494 Osebne vesti || Personalia ki g a je začela počasi in vztr ajno načenjati, zat o je bil in v alidsk o upok ojen 31. decembr a 2012, s 1. januarjem 2013 pa mu je pr enehalo delo vno r azmerje v Zgodo vinsk em ar hi vu na Ptuju. Za Iv ana Lo vr enčiča zagot o v o v elja, da je bil eden iz kr og a omik anih in izobr aženih Sl o v enjegoričano v , ki mu ži v ljenje ni bilo prizaneslji v o. Bil je člo v ek v elik e ljubezni, ki je v eljala pr ed v sem njego vi družini. Marija Hernja Mast en IN MEMORIAM Jože Žontar (1932–2020) Na pr edzadnji sončen in t opel okt obrski dan smo izv edeli, da je s v ojo bo - g at o ži v ljenjsk o pot v 89. letu sklenil naš sodela v ec in do lgoletni dir ekt or Zgodo - vinsk eg a ar hi v a Ljubljana dr . Jože Žontar . Odšel je tiho in br ez pozdr a v a t er br ez možnosti, da bi se od njeg a poslo vili v si, ki smo g a poznali in spošt o v ali. Ob takih tr enutkih pri vr ejo na dan najpr ej osebni spomini, po v ezani z dr . Jožet om Žontarjem. Moji so še t olik o bolj prijetni, k er so po v ezani s prv o zapo - slitvijo tak oj po zaključk u študija zgodo vine. Pr ed enaintridesetimi leti mi je dal priložnost , da s v ojo poklicno pot začnem in upam, da jo bom tudi zaključila, v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana, Enoti v Idriji. P o v sem br ez izk ušenj sem v st opi - la v pr azno pisarno ar hi v a, ki je takr at delo v al še v gr ajskih pr ost orih Mestneg a muzeja Idrija. V njej ni bilo ne šef a ne sodela v ca. Na v oljo sem imela mizo, st ol in omar o. Na mizi sta bila pisalni str oj Olimpija in tista zelena knjig a, ki jo pozna v sak slo v enski ar hi vist , z naslo v om Priročniki in karte o organizacijski strukturi do 1918. Čepr a v sem bila zelo v esela službe, je moj takr atni dir ekt or čutil mojo stisk o t er s tistimi pomirjajočimi in spodbudnimi besedami olajšal prv e k or ak e na samost ojni poti. V t eh dneh se pogost o spomnim tistih njego vih besed, »no, kako je kaj «, k o me je poklical po t elef onu. Že takr at sem se za v edala, da mi je pr epr ost o zaupal in r a vno zar adi t eg a sem bila v elik okr at v stiski, da le ne bi šlo k aj nar obe. S s v ojo umirjenostjo in potrpežlji v ostjo me je spodbujal in še enkr at se mu zah v aljujem za t o priložnost . Dr . Žontar je bil moj nadr ejeni samo tri leta, zat o t ežk o su v er eno pišem o njem. V njego v spomin bom iz št e vilnih zapiso v s v o - jih pr edhodnik o v po vzela njego v o bog at o poklicno pot . V endar sem pr epričana, da je med nami še v elik o zgodb in spomino v , po v ezanih z njego vim delo v anjem in sodelo v anjem z njim, da bi lahk o napisali knjigo spomino v na dr . Žontarja. Dr . Jože Žontar se je r odil 15 . mar ca 1932 v Kr anju v dru žini zgodo vinarja dr . Josi pa Žon tarja. P o k ončani osno vni šoli leta 1945 je šolanje nadalje v al na kr anjski gimnaziji, kjer je leta 1950 maturir al. V pisal se je na Prir odoslo vno-fi - lozof sk o f ak ul t et o v Ljubljan i na Oddelek za zgodo vino. Še ist eg a leta, 1955, po uspešnem zago v oru diplomsk e naloge, se je zaposlil v Drža vnem ar hi vu Slo v e - nije. S v oje pozna v anje zgod o vine je spr etno in uspešno pr eplet el z ar hi vistik o. Spoprijel se je z no vimi izzi vi ar hi v sk e pr oblematik e in zasta vil pr a vilno r eše - v anje ar hi v skih str ok o vnih vpr ašanj t er s t em posta vil no v e t emelje slo v ensk e ar hi vistik e. K o je leta 196 4 postal v odja zunanje službe in posta vil t emelje sodelo v a - nja z ustv arjal ci ar hi v sk eg a gr adi v a, so sledili pr e vzemi v elikih k oličin ar hi v sk e - g a gr adi v a ustv arjalce v , ki so pr enehali z delo v anjem po letu 1945, zat o si je dr . Žontar zasta vil cilj, da je tr eba vzposta viti pr a vno v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a ozir oma r azviti met ode v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a s poudar k om na za v ar o v a - nju in ohr anitvi ar hi v sk eg a gr adi v a v seh ustv arjalce v . V so delo v anju s t edanjim r a vnat eljem Mestneg a ar hi v a Ljubljana dr . Ser - gijem Vilf anom je leta 1966 nastal prvi r epubliški Zakon o arhivskem gradivu in 495 Letnik 43 (2020), št. 2 arhivih , ki je posta vil t emelje or g anizir ane ar hi v sk e deja vnosti in ar hi v sk e mr e - že v Slo v eniji. T emu sta sledila še d v a podzak onsk a akt a, Navodilo o načinu iz- vajanja materialnega varstva arhivskega in registraturnega gradiva leta 1969 in Navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz registraturnega gradiva leta 1970. Nat o je sodelo v al pri pripr a vi v seh naslednjih r epubliških ar hi v skih zak ono v in podz ak onskih akt o v leta 1973, Zakonu o naravni in kulturni dediščini iz leta 1981 t er iz njeg a izhajajočih podzak onskih aktih. Pri slednjem je v ložil zelo v eli - k o ener gije, saj so iz neznanih r azlogo v a vt orji zak ona iz pustili ar hi v sk o gr adi v o. K er je zmanjk o v alo časa, mu je le v nek aj int enzi vnih dne vih dela, br ez možnosti pos v et o v anja s k olegi, uspelo zak on dopolniti z določbami o ar hi v sk em gr adi vu. Nazadnje je sodelo v al pri pripr a vi Zakona o arhivskem gradivu in arhivih leta 1997, s t em, da se je še v se do s v oje upok ojitv e leta 1999 ukv arjal s t eor etičnimi in pr aktičnimi vpr ašanji ar hi vistik e. Zar adi pr e vzema v se v ečjih k oličin ar hi v sk eg a gr adi v a se je dr . Žontar za - vzemal za izd ela v o pr eg ledo v ar hi v sk eg a gr adi v a in njego v o pr edsta vit e v ja v - nosti. Že sr ed i šest desetih let je bil pobudnik in v odja pri pripr a vi Vodnika po arhivih Slovenije , ki je obseg al pr eg led ar hi v sk eg a gr adi v a v ar hi vih, muzejih in knjižnicah. Ist očasno se je začela ak cija za izdela v o serije ar hi v skih v odnik o v po v seh r epublik ah Jugosla vije, ki je pomenila začet ek uspešneg a sodelo v anja dr . Žontarja s k olegi po Jugosla viji in akti vnim delo v anjem v Z v ezi ar hi v skih dela v - ce v Jugosla vije. Izk ušnje na t em podr očju so g a v odile v pripr a v o poti za u v edbo mednar odnih standar do v ur ejanja in popiso v anja ar hi v sk eg a gr adi v a. Med int enzi vnim delo v anjem na podr očju ar hi v sk e zak onodaje je dr . Jože Žontar f ebruarja 1972 spr ejel no v izzi v in se zaposlil v Mestnem ar hi vu Ljublja - na. Pr e vzel je mest o r a vnat elja in začelo se je njego v o zelo delo vno obdobje. P od njego vim v odstv om je Mestni ar hi v Ljubljana postal naj v ečji r egionalni ar hi v v osr ednji Slo v eniji, saj se je njego v o delo v anje r azširilo na celotno osr ednjo Slo - v enijo in z v elik o truda mu je leta 1973 uspelo, da so g a pr eimeno v ali v Zgodo - vinski ar hi v Ljubljana. Začel je ur esniče v ati s v ojo vizijo r azv oja ar hi v sk e službe in ar hi v a t er sk upaj z zaposlenimi poskr bel za str ok o vni in k adr o v ski napr edek ar hi v a. Žal že pok ojni sodela v ec mag. Janez K opač mi je v elik okr at pripo v edo v al, k ak o so pogost o modr o v ali tak o v ar hi v skih pr ost orih k ak or tudi izv en delo vnih pr ost or o v , izv en delo vneg a časa, k ar pomeni, da je dr . Žontar r es znal moti vir ati zaposlene. Naslednji cilj, ki si g a je zasta vil dr . Žontar v no vi službi, je bila ur e - dit e v zunanje službe. Imeno v al je ekipo sodela v ce v zunanje službe, ki je skr bela za pospešeno pr e vzemanje ar hi v sk eg a gr adi v a po t er enu in s t em r ešila v elik o ar hi v sk eg a gr adi v a pr ed uničenjem. Star ejši k olegi, ki so sodelo v ali tudi z zapo - slenim ar hi vist om v idrijski enoti, so mi pripo v edo v ali, k ak o se je ekipa s starim rumenim Fiat o vim k ombijem v ozila po t er enu na Idrijsk em in Cer kljansk em t er o s v ojih št e vilnih prigodah in anek dotah. V elik e k oličine no v opr e vzet eg a ar hi v sk eg a gr adi v a so posledično zaht e v a - le r eše v anje pr oblematik e ur ejanja ar hi v skih skladišč. V pr ašanje, k ak o zagot o - viti no v e pr ost or e, ki bodo ustr ezali mat erialnemu v arstvu ar hi v sk eg a gr adi v a, je dr . Žontarja po v ezalo z nemškimi k olegi iz Ba v arsk eg a drža vneg a ar hi v a v Münchnu. Njiho v e izk ušnje in str ok o vno pomoč je s k oristjo upor abljal na do - mačih tleh t er mu tudi nenehen boj s političnimi in upr a vnimi or g ani Slo v enije za r eše v anje pr ost orsk e in finančne pr oblematik e ar hi v o v ni vzel v olje do ur e - sniče v anja zasta v ljenih cilje v . Ali nam bo današnjim r odo v om ar hi vist o v uspelo dok ončati njego v o delo na t em podr očju? Naslednje obsežno delo, ki je bilo opr a v ljeno v času Žon tarje v eg a v odenja ar hi v a, sta bila izdana d v a obsežna v odnik a po f ondih in zbir k ah Zgodo vinsk e - g a ar hi v a Ljubljana leta 1980 in leta 1992. Pr a v tak o je imel v elik e zasluge pri izdajanju pub lik acij iz serije Gradivo in razprave . V sek ak or ne smemo pozabiti njego vih zaslug pri posta vitvi zelo odme vne r azsta v e ob 500-letnici delo v anja idrijsk eg a rudnik a ži v eg a sr ebr a leta 1990. Znano je, da je pri s v ojem delu v edno sledil no v ostim in med drugim je njego v a zaslug a, da je imel Zgodo vinski ar hi v 496 Osebne vesti || Personalia Ljubljana prvi mikr ofilmski labor at orij in da je zelo zgodaj odpr l vr ata r ačunal - niški obdela vi ar hi v sk eg a gr adi v a. V Zgod o vinsk em ar hi vu Ljubljana so se pod njego vim v odstv om k alili št e - vilni ar hi visti, ki so tudi po odhodu dr . Žontarja na no v o delo vno mest o str ok o r azvijali napr ej in k ot so sami zapisali, je bil »arhivitis « po v sod. P oleg št e vilnih delo vnih ob v eznosti je v edno našel čas še za zgodo vino. Leta 19 77 je dokt orir al na Filozof ski f ak ult eti s t emo Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1948 . Dr . Žontar se je za v edal pomena izobr aže v anja prihodnjih dela v ce v v ar hi vu, zat o je kmalu po dokt or atu, ob pod - pori Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije in Sk upnosti ar hi v o v Slo v enije, dosegel, da so v študijski pr ogr am Oddelk a za zgodo vino na Filozof ski f ak ult eti v Ljubljani vpeljali ar hi vistik o k ot pr ed met . V šolsk em letu 1978/1 979 je bil izv oljen v na - zi v docenta, leta 1985 za izr edneg a in 1990 za r edneg a pr of esorja na Filozof ski f ak ult eti na Oddelk u za zgodo vino, s čimer je pomembno prispe v al k r azv oju ar hi vistik e k ot samost ojne v ede. V se do k onca šolsk eg a leta 1999/2000 je pr e - da v al ar hi vistik o in upr a vno zgodo vino t er z njo po v ezan r azv oj značilnih zvrsti ar hi v sk eg a gr adi v a. Izpod njego v eg a per esa so nastala št e vilna t emeljna dela, po k at erih str o - k o vni dela v ci poseg amo še danes, zat o mu upr a vičeno pripada mest o prv eg a po - klicneg a str ok o vnjak a za moderno ar hi vistik o. Sk upaj s pr of. Vilf anom sta izdala prvi prir očnik Arhivistika . P odpisal se je pod nek at er e publik acije Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, med drugim pod prir očnik za dela v ce, ki delajo z dok umen - tarnim gr adi v om, in učbenik Arhivistika za srednje šole leta 1984. Publik acija iz leta 1988 Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranj- ski, Primorju in Štajerski do leta 1918 pa je dober prime r Žontarje v eg a medna - r odneg a sodelo v anja in pomemben pripomoček ar hi vist om. P o d v ajsetletnem službo v anju v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana se je leta 1992 pono vno vrnil v Ar hi v R epublik e Slo v enije. P ostal je s v et o v alec v lade R e - publik e Slo v enije za ar hi v sk a str ok o vna vpr ašanja in v odja Službe za matične ar hi v sk e str ok o vne naloge pri ar hi vu t er s t em še v elik o prispe v al k širjenju in pog labljanju ar hi v skih t eor etičnih in pr aktičnih vpr ašanj. Dr . Žontar je bil v sestr ansk a osebnost in neumor en dela v ec na r azličnih podr očjih. V es čas s v ojeg a službo v anja je bil deja v en član Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, med drugim tudi njego v tajnik in pr edsednik. Sodelo v al je v Z v ezi društ e v ar hi v skih dela v ce v Jugosla vije, kjer je opr a v ljal r azlične zadolžitv e. V le - tih 197 9–1992 je v odil k omisijo za šolanje in izobr aže v anje ar hi v skih dela v ce v . Leta 1988 je postal še član sek cije za šolanje Mednar odneg a ar hi v sk eg a s v eta, kjer je zast opal območje » V zhodne E vr ope«. S v oje znanje in izk ušnje je delil in pridobi v al na št e vilnih domačih in mednar odnih str ok o vnih sr ečanjih t er v tujih ar hi vih, pr ed v sem nemških in a v strijskih. P ostal je tudi dopisni član mednar o - dneg a ar hi v sk eg a časopisa Archivium . Spr etno je po v ezo v al zgodo vino in ar hi vistik o. V letih 1972–1978 je bil ur ednik Kronike . Med t em je leta 1976 v Zgodo vinsk em društvu Slo v enije pr e - vzel še v odenje sek cije za kr aje vno zgodo vino, ki jo je let a 1982 za d v e leti zame - njal s pr e vzemom funk cije podpr edsednik a društv a. V edno je našel čas tudi za s v oj r ojstni Kr anj. V njego vi bibliogr afiji lahk o najdemo št e vilna dela, po v ez ana z lok alno zgodo vino Kr anja in ok olice, s t em, da je tudi po upok ojitvi obja vil št e vilne znanstv ene r azpr a v e in monogr afije. Celot en opus dr . Žontarja je r es zelo bog at . Za s v oje ustv arjalno delo je bil v ečkr at nagr ajen. Že med študijem so opazili njego v o znanje in g a d v akr at nagr adili s Pr ešerno v o nagr ado za študent e. Nat o je leta 1984 za s v oje delo v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljublj ana pr ejel Ž upančiče v o nagr ado mesta Ljubljane za posebne dosežk e na podr očju k ultur e in že v naslednjem letu mu je za sode - lo v anje pri ur ejanju Kr anjsk eg a zbornik a občina Kr anj podelila v elik o plak et o občine. Leta 2002 mu je Ar hi v sk o društv o Slo v enije podelilo prvič podeljeno Ašk er če v o nagr ado za ži v ljenjsk o delo. 497 Letnik 43 (2020), št. 2 Kaj pa je nagr ada? V sek ak or , da izk ažemo nek omu priznanje za njego v o delo. V endar mislim, da je naj v ečja nagr ada, da se bomo dr . Žontarja spominjali k ot spošt o v aneg a in cenjeneg a str ok o vnjak a, dir ekt orja, sodela v ca in prijat elja. Spominjali se g a bomo k ot zelo vztr ajneg a, potrpežlji v eg a in prijetneg a člo v ek a. Dr . Žontar je ob s v oji osemd esetletnici v int ervjuju za časopis Kronika po v edal, da je bilo njego v o ži v ljenjsk o v odilo »delati, ravnati tako, da ne oškoduješ druge- ga in si ne na račun drugega pridobiti tega, kar si želiš«. Za v edno se je usta vil umirjen k or ak gospoda Žontarja, a ostal nam bo spomin na njego v prijazni nasmeh. Mir a Hodnik