
Pot v Št. Lambert, razven železnice jedina zveza Litije z Zagorjem, mora biti gotovo v dobrem stanu. No, jaz je ne bom kritikoval obširno. Kratko rečem, da bi si sredi vožnje poti pri belem dnevu koza nogo zlomila! — Št. Lambert je visoka ravan, a nehote pozabiš, da si v hribih, tako je prijazna ta krajina. Cerkev, župni dvorec, šolo, cerkvenikovo stanovanje so nova poslopja, nobeno ni staro čez 40 let. Ravnota pa vasi, dve krčmi, kjer se toči dobro dolenjsko vino, vse to ti ugajati mora. Sicer pri-deJjujejo Št. Lamberčani leto za letom domačega vina čez 200 veder, toda od tega preidem na dnevni red. — Št. Lamberčani so ne baš imoviti poljedelci, vender so v kratkih letih toliko novih, lepih poslopij postavili. No, nečejo biti zadnji. Čast jim! Letos so napravili veliko bandero cerkveno. Ogledal sem si je in trditi smem, da je prekrasno. Sliki, predstavljajoči naša blagovestnika Cirila in Metoda in sv. Lamberta, izvršil je mojsterski g. Simon Ogrin
np. Vrhniki Delo mojstra hvali. Delo je izvrstno, zato pa tudi vsa čast g. Simonu Ogrinu! — Gospa Hofbauerjeva pa je band-ro izvršila tako ukusuo da sem radostno pritrdil g. župniku, ki je prav hvaležen g. S. Ogrinu in gospej Hofbauerjevej poudarjal da imamo Slovenci umetuike domače, da podpirajmo te z naročili, — saj ni niti v blagor niti v čast deželi, da preziraje domačine odlikujemo z naročili tujce!
Iz Mlovenjega gradca 22. aprila. [Izv. dop.] Dne 15. t. m. bil je občni zbor tukajšnje podružnice s. Cirila hn Metoda. Zbralo se je lepo število udov v gostoljubni hiši gostilničarja Suha, nad katero je vihrala velika slovenska zastava. Mej navzočimi udi in gosti videli smo zastopane malo da vse stanove, posebno pa naše kmetsko ljudstvo, ki je ne prav pazljivo poslušalo govore in petje. — Vspored bil je mnogovrsten in mičen, po nagovoru gospoda načelnika in izvolitvi novega odbora, deklaraovala sta fant in dekle, fant Gregorčičevo pesen „0 nevihti-, — dekle „Prisego Rožanke". Potem se je vršila glediščoa predstava „Ponesrečena glavna skušnja", v kateri so se odlikovali vsi igralci: gospod in gospa Ropaš, gospoda Gradišnik in Bar le; s petjem se je pa končal lepi, vsem nepozabljivi večer. Zabavali smo se prav po domače, pa izvrstno; vsak je moral prepričati se, da je veselo biti mej poštenimi in dobrimi Slovenci.
Odbor imel je res mnogo sitnosti; visoki gospodje v našem mestu zagrozili so se igralcem in gostilničarju, da naj nas puste na cedilu, ker sicer bi bila njih »koda.   Pa vsi so  ostali  trdni, neizprosni.   Tako je prav!  Naj brusijo jezike, naj nas zasramujejo, hodimo pravo in postavni pot, pa pokažimo   njim,  da nam  gre ravno' tista pravica kakor jo oni za-se zahtevajo; da morajo pustiti našo družbo pri miru, kakor njim tudi mi nadlege ne delamo, ako oni skličejo zbor svojega  nemškega šolskega društva! Pa Slovenci!  to nam naj bodi dolžnost: ne redimo si sami nasprotnikov, pustimo kri-čače pri miru, podpirajmo naše ali pa vsaj mirne, zmerne in spravljive obrtnike, trgovce in gostilničarje. — Pustimo tiste pri miru, ki Slovenca dru gače ne poznajo, kakor le, kadar njim denarja pri nese, sicer se njih in njihovega jezika sramujejo in celo svoj lastni rod izdajajo.
Sprevideli bodo s časom,  da žive oni od nas, a ne mi od njih!   Na svidenje!
i/ Žužemberka 22. aprila [Izv. dop.] — Slavno tukajšnje bralno društvo in njega vrli odbor priredila sta nam preteklo zimo lepo vrsto veselic. Mimo oficijalnih na novega leta dan in „Vodnikove svečanosti" imeli smo sleherno soboto zabavni večer s streljanjem na tarčo. Poleg vsega tega so nas mnoga pota razveseljevali tukajšnji gospodje pevci s svojim ubranim petjem! Omeniti se mora pa že tu, da gre glavna zasluga glede vseh veselic in zabavnih večerov, osobito pa kar se tiče petja našemu vrlemu in neutrudljivemu pevovodji g. Jos. Šmoraneer-ju, kater i se v besede pravem pomenu žrtvuje, da bi le vzdrževal milo domače petje v kraji, kjer je isto tako rekoč jedini uspešni bu-ditelj k narodnemu probujenju! V drugi vrsti pa tudi čast gospodom pevcem, kateri so tako rado-voljno in žrtvoljubivo čvrstih vez našemu društvenemu živenju.
Kakor trzanje Žužemberski si moramo le v čast šteti, da je nam vender jedenkrat vzmožno tako vrlim potom pred svetom odstranjevati predsodke, kateri so se nam na čela upisavali vsled dolgoletnega spanja in narodne vnemarjenosti naših prednikov. Torej na noge vrli trzanje! Kažimo obrekljivemu svetu, da v naših srcih živi čili narodni čut in ljubav do domovine in da se po naših žilah preteka kri zavednih Slovencev!
Tudi pri nas se svita in tista naša sapa, o kateri svet le praviti ve in zna, da je slaba, postala je kaj dobrodejna tudi istim, ki nas obiskujejo. Začetek je storjen in prava pot ubrana! Bodimo vztrajni, dosledni in delujmo nesebično združenimi močmi za narodno prosveto! Ne ustrašimo se tega, da ta veliki kazalec na farni uri v jedno mer moti nas vajene biti rednim in pravočasnim! Bodite uver-jeni, da tudi ta kazalec se bode moral klanjati svetovnemu času, če ne, doživel bode on zasluženi okrš njegove strupene osti!
Nikdo se ne more spodtikati nad veselicami, katere smo imeli letošnjo zimo! Res lepa vrsta jih je bila pred novim letom in o predpustu! Zaslužil bi vrli odbor bralnega društva poleg vse zaslužene časti in hvale tudi nekoliko spomladnega odpočitka.
Toda neče si ga privoščiti, kajti njemu je delovanje za sveto narodno stvar prva, zanj ne velja „dolce far nienta!" Priredil nam je preteklo nedeljo zopet veselico, katera bode nam v dolgotrajen vesel spomin. Spored veselici je bil srečno sestavljen in jako zanimiv Najprvo so nam vrle pevke in vrli pevci zapeli pesni „Lunica" in „Na planine". Na to je sledil moški zbor rLahko noč". Petje se je pod spretnim vodstvom požrtvovalnega pevovodje g. J. Smorancerja izvršilo povsem vrlo ter v popolno zadovoljstvo občinstva. Želimo le, da se nam zopet ponuja prilika naslajevati naša srca s tako lepo ubranim in milozvočnim petjem!
Za petjem sta sledili igri „Berite Novice" in „Šolski nadzornik44. Kar se tiče igre „Berite Novice", -se mora reči, da »ista sama na sebi nič kaj posebnega ni. Učinek pa je bil povsem nepričakovano ugoden! In kako tudi ne pri tako vrlo pogojeni razdelitvi posameznih ulog! Brdko Manico predstavljala nam je vitka gospica Josepina Vehovec povsem vzorno. Isto tako zvšrila se je uloga dobre tetke Marijane, katero je povsem vzgledno predstavljala naša spretna igralka gospica Iledvika Kosina Kaj hočem pa povedati o glavni osobi — o Kratkem — uradniku, ki je vzrastel pod nemčur-8kim pritiskom. To Vara je prefrigana duša iu kosmata vest, kateri ni kdo kmalu kos. Da se je ta uloga tako nepričakovano vrlo igrala ter vsled tega vsa igra vzdržala na istem višku zahtevane popolnosti, katera zadovoljuje tudi bolj izbirčnega gledalca, hvala v to vrlemu g. Josipu Šroorancerju, kateri je ta večer pokazal, da je kos vsakej ulogi, naj si bode iBta še tako težavna in da lehko nastopi vsled svoje izvanredne spretnosti na vsakem gledališkem odru. Isto tako se je uloga dr. Dragica izvela v popolno zadovoljnost slavnega občinstva po dr. E. Volčiči.
Kar se je pa omenjalo o prvi igri, to velja tudi glede druge igre „Šolski nadzornik". Jelico, uaobražena hči selškega učitelja, predstavljala nam je gospica Hedviga R o s i n a tako ljubko, da je nam vse žal le prehitro minulo! Katra, žena selškega učitelja, pak je našla v osobi vrle gospe Koder man neuavaduo spretno predstavljateljico, ki nas je tembolj izuonadila, ker je častita gospa ta večer prvikrat nastopila! Glavna osoba igre — Petrovič — selski učitelj starega registra, pa bi se ne mogla izročiti Bpretnejši moči kakor je ravno g. Šmorancer. Kako je on izvrstno pogodil žilico starega učitelja, da bi jedva mogel opisati!
Smehu in pohvali ni bilo ni konca ni kraja! Reči se sme, da ta g. je igralec po Božji volji ! Tudi ostale tri uloge so imele vrle tolmače! Gosp. Jaka Dereani je predstavljal jecljavega pisarja Kragulja tako naivno šegavo ter tako v/gledno, da so bili gledalci vsled izbornega igranja nepričakovano iznenađeni. Isto tako je g. dr. E. Volčič prav izborno pogodil šolskega nadzornika Popoviča in g. Modrijan pripravnika Stanka.
Ce kdo konečno pomisli, kako težavno je v majhnih krajih po deželi prirejevati jednake veselice, kako težavno dobiti za to unete, požrtvovalne in pripravne osobe ter primeren prostor, ta bo lahko uvidel s kakimi težavami se je boriti tistemu, ki si tak nalog nakoplje na glavo. Konečno tudi vso čast in hvalo gg. J. Šmorancerju in Srečku Peha-niju, katera sta blagovolila dotične prostore pripra viti za ta večer ter prirediti vse kolikor možno udobno.
Konečno pa še jedenkrat vsem vrlim pevkam in pevcem, izbornim igralkam in igralcem za njih požrtvovalnost presrčna hvala z odkritosrčno željo in veselo nado, da se zopet v kratkem sestanemo pri jednakej, srca oblaževalnej zabavi, katera je bila privabila toli lepo število domačih gostov, gostov iz okolice in celo častito gospodo iz Novega mesta. Na veselo svidenje torej pri m a j n i k o v i svečanosti in besedi, katero priredi tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda dne 3. majnika t. 1.! Do tistega časa zdravstvu j te !
Domače stvari.
— (Iz Dobrnič) se nam piše: Odbor naše občine imenoval je g. Ludovika Goljo, c. kr. okrajnega sodnika v Trebnjem, častnim občanom. Veseli nas, da občine s tem činom pripoznavajo vrlega moža zasluge, katerih obilno si je stekel za ves okraj.
— (Osušenje Ljubljanskega barja.) Enketa, ki je letos zborovala ter se posvetovala o načrtih za osušenje Ljubljanskega barja, sklenila je,
da se naj oba načrta predelata, ker zadostuje odtok 400 m3 vode v sekundi. Gospod inžener Podhaysky je pripravljen načrt popraviti na podlagi vodnega odtoka 400 ws. Prenarejeni načrt stal bode 5000 gld in bode gotov še le do jeseni. Torej bode zopet po« teklo jedno leto, predno bo mogoče začeti s toli potrebnimi osuševalnimi deli na barji.
— („Dunkle Geriichte") Pod tem naslovom prinesla je „Agramer Zeit." vpst, da bode proti našemu rojaku gosp. dr. J osipu Kopaču, odvetniku v Zagrebu, in gosp. Josipu Čebularju, so-trudniku „Obzora" dne 27. t, m. obravnava, ker sta, širila vest o malverzacijah pri investicijonalnem zakladu. Kakor čitamo v „Obzoru" bila je stvar tako: Dr. Kopač čul je od Obzorovega mestnega repor-terja, da se govori, da so se v deželni blagajnici dogodile nerodnosti in da se je radi tega pričela preiskava proti dvema uradnikoma. Ko je dr. Kopač pozneje v Ilici srečal drž. pravdnika namestniku, vpraša, kaj da je na tej stvari, ker bi vender kaj tacega pri državnem pravduištvu najprej imelo znano biti. G. M. pl. K. odgovori, da pri drž. pravdništvu ni ničesar, na kar dr. Kopač reče: „Torej ni res." Potem sta se razšla in dr. Kopač ni z nikomer več o tej stvari govoril. To je povod senzačni vesti „Dunkle Geriichte*, katero je s toliko slastjo pobral „ Pester Loyd" za njim pa še drugi listi iz razlogov, nam popolnem neumljivih.
— (Iz Celja) se nam piše: Danes 23. t. m. v jutro našli so sodiščnega pristava v Celji gosp. Benedikta s prerezanim grlom mrtvega v postelji. Umoril se je sam in ni znano, kaj je nesrečnika k temu dejanju napotilo. Danes popoludne so truplo pokojnikovo odpeljali v njegov rojstni kraj, v Ljubljano, kjer bo pokopan. Gospod Benedikt bil je sicer, akoravno rodom Kranjec, pristaš uam nasprotne stranke; pa zaradi svojega ljubeznjivega vedenja in poštenega značaja bil je priljubljen in čislan v vseh krogih.
— (Slovenski klub na Dunaj i) ima svoj deveti večer v soboto 28. t. m. v Knaus-ovi restavraciji „Zum Lo th ringer", L, Kohlmarkt 24 v dvorani pri tleh. Oital bode g. Pr. Svetič: „0 naturalizmu". S tem vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, da se udeleže v obilnem številu tega večera. Začetek ob osmi uri.
— (Osepnice.) V zadnjih 24 urah zaosep-nicami zbolel: 1 otrok. Ozdravel: Nobeden. Umrl: Nobeden. Ostane še bolnih 7 moških, 2 žeuski in G otrok. Skupaj 15 oaob.
— (V Kostanjevici na Dolenjskem) bil je dne 22. aprila županom izvoljen g. Otraar Sever, posestnik in c. kr. nadporočnik v pokoji, I. svetovalcem g. Anton Štravs, posestnik v Kostanjevici, II. svetovalcem g. Martin Colarič, posestnik na Slinovcah, III. svetovalcem g. Janez Glo-bočnik, posestnik na Dobravi, IV. svetovalcem g. Frau Marešič, posestnik v Kostanjevici.
— (Pariška svetovna razstava.) V Parizu se je osnovala avstro ogerska trgovinska zbornica na podstavi pravil, ki jih je potrdilo c. kr. ministerstvo vnanjih stvari z reskriptom od 23. januvarja 1. 1888, ter bodemo njih namen v kratkem priobčili. Zbornica naznanja le avstro-ogerskim trgovinskim in obrtnim zbornicam, da se njeni krogi živo zanimajo za Pariško svetovno razstavo 1. 1889 in da si je zato postavila za nalogo, skrbeti za to, da se Pariške razstave primerno udeleži Avstro-Ogerska. Ce tudi ni dvojiti, da to prizadevanje zbornice radi vidijo vladni krogi francoski in da bi zategadel mnogo koristilo, da se mejsobojni trgovinski odnošaji olajšajo, zmatra vender Pariška trgovinska zbornica za potrebno, najprvo zvedeti, ali se je iz Avstro-Ogerake nadejati tolike udeležbe, da bode Avstro-Ogerska dostojno zastopana v tem mej-narodnem tekmovanji, ter želi izvedeti: 1. aH je pričakovati, da se udeleži Kranjska Pariške svetovne razstave 1. 1889 in v koliki meri; 2. ako da, kaj zmatra zbornica za umestno, da bi težnje avstro-ogerske trgovinske zbornice v Parizu zdatno podpirala.
— (Razpisano) je mesto nadsodiščnega svetnika pri okrožnem sodišči v Celji. Prošnje do 10. maja t. 1.
Telegrami :,Skvenskemu Narodu":
Pariz 23. aprila. Pariški mestni zbor izrekel je grajo agitaciji za Boulangerja, kabinetu Flo(}uet pa svoje zaupanje. — Zbornica razpravljala danes interpelacijo zaradi imeno-
vanja civilne osobe vojnim ministrom ter naposled ministerstvu s 377 proti 175 glasom izrekla zaupanje.
Bern 23. aprila. Včeraj so bile tu in v Zurichu večje demonstracije delavcev zaradi poslednjih iztiranj.
Berolin 24. aprila. Izvestje ob 9. uri zjutraj. Cesar imel prav dobro noč , groznica zjutraj neznatna, splošno stanje nekoliko boljše. — Kraljica angleška pripeljala se zjutraj ob 8. uri 45 min. v Šarlotenburg, kjer so jo cesarica in cesarska obitelj najsrčneje pozdravili.
Berolin 24. aprila. Govori se, da bode Herbert Bisinarck v kratkem imenovan država ii i m ministrom.
Berolin 24. aprila. „National-Zeitung" javlja, da je cesar Viljem zapustil 24 milijonov. Od te vsote dobi cesarica Avgusta 3, velika vojvodin ja Badenska, cesarjevič, cesaričinja in princ Henrik po jeden milijon. Princ Henrik dobi posebej še jedno posestvo, kronin tresor pa 12 milijonov. Ostala vsota določena je za razna volila
Razne vesti.
* (iČaBnikarska šala.) Dne 1. aprila je Belemgradu izhajajoči „Dnevni List" jako veliko ljudij v april poslal. Šala pripravljala se je že osem dnij poprej. „Dnevni List" priobčil je notico, da se general Boulanger hoče umakniti demonstracijam in bode odpotoval v orijent. Čitatelji zmajevali so z glavami nad to notico, a ko je dne 1. aprila list zopet pisal, da pride, kakor se čita v nemških listih, general Boulanger s prvim bl:skovnim vlakom v Beligrad, hitelo je na stotine radovednežev na kolodvor, mej njimi visoki uradniki in poslanci. Bliskovni vlak je res prišel, Boulanger pa ne. Ljudem se je kmalu posvetilo v glavi, kajti „Dnevni List" bil je že lani napravil jednako šalo. Priobčil je bil namreč vest, da so delavci v neki jami blizu izkopali oklep, katerega je nesrečni car Lazar imel v bitki na Kosovem polji. Veliko prolesorjev in cele tolpe občinstva hitelo je takrat k omenjeni jami, kjer pa druzega neso našli, nego več zijajoči!) delavcev, ki so se čudili, da je hkratu privrelo to liko gospo de iz mesta.
ItlnoKoletiin opazovanja. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, splob pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „ S ei dl it z-p r a ški" zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenjo pospe-Sujočim in želodec okrepčujočiin uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnab po deželi zahtevaj vadno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(31—6)
-scrr>j----i<sr !
„LJUBLJANSKI ZVON"
»toj i (192—281)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
■a^g-------------->s
liOterijue * rečice 21. aprila.
V Trstu:    87,     13,     81, 51,
V Linci:     86,     47,     26, 22,
T IIJ C i :
23. aprila:
Pri Slonu: Lebowitsch z Dunaja. — JuijainV- iz Kar'ovca. — Babić iz Sela. — Batič iz Moravč. — Ozholt iz Trsta. — Knzyk iz Ljubljane.
Pri 9fall£i: F.iehs, IMmek, Kunz, Schre.ber. BAWS, Strichter z Dunaja. — Stare iz Kamnika
Pri u* BtriHkeui ce»nr|i : Novvak iz Maribora. — Vouk iz Trsta. —   Vouk iz Sežane.
Pri VI ran tu : Kriiman z Moravč. — Čuden iz Trbovelj. — Janežič z Reke.
Pri južnem kolodvoru:   Schiller  s   Dunaja. —
Umrli so v IJuhljaiii:
23. aprila: Ana Kovačič, pomožnega uradnika hči, 4'/i leta, dunajska cesta št. T, za kozauii.
V dež e 1 n e j bolnici:
22. aprila: Jernej Hribar, delavec, 67 let, za zbhu-nelostjo.  —  Janez Tome, go*tač, 73 let, za oslabljenjem.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
23. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	735-0 mm. 7347 mm. 734 7 mm.	11-2°C 14-8'C 11-0° C	sl. j z. sl. j z. sl. jz.	obl. o hI. d.jas.	0-20 mm. dežja.
Srednja temperatura 12,3°, za 2 41 nad uormalotn.
ID-u-nsijsl^a, borza
dne 24 aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj    — danes
Papirna renta.....gld.   7866     — gld.  79 05
Srebrna renta......8035     —   „ 80-40
Zlata renta...... „   110-25     —   , 11040
6"/,, marčna renta .... „ 9335 — ., 93-70 Akcije narodne banke.   .   .     „   870-—     —   „   869-—
Kreditne akcije..... .   871*80     —   „   273 70
London........ „   12695     —   „   126 90
Srebro........ n     —*—     —   n     —'—
Napol......... „     10-05     —   „ 10-04'/,
C. kr. cekini.....„       5-97     — „
Nemške marke..... „     62-32    —   „    62 30
4/  državne srečke iz 1. 1854     250 gld. 132 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864 100   „ 166   „ 25
Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... 97 Ogerska papirna renta 5°/,,   .       ... <-6
5"/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 105
Dunava reg. sreCke  5°/0   .   .     100 gld. 118
Zemlj. obč. avstv. 4l/a0/0 zlati zast. listi . 127 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100
Kreditne srečke......gld. 182
Rudolfove srečke..... 0 ., 20
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 102
Trammvvav-druat. velj. 170 gld.   a v. . 216
20
50 ISO 70
50
5 > 40
Mladenič,
22 let star, prijetne vnaujosti, trdnega zdravja, absolviran osmošolec in rezervni porotnik,  ki je zmožen slovenščine, hr\aš^ine, nemSčine, irsilijan5<Mne, stenografije, kupčijskega dopisovanja in pnprostega knjigovodstva,
išče proti zmerni plači primerne stalne službe,
katero lahko takoj nastopi. Ponudbe izročajo m.j s.; upravništvu  tega lista pod inseratno številko. (290_D
Bouillon-Extpact.
Gomolična dišava.
<Tiiin'el-Wii,Zl.|
Fine moke za juho.
Centralna zaloga: Wlen, I., JasomirgottBtrasse 6.
Dobiva se v prodajalnicah delikatos in kolonijalneara hlapa ter v droguerijah. (902—18)
Prodajajo: Peter Lassnik, H. Ii. Wenzel, Perdnn, Schusa-nig & \Veber. — V Zagorji: Hlohelio, Iv. Miilier, rudniška fantovska skladnim. — V Litiji: Ivan Waggonik.
500 mark v zlatu,
čY Grolich-ova obrazna creme (Crem- Groliob) ne odpravi vseh nečistoitij kože, kakor: peg, ogre, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Sohininke). — Ona 60 kr. — Glavno razpošiljahiico ima J. Grolloh v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, partumer. (741 —14)
■nnn
Kisla voda, kopališče Radence
Vsled obilnega
ogljenokislika r**^"1* natrona, lithiona je radvanjska kisla voda kot, specifikum pri: pi-oti nu. kam nji v želodci, me barji, ledvicah, zlati žili, braino-rici, brali o ni, zlatenici, želodčnih boleznih, katara. Kopiji, itontutrja, rtiUntoiJA tint*
s svojo jako obilo ..liali
kislino", (jarodovi poskusi si dokazali, dajo oglji-no kisli rLithionu pri protiiiii najbolji« nijfOtOHJIl
zdravi'
Glavna zaloga pri Ferd. Plautz-u v Ljubljani.
Restavracija Ljubljanske čitalnice.
Zahvaljevaje se za mnogobrojni obisk v gostilni v Logatci svojim vsakdanjim gostom, naznanjam slavnemu občinstvu in čast. duhovščini, da sem sedaj v najem vzel
restavracijo Ljubljanske čitalnice,
kjer bodem stregel slavnemu občinstvu z dobrim Koslerjevim carskim pivom, izvrstnimi dolenjskimi, bizeljskimi, črnimi istrijanskimi in originalnimi dolenje-avstrijskimi vini iz Retza.   Kejutrk je zmirom ukusno pripravljen, isto tako kosilo in večerja«
Za mnogobrojni obisk se priporoča, zagotovljaje najboljšo postrežbo
^Tratm-jo Hčerkic,
restavrater.
-4M
■
gajjjriporoča se p. n. gosposki dom pisateljem, založnikom in sl. občinstvu za vbakovrstno izvrševanje tiskovin po najnovejšem okusu in najelegantnejSi obliki v raznovrstnih barvah.
V več jako krasnih barvah tiskane
.1,
-i
diplome
za častne občane in člane pa je dobiti samo v
„Narodni Tiskarni".
-1 J-
II
Na novo vrejena
>MBQMA TISKARNA
	
v Ljubljani '	
	
Gosposke ulice štev. 12.
fiska knjige, broftu-■ice, časopise, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vozne lisic, mrtvaško liste, vizitnice, naslovnice, cenike, imenike, kuverte s llrmo, pobotnice, pravila, tabele za urade, itd., itd.
Vedno v zalogi
obrazci za posojilnice sodnije i. d.
Naročila se zvršujejo točno, oeno in lično.
Žac/iv^Ž
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vosu jak,
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.