i PLANINSKI VESTNIK
{
Zj77?yf
Pravila
L
„Slovenskega planinskega društva". ^ *

I. Ime in sedež.
§ 1. Društvo se imenuje: "Slovensko planinsko društvo« in ima svoj sedež v Ljubljani,
II. Namen.
§ 2. Društvu je namen: Spoznavati slovenske gore, planine in kraški svet ter pospeševati in olajševati potovanje po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem In Primorskem.
III. Pripomočki.
§ 3. Namen svoj dosega društvo s tem:
a)	da prireja zbore in shode ter skupne izlete In potovanja (z znižano voznlno po železnicah);
b)	da napravlja, popravlja in zaznamenava z znamenji in napisi pota In steze ter skrbi za zavetišča in koče, posebno da razkriva in dela pristopne kraške jame In votline,
c)	da prlskrbuje in nadzira vodnike ter razpolaga spominske knjige:
d)	da snuje podružnice in naprave, katere pospešujejo društveni smoter:
e)	da prireja in objavlja predavanja o vseh strokah turlstike ter izdaja, pospešuje in podpira zanimive planinosiovne spise in slike;
f)	da napravlja strokovne knjižnice in zbirke.
Čiana, ki bi ravnal zoper čast in namen društva, izključi odbor,
V. Pravice in dolžnosti društvenikov.
§ 5. Vsak član ima pravico udeleževati se društvenih zborov, shodov. Izletov In zabav, predlagati in glasovati pri občnih zborih, voliti In voljen biti ter upotrebljati vse društvene pripomočke in njegova olajšila Ob urah, določenih od odbora sme v pričo dveh odbornikov tudi pregledovati zapisnike odboro-vih sej.
Vsak član dobiva po jeden izvod vseh društvenih publikacij.
§ 6. Vsak društvenik je dolžan, kolikor more, pospeševati smotre in težnje društvene in se ravnati po naredbah odborovih. § 7. Ustanovnik plača enkrat za vselej 30 gld., vsak pravi član pa po 3 gld, na leto ali skupaj ali pa v obrokih po 50 kr. prvih šest mesecev, Razen tega doneska mora vsak pravi član plačati 1 gld. vzprejemnine. Član. ki ne plača letnega doneska v osmih mesecih, preneha biti društvenik. Ako Zeli pozneje zopet pristopiti, plačati mora iz nova vzprejem-nino in takoj ves donesek tistega leta. Društveno leto je koledarsko.
IV. Društveniki.
§ 4, Društveniki so:
a)	Ustanovniki;
b)	pravi člani;
c)	častni člani.
Društvenike vzprejemlje osrednji odbor, povedati pa mu ni treba, zakaj je koga odklonil. Vsak član dobi izkaznico, podpisano od načelnika in tajnika, pa društveno znamenje. Častni člani so tisti, katere po nasvetu odboro-vem imenuje občni zbor.
VI. Vodstvo društva. Osrednji odbor.
§ 8. Osrednji odbor opravlja vsa društvena opravita in oskrbuje društveno imetje, izvršuje vse sklepe, sklicuje in vodi občne zbore In shode, prireja In ravna izlete In zabave, sestavlja vzporede in letne račune ter vzprejema in izključuje člane.
Vsak spis, ki nalaga društvenikom ali odboru dolžnosti, morajo podpisati načelnik in tajnik ali
107
njiju namestnika in jeden odbornik, račune pa tudi blagajnik.
§ 9. Odbor je sklepčen, ako je načelnik o pravem času naznanil vsem odbornikom sejo in ako so razen načelnika in tajnika ali njiju namestnikov navzoči vsaj 3 drugi odborniki. §10. Odbor sklepa z nadpolovično večino navzočnih odbornikov, le kadar odreka vzpre-jem v društvo afi izključuje iz njega, tedaj sklepa z večino dveh tretjin. Nevzprejeta ali izključena oseba se sme prizvati na občni zbor. §11. Osrednji odbor je sestavljen iz načelnika, tajnika, blagajnika, treh namestnikov, gospodarja in dveh odbornikov. Voli ga občni zbor po glasovnicah za dobo treh let Izvoljeni so tisti, kateri dobodo nadpolovično večino glasov. Ob enolikoglasji odločuje žreb.
Načelnik
§12. Načelnik ali njegov namestnik nadzira vso upravo, zastopa društvo proti oblastvom In občinstvu, sklicuje odborove seje, društvene zbore in sestavlja njih vzporede; predseduje in vodi obravnave ter skrbi za izvršbo zborovih in odborovih sklepov. Ob enolikoglasji odločuje načelnikov glas,
VII. Društveni zbori.
§ 13. Redni občni zbor je vsako leto praviloma meseca februvarija, ali, ako bi razmere tako nanesle, tudi pozneje. Zborovanje je lahko v Ljubljani ali v katerem drugem kraji na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem.
§ 14. Redni občni zbor z vzporedom je o pravem času pismeno naznaniti društvenikom. §15, Občni zbor presoja letno poročilo odborov. pregleduje po dveh izmed navzočnih članov izvoljenih pregledovalcih letni račun, rešuje proračunske predloge, voli, oziroma dopolnjuje osrednji odbor, Imenuje častne člane po nasvetu osrednjega odbora ter sklepa o vseh predlogih z večino glasov. § 16. O samostalnem predlogu se sme le takrat obravnavati, kadar ga podpira tretjina navzočnih članov.
§17, Izreden občen zbor mora sklicati odbor, če ga zahteva vsaj tretjina društvenikov. Zbor se snide v štirinajstih dneh. Sklicati ga je tako kakor rednega, ter ima iste pravice, katere redni.
VIK. Prememba pravil in razhod društva.
§18, O premembi pravil in razhodu društva sklepa samo redni občni zbor ali v ta namen sklicani izredni občni zbor. § 19. Premembo pravil in razhod društva sme vsak član predlagati, a predlog mora vsaj polovica članov pismeno podpirati. Predložiti ga je
odboru pisanega in z razlogi podprtega vsaj šest tednov pred občnim zborom. § 20. Da je sklep o premembi pravil in razhodu društva veljaven, treba večine treh četrtin navzočnih članov.
§ 21. Od majnika meseca do vštetega oktobra se o premembi pravil in razhodu društva ne sklepa.
IX.	Razsodišče.
§22, Društvene prepire razsoja in poravnava razsodišče, katero se sestavi iz društvenikov. Obe stranki si izvolita po dva razsodnika, kateri si med saboj izbero načelnika
X.	Predavanja.
§ 23. Odboru je skrbeti za to, da se večkrat shajajo društveniki po zimi v ta namen, da poročajo, predavajo in razpravljajo o planinskih rečeh. Na take shode smejo društveniki tudi goste pripeljavati.
XI. Konečna določila.
§ 24. Če se društvo presnuje v drugo z enakim namenom, pripade vsa imovina novemu društvu.
§ 25. isto velja, ako bi se društvo spojilo s kakim drugim slovenskim društvom, katero ima isti namen.
§ 26. Ob razhodu ali razpustu društva naj pride vsa premična in nepremična imovina v oskrbo »Slovenske Matice«. dokler se ustanovi novo društvo z istim namenom. Ako se pa v desetih letih tako društvo ne osnuje, pripade vsa imovina »Slovenski Matici« v last.
XII.	Podružnice.
§ 27. Podružnicam je namen pospeševati in olajševati društveno delovanje. §28. Če se ustanovi kaka podružnica z najmanj desetimi člani, določi in imenuje nje okoliš osrednji odbor.
XIII.	Podružniki.
§ 29. Podružnike vzprejemlje podružni odbor in jih naznanja vsaj vsakega četrt leta osrednjemu odboru. Podružniki imajo iste pravice in dolžnosti, katere društveniki. § 30. Društvenlk, ki prebiva v okoliši kake podružnice, je ob jednem tudi član te podružnice.
XIV. Vodstvo podružnice.
§ 31. Opravila podružnična opravlja njen odbor, ki je sestavljen iz načelnika, tajnika in dveh odbornikov.
§ 32. Podružnični odbor voli podružnični občni zbor izmed podružnikov na tri leta, § 33. Podružnični odbor ima zlasti naslednje
i PLANINSKI VESTNIK
dolžnosti: Ukrepa po svoji razsodnosti in moči, kar bi pospeševalo društveni smoter, in zabra-njuje, kar bi ga oviralo; nadzoruje vsa dela ter pazi na vsa društvena pota in zavetišča v svojem okoliši; pridobiva sposobne vodnike ter jih izobražuje in nadzoruje; pobira doneske po-družnikov in jih pošilja, oziroma zaračuna osrednjemu odboru; spisuje imenik vseh po-družnikov, predlaga vsako leto račun o dohodkih in stroških In o porabi dovoljenih kreditov ter zapisnike odborovIh sej.
Načelnik podružnice.
§ 34. Načelnik podružnice je ob enem poverjenik društva v svojem okoliši. On nadzoruje vso upravo podružnice in poroča osrednjemu odboru, kar in kader je treba. Ako je zadržan, posluje njegov namestnik.
XV, Podružnični zbori.
§ 35. Načelnik podružnični skliče pred koncem
vsakega leta vsaj jeden podružnični zbor, kateremu predseduje on ali njegov namestnik, § 36. Ako ga načelnik ali njegov namestnik ne skliče, ima osrednji odbor pravico sklicati ga in mu imenovati predsednika. § 37. Podružnični zbor sklepa in odločuje o rečeh, katere po teh pravilih spadajo v področje podružnic, z večino glasov. Ako se tiče nasvet vsega društva, naznaniti ga je takoj osrednjemu odboru.
XVI. Podružnični red.
§ 38. Vsaka podružnica si sme sestaviti svoj posebni red, ki se pa mora z določili društvenih pravil natanko ujemati in potrjen biti od osrednjega odbora.
XVII. Razhod podružnice.
§ 39. O razhodu kake občni zbor podružnice, glavnemu društvu.
podružnice odločuje Nje imovina pripade
SPOMIN OB OBLETNICI ROJSTVA (1863—1993)
PLANINSKI ZANESENJAK FRAN KOCBEK
JANEZ ZUPAN
V oktobrski številki PV/1990 je bilo objavljenih več člankov ob 60-letnlci smrti Frarta Kocbeka, ki je zadnja leta preživel kot nadučitelj v pokoju v Gornjem Gradu. Delo in življenje tega velikega moža in zavednega narodnjaka je premalo znano Slovencem, še celo prijateljem planin ni. Konec letošnjega januarja (rojen 26. januarja 1863) pa je minilo 130 let od rojstva tega ljubitelja slovenskih gora, narodnega buditelja in prosvetnega delavca. Po poklicu je bil Fran Kocbek učitelj, a se je v svoji ljubiteljski vnemi ukvarjal z neštetimi rečmi. Bil je zaveden Slovenec in je budil narodno zavest s tem, da se je zavzemal za slovenstvo v Savinjskih Alpah, pospeševal je turizem v Logarski dolini, propagiral je gradnjo ceste v Logarsko dolino, gradnjo pošte v Solčavi in podobno. Skrbel je za nadelavo poti v Savinjsko-Kamniških Alpah, predvsem pa je nastopal proti nemškutarjem v celjski planinski sekciji, ki so si lastili Savinjske Alpe. Celjska sekcija je imela svoje nemške vodnike, ki so drugače markirali poti, kot so jih člani Savinjske podružnice, ki jo je Fran Kocbek ustanovil v Mozirju leta 1B93, samo nekaj mesecev po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Od ustanovitve Savinjske podružnice pa do leta 1927, tri leta pred smrtjo, je bil Kocbek tudi načelnik sekcije. Bil je publicist in zbiralec podatkov o
Fran Kocbek, avtor knjige »Savinjske Alpe«
Savinjskih Alpah, o ljudskih običajih in navadah v okoliških krajih in Logarski dolini. Zapisoval je ljudske pripovedke in jih objavil skupaj s planinskimi doživetji v knjigi »Savinjske Alpe«'
ALJAŽ SAVINJSKIH ALP
Prijateljeval je z znanimi osebnostmi tedanje Avstroogrske, tako z Nemci kot tudi z znanimi Slovenci. Od Nemcev je zanesljivo na prvem mestu dr. Johannes Frischaut, doktor filozofije in profesor matematike na graškem vseučilišču. Zanimiv je podatek, da sta 12. julija leta
109