PuPiifno ptočoiio v gotovM. Leto XXI., št. 113 Ljubljana, petek 17« maja 1940 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Jinseratnl oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 1. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Teiefon št. 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 17 749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Odgovornost poedincev Velik del Evrope ie v vojni, velik d 1 Evrope pa je še izven nje. O nobeni izmed držav, ki so danes še izven v>jne. pa se ne da trditi, da bi ji to stališče narekoval le strah pred vojno n njenimi grozotami, temveč v prvi vrsti skrb za lastne življenjske interese. skrb za lastno samostojnost m neodvisnost. ljubezen do lastne svobodo. Zato vidimo povsod, da se nevtralno?! ali stališče nevoiskovanja nikjer r,- tolmačita kot mrtva črka na papirni. temveč kot življenjski izraz naro-d •• in držav, ki se zavedajo, da je v Evropi nastala nova. težka preizkuš-rrn za vse. bodisi da so neposredno v vojni ali izven nje. Ze dosedanji razvoj nove evropske vojne nam je zgovorno pokazal, da zahteva novi oborožen4 -popad velike žrtve ne le ed onih. ki sc bero. temveč tudi od onih. ki niše v vojnem metežu. T >ko vidimo, da so morale vse dr-ž; ve izven vo-ne že takoi ob samem izbruhu novega oboroženega konflikta izdati številne varnostne ukrepe, da se zavarujejo za vsak primer Pri tem je bilo treba povsod še posebej upoštevati. da se nova voina niti ni začela ni+: sc ne razvija po starih, znanih r^etodnb. Nove oblike vojskovanja so 7.i b t ovale povsod tudi modernejše obrambne ukrepe, zlasti pa so se povsod pobrigali za tako zvano »preventivno« ali vnaprejšnjo obrambo, ki d">nes — v d^bi. ko po sto najrazlič-nej"'h kanalih zajema vse narode brez razlike tako zvana »živčna vojna — ne sme biti same materialna, tehnična temveč tudi duhovna priprava na v-e morebitnosti. Razdalje danes ne • več tolikšne vloge kakor nekdaj; to je razumljivo, ako se nobena dr-? va naj bo še tako daleč od tre-• i. -ga središča novega evropskega ara ne čuti več povsem varne. V •••j-, omni večini primerov ne gre za nobeno nepefredno opasnost. Povsod pa se zavedajo, da je treba prav zato podvojiti vse obrambne napore in priprave. ker je sovražnik neznan, često neviden, največkrat pa tako rekoč stalno na preži, tudi kadar mu ni mogoče v naprej določiti pravega imena. ~Tse to nalaga danes državam izven vojne izredna obrambna bremena, ki so i-m seveda nikjer več ne morejo izogniti. Ne znabiti zato, ker je »sovražnik pred vrati«, temveč zato, ker ie v Evropi v najsilnejšem razvoju vojna, o kateri se z vso upravičenostjo 'ihko reče. da ie »vojna presenečenj«. Zato opažamo, kako se nekatere nevtralne ali nevojskujoče se države že vse od septembra lanskega leta dalje — nekatere pa celo že leta nazaj — temeljito pripravljajo »za vsak primer«. ne da bi bile že zapletene v ••ojno. V vseh teh državah široke množice prav dobro razumejo potrebe vnaprejšnjega zavarovanja in se zaradi tega niti najmanj ne razburjajo. Na tem me^tu smo navedli že nešteto takih primerov. ki nam vsi brez razlike kažejo, da se pravočasni obrambni ukreni najboljše okrepilo za živce. Krenki in dobri živci pa so danes vsem narodom brez razlike nujno potrebni. Kar danes v vseh državah izven vojne še nosebej opažamo, je izredno mirna, hladna in ?5ovsem realna, stvarna presoja dogodkov, ki ne dopušča n-kakega bezanja ljudi, nikakega nasedanja raznim propagandnim geslom od zunaj, nikakega podleganja tuiim vplivom, predvsem pa nikakega raz-širjevanja tako zvanih »vznemirljivih vesti«, ki so vselej ali sredstvo preračunane tuje propagande ali pa izrodok bujne domišljije raznih kavarniških str^+esov Ti črnogledi strategi postajajo le prečesto navaden privesek take zvare »pete kolone«, bodisi da je n;;h početip zavestno. kar ie le bolj redke, bodisi d? ie samo produkt r>o-pnTp.e lahkomiselnosti in pomanjkanja mil.olj skromnega čuta odgovornosti. Izkušnje modernega vojskovanja nas že dovoli nrepričevalno uče. da se da-ripc borbe ne vodijo več samo z regularnimi vojskami, temveč z naredi kot celotami Zato je razumljivo, ako posvečajo vse države izven vojne tako zvani moralni mobilizaciji svojih narodov največji pomen V neposredni zvezi s to moralno mobilizacijo pa je predvsem vprašanje odgovornosti poedincev Odgovornost za obstoj narodov in držav je danes povsod vsestransko porazdeljena — od najvišjih državnih vrhov na do poslednjega državljana. Vsakdo je danes poklican, da stori svojo dolžnost v skrbi za čim večje zavarovanje državne varnosti, ne zato ker bi nam pretila kaka neposredna opasnost, temveč samo zato. da bi nas dejanska opasnost. ako bi se kdai pojavila ne našla nepripravljene Kakor se morajo danes tudi države. ki niso v vojni, vsestransko zavarovati za vsak primer, tako so danes v vseh državah vojaki tudi civilisti, čeprav ne nosijo uniform. Kjer je ta zavest odgovornosti prodrla v sleher- Razvijata se dve glavni bitki Oriaškemu spopadu na Meusi pri Sedanu se pridržuie enako močna in važna borba pred Brusliem — Vedno večji obseg premikalne vojne Iz včerajšnjih poročil, nemških in zavezniških, se da sklepati, da je bil v teku včerajšnjega dne položaj na frontah precej stabiliziran. Niti zavezniška, niti nemška poročila ne označujejo nobenih posebnih dogodkov, odnosno napredovanj in umikov. Po zavezniških poročilih je koncentracija zavezniških čet v glavnem končana in je niso mogli onemogočiti siloviti napadi nemškega letalstva. Zavezniške čete so dajale danes na celi fronti, ki teče od Anversa preko Louvvaina in Namurja do Me-zierja, dosti jak odpor. Ta momentana stagnacija je razumljiva tudi zato. ker so sigurno nemške izgube pri napredovanju od meje proti osrčiu Belgiie bile znatne tako na materialu kakor na ljudeh. Poleg tega je zvezana oskiba prodirajočih nemških čet z vedno večjimi težavami, čim bolj se oddaljujejo od napadalnih položajev, s katerih so prešle v svojo sunkovito ofenzivo. Boriti se morajo dalje s posledicami porušenih prometnih zvez, ki so jih uničili umikajoči se Belgijci in pa angleško letalstvo s svojimi sistematičnimi napadi na prehode iz zaledja preko Rena proti zapadu Poleg tega povzroča ta trenutni zastoj tudi evakuacija ranjencev in pokvarjenega ali celo uničenega vojnega mehaničnega materiala. Težišče borb je bilo preneseno iz odseka med Namurjem in Dinantom. kjer so poskušale nemške čete v široki fronti sforsirati prehod preko reke Meusse, bolj na jug, na odsek med Sedanom in Mezierom. kjer je bila v teku včerajšnjega dne situacija za zaveznike zelo resna. Vrgli so zato v borbo tudi svoje najtežje tanke, ki so tokrat prvič nastopili. ška vojna poročila Vkorakanje v Haag in Amsterdam — Borbe oklopnih divilzaj — Udejstvovanje letalstva in podmornic Berlin, 16. maja. br. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Na Nizozemskem so nemške čete po za-ključitvi kapitulacijskih pogajanj vkorakale v Haag in Amsterdam. V Belgiji se je sovražnik postavil v bran v trdnjavi Anvers, v trdnjavskem sistemu na Dyleu in v trdnjavi Namur. Jugozapad-no cd Namura so naše divizije na zapadni obali roke Meuse dosegle nadaljnje uspehe in so pri tem vnovič premagale francoske oklopne sile. Južno od Sedana je bil odbit napad Francozov, ki so zanj uporabili svoje najtežje oklopne edinice. Več najtežjih oklopnih avtomobilov je biio pri tem uničenih. Ob IVIozeli je bilo mogoče zapadno od Saarlauterna (Saarlouisa) in pri Lauter-burgu prestaviti naše postojanke nekoliko naprej. Letalske sile so tudi včeraj v velikih formacijah napadale sovražne čete in njihove zveze z zaledjem. Kolone vojaštva na pohodu in koncentracije sovražnih čet so bile razpršene. Večje število sovražnih oklopnih avtomobilov je bilo zadeto z bombami. Nad operacijskim prostorom je bilo v letalskih spopadih sestreljenih 46 sovražnih letal, protiletalsko topništvo je sestrelilo nadaljnji dve. Zanesljivo je bilo ugotovljeno. da je sovražnik včeraj izgubil skupno 98 letal. Osemnajst nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Na morju p» ed nizozemsko in belgijsko obalo so bili potopljeni z bombami dva rušilca in tri trgovinske ladje, med njimi tudi neki 12.000 tonski parnik, dva rušilca in štiri tovorne ladje pa so bile močno poškodovane. Neka nemška podmornica je tor-pedirala neko sovražno petrolejsko ladjo in neki oboroženi trgovinski parnik. V poslednji noči so sovražna letala znova vpadla nad zapadno-nemško ozemlje. Pri tem so brez vsakega sistema vrgla celo vrsto bomb, ki niso povzročile nikake pomembnejše škode, pač pa ubile in ranile več civilistov. Noben vojaški objekt ni bil ne napaden, ne zadet. Situacifsko poročilo glavnega nemškega lista Berlin, 16. maja AA. (DNB) Današnji »Volkischer Beobachter« objavlja članek svojega vojnega strokovnega urednika podpolkovnika dr. Hesseia o položaju, ki je nastal zaradi hitrega prodiranja nemških armad, ki operirajo v Belgiji in severni Franciji. Dr. Hesse piše med drugim, da ie eno najvažnejših dejstev to da se je Nemcem posrečilo priti do obale. Z zavzetjem Rot-terdama in raznih točk nizozemske obale ob Severnem morju ogrožajo Nemci Anglijo tudi s te strani. Za Nemce ie bilo predvsem važno poslati pomoč razmeroma slabim četam pripeljanim z letali v omenjene obmorske kraje Nizozemska vojska se je junašk0 borila, toda nemški pritisk ie bil močan. Naoad močnega nemškega desnega krila je dal izredno pomembne rezultate Za nadaljnje voiskovanie ie zelo pomembno, da ie Nizozemska izključena iz vrst naših nasprotnikov. S samim tem ie nastala nova nevarnost za belgijsko operativno voisko ter za Angleže in Francoze Pomoč še ni zagotov- ljena v oni meri. ki so io pričakovali v Bruslju. Z izgubo položajev na Meusi in ob Albertovem prekopu ter po oadcu Lie-gea ie nastal za belgijsko operativno vojsko nov resen položaj Belgijci so izgubili važne naravne obrambne črte Niiho-ve čete so prisiliene k hitremu umiku, kar oa ie otežkočeno s tem. da stotiseči civilistov bežijo v največjem strahu proti zapadu. Nemške čete ne morejo razumeti. zakai ljudstvo beži. ker se nemške čete ne boiuieio z neborci. Posebno pozornost zasluži poteza, ki jo vrše naše čete severno od Namura. Ta napad daje Nemcem v Belgiji podobne prednosti, kakor jih iim ie dalo zavzetie gotovih nizozemskih obrambnih črt. Nam je s tem zagotoviiena vsestranska varnost za Poruhrje. ki je velike važnosti za nemško državno obrambo. Očividno ie. da naš prihod na Meuso in orehod čez to reko s strateškega stališča ni tako važen, kot so bile preišnie poteze. Vendar pa ne pomeni to. da bi bilo treba omalovaževati čut ponosa, ki mora prevzeti vse one nemške vojake, ki so včerai ponovno stopili na francosko ozemlje. Pri tem ie treba upoštevati posebno dogodke, ki so se odigrali pri Givetu in Sedanu. Našim četam se ie v teh krajih posrečilo izvršiti podvige, s katerimi sd sc nevarno približali Maginotovi črti. za katero že sedai gotovi tuji strokovnjaki trdijo, da ni ne-zavzetna. Bitka milijonov Berlin, 16. maja. AA. (DNB) Z vkora-kanjem nemških čet v Amsterdam in Haag se je danes podčrtala kapitulacija Nizozemske. V državi bo v kratkem zavladal popoln mir in red. Ker se prebivalstvo lojalno in mirno vede ter nadaljuje svoje opravke, se bodo prihodnje dni potegnili z Nizozemskega nadaljnji kontingenti nemških čet, da bodo tako prosti za veliko bitko. Kakor smo že poročali, poteka ta bitka na postojankah med Anversom in Na-murom; vrhunec bo najbrže dosegla prihodnje dni. Na tej črti so Belgijci, Angleži in Francozi z velikimi oddelki sprejeli boj. Tod se bije bitka med nekaj milijoni odlično oboroženih vojakov. Nadaljnja usoda Belgije bo v marsičem odvisna od rezultata te bitke. Francozi in Angleži so pregovorili belgijske čete, da naj branijo postojanke, da bi s tem preprečili naglo prodiranje nemških čet na belgijsko obal, kar bi znatno zboljšalo pogoje za neposredno vojno proti Angliji. Prodiranje nemških čet je doslej potekalo po načrtu. Po končanju petdnevnega pohoda na Nizozemsko se mora celo reči, da se ni moglo računati s tako hitro razbremenitvijo desnega krila. Iz poročila letalskega poveljstva se vidi, da se je večina letalskih bitk vršila nad sovražnim ozemljem, nemško letalsko topništvo je pa imelo mnogo manj priložnosti za nastop. Britansko in francosko letalstvo si zelo prizadeva, da se upre nemškemu letalstvu, a je moralo kljub temu spraviti nove udarce na lastnih tleh. V nizozemske in belgijske vode, nad katerimi neprestano patruljirajo nemška letala, so . zdaj prispele tudi nemške podmornice, pripravljene za nastop proti Angliji. Pred bombardiranjem Bruslja Berlin, 16. maja. AA. (DNB) Vrhovno poveljništvo sporoča: Belgijska vlada je izjavila 10. maja po svojem zunanjem ministru v Bruslju ter po ameriškem poslaniku v Berlinu, ki je prevzel varstvo belgijskih interesov v Nemčiji, da je Bruselj odprto mesto. Ta izjava belgijske vlade ne odgovarja dejstvom. Nemška izvidniška letala so ugotovila, da v zadnjih dneh korakajo čete vseh vrst orožja skozi Bruselj in da gredo tudi vojni transporti čez Bruselj in tamošnji železniški vozel. Nemško vrhovno poveljstvo na osnovi tega ne more več smatrati belgijske prestolnice za nezaščiteno mesto. V primeru, da belgijska vlada resno misli varovati belgijsko prestolnico in ji prihraniti grozote vojne, mora takoj ustaviti vse vojaške prevoze in prehode čet skozi mesto ter prenehati z gradnjo utrdb. Napadi nemškega letalstva so po izjavi nemške vlade naperjeni izključno na vojaške objekte. Ce se bo ugotovilo, da belgijska vlada ne postopa v Bruslju tako, kot se zahteva od nezaščitenega mesta, bo mesto napadeno od nemških letalskih sil. Za vse posledice, ki jih bo trpelo, bodo odgovorni oni, ki so ga v nasprotju z izjavo belgijske vlade izrabljali v vojne cilje. Nastop dalfnostrelne artilerije Curih. 16. maja bi (SDA i Danes je na zapadni fronti prvič stopilo v akc;io daljno-metno topništvo. Z nermke stran- poročajo, da so danes začeli Francoz' brc razumljivega povoda obstrebevati z da'jnr.strelnim topništvom nemško zaledje in to tud kraje ki niso nikakega vojaškega pomena V od- govor je nato tudi nemško daljnostrelno topništvo začelo obstreljevati mesta v francoskem zaledju. Štefani o položaju Rim, 16. maja AA. Diplomatični urednik agencije Štefani pripominja, da je Anglija izvlekla precej koristi iz nesreče svojih žrtev, ker si je prisvojila poljsko in ror-veško zlato. Farorske otoke Island ter gotove bogate nizozemske kolonije Toda vse to ne zadostuje, da bi sc nadoknadile izgube. ki jih jc Anglija imela na Norveškem in Nizozemskem Angleški položaj na Severnem morju je zelo omajan Nemčija je razširila svoja letalska in pomorska oporišča na Skandinavijo in Nizozemskem. Nemške čete nadaljujejo s svojim pohodom skozi Flandrijo v smeri proti Rokavskem prelivu, kar predstavlja veliko nevarnost za Anglijo, posebno z ozirom na nadmoč nemškega letalstva. Angleška, katere ozemlje, že stoletja ni bilo peprišče vojn. mora ugotoviti. da Rakovski preliv ne predstavlja nobene garancije več zanjo. Na osnovi novega položaja sc da torej sklepati, da ie bila razširitev vojne velika napaka za Anglijo. Letala nad Francijo Pariz, 16 .maja. s. (Reuter) V severni Franciji so tudi danes v mnogih mestih dani letalski alarmi Neko nemško izvidniško letalo je bilo sestreljeno od francoskih lovskih letal samo 20 km od Pariza Ponoči je bal alarm v okolici Lilla pozneje pa v okolici Havra. Davi je leteio nad zunanjimi predmestji Pariza več sovražnih letal, vrgla pa niso nobene bombe. Zavezniška poročila Boji se razvijajo vedno bolj srdito — Neprestani napadi na nemške čete, ki so prodrle preko Meuse Pariz. 16 maja A A rHavas) Napadi severno in južno od Sedana so bili skrajno srditi. Spremljalo jih je običajno bombardiranje napadalnega letalstva, ki ga Nemci uporabiiaio na debelo, da nadomesti pomanjkanje topništva. Tam. kjer je bil nemškj pritisk najhujši. se je francoskim četam posrečilo zadržati napad in uspešno razviti protinapad ob Mensi in pri Sedanu. Prodor v francoske linije, globok 7 do 8 km. se ni poglobil m tudi ne razširil kljub vsemu sovražnemu prizadevanju. Zdi se, da ie sedaj položaj severnoza-padno od Sedana najresnejši. Nemcem se je posrečilo prekoračiti Meuso in potisniti naprej oklopne oddelke, pri čemer jim dobro služi cestna mreža, ki je v tej zelo obljudeni pokrajini precei gosta. Tu je nastal nejasen spopad, v katerem so trčile druga ob drugo najrazličnejše enote po načelih premikalno vojske. Francosko poveljstvo je absolutno rezervirano glede točk, do katerih so prodrli nem?ki oklop-ni oddelki, v zvezi s tem ie treba pripomniti. da bi navedba teh točk orav nič ne razjasnile položaia. ker pri prodiranju nemških motoriziranih oddelkov pogosto zelo šibkih, ouščaio zavezniške sile na bokih njihovih osi prodiranja nedotaknjene in obstreljujejo nemško pehoto, da ji onemogočijo prodiranje. Razume se. da igra letalstvo na obeh straneh pomembno vlogo pri razpletu takšnih položajev in da izvršuje napade in protinapade z bombardiranjem in strojniškim obstreljevanjem oklopnih kolon in pehote. Tu se sme res govoriti o največji bitki vseh časov. Med tem ko bitka na Meusi. ki se je začela že pred dvema dnevoma, postaja čedalje srditejša. se začenja druga bitka takšnega obsega bolj proti severu, med Namurom in Anversom. Zavezniške čete, francoske, angleške, belgijske in Nizozemske, se bi jejo rano ob rami na Zee-landu. to je otočiu ob skupnem izlivu Rena. Meuse in Escauta (Schelde). Glavne sovražne sile so že zdaj angažirane v tej drugi bitki v Belgiji. Nemci so izvršili že več velikih napadov s podporo tankov. letalstva in topništva. Vse te napade smo odbili. Na ostali fronti se moie Omeniti samo bombardiranje več velikih utrdb Magi-notove črte v Vogezih po nemškem težkem topništvu. Na Renu ie francosko topništvo začelo srdito in uspešno obstrelieva- nega poedinca, tam gledajo narodi pogumno, samozavestno in odločno tudi najhujšim resnicam v obraz, kajti tam širokih množic ne morejo begati razne »vznemirljive vesti«, tam ne morejo niti za hip delovati kratkotrajne senzacije. ki se že v nekaj urah izkažejo za navadne — premišljene ali nepremišljene — laži. tam tudi ne uspevajo »kavarniški strategi«, ker se vsi državljani zavedajo, da so časi prere^ni za razna puhla ugibanja in razmotri-vanja. še celo pa za prenašanje raznih nemogočih gostilniških in pocestnih kvant. Samo dva primera od drugod naj služita tudi naši javnosti za zgled, kako je danes potrebno trezno, hladno in stvarno gledati na položaj — brez izgube živcev. Švica je te dni mobili- zirala vse sile, ne da bi to vzbudilo najmanjše vznemirjenje. V »Neue Ziir-cher Zeitung« smo čitali o tem na uvodnem mestu: »Naša vojska je pripravljena, za njo pa stoji strnjeno, odločno švicarsko ljudstvo. Naša pripravljenost mora biti totalna, kakor je tudi vojna totalna, in upoštevati mora vse, najbolj moderne in najbolj zvite metode vojskovanja . K e r p a je Švica na vse n r i p r a v 1 j e n a, je lahko mirna. Ti dnevi mehčajo naše živce, toda oni ne bodo zmanjšali naše hladnokrvne preudarnosti, naše čuječnosti in odločnosti.« V sosedni Bolgariji, ki je daleč od sedanjih bojišč in trdno odločena, da ostane nevtralna in izven sedanjega konflikta, prihaja zavest odgovornosti prav tako do izraza. V sofijskem »Slo- vu« smo čitali te dni naslednje tehtne besede: »V teh velikih dneh, ki jih živimo, mora naša misel veljati samo Bolgariji in opustiti moramo izražanje slehernega čustva, ki nima nič skupnega z usodo Bolgarije... Kar je nas nevtralcev in malih, imamo eno samo pravico: da smo mirni in iskreno nevtralni; toda tudi eno samo dolžnost: da branimo našo čast in naše dostojanstvo kot ljudje in državljani v vzvišenih trenutkih!« Ali naj se mi samo od drugih učimo? Ali ni v nas samih dovolj moči, da nehamo z neodgovornim početjem peščice »kavarniških strategov«, ki naj vsaj molče ako že ne čutijo v sebi odgovornosti do svoje domovine? V Evropi ie vojna — tega ne smemo pozabiti! nje nemških postojank na drugem bregu in ie uničilo tamkajšnja skladišča. Angleški pregled London, 16. maja. s. (Reuter). Z bojišča med Sedanom in nizozemsko mejo je danes le malo poročil. Molk pojasnjuje današnje francosko vojno poročilo, ki pravi, da iz strateških razlogov ni mogoče dati podrobnih podatkov o operacijah, ki so v teku. Merodajni zavezniški vojaški krogi ne prikrivajo, da je položaj pri Sedanu, kjer so v teku glavni boji, resen. Toda zavezniško vrhovno poveljstvo je podvzelo vse ukrepe, da zmanjša vdor, ki se je posrečil Nemcev severno in zapadno od Sedana. Na obeh straneh so v boju tu predvsem mehanizirane edinice in letalstvo. Včeraj so Nemci obnovili napade in kakor je razvidno iz francoskega vojnega poročila, se jim je na več mestih posrečilo prekoračiti Meuso. S točk na levem bregu Meuse, ki so v nemški oblasti, se močni nemški oddelki pomikajo v več smereh proti zapadu z namenom, da bi prišli za hrbet francoskim četam. Zvečer pa so včeraj Francozi pod-vzeli protinapade, ki so konsolidirali pozicije. Verjetno so se tudi danes obnovile operacije v istem smislu, vendar ni na razpolago še nobenih podrobnih podatkov. Južno in vzhodno od Sedana je bil sovražnik zadržan. Dalje proti jugu na Maginotovi liniji se na obeh straneh udejstvu-je samo topništvo. Francosko topništvo obstreljuje nemška municijska skladišča in trenske kolone, nemško topništvo pa francoske utrdbe v Vogezih. V Belgiji so bili včeraj v teku boji med Anversom in Louvainom. Te boje označujejo kot bitko za Bruselj. V primerih z boji pri Sedanu pa je sedaj nemški napad na severu samo sekundarnega značaja. Utrdbi Namur in Liege se še držita v belgijski posesti, vendar sta izolirani in sta postali obrambni središči drugega reda, ker ležita za prednjimi nemškimi oddelki. Kakor je javilo ponoči angleško vrhovno poveljstvo, so bili včeraj glavni boji v Belgiji pri Louvainu. Louvain sam je močno trpel zaradi bombardiranja nemškega topništva in letalstva. Civilno prebivalstvo je mesto popolnoma izpraznilo. »Borbe se nadaljujejo44 Pariz, 16. maja. s. (Reuter). Nocojšnje francosko vojno poročilo pravi: Bitka se v celoti nadaljuje z isto silovitostjo. Na raznih točkah so v teku zelo besne borbe. Naši bombniki, podpirani od lovskih letal, so izvedli uspešne nap«de na nemške oklopne kolone. M so bile odkrite od naših lovskih letal. Spaakovo poročilo Bruselj, 16. maja. s. (Reuter). Zunanji minister Spaak je podal nocoj poročilo o vojaškem položaju na bojišču. Dejal je. da obstoja nemški načrt v napadu na zelo ozkem delu fronte, toda s tako ogromno množino vojaštva in zlasti letalstva, da ie obramba proti temu napadu skrajno težka. Ta načrt dopušča, da Nemci pridobe hitro primeroma mnogo ozemlja, toda « ogromnimi izgubami na moštvu in vojnem materialu. Spaak je dejal, da se nahajajo na nekaterih točkah fronte, ki so po- Nodoljevanje na 2. strma novno menjale posest, cele gore ruševin nemških tankov. Nemška vojska ie napadla v Belgiji z dvakrat ali trikrat več vojaki nego so jih imeli tu skupno na razpolago zavezniki. Toda zavezniki se vedno bolj privajajo novemu nemškemu načinu vojskovanja in vojni gibanja. Morala belgijskih čet ie izvrstna, zlasti odkar je vzpostavljen kontakt z zavezniškimi četami. V zadnjih dveh dneh prihajajo za zavezniško vojsko neprestano ojačenja. Prava Maginotova linija še nepreblfa London, 16. maja. p. Ministrstvo za informacije objavlja danes službeno, da je nemška vojska še zmerom daleč od podaljška Maginotove linije proti morju. Magnotova linija je oddaljena od Sedana v smeri proti jugovzhodu celih 32 km. Ostala je doslej docela nedotaknjena. Nemška vojska ie jugovzhodno od Sedana dosegla stvarno le nekai lokalnih uspehov s prodori svojih oklopnih sil na treh krajih, a tudi tem oklopnim edinieam doslei ni uspelo docela približati se velikim francoskim utrdbam. ,,Velika in strašna bitka" Pariz, 16. maja. AA (Reuter). Uradni predstavnik vojnega ministrstva jc dal sno-či izjavo, da so na reki Meusi na prostoru med Namurom in Sedanom vodi velika in strašna bitka. Ta bitka je besnela včeraj žc ves dan Sovražnik meče v borbo ogromne množice ter napada na vsem bojišču. Nemško letalstvo uporablja relativno malo top- ništvo, zato pa se v prvih vrstah nahajajo številni motorizirani oddelki ter se uporablja ogromno število letal, ki s strojnicami napadajo francosko pehoto. Francoska pehota daje sijajen odpor, da je pa zaradi velike številčne premoči sovražnika na nekaterih točkah popustila. V toku dneva so sovražni tanki odrinili francosko črto na treh mestih južno od Sedana na levi obali reke Aleuse Oddelki tankov, ki so prebili francosko bojišče, so se razšli na vse strani ter napravili veliko zmešnjavo, ki je trajala ves dan Ko so francoski oddelki tankov izvršili protinapad, se je z njimi dvignila k napadu tudi pehota tci se jc začela voditi borba prša ob prsa Porušena mesta Bruselj, 16. maja. AA. (Havas). Ncmci rušijo belgijska mesta, cclo tista, ki niso v vojnem področju Louvam je spet postal mučeniško mesto. Tri četrt Namura je uničilo letalstvo, še preden so mesto napadle nemške čete Turmot in Erso sta do tal uničena. Čeprav sc utrdbe Licgea šc zmerom upirajo, se zdi, da mesto ni mnogo trpelo od bombardiranja nemškega topništva. Nemci si cclo nc prizadevajo da bi obvarovali tovarne na ozemlju, ki ga zavzemajo. Zdi sc, da so v Ocvrou.vu važne, železarne in plavži popolnoma uničeni. V Bruslju so optimisti Bruselj, 16. maja. AA. (Havas) V zavezniških krogih vlada optimizem. Belgijska vlada se nahaja v Bruslju ter se v uradnih krogih izjavlja, da bo še nadalje tam ostala. Pozdrav branilcem Liegea Bruselj, 16 maja. AA. (Havas). Bruseljski radio je oddajal ob 15. sledeči proglas na branilce utrdbe Liegea: »Vse belgijsko prebivalstvo vas občuduje za junaško borbo proti sovražnim naskokom. Vi dokazujete najlepše vrline našega naroda. Sprejmite najglobljo zahvalo belgijskega naroda za plemenito in učinkovito pomoč, ki jo izkazujete obrambi države. Posebno pozdravljamo polkovnika Moarda-ki je bal junak že v vojni od leta 1914 do 1918.« Letalski napad na Porenje London, 16. maja. a. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo nocoj nadaljnje podatke o velikem napadu, ki so ga preteklo noč izvedli angleški bombniki na Porenje. V napadu je bilo udeleženo doslej največje število letal najmodernejših tipov. Bombardirane so bile važne železniške proge, neka avtomobilska cesta. železniška križišča, neko vojaško taborišče itd. Pri vseh teh akcijah je bilo izgubljeno eno samo angleško letalo. Istočasno so angleška letala ponoči uspešno podpirala operacije angleške vojske pri Tourhonu in Dinantu. Nobeno angleško letalo ni bilo pri tem izgubljeno. Danes so se nadaljevali bombni napadi in lovska letala so ponovno uspešno stopila v akcijo. Skupno je bilo včeraj in danes sestreljenih najmanj 50 nemških letal. Nemške izgube so napram angleškim v razmerju 3:1 v angleško korist. eva: OST ZAKADI VOJNE OBSTOJI TUDI ZA AMERIKO" Novih 65 milijard dinarjev za oboroževanje — Rooseveltov govor pred kongresom — Amerika naj bi producirala 50.000 letal shinirtnn lfi maia 5 fReuter^ Pred- zdaleč nista premagani. nravi list, toda Ugotoviti ie treba, da je napetost v Washington, 16 maja. s. (Reuter). Pred sednik Rcosevelt je predloži] nocoj kongresu v odobritev nove oboroževalne kredite v višini 1180 milijonov dolarjev (65 milijard din). Ob tej priliki ie ime! Roose-veit govor, v katerem je poudaril, da se morajo Zedinjene države zavarovati proti vsaki možnosti bliskovite ofenzive proti ameriškim interesom. Živimo v modnih dneh in pretresljivi razvoj dogodkov sili vsako nevtralno državo, da gleda na svojo obrambo. Nevarnost zaradi sedanje evropske vojne obstoji tudi za Ameriko. To kaže hitrost, s katero moderne armade premagujejo čas in prostor. Neizpodbitno dejstvo je, da mora ameriški narod pre-drugačiti mišljenje o obrambi Zedinjenih držav. Motorizirane armade lahko na dan dospejo v vsako državo pa 200 milj daleč. Dalje je Roosevelt opozoril na delo pete kolone. Osebe, je dejal, ki prihajajo kot mirni obiskovalci, se izkažejo kot pri-pravljalci sovražne okupacije. Nevarnost presenečeni se ie v moderni vojni povečala. Ameriški življenjski interesi so zelo obsežni in boli nego kdaj koli prej je treba zavarovati Ameriko proti možnosti invazije ali napada. Proti taki možnosti zavzema vedno bolj enotno stališče vseh 21 ameriških držav. Roosevelt je dejal dalje, da bi želel, da bi mogle Zedinjene države producirati na leto 50.000 vojaških letal. Skupen ameriški protest Montevideo, 16. maja. AA. (Reuter). Urugvajska vlada je poslala ameriškim republikam predlog, da bi skupno protestirale proti invaziji Nizozemske in Belgije. Ta predlog je odobrilo 14 ameriških držav, med njimi tudi USA. Vojna propaganda New York, 16. maja. AA. (DNB) »New York Herald Tribune« izraža danes prvič od začetka vojne strah, da bo morala tudi Amerika stopiti v vojno, in razlaga svojim bralcem možnost vojaškega ogroženja Zedinjenih držav. Zapadni velesili sicer še j zdaleč nista premagani, pravi list, toda treba je pravilno presojati udarno moč nemške vojske. List naglasa potrebo, da Zedinjene države utrde svoje vojaške postojanke na ameriški celini tako zelo, da Nemčija ne bi imela nobenega upanja, da bi se mogla v Ameriki vojaško ali politično zasidrati. Američani zapuščajo Evrojpo IVashingtcm, 16. maja. s. (Ass. Press). Ameriški državljani v Italiji so bili danes od svojega poslaništva ponovno nujno pozvani, da naj takoj zapuste Italijo. Istotako je ameriški veleposlanik v Parizu Bullitt pozval vse ameriške državljane v Franciji, naj se pripravijo za odhod. Sporočil je, da bo poskrbela ameriška vlada. da bodo prepeljani ameriški državljani iz Francije s posebnimi ladjami, ki bodo prišle v francoske lukc. Pričakujejo, da bo v to svrho predložil predsednik Roosevelt kongresu v odobritev poseben kredit enega milijona dolarjev. Washington, 16. maja. s. (Reuter). Doslej ameriške oblasti niso izdale nobenega navodila ameriškim državljanom, naj zapuste Anglijo. Pač pa je bilo izdano navodilo za odhod vsem ameriškim državljanom v ostali zapadni Evropi. Navodilo velja tudi za Švico. Ameriškim državljanom je bilo preko poslaništev in konzulatov sporočeno, naj se ne vkrcavajo več v Genovi in drugih italijanskih lukah temveč raje v Bordeauxu, oziroma v Španiji in na Portugalskem. Iz slednjih dveh držav bo organizirana posebna prevozna služba, da se omogoči ameriškim državljanom neovirana vrnitev v Ameriko. S pa mikom »Conte di Savoia« ki je včeraj odplul iz Genove ie že odpotovalo v Ameriko večje število amerišk;b državljanov. Nova Booseveltova spomenica Mussoliniju O vsebini poslanice nočejo ne italijanski, ne ameriški krogi ničesar povedati Washington, 16. maja. s. (Reuter). Predsednik Roosevelt je poslal davi italijanskemu ministr. predsedniku Mussoliniju nov mirovni apel. Opolnoči je bila v Beli hiši konferenca vodilnih ameriških državnikov, pri kateri je bil navzoč tudi zunanji minister Hull. V uradnih ameriških krogih ne dajejo o vsebini nove Rooseveltove poslanice nobenih podatkov, razen da pomeni poslanica samo nadaljevanje prizadevanj Roosevelta, da se prepreči nadaljnje razširjenje vojne. Nevv York, 16. maja. AA. (Havas). V \vashingtonskih diplomatskih krogih se opaža zadnje dni nenavadna živahnost. Diplomatski predstavniki posameznih držav redno obiskujejo zunanje ministrstvo, da dobe obvestila o mednarodnem položaju in možnosti pomoči Zedinjenih držav. V diplomatskih krogih v Washingtonu vlada splošno prepričanje, da bosta ta in prihodnji teden odločilna za vojno. V teh krogih razpravljajo tudi o učinkovitosti pomoči Zedinjenih držav. Rim. 16. maja. p. Ameriški poslanik v Rimu .je potrdil novinarjem, da je izročil Mussolinija posebno poslanico prezidenta Roosevelta. Na vprašanje novinarjev, zakaj je bil izdan ameriškim državljanom nasvet, naj zapuste Italijo, je pojasnil, da gre za splošno navodilo, ki je bilo dano ameriškim državljanom v vseh državah, ki so blizu vojnega področja. Opozoril pa je obenem na izjavo, ki jo je dal Roosevelt snoči ameriškim novinarjem, da ne misli, da bo Italija vstopila v vojno. Rim, 16. maja. s. (Reuter) V italijanskih uradnih krogih sedaj potrjujejo, da je prejel ministrski predsednik Mnssolini novo osebno poslanico od predsednika Roosevelta. Enako kakor ameriški uradni krogi pa ne dajejo tudi italijanski o vsebini te poslanice nobenih podatkov. Kolikor je znano, doslej italijanska vlada na Rooseveltovo novo poslanico ni poslala še nobenega odgovora. Rooseveltova poslanica je bila poslana iz Washingtona v noči od torka na sredo potem ko je imel predsednik Roosevelt o polnoči dveurno konferenco s svojimi svetovalci. Ministrskemu predsedniku Mussoliniju je izročil poslanico včeraj ameriški veleposlanik Phillips. Nemške informacije Berlin, 16. maja.AA. Nemški listi pišejo o Rooseveltovem posredovanju pri Mussoliniju ter poročajo, da je imel Roosevelt, preden je odposlal svoj predlog ameriškemu veleposlaniku v Rimu, konference z raznimi osebnostmi iz najbližje okolice. Ameriški veleposlanik v Rimu je izročil Mussoliniju. Rooseveltovo poslanico, v sredo zjutraj. Ameriško zunanje ministrstvo ni objavilo nobenega uradnega sporočila o tem posredovanju. Položaj zelo resen Rim, 16. maja. z. čeravno zadnja dva dni ni bilo nobenih novih demonstracij proti zaveznikom in se je razburjenje nekoliko poleglo, smatrajo v francoskih in angleških krogih položaj še vedno za zelo resen. Vsi v Italiji živeči angleški in francoski državljani, so pripravljeni na odhod, tako da morejo v danem primeru takoj odpotovati. Demonstracije v Italiji ponehale Rim, 16. maja. p. Protizavezniške demonstracije v Rimu so znatno popustile. Ko so snoči študentje znova poskusili demonstrirati po Rimu, je po odredbi notranjega ministra nastopila policija in jih je počasi odrinila iz okolice Beneškega trga. Ugotoviti je treba, da je napetost v Rimu že mnogo manjša, kakor je bila zadnje dni. Opaziti je celo popuščanje tudi v dosedanji ostri kampanji radia in tiska proti zaveznikom. Poseben pomen pripisujejo okoliščini, da je italijanska vlada dovolila eni izmed največjih italijanskih potniških ladij »Conte di Savoia«, da je čisto normalno po voznem redu odplula v Zedinjene države. Alfieri prispel v Berlin Berlin, 16. maja. A A. (Štefani). Novi italijanski berlinski poslanik Alfieri se je pripeljal \ Berlin. Sprejele in pozdravile so ga visoke nemške osebnosti. Ko je Alfieri zapuščal postajo, je bil deležen od prisotne množice toplih manifestacij. Italijani zapuščajo Egipt Kairo. 16. maja. s. (Ass. Press.) Italijanski državljani v Egiptu so začeli odhajati. Isto javljajo danes iz Turčije. Tudi tam zapuščajo Italijasni državo. Egiptovske priprave končane Kairo, 16. maja. p. Na egiptovskih obalah se izdajajo nenehoma novi varnostni ukrepi. V Kairu s samozavestjo ugotavljajo, da so vsi ukrepi za varnost ob Sueškem kanalu že izdani, tako da jih praktično skoraj nI mogoče še povečati. Vse zavezniške tehnične čete so na svojih mestih. Novi ukrepi so bili izdani tudi v Alek-sandriji. Zavezniško brodovje zapustilo Aleksandri]o Kairo. 16. maja. s. (Reuter) Zavezniško vojno brodovje je včerai odplulo iz Alek-sandrije. Uradno pojasnilo pravi, da je odšlo brodovje na manevre. Dve okrožji v Egiptu ob libijski meji sta bila danes nujno evakuirani. Angleži odhajajo iz Italije London, 16. maja. s. (Reuter) Angleška vlada angleškim državljanom v Italiji še ni izdatla dokončnega navodila za odhod. Pač pa so angleški dijaki prostovoljno zapustili Rim in odšli v Anglijo Angleškim državljanom v nekaterih švicarskih kantonih pa ie bilo izdano nujno priporočilo za odhod iz kvice. Londonska presoja London, 16. maja. br. (C. Z.) Vesti iz Italije še zmerom ne podajajo nikake jasne slike o novih političnih smereh, ki bi jih utegnila ubrati Italija na svoji poti izven vojne. Vsekakor se je napetost nekoliko zmanjšala. Pri vsem tem pa je čudno, da so Italijani pričeli zapuščati Turčijo in Egipt, medtem ko na drugi strani veliki potniški parnik »Conte di Savoia« odhaja na dolgo pot v Zedinjene države. Morda se utegne Italija v resnici odločiti za kakšno vojaško akcijo, toda tudi to visi še samo na sebi v zraku. Smatrajo pa, da v prihodnjih treh ali štirih dneh, dokler velika italijanska ladja ne bo izven območja nevarnosti, ni pričakovati niti najmanjše spremembe v italijanski akciji. Italijani o ukrepih Madžarske Rim, 16. maja. p. Rimski listi danes vsestransko komentirajo najnovejše vojaške ukrepe na Madžarskem. Pri tem naglaša-jo, da se ti ukrepi ne smejo smatrati za priprave na. neko madžarsko agresivno akcijo v smeri proti jugovzhodni Evropi, kakor bi to radi prikazali nekateri tuji listi. Ukrepi so izključno le posledica mednarodnih dogodkov ter so povsem v skladu z dosedanjo miroljubno politiko Madžarske. Vesti po katerih naj bi se Madžarska ne skladala z nemško zunanjo politiko, spričo česar naj bi se bila odločila za omenjene ukrepe, so popolnoma Izmišljene ln smešne. Italijanski tisk v ostalem t zadovoljstvom ponovno ugotavlja, da je napetost v jugovzhodni Evropi znatno popustila in da jugovzhodna Evropa sedaj ni več ustrahovana od nobene strani. »časi so resni" Izjava ministra vojske in mornarice generala Nediča o zahtevah varnosti države, ki so nad zahtevami in potrebami poedincev Beograd, 16. maja. Agencija Avala je danes objavila naslednjo izjavo vojnega ministra generala Nediča: »Pogosto dobivam vloge in pritožbe, da so posamezni obvezniki po dvakrat ali večkrat poklicani na orožne vaje. medtem ko drugi niso bili pozvani niti enkrat. Iz teh dejstev se pojavljajo sklepi, ki izvirajo samo iz nepoznavanja dejanskega stanja, ter so potemtakem popolnoma neupravičeni. V današnjih resnih časih prihaja vpoklic obveznikov na vojaške vaje zaradi številnih zahtev in potreb vojaške službe. Ti vpoklici so v glavnem odvisni od današnjega mednarodnega položaja in v skladu s potrebami posameznih enot, kakor to razmere zahtevajo. Pri tem se v interesu opravljanja te tako važne službe kličejo samo tisti obvezniki, ki so podarwiniz-ma«. V šestem poglavju (»Tajna čoiku čovjek ie najviša«) razglablja Rakočevič Njegoševe etične principe, v sedmem se obsežno bavi z njegovim etičnim kategoričnim imperativom, da potlej v osmem poglavju preide k Njegoševim nazorom c De c® v deček z zlatim glasom, popularen in znan pod priimkom »mali 6-letni Caruso« v prekrasnem glasbenem filmu, polnem čarobnega petja in naj lepših melodij skladatelja arij iz »Snegulčice g 1 BOBBY BREEN Še za eno sablo! čitamo v »Slobodni Misli«, ki izhaja v Nikšiču v Črni gori, naslednje zgodbico: Znanega hrabrega poveljnika drobnjač-kega bataljona Nikolaja Ružiča je te dni vprašal neki prijatelj: — Nu, gospod major, kaj mislite o sedanji vojni? Major Nikolaj Ružie je odgovoril: — Leta so me osvojila in ne morem več poveljevati. Toda zato bom vseeno šel v vojno, če vojna sploh bo. Naj sovražnik skrha vsaj eno sablo na takem starcu, kakršen sem jaz! Zgodbica je krativa, pove pa mnogo. Predvsem tole: stari major Nikolaj Ružič se nikakor ne da zbegati od raznih brblja-čev, ki dan za dnem napovedujejo krvave atake. Ne, major Ružič ne verjame, da nam bo treba v vojno, ker nikomur ne storimo zlega in ker mora biti kljub današnjemu svetovnemu divjaštvu le še nekaj pravice, ki ne sme dopustiti, da bi bil vsak miren narod napaden kakor divjačina. In zato major Ružič nikakor ne premišljuje, kani se bo umaknil, kje iskal zavetje. Nikjer ne bo kupil ne posestva, ne vile, nc kmečke bajte, niti ne bo strpal y, ojih oblek in rjuh in posteljnine in posod v košare in kovčege, da jih pošlje bog ve kam na deželo, k žlahti v devetem kolenu. Major Nikola Ružič ne bo nikoli rekel, da mu je vseeno, kako se obnese me-tež, samo da on reši svojo glavo. Nič od vsega tega: major Nikola Ružič, ki ima za seboj že mnogo izkušenj, je pripravljen — če bi nam drugi vsilili vojno — da skrha vsaj še eno sovražno sablo. Zakaj to? Samo zato, ker ni figar, marveč tudi na stara leta mož na svojem mestu. Daj, vpra-t.- j, dragi čitatelj, še sebe, če je tako tudi s teboj. Boljši o Id lažje delo in večja sposobnost 2 pravilno pomerienimi očalf od LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČMiKA * Oddolžitev sponvnu radgonskih žrtev. Prvo nedeljo v juniju dopoldne bo v Gornji Radgoni svečano odkritje spomenika radgonskim žrtvam iz 1. 1918. in padlim Maistrovim borcem. Pripravljalni odbor je razposlal pismena vabila vsem dru-ivora. da prisostvujejo v čim večjem številu temu velikemu narodnemu prazniku na meji. Sokolska društva se naprošajo, da pošljejo dcposlane jim prijavnice izpolnjene na naslov Sokola v Gornji Radgoni najpozneje do 26. t. m. Bratje Sokoli in sestre Sokolice. pridite ta dan v obmejno Gornjo Radgono in so skupno z obmejnimi Sokoli poklonite spominu junakov ob njihovem skupnem grobu. * Napredoval je v 3. pol. skupino 2. stopnje g. dr. Vladimir Rybaf, svetnik kr. poslaništva v Washingtonu. * Imenovanje v železniški službi. Za šefa personalnega odseka v generalni direk- drž. železnic v Beogradu je bil te dni imenovan višji svetnik g. Kazimir Pretnar. Našemu ožjemu rojaku, ki se že dolga leta 7. mnogimi uspehi udejstvuje v centralni železniški upravi, k imenovanju na to od- — Pri lemvosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkužnje uče. da redna poraba »Franz-Josefove« vode izbornc urejuje funkcije črev. (J«i. res S. DI. 50474-32. nadosebnem smotru življenja. V devetem poglavju daje pisec sklepne misli, resume svojih razlaganj. Ce nam bo dopustil sedanji čas. ki je sicer tako kruto neprijazen filozofskim razmišljanjem in pesniškim sanjarijam, se bom še vrnil k pozameznim izsledkom in problemom Rakočevičeve izredno zanimive knjige. Mlademu filozofu je treba samo čestitati k smelemu in važnemu delu. ki ga ie opravil s svojo knjigo. —o. K vprašanju cenejše slovenske knjige Prejeli smo: Gospod urednik Vaša izvajanja v bin-koštnem »Jutru« so vsekako vredna razmišljanja in uvaževanja. Mislil sem na nje te dni. ko sem opazil da je založba pripravljajočesa se Atlant-a Slovenije nepričakovano povišala prvotno določeno ceno. Vsi se zavedamo važnosti tega At-lanta. čigar izdaja ie v današnjem stanju narodnostnih vprašanj v Evropi nujnejša, kakor je bila kdaj prej. Med naročniki te izdaje pa bo zopet predvsem slovenski izobraženec ki čedalje bolj čuti trdoto naraščajoče draginje. Hotel sem predvsem opozoriti na dei-stvo. da ie bil »Atlas Slovenije« v sub-skribciji znatno podražen. preden ie bil obvezno določen obseg knjige in preden se je založba sporazumela z določenimi sodelavci glede obsega njihovih prispevkov in honoraria zanje Vsekako ie zakulisno delo za »Atlas Slovenije« nekam skrivnostno. Zopet ne vemo. kdo stoji za njegovim založništvom in kdo odgovarja osebno za izdajo publikacije, ki bo imela zaščito višjih krogov. 2e pri jubilejnem Zborniku Slovenije, ki je prav tako prehodil nekam nenavadno založniško pol so imeli nekateri sodelavci malce nevšečne izkušnje in bi ne bilo želeti, da bi se pri »Atlantu Slovenije« ponovile razne nejasnosti. Zato bi bilo prav. če bi se izdaje, za katerimi stoje službeni krogi naše ba- govorno mesto čestitamo in mu želimo, da bi še dalje vztrajal tako — v zadoščenje, svoje in zadovoljstvo železniškega osebja. - 70Ietnica lenarškega sreskega učiteljskega društva. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah bo 22. t. m. slavnostno zborovanje JUU, sreskega učiteljskega društva od Sv. Lenarta v Slov. goricah, ki bo ob tej priliki slavilo svojo TOletnico. To je najstarejše društvo v tem okraju. Na sporedu bosta med drugim poklonitev pred spomenikom Viteškega kralja Aleksandra I. s položitvijo venca in pa predavanje o zgodovini društva. Preskrbljeno bo tudi za veseli del. Vabljeni so bivši člani tega društva, zastopniki sosednih društev in šol in vsak prijatelj društva, ki želi preživeti lep dan sredi Slovenskih goric. Prijave je treba poslati do nedelje 19. t. m. na šolsko upravo pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Film, ki ga bo z užitkom gledalo staro in mlado! PREMIERA DANES ob 16., 19. in 21. urL KINO SLOGA, tel. 27-30. RIBIČEVA PESEM I Amortizacija Lutz peč! ~ Poslednja dela pri reševanju »Ljubljane«. Iz šibenika poročajo: Vlačilec »Au-dax« društva Tripkovič iz Trsta, ki je sodeloval z našo vojno ladjo »Spasilcem« ter z vlačilcem »Cyklopsom« pri dviganju rušilca »Ljubljane«, je zapustil šibensko pristanišče in se vrnil v Trst. Vlačilec ni več potreben pri zaključnem reševanju, že so pričvrstili na rušilec železne cilindre, ki jih napolnijo s stisnjenim zrakom. Ko se bo rušilec popolnoma dvignil, ga bo mogoče s pomočjo obeh cilindrov zavleči v ladjedelnico v Splitu, kjer bo kmalu popravljen in spet postavljen v divizijo rušilcev kraljevske mornarice. * Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl strojevodja državne železnice v pokoju in hišni posestnik g. Jože Vene-dig, star 64 let. Pogreb bo izpred mrliške veže v soboto ob pol 17. — Na Bledu-Sa goric i je umrl pooblaščeni graditelj in rezervni podporočnik g. Ljudevit žvan. Pogreb bo danes ob pol 16. — V 55. letu starosti je umrl v ljubljanski bolnišnici zvaničnik državnih železnic g. Josip Vidmar. Pogreb bo danes ob 14.30 izpred mrtvaške veže. — Rajnkim blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Smrt znanega zagrebškega odvetnika. V sredo zjutraj je umrl v Zagrebu v 55. letu starosti odvetnik dr. Stjepan Marku-lin. Bil je eden izmed najvidnejših organizacijskih delavcev med hrvatsko katoliško inteligenco. Večkrat je tudi kandidiral za poslanca v narodno skupščino in v zagrebški mestni svet. * Razpis zdravniških služb. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 11. 5. 1940 št. 38 mesta pogodbenih zdravnikov za splošno prakso za zdravniške okoliše Domžale, Litija in Rogaška Slatina s sedeži v omenjenih krajih. Mesečni honorar zdravnika v Litiji in v Rogaški Slatini znaša 150 din, v Domžalah pa din 200. Prošnje je vložiti do 1. junija 1940 do 12. ure. Podrobnejši pogoji in navodila so na razpolago v uradnih prostorih Blagajne, Tyrševa 5-1. (—) * V žandarmerijski šoli v Sremski Ka-menici je bila v sredo dopoldne lepa svečanost. Minilo je 20 let, odkar je bila ta važna šola ustanovljena. Zato so prišli k slavnosti tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, notranji minister Stanoje Mi-haldžič, ban dunavske banovine Kijurina in več drugih predstavnikov. Izpiti orožnikov so se pričeli že pred nekaj dnevi in jih je vodil komandant žandarmerije general Miljutin Stefanovič. Pred pričetkom zaključnih izpitov v sredo so se zbrali na dvorišču šole vsi orožniki, 435 po številu. Po raportu so se pričeli izpiti in so vsi kandidati dajali precizne odgovore. Najbolje ocenjeni so prejeli lepe nagrade. Sledil je defile. ki je odlično uspel. Poveljnikoma orožništva in podoficirske šole so vsi predstavniki izrekli tople čestitke. Sledil je banket v hotelu »Kraljica Marija« v Novem Sadu, od koder so se predstavniki vlade vrnili v Beograd. * 17.000 tekstilnih delavcev zahteva skupno kolektivno pogodbo za vso banovino' Hrvatsko. Pogajanja med predstavniki hrvatskih tekstilnih delavcev in podjetij so se pričela v Zagrebu. Hočejo enako pogodbo, kakršna je bila dosežena v Ljubljani za vse tekstilno delavstvo v dravski banovini. Po nedavnih podatkih je na Hrvatskem skupno 17.315 tekstilnih delavcev in delavk. Največ jih je v Zagrebu in Hrvatskem Zagorju, dalje v Varaždinu, Splitu, Dubrovniku in na Sušaku. 18. maja ob. 20. uri TELOVADNA AKADEMIJA SOKOLA III NA TABORU * Parnik »Aleksander I.« v Budimpešti. V sredo je prispel v Budimpešto naš luksuzni podunavski parnik »Aleksander I«, ki bo poslej obratoval med Beogradom in Budimpešto. Prve vožnje se je udeležil tudi pomočnik direktorja rečne plovbe Fahrija Kulenovič z načelnikom Desimirom Kraji-novičem. V današnjem stanju je to edini parnik, ki obratuje med dvema sosednjima državama, kar se na Madžarskem smatra kot novo znamenje dobrih sosedskih zvez. Sinoči je bila prirejena na parniku večerja na čast predstavnikom madžarske rečne plovbe in zastopnikom madžarskega tiska. * V počastitev spomina blagopokojne ge. Angelce Majaronove iz Borovnice sta Konstantin in Marta Potočnik poklonila 300 din podpornemu skladu za slepe otroke. Uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju se jima lepo zahvaljuje. * Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazala gospa Josipina Rudolfova iz Slov. Konjic 100 din v spomin na ljubega sina Vla-dimirja. Iskrena hvala! * »Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi« ie naslov knjižice, katere vsebino bi moral poznati v današnji resna dobi vsak prebivalec. V spisu, ki je ponazorjen z lepimi risbami, je na kraitko in poljudno popi- »ZalfuMjena beštija« (Brodolom) velika senzacija sezije — v kino Matici. Znano je vsem čitateljem, da se res veliki umetniki le redkokdaj vidijo na platnu, tako da njihov sloves ne ugasne kmalu. Tako je tudi s prvim karakternim igralcem Amerike slavnim Charles Laugthonom. Po dolgem času prevzel je vlogo pri filmu in ga danes vidimo v najstrahovitejšem pustolovskem filmu »Zaljubljena beštija« (Brodolom«. Kakor hitro prevzame igro v filmu on, je vsaka kritika in pohvala nepotrebna. Z gotovostjo in prepričanjem gremo v kino, z zavestjo, da bomo videli res nekaj posebnega. To pot pa nam film prikazuje scene ki si jih nihče ne more zamisliti. Prepričevalno podan brodolom, razburljivi, strašni, krvavi dnevi na morju. Abnormalni gusar, kot aristokrat, kavalir, ubijalec, in zopet sentimentalni ljubimec. Samo Charles Laughton je v položaju odigrati to vlogo. Spomnite se njegovih filmov »Bedni«, »Upor na ladji Bounty«, »V znamenju križa« in »Henrik VIII« — in prepričali se boste, da je najsijajnejša njegova vloga v filmu »Zaljubljena beštija«. Seveda opozarjamo na to, da je film primeren za obiskovalce res dobrih živcev. — Premiera je danes v kino Matici. novine, poverile službeni založbi, kakor je Banovinska zaloga šolskih knjig ali kateri drugi, javno znani in odgovorni instituciji. Vsekako pa nai bi se cena določila tako. da je ne bo treba poviševati med subskripcijo. Prijatelj slovenske geografije. Zapiski Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga izdaja v redakciji Frana B a š a in Janka G 1 a s e r j a Zgodovinsko društvo v Mariboru, je s pravkar izišlim 3. do 4. zvezkom zaključil 34. letnik. Zvezek prinaša na uvodnem mestu daljšo razpravo Boga Grafenauerja »Potek vseslovenskega kmečkega upora 1. 1515. na Spodnjem Štajerskem«. Pisec razglablja in osvetljuje z nekaterimi novimi izsledki ta značilni pojav naše domače zgodovine. Avgust Pirjevec obravnava v razpravi »Ho-mileti ,Slovenskega Prijatelja'« sotrudni-ke tega lista, ki je izhajal v letih 1852.— 1883. v Celovcu ter navaja na podlagi seznama njegovega urednika Andreja Ein-spielerja tudi vse njihove šifre. Matija Mavčec je prispeval z mnogimi ilustracijami na posebnih prilogah opremljeno narodopisno razpravo »Podstenj in pri-klet v prekmurski hiši«. Nadaljnja narodopisna razprava ie iz peresa dr. Frana Kotnika, ki obravnava takozvano koalicijo pri Slovencih, se praivi. postno ied na sv. večer. Med Izvesti i poroča Fran j o Baš o novi predzgodovinski postojanki na Pobrežju pri Mariboru, ing. arh. Marjan Mušič objavlja gradivo iz dobe romantike in gotike v mariborski stolnici, dr. Fran Ilešič je zastopan z jezikoslovnim prispevkom »P. Bernard Mariborčan in p. Fr. Wagner«, ki izpolnjuje njegovo v prejšnjem zvezku objavljeno razpravo o patru Bernardu Mariborčanu. Janko Gla-ser ima v tej številki prispevek »Doslej neznana Slomškova pesem«. J. A. G. pa zapisek »Latinski silogizem kot slovenie-goriški tekst za treznost;«. Dar. Melita Pif vec-Stele razpravlja o stanju slovenske historične bibliografije. Obilna in obširna so poročila v rubriki Slovstvo. Naj omenimo samo najvažnejša: Glaserjeva ocena Kidričeve »Zgodovine slovenskega slovstva«, Stanka Bunca ocena knjige istega avtorja »Zoisova korespondenca« in dr. Josipa Tominška kritika Kidričevega Prešerna. J. Košar piše o Sovretovi zgodovini starih Grkov, Pavle Blaznik o Ko-sovih »Urbarjih salzburške nadškofije«, F. Mesesnel o Steletovih »Monumenta artis slovenicae«. Daljše poročilo je posvečeno tudi knjigi Jožeta Karlovška »Slovenski domovi«. Številko zaključujejo zapiski in društvena poročila. Kakor vsak zvezek C. Z. N., je tudi ta ilustriran. Ta najstarejša in najpomembnejša znanstvena revija severne Slovenije ie vredna vsega priznanja in široke pozornosti slovenskega izobraženstva. Dr. Anton Urbane: »Slovenska bratovščina svetega Hieronima v Vidmu iz leta 1452.« Kot poseben odtis iz »Glasnika Udruženja Aktuara kraljevine Jugoslavije« je izšla razprava znanega ljubljanskega odvetnika in juridičnega pisatelja dr. Antona Urbanca. Pisec ie obdelal v tej razpravi najstarejšo listino zavarovalno-pravne zgodovine Slovencev, namreč statut slovenske Bratovščine sv. Hieronima v Vidmu. Ta originalni rokopis hrani občinska knjižnica v Vidmu. Bratovščina, o kateri je beseda, se je imenovala »Fra-ternita degli Schiavoni«. Pisec je podrobno raziskal dokument, ga komentiral in ocenil. V podporni bratovščini, ki so si jo ustanovili Slovenci v laškem Vidmu, vidi pisec prvo predhodnico slovenskega in jugosilovenskega zavarovalstva sploh. V razpravi piše o organizaciji bratovščine in o zavarovalno pravnih elementih v njenem statutu. Ratzprava ie opremljena s falkaknilnim posnetkom originalnega teksta, z njegovim laškim besedilom, s slovenskim prevodom tega besedila in s francoskim resumejem piščevih izvajanj. sana vsa nevarnost, ki bi ji bili v slučaju vojne izpostavljeni in vsebuje navodila za ukrepe, kako si moremo zavarovati svoj dom kaj naj si slehernik pripravi in kako naj se postopa v zaklonišču. Knjižico ie že v jeseni založil »Komite tehničnega dela« (Kongresni trg 1 /II. n.) ter jo prodajajo po 5 din po vseh knjigarnah. * Dve kmetijski zbornici imajo v Banja-luki. Predsednik stare kmetijske zbornice za vrbasko banovino je za 19. t. m. sklical zasedanje. Ker pa je minister kmetijstva staro zbornico razpustil, je bila imenovana nova. Toda državni svet je ministrov razpust razveljavil. Tako imajo zdaj v Ba-njaluki dve kmetijski zbornici in ne vedo. katera je prava. Najbolj so v razdvoju denarni zavodi, ker ne vedo, katera zbornica ima pravico razpolagati s premoženjem. * Berlinska filharmonija bo 18. in 20. t. m. priredila simfonični koncert v Beogradu. Celotni orkester berlinske filharmonije ima za seboj uspešne koncerte v Pešti. v Bukarešti in Sofiji. Orkester vodi kot gost dirigent prof. dr. Karel Bohm, generalni ravnatelj draždanske opere, po rodu iz Gradca. Drugi koncert tega velikega orkestra, ki šteje 100 glasbenikov, bo v Beogradu dirigiral Lovro Matačič, direktor opere. » O človeški pozabljivosti govorijo številna pisma, ki ostanejo vsako leto na poštnih uradih, ker jih ni mogoče izročiti tistim, katerim so namenjena. Samo v Beogradu pridržijo mesečno po 1.000 pisem in po 200 zavojev, ker ni zadostnega naslova. Po določenem času pregledajo vsa ta pisma in če jih ni mogoče vrniti, jih sežgejo. Zavoje takisto pregledajo in jih shtanijo, v kolikor je to mogoče. Ce se vsebina pokvari, jo uničijo. * Pogrešajo ga. Domanjko Jakob. 40-letni posestnikov sin na Jamni pri Sv. Juriju ob Ščavnici. se ie 7. t. m. napotil v družbi s svojim bratrancem Lančičem Martinom iz Žihlave v gorice na Star: gori. kjer sta popivala do pozne ure. na o pa krenila oba viniena proti domu Na banovinski cesti sta se poslovila in šla vsak v svojo smer. Medtem ko ie Lančič prispel domov, je Domanjko neznano kam izginil. Ker je bilo takrat deževno vreme in ie potok Ščavnica precej narasel domnevajo. da je zabredel v potok in uton:l Ako je komu kai znano, naj iavi orožni-ški postaji pri Sv. Juriju ob Ščavnici. ♦ Navidezna smrt. Glina in Vrginmost imata svojo senzacijo. Nedaleč od Vrgin-mosta je umrla 741etna Petrina Crevarje-va, mati ondotnega trgovca. Mam ko so imeli vsi radi, objokovali so njeno smrt, položili pokojnico na mrtvaški oder in prižgali sveče. In že so prihajali kropilci. Sin sam je poslal v Glino svojega pomočnika, da naroči krsto a vence. Na krsti je bil napis »Počivaj v miru božjem«. Ko pa je bil voz s krsto že na pol poti, je prihi-tel nasproti na kolesu drugi pomočnik trgovca Crevarja in sporočil: starka je vstala od mrtvih, krsto je treba vrniti mizarju, da je ne bi starka videla, sicer bi umrla od groze. Mizar pa krste ni več hotel sprejeti. Naposled pa so se pogodili takole: mojster vrne polovico kupnine; če stara Petrina umre čez mesec dni, bo dal krsto za drugo polovico kupnine, če pa Petrina otane živa, ostane prva polovica njemu. Po tej salomonski rešitvi so doma veselo proslavili vstajenje stare Petrine, ki je umrla le za nekaj ur. ♦ Prvi utopljence v Savi. čeprav je letos v maju še tako hladno, da nosimo površnike, se vendar najdejo mladeniči, ki jim je tudi v hladu vroče in se zračijo na Savi. Tako je tudi v sredo bilo nekaj kopalcev blizu Trnja pri Zagrebu. Med njimi je bil 181etni Franjo Letonja. Okrog 15. ure je po solnčenju zaplaval proti sredini Save. Naenkrat je kriknil, pomahal z rekama in že izginil v vodi. Kopalci so sprva mislili, da se šah, toda ker ga le ni bilo več na spregled, so obvestili policijsko stražnico. * še o vzrokih žaloigre v Laškem. V nedeljo smo objavili izjavo g. Franca Dober-ška, moža pokojne Marije, ki je pri Laškem skočila pod vlak s sinčkom v naročju. Iz Železnikov nam k temu pišejo: Resnica je naslednja: France Doberšek ima v Železnikih 11 let staro nezakonsko hčerko, v Mojstrani pa je imel izvoljenko, kateri je obetal, da jo poroči, kadar se loči od dosedanje žene. Pošiljal ji je darove, v Mojstrano priti pa mu je bilo zabranjeno. Do-berškovo stanovanje v Železnikih je bilo zapečateno, sicer ne od sodišča, pač pa od trgovca zaradi dolgov, zapečatenje pa je dovolila pokojna Marija pred odhodom iz Železnikov. Francetu Doberšku se je v Železnikih zelo dobro godilo, toda zaradi njegovega neurejenega življenja je trpela žena z obema sinčkoma. Saj če bi se bilo ženi bolje godilo, kakor se ji je, pač ne bi bila šla pod vlak in bi bili pri njej gotovo našli kaj več denarja, kakor le bore 50 par. To so dejstva, ki jih lahko dokažejo priče iz Železnikov.« I? Llwh!1ane i— Občni zbor moške in ženske podružnice CMD za šentpeter bo prihodnji torek 21. t. m. ob 20. uri v salonu restavracije na glavnem kolodvora. Vabljeni so vsi odborniki in odbornice, člani in članice, prav posebno pa tudi ostale ljubljanske podružnice, da se pred letošnjo glavno skupščino CMD manifestira njihova složnost in povezanost. Seveda so tudi pripadniki ostalih narodnih društev prisrčno vabljeni. u— Akademija »Otrok za otroka«, ki jo prirede mestne šole v soboto 18. t. m. ob 7. uri v frančiškanski dvorani, vzbudi vsako leto mnogo zanimanja pri občinstvu. Vabimo tudi letos starše in prijatelje otrok, da si ogledajo naše malčke na odru. Izvajali bodo kratke prizore, smešne in resne, peli v zborih in posamezno, deklamirali, rajali itd. Posebno mali živ-žav iz otroških vrtcev bo pokazal, kaj že vse zmore. Dohodek prireditve je namenjen revnim otrokom. Preskrbite si vstopnice že v naprej v pisarni »Pax et bonum«. Dobe se v petek Samo za res dobre živce CHARLES LAUGHTON PREMIERA! Ob 16., 19. fn 21. uri. KINO MATICA, teL 21-24 Prvi karakterni Igralee Amerike nepozaben iz filmov a*! znamenju •riža« — »Henrik Vm« in »Upor na brodu Bounty« — v največji semsaclj! 1 ll|-W.'-"M ~ »ZALJUBLJENA BEŠTIJA« (BRODOLOM) Velefilm — močnejši od vseh Frankensteinovih filmov. Prikazuje burne, krvave dni na močjo, čudna ljubavna čustva abnormalnega človeka, aristokrata, kavalirja in ahtjfltea. Prtpravljeni bodite na nafstrahovitejše scene. od 9. do 12. in od 3. do 6., v soboto pa od 9. do 12., od 5. dalje pa pri blagajni v pasaži. u — Razstava Elde Piščančeve bo odprta samo do 23. t. m. Zato svetujemo ljubiteljem likovne umetnosti, da si razstavljena dela pravočasno ogledajo. Piščančeva razstavlja okoli 50 del (olj, monotipij in akvarelov), ki nazorno kažejo stremljenje po dovršenosti. Vstop v razstavne prostore je brezplačen. — u— Nabiralni dan ženske sekcije krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani. Jutri, v soboto, priredi ženska sekcija Jadranske straže svoj tradicionalni »narcisni dan«. Donos te nabiralne akcije je namenjen za letovanje dece. ki je potrebna morskega zraka in morskih kopcii v domovih na našem Jadranu. Naprošamo javnost, da v današnjih skrbi polnih časih daruje za plemeniti namen zbirke. u— Uprava SoKola Vič poziva članstvo in naraščaj, da se drevi ob 20. udeleži sestanka, ki je za vse strogo obvezen. Na dnevnem redu so važne društvene zadeve. Zdravo! u— Obiščimo .jutri zvečer akademijo r Taboru. Sokolsko društvo Ljubljana II!. priredi v veliki dvorani na Taboru telovadno akademijo 18. t. m. ob 20. uri s sledečim sporedom: 1. Uvodna točk . 2. ženska deca: Venček na glavi se. 3. ženski naraščaj: Grad. 4. Moška deca: Jagnje moje. 5. Moški naraščaj: Preskoki čez konja. 6. ženski naraščaj: Osmorica. 7. žer-ska deca: Vaje z vetrnicami. 8. Moška deca: Oj, leti sivi Sokole! 9. Članice: Palčko-va melodija. 10. člani: Bradlja. 11. Mošk: naraščaj: Osmorica in 12. Raznoterosti. 13. Člani: Petorica. 14. Zaključna slika. Vstopnina: 15 do 6 din, stojišča 4 din. Ker je ta akkdemija uvod v proslavo naše d<~ setletnice, priporočamo sokolski Ljubljar. obilen obisk. Zdravo! Uprava. u— Ruska Matica sklicuje za nedeljo 19. t. m. ob 14. uri v dvorani b. hotela Tivolija redni letni občni zbor z običajni. > dnevnim redom. V primeru nezadostna udeležbe bo ob 15. uri pri vsakem štev lu navzočih sklepčni ponovni občni zbor. u— Društvo zobnih zdravnikov za dra sko banovino v Ljubljani ima redni mesc ni sestanek v soboto ob 20. url pri Slami'.. Vabljeni vsi člani. (—) u— Inkasanli mestne elektrarne — tak razglaša mestno poglavarstvo — odslc ne bodo več mogli po večkrat na me-.-' hoditi k strankam zaradi plačila račun o-Mestna elektrarna zato vabi vsa odjemalce toka. nai inkasantov elektrarne ne odslavliajo več. V primeru, če ne preim -plačila takoj ob prvi predložitvi računa, mora inkasamt brez nadaljnjega odk'o: ii tok. u— Nabori mladeničev in pregled starejših obveznikov v Mestnem domu so za enkrat ukinjeni. Nadaljevanje in vr tr red bo objavljen v dnevnikih. Prizade" naj pozive shranijo. u— Pregled uniforme in volne opreme rez. oficirjev v Mestnem domu ie do nadaljnjega odložen.• u— Javna dražba zarubljenih predmetov bo 18. t. m. ob 9. uri dopoldne v skladišču na Poljanskem nasipu št. 40/1. n Interesenti so vabljeni. (—) u— BOBBY BREEN, mali šestlelr Caruso v kinu Slogi. V ribiškem pristanišču mesta San Francisca živi mimo in zadovoljno življenje sicilijanski ribič K-lo s posinovljencem Tonyjem in ljubki ' udomačenim tjulnom. V njunem živi jen-pa nastane velika sprememba, ko prick med nju Stella, žena umrlega Karlove.':' brata s svojim sinom Rudolfom- gang-sterjem v mali izdaji. Ta si je nadal nalogo napraviti razdor med Karlom in ma-lim Tonyjem. Pa tudi Stella se ne zavzema preveč za Tonyja in daje potuho Rudolfu. Dečko to bridko občuti in ko mu je le preveč se nameni zbežati od doma A še prej hoče obračunati z Rudolfom. V prepir se vmeša tudi Stella in Tonvja nepravično kaznujejo. Užaljen v =?vojem ponosu pobegne Tony od doma. Med tem sc Karlo ostro spre radi dečka s Stello in nažene njo in Rudolfa od htše. Tony se povrne domov, kjer zavlada v srečni dru-žinici spet blagi mir. To je ljubka z-sroi-ba, ki se odigrava v prekrasnem glasbenem filmu »Ribičeva pesem« .ki ga predvaja te dni kino Slcga. Tony ni nihče drugi kot mali Bobby Breen, deček z zlarim glasom, nazvan tudi »mali Caruso , ki sc ga gotovo še vsi spominjate iz filma »Očetova pesem«, ki je navdušil vse Ljubljančane za malega in zalega pevca. Beb-by Breen poje v tem filmu šest zanom'h siciljanskih popevk, ki bodo prav gotovo ugajale vsem posetnikom filma tako starim kot mladim. Premiera tega prelepega filma je danes! (—) u— Tatinska in ciganska nadloga na <,e-želi. Zadnje dni je bilo po vaseh okrog Ribnice na Dolenjskem izvršenih več vlomov in tatvin. Neznanci so obiskali hišo posestnika Franceta Kluna v Gorenji vasi in mu odnesli nekaj obleke, več parov čevljev, nikljasto žepno uro, zlato verižico in nekai drugih reči. Isti tatovi so najbrž vdrli v hišo sosede Ivane Klunove, od koder je izginilo več namiznih prtov, rut in par ženskih čevljev. Na Bregu pri Ribnici so posestniku Janezu šilcu pokradli celo zalogo je-stvin in nekai jedilnega pribora. Gostilničarju Alojzu Lovšinu na Bregu so odnesli nekaj denarja, cigaret, obleke, moškega perila, rjuh in pa harmoniko s zelenim mehom. V Grčaricah pri Ribnici so posestniku Ivanu Mihiču ukradli črn površnik, več moških in ženskih oblek ter nekaj perila. To tatvino sta po vsej priliki zagrešila dva mlada cigana, ki sta ju spremljali dve še mlajši ciganki. Ista četvorica je vlomila najbrž tudi v shrambo posestnika Ivana Križa v Grčarici. od koder je izginilo precej suhega svinjskega mesa ter nekaj loncev in orodja. Iz Gornje Radgone gr— Pevsko društvo Zarja iz Murske Sobote priredi v soboto 18. t. m. propagandni izlet v obmejno Gornjo Radgono. Istega dne ob 20. priredi v posojilnični dvorani pevski koncert pod vodstvom dirigenta g. Milana Grma iz Murske Sobote. Narodno zavedno občinstvo v Gornji Radgoni se poziva, da se te prireditve rdrleži v čim večjem številu in zlasti po-■ i \ s-verni koncert slovenske pesmi. Ponarejeni petstotaki tudi v Prekmur]*! Neki kmečki Sant jih je hotel spraviti kar 2© v promet Murska Sobota, 36. maja. V obmejnih šalovcih je prišel na bin-koštno popoldne v neko trgovino r. lajši kmečki fant. Kupil je cigarete in tobak ter hotel plačati z novim bankovcem za 500 din. Trgovcu pa se je takoj zbudil sum, da z bankovcem ni vse v redu. Zadržal je fanta z izgovorom, da mora poiskati drobiž, medtem pa je poslal po orožnike, ki so fanta trdo prijeli in preiskali. Pri njem so proti pričakovanju našli velik plen. Fant je imel pri sebi 20 ponarejenih bankovcev, ki so imeli vsi iste napake pri številkah. Ob'astva so uvedla obširno preiskavo, ki je dognala izvor bankovcev. Nekaj sokrivcev so že aretirali. Preiskava se seveda nadaljuje. Kakor po navadi se isfolfalsc izgovarja na alkohol Javorje, 16. maja. Javo fje Loke nad 20 km od- daljen; asica v Poljanski dolini. Nedav a je bila vas prizorišče krvave. .da med mladeniči. Posest- nikov sin Eržen Janez, po poklicu šofer, je srečal 26-letnega Dominika Stihija. Mladeniča sta se sprla in štibelj je s ko-iličem sunil Eržena, da se je prevrnil na smrekove hlode ob cesti in dobil manjše poškodbe na glavi. Eržena je to ujezilo in je hotel s štibljem obračunati. Skočil je k nekomu sosedu, vzel tam rovnico in se vrnil, da obračuna s štibljem, ki ga pa že ni bilo več nikjer. Medtem sta si prišla v lase že dva druga fanta. Iz vasi Muiave je prispel neki Kos .Janez, ki ga jc zagledal s svojega dvorišča posestnike •• sin Tavčar Janez. Tavčar je zaračH st:rih račun jv takoj planil nad Kesa, čf;;: Ta je tudi potreben«. LTdaril je Kost s kolom po rami. kaj več pa že ni mo- gel storiti, kajti v spor se je vmešal še Etžen in z ušesom rovnice z vso silo lopnil po Tavčarju, ki se je zgrudil nezavesten na tla. Po sirovem činu sta Eržen in Kos izginila. Sosedje so poklicali na pomoč zdravnika dr. Milana Gregorčiča, ki je Tavčarju nudil vso pomoč in odredil, da so poškodovanca prepeljali v bolnišnico, kjer je bil operiran na glavi. Operacijo je Tavčar prestal, ali nastopile so komplikacije in zdravniki so svetovali svojcem, naj ga prepeljejo domov, ker zanj bržčas ni več pomoči, življenje v Tavčarju je v resnici hitro usihalo. Kmalu po prevozu domov ie izdihnil. Napadalca Eržena so orožniki aretirali. Eržen svoj napad na Tavčarja priznava, a se izgovarja predvsem na štiblja. Kako je mogel udariti Tavčarja z rovnico po glavi, pa da se ne spominja, češ, da je bil zmešan od alkohola. li Celja j stvu, kjer je opravljala svojo službo vestno j in natančno. Vsi, ki so jo poz: — Pozdrav hrvatskim književni Kom v Laškem in Celju. V sredo ob 13.52 se je odpeljala deputacija Celjskega kulturnega tedna z vlakom iz Celja v Laško, kjer je pričakala hrvatske književnike, ki so se vozili z brzim vlakom na recitacijski večer v Maribor. Celjani so spremili odlične hrvatske goste do Celja. Na celjskem kolo ivoru je bil prisrčen pozdrav, ki sta mu prisostvovala tudi dva zastopnika Umetniškega kluba v Mariboru. Na kolodvoru se je zbralo tudi mnogo občinstva. Po prisrčnem slovesu so sc- odpeljali hrvatski književniki v spremstvu obeh zastopnikov r.iai iborskega Umetniškega kluba v Maribor. e— Obvezen sokolski zbor. V soboto IS. t. m. ob 6. zjutraj bo na dvorišču mestne csnovne šole poleg sokolske telovadnice obvezen zbor vsega članstva in naraščaja Sokolskega društva Celja matice. Zbor bo ob v akem vremenu. Sokolsko društvo Celje matica poziva brate in sestre, da pridejo točno ob napovedani uri na zbirališče in pr inesejo s seboj izpolnjen kupon poziva, ki so ga prejeli po pošti. Oni, ki bi bili zaradi bolezni zadržani, naj izpolnjen kupon oddajo drugemu, da ga bo na zbirališču izročil društvenemu činitelju. Ti bodo posebej popisani zaradi naknadne ugotovitve. C'r bi kdo zaradi menjave stanovanja ali 1 akor že koli res ne dobil poziva, ga ta okoliščina nikakor ne oprošča obveznega z' ora. Udeležba je za vsakega člana, čla-nico. naraščajnika in naraščajnico brezpogojno obvezna. e— šentjakobeani iz Ljubljane bodo v nedeljo ob 20. uprizorili v Mestnem gleda-1... '-m v Celju izvrstno pripravljeno Nušiče-to veseloigro »Ujež«, s katero so dosegli v Ljubljani izreden uspeh in so jo v eni sezoni ponovili tridesetkrat pred razprodano 1 o. Ker je za to prvo gostovanje Šentja-1. bskega gledališča veliko zanimanje, kupi'e vstopnice že v prodaji v knjigarni Goli ■'■ar. Oglejte si v celjskih izložbah razstavljene jo poznali, jo bodo olrianili v trajnem spominu, žalujočim svojcem, zlasti g. prof. Kosu, naše iskreno sožalje! a— Maturanti s slovensko j»esmijo s«ozi Maribor. Pri kavarni »Astoriji« so se zbrali, potem pa so se uvrstili v številno skupino z rdečimi nageljni in korakali s pesmijo in ob sviranju harmonike po mariborskih ulicah. Občinstvo je maturante prisrčno pozdravljalo. a— Za prvenstvo Slovenske šahovske zveze. V nedeljo 19. t. m. ob 14. uri bo v Mariborskem dvoru finalno tekmovanje, pri katerem se bodo preizkusili najboljši šahisti mariborskega »Vidmarja« in Ljubljanskega šahovskega kluba. a— Posestno gibanje. Soproga inž. Fri-daua je kupila od gospe dr. Robičeve vilo in posestvo na Pohorju za 425.000 din. Posestne spremembe prometna komisija še ni potrdila. a— Prve letošnje črešnje na mariborskem trgu. Is Dalmacije so prispele te dni prve pošiljke letošnjih črešenj. Prodajajo jih po 16 din za kg. a— Kaj podeduje otrok od očeta in od matere. O tej zanimivi temi predava dre- vi ob 20. v dvorani Ljudske univerze znani biolog univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. ' a— Metulj v zametku. To pomeni v grščini Cliryseios, po čemer je povzel naš pisatelj R. Golouh naslov za svoje novo odrsko delo »Chrysalida«. Za krstno predstavo 18. t. m. je veliko zanimanje. Režira J. Kovič, odrsko glasbo vodi voj. kapelnik J. Jiranek, plesne vložke pa A. Harasto-vič. Za gledališki oder svojevrstna igra že sama po sebi zahteva tudi izvirno inscena-cijo, ki jo je nabavila gledališka uprava poleg kostumov. Iz Ptuja j— Dramsko društvo uprizori drevi ob 20. v gledališču zadnjo predstavo v letošnji sezoni, in sicer reprizo Levstikovega »Martina Krpana«, ki sta ga dramatizirala Emil Smasek in Fran Žižek. j— Muzejsko društvo bo imelo svoj občni zbor v ponedeljek 20. t. m. ob 17. v Fer-kovem muzeju z običajnim dnevnim redom. j— Sreski odbor Rdečega križa Ijo imel na Telovo v Ljudskem vrtu veliko prireditev v korist Rdečega križa. Vabljeni vsi. j— popravila na mostu čez Dravo. Od lanske jeseni se vršijo na ptujskem mostu večja popravila, zaradi česar je že tako ozki most za promet odprt le na polovico širine, kar povzroča zlasti pri težjih vozilih velike ovire. Zadnje dni so začeli že tlakovalna dela in je upanje, da bodo morda še letos ta dela dokončala. Menda bi bilo dobro, če bi se zaposlilo pri delih na mostu nekoliko več delavcev in bi se tako izgotovitev nekoliko pospešila. j— Rodbinska žal°igra. Bezjak Ivan, 56 letni mož posestnice iz Podgorcev, je precej znan gost sodnih zaporov, saj je v teku dosedanjega življenja presedel že nad 15 let ječe. Razumljivo, da se je žena možu zaradi odsotnosti zelo odtujila. Zdaj je ravnokar odsedel 31etni zapor, v tem času pa se je v hišo priselil neki Konrad Roškar, ki je nadomestoval gospodarja. V nedeljo so v domači hiši vsi trije popivali. V trenutku pa je Roškar nameril na Bezjaka avtomatično pištolo ter je Bezja-ka hudo ranil v glavo in v roko. Ranjeni trdi, da sta bila Roškar in žena zmenjena, da ga ubijeta, vendar pa se jima to ni posrečilo, ker je bil Roškar pijan in ni dobro meril. K i n e m a t o g r a SI Ptuj. Zvočni kino bo predvajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 16., pol 19. in pol 21. češki film »Božji mlini« s Stepničkovo v glavni vlogi. Za dodatek filmski žurnal. Novo mesto. — Kino »Dom« v Sokol-skem domu bo predvajal danes in jutri ob 20.30 ter v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni film »Olimpijado« II. del. Tisoči najboljših športnikov in telovadcev sveta s svojo mladostno lepoto in dovršenim izvajanjem vzbujajo navdušenje gledalcev. Predigra: Univerzum tednik. slike! e — Slovenska šolska matica je v po- ča titev 20 letnice smrti blagopokojnega ravnatelja Hinka Schreinerja darovala ljudski dekliški in deški šoli v Št. Juriju ob j. ž. 200 din za revno šolsko deco namesto venca na pokojnikov grob. Šolski vodstvi se za velikodušni dar najiskreneje zahvaljujeta. e— Sokolski majniški izlet. Sokolsko društvo Celje matica bo priredilo v primeru lepega vremena v nedeljo 19. t. m. izlet za članstvo in naraščaj v Laško in od tam p eko Sv. Jederti v Hrastnik. Odhod z juti anjim vlakom ob 6.40, povratek iz Hrastnika z večernim vlakom. Udeležence bo veselilo. če bi se jim pridružili tudi bratje in sestre iz Laškega in iz onih društev, ki so v bližini krajev, koder bodo potovali. e— Marijina cerkev dobi električno uro. Na stolpu Marijine cerkve postavljajo sedaj ogrodje za namestitev električne ure Z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon od 30. aprila t. 1. so spremenjene številne poštne pristojbine v notranjem in mednarodnem poštnem prometu. Nove poštne pristojbine so objavljene v Službenih novinah od 15. maja in so s tem dnem stopile v veljavo. Tiskovine Predvsem se poviša pristojbina za tiskovine, ki znaša odslej v notranjem prometu: do 50 gr 0.59 din (doslej 0.2-5 din), do 100 gr 1 din (doslej 0.50), do 150 gr 1.50 (doslej do 150 gr 0.75 din), do 200 gr 1.00 din, do 250 gr 1.23 din, do 500 gr 2.25 din (doslej 1.50 do 2.50 din), do 1000 gr 4 din (doslej 2.75 do 5 din), do 2000 gr 7 din (doslej 5 do 10 din) in do 3000 gr 10 din (doslej 10 do 15 din). V mednarodnem premetu znaša pristojbina za tiskovine 0.75 din za vsakih 50 g teže (doslej 0.50 din). Pristojbina za odtiske za slepce znaša v notranjem in mednarodnem prometu do največje teže 7 kg za vsak kilogram ali del kilograma 0.25 din. Poslovni papirji Povišane so pristojbine za poslovne papirje, ki znašajo odslej v notranjem prometu: do 100 gr 1.50 din (doslej 1 din), do 250 gr 1.75 din (doslej do 200 gr 1 din, do v stolpu. Dosedanjo uro, ki je bila docela J 250 gr 1.25 din), do 500 gr 2.50 din (doslej pokvarjena, bodo te dni odstranili. e— Kazstreljevanje. Po sklepu mestnega Sveta so začeli te dni razstreljevati velike skale ob vznožju Starega grada na ovinku ceste nad Savinjo v bližini športnega igrišča pri »Skalni kleti«. S teh skal se je že več let drobilo kamenje in je ogražalo ljudi in vozila. Kamenje, ki ga bodo pridobili, bodo porabili za obnovo ceste, ki vodi na mestno pokopališče. e— Kocbekov dom na Korošici ie /aort. Frischaufov dom na Okrešlju pa je ob sobotah popoldne ter ob nedeljah in praznikih ves dan odprt. e— Nesreča pri vozu. Ko je 281etni posestnikov sin Franc Stražar iz Grajske j vasi pri Gomilskem popravljal v srečo ve- i ligo pri vozu, ga je veriga stisnila za desno roko in mu odtrgala del kazalca. Stražar se zdravi v celjski bolnišnici. 15.'! III. umetniški teden. Drevi ob 20. uri večer mariborskega tria Klasinc-Polja-nec-Bajde. Juti i bo krstna predstava novega Golouhovega odrskega dela. V nedeljo pri Orlu občni zbor Umetniškega klu-ka z razglasitvijo podeljenih nagrad. Razstava v Sokolskem domu je odprta do 25. t. m. a— Najstarejša Mariborčanka je umrla. V Trubarjevi ulici štev. 9 je preminila v visoki in reriki starosti 94 let vdova po višjem kaznilniškem pazniku Katarina Bašlova. Pokojnica je bila menda najstarejša Mariborčanka, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! a— Mati in hčerka sta umrli. Na posledicah preranega poroda je preminila blaga gospa Malka Kosova, soproga profesorja in akademskega slikarja prof. Ivana Kosa. Z materjo je umrla tudi hčerkica Marijica. Po nedavni smrti Kosovega očeta je doživela Kosova rodbina nov težak udarec usode Pokojnica je bila blaga, vzgledna žena. zavedna narodnjakinja. Uslužbena je bila pri mestnem knjigovod- 1.50 do 2.50), do 1000 gr 4 din (doslej 2.50 do 5 din), do 2000 gr 7 din (doslej 5 do 10 din). V mednarodnem prometu znaša pristojbina za vsakih 50 gr ali del te teže 0.75 din (doslej 0.50), najmanjša pristojbina pa 4 din (3 din). V prometu z Grčijo, Rumu-nijc- Turčijo in Ceško-Moravsko pa znaša pristojbina za vsakih 50 gr in del te teže 0.50 din, najmanjša taksa pa 3 din. Blagovni **zorci Za blagovne vzorce se tarifa prav tako pov iša. Po novi tarifi znaša pristojbina do 100 gr 1 din, do 250 gr 1.50 din in do 500 gr " din (doslej se je stopnjevala tarifa od 100 do 450 g in je znašala pristojbina 0.50 do 2.25 din). V mednarodnem prometu znaš tarifa za blagovne vzorce za vsakih 50 gr 0.75 (doslej 0.50). najmanjša pristojbina pa 1.50 din (doslej 1 din). Le za Grčijo, Rumunijo, Turčijo ln Ceško-Mo-ravsko velja pristojbina 0.50 din za vsakih 50 g in najmanjša pristojbina 1.50 din. Mešane pošiljke Akc pošiljka vsebuje tiskane stvari, bla-kovn~ vzorce in poslovne papirje, tedaj se plačo- pristojbina za poslovne papirje; če pa vsebuje pošiljka samo tiskovine in blagovne vzorce, tedaj se plača do teže 500 gr pristojbina za blagovne vzorce, prelet- te teže pa se uporablja tarifa za tiskane stvari Poštne nakaznice Preoej so povišane pristojbine za poštne nakaznice.Pristojbina za 100 din znaša 3 din (doslej do 50 din 1.50 din, do 100 2 din), do 500 din 5 din (doslej 3 odnosno 4 din), do 1000 din 7 din (doslej 5 odnosno 6 din), do 2000 din 9 din (doslej 7 odn. 8 din), do 3000 din 11 din (doslej 9 odn. 9.50 din), do 4000 din 13 din (doslej 10 odn. 10.50 din) in do 5.000 din 15 din (doslej 11 odn. 11.50 din). Za poštne nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznico znaša v krajih, kjer se izjaačilo vrši na domu, pristojbina za iz- plačilo do 100 din 1 din, do 1000 din 1.50 din, do 3000 din 2 din, do 5000 din 3 din in za večje zneske, ki se po posebnem dovoljenju izplačajo na domu 4 din; v krajih, kjer se izplačilo vrši na pošti, pa znaša pristojbina za izplačilo do 5000 din 1 din in preko 5000 din 3 din. Te pristojbine se poberejo v porto znamkah na namembni pošti. Paketi Tarifa za pakete je prav tako povišana, obenem pa je razširjena tudi za pakete preko 15 do 25 kg. Za pakete v teži do 1 kg znaša pristojbina 5 din (doslej 4), do 3 kg 9 din (7), do 5 kg 13 din (8), do 10 kg 20 din (doslej do 7 in pol kg 9 din, do 12 kg 13 din in do 15 kg 17 din), do 20 kg 36 din in do 25 kg 55 din. Za odkupne pakete plačo pošiljalec še pristojbino 1 din. Nujna dostava Z^ nujno dostavo paketov v ožjem dostavnem področju znaša pristojbina do teže 5 kg za vse pošte 10 din, za pakete preko 5 kg pa v Banjaluki, Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Nišu, Novem Sadu, Sarajevu, Skoplju, Splitu in Cetinju 15 din. v ostalih krajih pa se plača pri nujnih paketi'! preko 5 kg pristojbina 5 din za nujno dc stavo obvestila. V širšem dostavnem področju se plača za pisemske pošiljke, vrednostne papirje, nakaznice in pakete do 1000 din vrednosti in 5 kg teže po oddaljenosti, in sicer: do 3 km pn dnevni dostavi 12 din, pri nočni dostavi iS din; do 5 km pri dnevni dostavi 20 din, pri nočni dostavi 30 din; pri oddaljenosti preko 5 km se plača za vsak nadaljnji kilometer pri dnevni dostavi 4 din in pri nočni dostavi 6 din. Za pakete preko 5 kg teže in za pakete izpod 5 kg teže, toda z vrednostjo preko 1000 din, se nujno dostavlja s posebnim selom samo obvestilo. Isto velja tudi za vrednostna pisma v vrednosti preko 1000 dinarjev Ostale pristojbine Za poročilo o nevrotljivosli paketa sc plača v notranjem prometu pristojbina 4 din, za kupon za odgovor v mednarodnem prometu 8 din, za post-restantna pisma in d'>p srnce 1 din in za postrestantne pripo,-ročene pošiljke, vrednostna pisma in nakaznice ter pakete 2 din. Ležnina za pakete do 1000 din vrednosti znaša 2 din, za pakete preko 1000 din vrednosti 3 din, največja pristojbina za ležnino pa 90 din. Pristo jbino za porc"ilo"o prispelem paketu ali vrednostnem pismu plača pošiljalec pri izročitvi in znaša ta pristojbina 1 din. Pri dostavi vrednostnih pisem in paketov na domu plača prejemnik za vrednostna pisma do vrednosti 5000 din 1 din, do 10.000 din 2 din in preko 10.000 din 4 din, za pakete pa do 5 kg teže 2 din, do 10 kg 4 din in do 25 kg 5 din. Za posredovanje pri uvoznem in izvoznem carinjenju znaša pristojbina od paketa 9 din od pismo-nošne pošiljke pa 7.50 din. Za pisma z označeno vrednostjo, ki se pošiljajo v inozemstvo, se plača pristojbina za priporočeno pismo in taksa 9 din za vsakih 5400 din ali 300 zlatih frankov vrednosti ali del te vrednosti. Za škatle z označeno vrednostjo, ki se pošljejo v inozemstvo, znaša pristojbina po teži 4 din za vsakih 50 gr, najmanjša taksa pa 14.50 din; poleg tega je plačati priporočilno takso in takso po vrednosti kakor za pisma z označeno vrednostjo. Nove takse so stopile v veljavo 15. t. m., razen pristojbin za nujno dostavo pošilj v širšem dostavnem področju, glede katerih bo še objavljeno, kdaj bodo stopile v veljavo. Kontingenti po trgovinskem sporazumu z Madžarsko Službene novine objavljajo uredbo o trgovinskem in plačilnem spe azumu z Madžarsko, ki je bil podpisan 10. aprila t. 1. v Beogradu. Priloga k temu rpora-zumu vsebuje tudi kontingent? za izvoz našega blaga v Madžarsko in za uvoz madžarskega blaea v našo državo. Kontingenti za izvoz našega blaga so naslednji: sveže morske ribe 2') 1o:i. ribe v salamuri 200 tcn. suhe češplje 500 ton. neoluščeni orehi 400 ton. sardine v cliu 50 t'en, surove ko/e od ovc in iaenje! 440 ton. drva 30.000 ton. oglje 12.00) ton, jamski les 2000 ton. okrogli les cd lictnatr severne agrarne 47.75—50.r>0 (49.50), 6"/„ begluške 69.50 — 70.50 (70). 6->/« dalm. agrarne 60.50 — 61.25 (60.50 — 61. 6" /„ šumske 60. 50—62 Narodna banka 7900 bi. (7900 — 7950) PAB -—(175). 106-. 3.20 ško- Blagovna tržišča ŽITO "+ Chicago, 16. maja. Začetni tcča.ii: pšenic3: za maj 87.50. za julij S7. za sept. 88.50; koruz«: za Julij 63 63.50. + Wfnnipcg, 16. maja. Začetni tečaji: pšenic3: za maj 75.25, za julij 76.50, za sept. 79. + Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška okolica Novi Sad 249 — 251; sremska 243 — 251; slav. 249 — 251; ban. 249 — 251; baška ladja Tisa 251 — 253. Rž: baška 200 — 202. Oves: sremski 194 — 196; slavonski 196 — 198. Ječmen; baški in sremski 64/65 kg 204 — 206. Koruza: baška 190 — 191; par. Indjija 189 — 190. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 362.50 — 372.50; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50; »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180; Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440. PriMIžna fronta na zapadu Mavore« Emmtt^ f 'n. Hoooc««" J. ? Zwol\e i jter^nv? Y ^ Oirabi-ucl«. .(otterdam Vlisun^o Oite^dc/ aarl*ny® - jf;. .e.dcn Hilver.urr, £ Enich^f C: MG« ,4l t" Brc^ Tilbur^' V EindJioven gijJoilbuVc ^Essei VenJoZh " • ) s ®Bochum . 3>lDuiibws Essd M Vrt, ve" „Elber(e!d ' J ( W4ltr'°wav\ Nimur Verv?ei-s«v. . A Charlero« cAj^5 MaUedvo " V J V*1 \ Tr.er X." UJ \ ii/ Kreumach ^ Z Izpraznjena učiteljska mesta Beograd, 16. maja. p. »Službene Novine« so canes objavile natečaj za izpraznjena učiteljska mesta. Prošnje je treba vložiti do 25. maja. Iz državne službe Beograd, 16. maja. p. V sodni službi so premeščeni za okrožnega sodnika v Celju Slavko Papež, doslej sodnik sreskega sodišča na Vranskem, s tem. da se mu položaj v skupini 4/1 priznava retroaktivno od 8. marca 1939 dalje, pristav Milan Zinaver iz Dolnje Lendave za sreskega sodnika v Kostanjevici, pristav Matija Dolničar iz Ma-renberga za sreekega sodnika v Dolnji Lendavi. Upokojen je bil glavni arhivar železniške direkcije v Ljubljani. Karel Podboj. Vojno razdejanje Oddelek vojaštva koraka v vas, ki jo je sovražnik porušil do tal Nizozemske kolonije Ogromna posest v Spričo vojno, v kateri se nahaja Nizozemska z Nemčijo, se mnogo govori o nizozemskih kolonijah, ki so v zadnjem času izvor nekih napetosti med Japonsko in Ameriko. Nizozemska je lastnica velikih azijskih otočij (Sundski otoki in Moluki). Ti otoki tvorijo ttkzv. »Nizozemsko Indijo«. Površina otočja znaša nad 1 milijon 900.000 četvornih km. Glavni otok je Sumatra, za njim pride Java s prestolnico Be.taviio in znanim pristaniščem Surabajo. Tudi večji del ogromnega otoka Borneo je nizozemska posest, nadalje Celebes, Bili. Lam-brok. Soemba, Soer bava Flores Tenib-er, VVctter in polovica otoka Timora. Mašita Keneerti, radijske oddaje in razstave Stolctnico, od kar se je rodil Čajkovski, proslavljajo v Rusiji že celo vrsto tednov z neštetimi koncerti njegovih del. radijskimi oddajami, opernimi izvedbami in razstavami. Celo film, ki se tiče cajkovskega, so izdelali. Razstave Cajkovskega imamo v manjšem obsegu po celi Rusiji v velikih mestih, največja je tista v Puškinovem muzeju v Moskvi. Posebnost te razstave je ta, da je »radioficirana«, kakor se glasi sovjetski strokovni izraz, to se pravi, obisko- erlooške one< V kraju Vaterlooju, v bližini Bruslja, kjer se je bila znamenita bitka, je pred kratkim neka znamenita hiša postala žrtev prometnih razlogov. Podrli so jo. To je bil hotel »Jean de Nivelles«, v katerem je bilo 1.1815. po bitki pri Belle-Alliance mnogo ranjenih Francozov. Vojvoda VVelling-tonski je v tem hotelu sestavil svojo depešo o zmagi, ki jo je poslal v London. Pozneje .ie hišo prevzela država in jo uredila za orožniško postajo. valeč ne gleda samo predmetov, ki spominjajo na življenje velikega skladatelja, temveč obenem posluša tudi nevidno izvajanje njegovih del. Silno dosti je na razstavi slik, ki kažejo nesmrtnega mojstra ruske glasbe, in sicer večinoma iz dobe, ko je bil na višku slave, malo sklonjenega naprej, kakor da sprejema aplavz navdušene množice. Dosti je tudi bežno zapisanih glasbenih skic v beležnicah, listov z energičnimi korekturami skladb, pisem in podobnega. Otroško pesem »Kukavico« je mojster zapisal pri čitanju neke zbirke pesmi takoj poleg natiskanih verzov. Njegovi dnevniki so odprti na kakšni zrrtčilni strani, n. pr. nekje, kjer pravi: »Od Mozarta ljubim vse«, ali pa nekje, kjer izraža v New Yorku svojo tremo pred izvajanjem njegove suite, čeprav je bil to že tolikokrat prej dirigiral. Refssrma v bsIgarsScem zgaenens prometu Kakor poročajo sofijski listi, preide bolgarska zračna plovba v kompetenco vojnega ministrstva. Doslej je bila podrejena železniškemu ministrstvu. Most preko Meuse pri Namurju v Belgiji Sedem dni v in Južni Ameriki Od moluških otokov je največji Malma-; her, dalje Soela, Boeroje, Ceram ter zapadni del Nove Gvineje. Vsi ti otoki imajo nad 60 milijonov prebivalcev. Na severu Južne Amerike ima Nizozemska kolonijo Guyano z mestom Panamari-bo. Poleg tega razpolaga Nizozemska v Južni Ameriki še z otoki: Curacao, Aruba in Boanire. Glavno mesto teh otokov je Vilemstad na Curacau. Kolonijalna posest Nizozemske je po razsežnosti ogromna. Nizozemska država v Evropi je v primeri s temi kolonijami naravnost majhna, saj meri po površini komaj 34.222 kvadratnih kilometrov. Doslej je veljal albatros za tisto ptico, ki vzdrži najdalj časa v zraku. Albatros potuje celih pet dni, ne da bi se ustavil. Sedaj pa se oglaša nei ameriški ornitolog, da ta rekord pristoji ptici fregatnici. Ta velika ptica, ki živi na oceanih med povratnikoma, vzdrži na svojih periodičnih potovanjih celih sedem dni brez počitka. Od časa do časa švigne kakor strela na valove, da si ujame kakšno ribo. Najbolj čudno pa je to, da ptica na teh neprekinjenih potovanjih ponoči vendarle spi. Njene peruti, ki imajo cele štiri metre raz-petine, plahutajo tedaj namreč avtomatično dalje . . . Zavoljo nogometa je zamudil poroko V majhnem lotiškem mestu bi se morala izvršiti poroka. Nevesta, starši in svatje so bili že zbrani v cerkvi, samo ženina ni bilo, čeprav so njegovi starši rekli, da je že davno odšel zdoma. Po dolgem iskanju so ga končno odkrili na nogomet- j nem igrišču, kjer je sodeloval pri neki tek- | mi. Dejal je, da je v svoji vnemi za igro ! popolnoma pozabil, da se mora ta dan poročiti. Seveda so ga potem nagnali, da je pohitel v cerkev. Podzemske shrambe za letala r S^Tlfet ^ "v >. I Glavna pošta v Varšavi obnovljena Glavno pošto v Varšavi so popolnoma obnovili in deloma povečali. Poslopje so 1.1914. začeli graditi Rusi, med svetovno vojno so ga dokončali Nemci. V lanskem septembru ga je vojna skoraj porušila. Maginotcva črta ISSlvsliiiiS MMk V sedanji letalski vojni med nasprotnima taboroma na zapadli igrajo pomembno vlogo podzemska skrivališča za letala. Naša slika prikazuje takšno shrambo nekje v Franciji loS letna Italijanka i^gg^-o^nnnvnmMacia* cMtamHHRnrAariaBaMia«w ur« a -u Lani jo je povozil avto, pa je le oklevala V Faenzi jc slavila te dni 108-letnico svojega rojstva neka Fortunata Righizzi-jeva. V tako visoki starosti je duševno in telesno še popolnoma čila, kar je razvidno že iz tega, da hodi s svojo 80-letno hčerjo vsak dan po faenških ulicah in si služi z razkazavanjem raznih čarovnij svoj vsakdanji kruh. Sredi junija lanskega leta je Righizzije-vo povozil neki avto. Zlomil ji je desno nogo in prizadejal težko poškodbo na glavi. To rano so morali zašiti s 113 šivi. Mesec dni je ležala ponesrečenka v bolnišnici, potem' se je vrnila k svojemu poklicu kot »potujoča čarovnica«. Nje mož je padel kot 60-Ietnik in stotnik garibaldincev pii naskoku na Rim leta 1870. V zakonu sta imela Rigliizzijeva 14 otrok, štirje sinovi so obležali na bojnih poljanah svetovne vojne, prvi kot stotnik, drugi kot višji narednik, tretji kot kaplar in četrti kot navaden vojak. Tudi ostali otroci so pomrli razen ene hčere, ki živi sedaj s svojo materjo. Ga. Fortunata trdi, da moraš, če hočeš ostati tako dolgo na duši in telesu čvrst, vsak dan popiti liter vina in pojesti mnogo špagetov. Za bližnji čas ima 108-letnica celo namen potovati, in sicer namerava na povabilo polkovnika garibaldincev, ki je bil bojni tovariš njenega moža. potovati k posvetitvi Garibaldijevega mavzoleja na Janikulu v Rimu. 1 SNEŽNA S/PSI. 2. OS8uR,%K/-CCZD S V/S. C/?/v/ L.ES i/£rrt pa L Ar- SO*IA. 5 B/ČHSKA S"OMA £/a/n. € -KSTUHL \ Vx-v , -» lunsttr n t** ' dKlevp jI** x V"* ^ l/rrTp^V ^ o i/ i :ii-+<-o ar /Vliiiipk^'^ , p, v i j w /tiodea r f o ~Wcrn?i. Oden- V P v ► M', o VV" "A^fj,, 6] um IjJžšfeUm ?'/ lim. S'rjStKK rA « " \/ [U1^ >r i t i/ *— V S-ras^irA*\,f r/_---=3 % \amMim i t-mret lun /"N/^^. X > / S-jse/ <£■ \f jr A f A iH. Zapeljiva iti&ška obleka Nenavaden beg Iz ženske kaznilnice i r do v tolm ZGACrV/ C3/74 v.'? v/ PA i M A 3 S V O TO','A CAr A 'ričujoča zemljevida z narisom Sicgfrle-ove črte in Mag.notovp linije na::ori:u olmačits sct!ar. f h Frank Wedekind se je hotel nekega dne v Monakovu popeljati s kočijo. Komaj je vstopil, se je konj dvignil na zadnje noge, začel ie brcati, na grotesken način poskakovati. končno se je vrgel na tla in pomolil vse štiri od sebe. Pisatelj je počasi stopil iz voza in je vprašal kočijaža z glasom človeka, ki se zanima za cirkuške predstave: »Ali je to vse, kar zna vaše kjuše ?« "SAIC S AN ENA i^olSH Aa ' X. Mm ^mmišu Ob nabrežju >:Morda želi gospoda napraviti majhen izlet proti minskemu polju?« (»II Travaso«} HICHEL ZfiVAOOt 114 Don Juan ivOMAN. Stražarji ob znožju sramotišča so se pomenko-valiin cepetali z nogami, da bi se ogreli. Govorili so o vsem, samo o ubogem Jakominu Corentinu ne. V nekem zvoniku je udarila ura pol enajstih. Spet je minilo nekaj časa. »Čas bo, da odvežemo tega potepuha,« je rekel poveljnik straže. »Treba ga je odvesti nazaj v ječo. Prav za prav bi bilo bogme vse eno, kje prebije teh nekaj ur, ki mu jih je še živeti.« »Ko bi ostal tu, bi si prihranil pot.« »Samo vrat bi mu bilo treba iztegniti,pa bi bil obešen.« »Podvizajmo se!« je rekel poveljnik. Dva ali trije vojaki so krenili proti lestvici, ki je vodila na ploščad. »Na pomoč!« so tedajci zavreščali daljni glasovi. »Morilci! Razbojniki! . ..« Začulo se je hropenje. preklinjanje in žvenket mečev. »Hejo!« je kriknil poveljnik straže. »Skočite fantje! Pa hitro!« Vsa četica je planila v noč. Ob sramotišču sta ostala samo dva stražnika, ki sta preplašeno strmela v temo, da bi videla, kaj se bo zgodilo In tisti mah je padlo po njiju kakor vihar... Siro-a*aka s® »iste utegnila ovedeti. kdaj sta dobila ! vsak svoj strahoviti udarec po glavi. Pankracij Brazgotina in Lure Neboiša sta znala polagati pesti na pravo mesto, kadar je bilo potreba .. V i istem trenutku je pridrevil nekdo tretji, c-kvetna senca se je vzpela po lestvici — k akor bi mignil, so bile vrvi okrog Jakomina Corentina poiezane in Bel-Argent mu je dejal: »Nikar tako ne zijaj, nosan! Vzemi podplate pod pazduho! In ne obiraj se mi. ti mnogožvnec!« Dasi osupli Jakomin še ni do dobrega razumel, kaj se godi, je vendar nagonsko uganil, dr- mo. a nabrusiti pete, ako hoče ubežati konopcu Storil ie torej, kar so hoteli od njega, in ceTo to! kmj ja-drno, da so ga rešitelji komaj dohajali. Komaj pa so se oddaljili od Trabc' ; ke^r> križa in prisopihali na varen kraj, kier so imeli gotovost, da so ušli stražarjem, se je Jakomin sesedel in omedlel. »Pha, nič mu ni,« je rekel Lure. »Tudi jaz sem vsaki krat omagal ko sr>m se bil rešil zanke,« je dejal Pankracij; »a takšna slabost ne traja dolgo. Najboljši dokaz je to, da sem zdajle tu, nared, da znova začnem.« »Misel, da sem jel klicati na pomoč ni bila napačna,« je rekel Bel-Argent, ki se je držal za trebuh. »Priznajta, dobro sem jo pogodil!« On je bil tisti, ki se je bil spomnil in z dozdevnim bojem v temi premotil stražarje. Toda Lure in Pankracij takisto nista marala odnehati od zasluženih lavorik. »Ho, ho,« je menil Lure, »to ni Bog si ga vedi kaj. Vsi rokovnjači vemo, da je treba stražarskim butcem '•■'co zcklicati: Razbojniki! Morilci!' pa že bezljajo k :kor neumni. Glavni opravek sva imela midva z onima dvema, ki sta stražila sramo-tišče. .« )^C's1a ;esr:;ca « je pritegnil Pankracij. »Klic na pomoč t stc\ra ukana, ki te pri redarjih nikoli ne pusti na cedilu. Zas ran udarcev se pa lahko po-iiv .i'va. da sta zalegla.« Ko so t-'ko prerešetali svoje zasluge, so se sklonili k J:jkcm nu Corent-nu in ga jeli obujati v -:iv!jt-n:e s tem da so ga vneto dregali v rebra in vlekli za lase. Jakom n .,c obrnil glavo, odprl oči. osuplo pogledal tiC.'i'.o in kihnil. »Ali boš tiho, vražji dolgin!« jc revknil Bel-Argent. >:Nce je hladna :n megla mokra,« je zajecljal Corentin. To ie vreme, rla si za nahod boljšega želeti ne moreš. Od nekdaj sc vprašujem, zakaj je nos ...« Spet je kihnil. »Če misli še naprej tako trobiti,« je dejal mož z brazgotino, »nam bo straža kmalu za petami.« Jakomin si je poškilil na nos in nekam zaskrbljeno rekel: »Zdi se mi, da rdi.« Kihnil je v tretje. »Odrežimo mu nos,« je modro rekel Nebojša, »tako bo najprej utehnil; samo dobrota bo zanj.« To rekši je privzdignil levo nogo, jo oprl na desno koleno in jel na podplatu brusiti bodalo. Kakor bi trenil, je stal Jakomin Corentin pokonci. Prav tedaj je ura počasi odbila dvanajst. »To je redarska ura!« je porogljivo dejal Bel-Argent. »Ura rokovnjačev!« je preprosto, a zlovestno rekel Pankracij Brazgotina. »Ura pogumnih,« je z izzivalnim glasom dodal 1 ure Nebojša. »Gospodje, rešili ste me konopca, in ...« »Ura žeje!« mu je segla trojica v besedo. Očitno so si mogli zamisliti hvaležnost samo v oblik polnih vrčev vina. »Jojmene,« je vzdihnil Jakomin. Neusmiljena usoda nam prepoveduje piti. kadar ni denarja!« »Pri ,Oslu' dajejo na kredo,« ga je vneto opomnil Pankracij. »Nocoj ne več, kajti mirozov so zdavnaj od-trobili.« ».Osel' odpre svoj hlev vsakomur, kdor zna žari ga ti pravo pesem.« »Nikar ne tja,« je resno pripomnil Lure; »ta beznica je preblizu Trahoirskega križa. Ne izku-šajmo vraga, kadar ni gotovo, da bi mu polomili roge.« »Pojdimo,« je Bel Argent veselo končal posvetovanje. »Pokažem vam brlog nedaleč od Templa, kjer bodo na moje priporočilo rade volje zaupali našemu dolginu, kolikor je treba, da nas pokrepča. Za menoj!« »Kje je to?« sta iz previdnosti vprašala Lure in Pankracij. ■ VOJNI POLOŽAJ NA ZAPADU Nemški pohod je izvršen v šestih armadah - Potek operacij na Nizozemskem in v Belgiji - Razvoj velike bitke na črti Anvers—Na mur—Sedan Dne 10. maja na vse zgodaj so prekoračile nemške čete luksemburško, belgijsko in nizozemsko mejo. Vojaške operacije so se pričele razvijati takoj na vsej fronti od Severnega morja pa do Luksemburga. Kolike so sile. s katerimi operira nemška vrhovna komanda, še ni točno znano. Vojaški strokovnjaki mislijo, da je vrgla v borbo najmanj 80 do 100 divizij, dočim jih je 15 do 30 še v rezervi. Računati je. di ie na nemški strani tu v borbi poldrugi milijon vojakov, pol milijona pa tvori rezervo. Po dosedanjih vesteh operira od severa proti jugu več nemških armij. Operacije prve nemške armade Prva armija si je utrla pot od Emškega zaliva, kjer se izliva reka Ems v morje, roti mestu Groningenu. Streti je morala . repak nizozemski odpor na obali pri Del-iju, pri čemer so imele nemške čete veke izgube. Teren za obrambo je tod do-ij neprikladen in je računati, da se bodo tamošnjih provincah Groningen ln Drenthe Nizozemci še umaknili. Ta nem-- ca armada je štela kakih 5 divizij in je zpclagala z velikim številom aluminija-* ih čolnov s plitkim dnom za prevoz pre-'"o poplavljenih predelov. Cilj te armade bil Zuidersko jezero in preko njega na-:nd na linijo Amsterdam - Utrecht. rmga armada je presekala Nizozemsko Drufjt nemška armada, močna kakih 8 d:vizij, od katerih je bila najmanj ena dopna, je poskušala predreti nizozemsko brambno linijo med rekama Renom in : >elom. Prodrla je do Arnhema, kjer 0 , c bili težki boji. Cilj te armade je bil prodor na obeh bregovih Rena proti Rotterdamu Nizozemci so se sicer odločno nili na utrjeni črti ob reki Ijssel, kjer imeli tudi poplavljene gotove predele • • mljiš', vendar pa je bil pritisk nemških \ izij in z njimi sodelujočega nemškega ■ Vilstva tako hud, da so Nemci na več .a poplavlje-nlm tt j&usm med .'isssterdsmom, Utre-■: vi GosSrhciri, ??tzozemci so se sicer ob-.;pn-i branili, saj ,?e padlo okoli 100.000 nizozemskih branilcev. Toda izkazalo se je, vojske ni mogoče organizirati in prl-n-iti za borbo proti poklicnim vojakom, r.ršni so Nemci, v par mescih. Nizozem-: ie postala v mnogočem žrtev zanemar-nja svoje oborožene moči vse do lanskega leta. Akcija padalcev Posebno poglavje zase tvorijo nadvse - *e in drzne akcije nemških padalskih •»•t, ki so postavile zavezniško vojno vod-. tvo pred povsem nove naloge. Tako je aj gotovo, da so se držali nemški pa-: ki oddelki od prvega dne operacij na ."( ''erdamskem letališču in kolodvoru in od tam izvajali celo vrsto napadalnih operacij, ki so zanašale zmedo za nizozemsko obrambno linijo. Sedaj je dognano, da so Nemci izkrcali 12. maja cel polk padalcev pri Rotterdamu in z njim zasedli vrsto slrategično nadvse pomembnih točk. Objektivni opazovalci morajo priznati, da so pokazali Nemci pri izvajanju svojih operacij na Nizozemskem čudovito smelost, drzen elan in naravnost preziranje smrti. Z ;to so bile tudi verjetno njihove izgube velike, in ni izključeno, da je padlo v teku teh operacij toliko Nemcev, kakor za cc^ega pohoda proti Poljski. Kapitulacija nizozemske vojske Pod pritiskom nemške prve in druge ar-rrade so se Nizozcmci umaknili v utrjeni predel med Severnim morjem, Zui-derskim jezerom, Utrechtom in reko Lek. Tu so bili Nizozemci pripravljeni na poslednji odpor. Po ultimatu nemške vrhovne- komande, ki je zagrozila, da bo porušila z artilerijo Utrecht in z letali Amsterdam. pa se je odločil vrhovni komandant nizozemske vojske general Winkelmann na kapitulacijo. Nadaljevanje odpora v Zeelandu Orožja niso položili nizozemski oddelki, ki se nahajajo v Zeelandu, to je na otokih pred izlivom Šelde in Rena, kjer so jim prihitele na pomoč francoske in angleške čete, ki bodo poskušale za vsako ceno držati te otoke kot mostobran za bodoče operacije proti nizozemskemu ozemlju. Obenem bodo služili ti otoki kot baze za operacije angleškega letalstva vzdolž nizozemske obale in pa proti desnemu krilu nemške vojske, ki prodira od mest Breda in Tilburg proti Anversu, kjer je naslonjeno levo krilo angleško- francoske- belgijske vojske. V tem predelu se bodo v kratkem sigurno razvile težke borbe, ker bo zavezniška vojska poskušala vreči tu Nemce nazaj in ogroziti z desnega boka nemške kolone, ki so prodrle preko Albertovega prekopa. Naloga tretje armade Tretja nemška armada, močna kakih 10 divizij, je prodrla skozi Maastricht. med Nemčijo in Belgiio. potisnjeno nizozemsko pokra jino preko važnega železni'.k ga križišča Roermouda in reke Maas. Izgleda, da ie med vsemi prodiraj očimi nemškimi armadami tretja najbolj številna in najbolj ojaeena s težkimi oklopnimi divizijami tankov. Niena naloga ie predreti za hrbet druge belgi.iske obrambne linije med Lie^ecm—Namurjem in francosko mejo. Njen cilj je Bruselj. Proti tei nemški armadi so vrsli Belgiici velik del svoje operacijske vojske in se bo morda ravno na bojišču te armade, ki operira v zapadni smeri proti AnverSu bila prva velika odločilna bitka evropske vojne. Begijci se postavljajo v bran navalu nemških cklopnih divizii, ki prodiralo brez ozira na žrtve. Nemške oklopne divizije so v veliki meri zrahljale obrambni sistem belgijske linije ob Albertovem prekopu. Prodrle so do reke Dyle. kjer so se spopadle z združenimi francoskimi in angleškimi oklopnimi divizijami. Tod se odigravajo doslei v zgodovini največji boji med oklopnimi dviziiami. V boju ie najmanj 2000 do 2500 tankov. Boji na tem sektorju bodo odločilnega pomena za bodočo usodo belgijske obrambne linije na MaaM (Meuse) med Namurjem in Magi-notovo črto. Po ogorčenih borbah z Belgijci. ki se postopoma umikajo od svojih postojank na Albertovem kanalu, ie tretja nemška armada prodrla do črte Lier— Louvain—Thienen—Namur. Na tem predelu mečejo Nemci v borbo svoje najmočnejše tankovske divizije, enako kakor bolj južno, pri forsiranju prehoda preko Meuse in na francoski meii pri Sedanu. kjer skušajo prebiti tamošnji podaljšek Maginotove črte Po francoskih poročilih so te napadalne tankovske divizije oborožene s posebnimi težkimi tanki, ki nosijo v svojem trupu po več dalekesežnih topov. četrta armada operira proti Namur ju četrta nemška armada operira od mesta Aachen proti jugozapadu v pravcu Liegea. Prekoračila je Meuso in vdrla v utrjeni pas okoli Liegea. Njen cilj je trdnjava Namur. Po nemških poročilih se je posrečilo tej armadi že osvojiti Liege, ki je nadvse važna strategična postojanka. Zavezniška poročila pa pravijo, da sta mesto Liege kot tako in trdnjava Ebenaemel res že v nemških rokah, da pa se ostale utrdbe, ki obdajajo Liege in tvorijo skupaj trdnjavski sistem Liegea, še hudo branijo. Mesto pa je skoraj docela porušeno, ker so zmetala nanj nemška letala na tisoče težkih bomb. S padcem trdnjavskega sistema Liegea bi bili resno omajani obe veliki belgijski obrambni liniji, ki tečeta od Liegea ob reki Meusi proti Namurju in francoski meji ter od Liegea proti Verviersu in potem po obronkih Ardenov do Sedana. Nemci bodo sigurno storili vse, da čim prej zlomijo odpor lieških utrdb, ki predstavljajo težko oviro za neomejen pohod rezervnih nemških divizij proti Bruslju in belgijski nižini, kjer se bodo najbrže spopadle združene zavezniške vojske in nemška armada. Rezervne divizije četrte nemške armije mar-šira,jo od Liegea proti jugozapadu vzdolž reke Meuse in skušajo od zadaj odbiti belgijsko obrambno linijo Namur—Meuse. Cilj pete nemške armade Peta nemška armada operira na prostoru med mestom Eupen in luKsemburško mejo. utira si pot preko prve belgijske obrambne linije proti drugi obrambni črti ob reki Meusi. Uspeh te armade je nepričakovano velik, ker se je prebila v rekordnem času skozi belgijsko pokrajino Luksemburg in Ardensko pogorje pred drugo belgijsko obrambno črto na reki Meusi do utrjenega prostora ob Namuru. Oklopne divizije te armade so potisnile belgijske obrambne čete v treh dneh za 80 do 100 km daleč od meje proti notranjosti države, čeprav je bil teren pri teh operacijah za branilce zelo prikladen, ter poleg tega še umetno utrjen in preprežen s ce- lim sistemom protitankovske obrambe. Borbe pete nemške armade morajo biti združene z velikimi materialnimi in človeškimi žrtvami, ker posKuša za vsako ceno prebiti belgijsko obrambno črto od Na-murja do Dinanta in Sedana ter povsod prekoračiti reko Meuso. Po francoskih poročilih so nemške čete res prodrle na dveh ali treh krajih preko Meuse, izpostavljene pa so silnim protinapadom francoskih motoriziranih odredov. Gotovo jc. da se bijejo ravno ob tej reki danes tako strašne borbe, kakor so se med svetovno vojno pri Verdunu. Cilj pete nemške vojske je prebitje črte Namur—Dinant—Sedan in preko nje združitev z četrto in tretjo nemško armado, ki operirata na črti Albertov kanal Lier—Lauvain—Thienen—Gembloux — Namur. Tako združene nemške vojske bi potem udarile z vso silo na glavne postojanke zavezniških vojsk, na črti Anvers— Bruselj—Nivelles—Namur—Meuse —francoska meja. Prodiranje šeste armade šesta nemška armada je okupirala državico Luksemburg in napada s svojimi oklopnimi divizijami najbolj južni del Belgije. Krenila je mimo Neufchateaua proti Sedanu. kjer se je spustila v težke borbe s francoskimi divizijami, ki so prodrle izza Maginotove linije med Mezieresom in Montmedyem. Tam je ob belgijski meji izgrajena Maginotova črta po sistemu ločenih utrdb brez strnjene medsebojne povezanosti. Strnjene iinije so med Lille-om in Maubeugeom na levem francoskem krilu ter med Verdunem in Toulom na desnem krilu. Mezieres in Mcntmedy, kjer so vdrli Nemci, spadata v nestrnjeno obrambno črto, toda v ozadju (približno 100 km), med krajema La Pere in Reims je zopet sistem strnjene črte. Vsekakor bodo posvetili Francozi ravno temu delu fronte prav pesebno pozornost, ker iz njega lahko ogrožajo z boka vse nemško prodiranje na celi čili od Liegea proti Anversu in Bruslju. Dne 15. maja so se vnele na fronti šeste nemške armade najhujše borbe, o Katerih pravijo Francozi, da »o »besnc«. Tod operirajo najboljše čete nemške vojske, ki so izsilile prehod preko francoske meje in reke Meuse pri Givetu in Sedanu, katerega so okupirale in prodrle kakih 8 km južno od njega. Nemške čete šeste armade so *e prebile d0 črte Givet — Charleville — Mezieres. Tu bodo poskušale sedaj za ceno tudi največjih žrtev prodreti proti jugu in ogroziti tako celokupno zavezniško fronto, ki bi jo prebile na dva dela. Nemško vrhovno poveljstvo očividno poskuša izvesti klasični manever obkrožitve z bokov zaveznišKe vojske, ki se nahaja v Belgiji. Uspeh tega manevra bi ogrožal vso franco-ko vojsko, ki je zbrana vzhodno od linije Sedan — Ver-dun. Sigurno je, da se bodo tu odigravale najbolj krvave bitke, ki bodo zahtevale silne žrtve. Nemci operirajo na tem sektorju z več oklopnimi divizijami, ki jih pedpira najmanj 8 do 10 divizij pehote. Poleg tega pcšljajo v prvo linijo cele jate težkih bombnikov, ki poskušajo zlomiti odporno moč francoske pehote. Prvič so tu tudi uporabili posebno težke havbice .s katerimi obdelujejo francoske beto-nirane bunkerje in utrjene artilerijske postojanke. ★ Zemljevid zapadnega bojišča prinašamo na 5. stran' o le bilo v Moskvi Naša delegacija se je vrnila včeraj v Beograd in popisuje svoje ugodne vtise iz Moskve Jugoslovenska trgovinska delegacija, ki jc pod vodstvom bivšega finančnega ministra dr. Milorada Djordjeviča v Moskvi podpisala pogodbe o vzpostavitvi gospodarskih stikov s sovjetsko Rusijo, sc jc po 17 dnevnem bivanju v Moskvi vrnila v domovino. Na ruskorumunski mej; ir je pričakal dopisnik beograjske »Politike«, ki objavlja v svojem listu sledeče zanimive podatke iz pripovedovanja posameznih članov našega odposlanstva Jugoslovenska delegacija je bila ves čas svojega bivanja v Rusiji predmet prijateljske in prisrčne pozornosti Žc na meji pri Tiraspolu jo je pozdravil poseben delegat iz Moskve, ki jc bil potem ves čas pride-Ijen delegaciji. V Kijevu je bi:l službeni sprejem s strani predstavnikov tamkajšnjih oblasti. Na moskovskem kolodvoru so sprejeli dclegacijo visoki funkcionarji komisari-jata za zunanjo trgovino in zunanjega ministrstva, ki so sporočili pozdrave svojih šefov. Že prvi stik jc napravil najboljši vtis in ves čas bivanja v Moskvi so naši predstavniki bili povsod sprejeti s simpatijami. Pogajanja so zato potekala zelo zadovoljivo. Kjerkoli so se pokazal' različni nazori. je bilo po obojestranski dobri volji nazadnje vedno doseženo polno soglasje. Sovjetski predstavniki so pri tem opetovano na-glašali svoje prepričanje, da uspeh trgovinskih pogajanj sam po sebi znači korak k popolni normalizaciji odnošajev med obema državama. Sprejem pri Molotovu Poseben vtis jc na našo dclegacijo napravil sprejem pri ministrskem predsedniku in zunanjem ministru Vjačeslavu Mihajloviču Molotovu, ki je člane naše delegacije pogostil in se iskreno razgovarjal z njimi tri ure. Glavni vtis iz tega razgovora je bil ta. da sovjetska Rusija s simpatijami gleda na napredek Jugoslavije in na njeno okrepitev in da želi, da Jugoslavija vztraja na potu svojega napredka. Molotov je še posebej poudaril željo za nadaljni uspeh Jugoslavije tudi v bodočnosti ter ponovno izrazil svoje simpatije za Jugoslavijo in za ju-goslovenski narod. Pogajanja za gospodarske pogodbe Pogajanja za gospodarske pogodbe so bi-tfa v komisarijatu (ministrstvu) za zunanjo trgovino, katerega šef Atanas Ivanovič Mi-kyjan se ie izkazal odličnega gozuavalca mednarodnih gospodarskih proUcniov ln )z vrstnega praktičnega organizatorja Zaklju čene in podpisane so bde pogodbe o trgovini in plovbi, o plačilnem prometu, ki ob sega tudi kontingente glavnih predmet bodoče medsebojne trgovine in o ustanovitvi trgovinske agencije sovjetske Rusije v Beogradu in Jugoslavije \ Moskvi. Jugoslovenska delesraeiia na proslavi prvega maja Na povabilo vlade se je naša dcicgacija udeležila proslave 1. maja ki je državni praznik sovjetske Rusije. Odkazali so ji častno mesto v diplomatski loži. Proslava je bila predvsem vojaškega značaja. Udeležba ljudstva je bila naravnost ogromna, saj šteje Moskva danes okrog 4 milijone prebivalcev. Pred Stalinom in člani viade jc pod poveljstvom maršala Budjonija, ki sc je vojaško prijavil maršalu Vorošilovu, defiliralo mnogo tisoč vojakov vseh vrs? orožja. Največji vtis so napravili oddciki motorizirane težke artilerije in pa ogromni 1000-tonski tanki. Zaključek jc tvorilo blizu 1000 vojnih letal vseh vrst, ki so prekrila nebo nad Moskvo. Ogled po Moskvi Delegacija je imela priliko, da »i je dobro ogledala tudi Moskvo. Velik vtis je na njo napravilla gradnja prekopa M »skva-Volga, ki bo iz Moskve napravil pristanišče, v katero bodo sredi Rusije prihajale ladje z Belega in s Črnega morja. Občudovali so tudi načrt »Sovjetskega dvorca« ki se gradi in bo gotov do leta 1042. To bo ena največjih palač na svetu. Visoka bc 412 m, torej za več nego 100 m višja od Eiffelovega stolpa. Velika dvorana v tej palač- bo mogla sprejeti 27.000 ljudi. Na o v. Moskvi doma. Velika moskovska gledališča so vedno polna. V drami igrajo sedaj žc par mcsccv vedno z enakim prodornim uspehom dva vojaška komada iz ruske zgodovine: »Vojskovodja Suvorov« in »Fcldmaršal Kutuzov. V obeh se veličata domoljubje ruskega naroda in požrtvovalnost ruske vojske. V Veliki operi pa dajejo večer za večerom opero »Ivan Suzanjin«, ki glorificira ljubezen in vdanost ruskega kmeta do domovine. Ob sijajni režiji nastopajo v zaključni scc-ni: vojska, duhovništvo, proccsijc. narod in sodelujejo v zaključnem zboru »Ruskaja zemlja« ob navdušenih manifestacijah publike. Kavarn v Moskvi ni. ali dancingov jc dosti in modernega plesanja nc manjka. Tudi v Moskvi žc znajo »lambeth walk«. Povratek v domovino Ljubeznivo in prisrčno je bilo tudi slovo naše dcicgacijc. Komisar za zunanjo trgovino Mikojan jc »za pot« vsakemu izmed njih poslal velik zavoj likerjev in vina ter finih zigaret. Dne i 5. maja jc delegacija dospela v Bukarešto. Na kolodvoru sta jo pozdravila naš veleposlanik in odpravnik poslov ruskega poslaništva, ki je delegacijo pozval na čaj. Zvečer so sc člani odpeljali v Beograd, kamor so prispeli včeraj. Takoj po prihodu jc njen šef dr. Djordjcvič podal zunanjemu ministru Cincar-Markoviču pregledno poročilo. ki je, kakor se zatrjuje v vsakem oziru zadovoljivo. * Sprejem v Beogradu Beograd. 16. maja. p. Danes opoldne se je vrnila v Beograd naša trgovinska delegacija iz Moskve. Na postaji Beograd-Dunav jo ie poleg izredno velikega števila novinarjev pozdravilo tudi mnogo uradnikov zunanjega ministrstva, ki so prišli na postajo pod vcdsfcvom pomočnika zunanjega ministra Smiljaniča. Naši delegati so bili izredno dobro razpoloženi. Šef delegacije dr. Milorad Djor-djevič ie novinarjem dejal, da je zeio zadovoljen z doseženimi rezultati. O njih mora biti obveščena najprej vlada, nato pa bo tudi javnost izvedela vse podrobnosti. Italija in Gibraltar Vodilni rimski dnevnik »Giornalc d'Ita-lia« je objavil članek svojega direktorja Virginija Gavde o pomenu Gibraltarja za Italijo, odnosno o grožnjah zaveznikov z zaporo tega prehoda iz Atlantika v Sredozemlje. List piše med drugim. »Predvsem je treba stvarno oceniti, do kolikšne mere bi zapora Gibraltarja imela za posledico blokiranje Italije Imperialistične dcmokracijc pripisujejo zelo velik pomen številki 15 milijonov ton raznih proizvodov, ki jih letno uvaža Italija skozi Gibraltar. Kakšni so ti proizvodi in v koliko so zares nenadomestljivi? Številke nam na primer kažejo, da je tvoril premog skoro polovico navedenega uvoza preko Gibraltarja. torej blago, ki ga lahko dobimo in ga sedaj žc tudi dobivamo direktno iz Nemčije. Petrolej je mogoče delno uvažati tudi iz sredozemskih predelov, predvsem iz Albanije, a tudi iz drugih jugovzhodnih držav. Žito, celuloza, bombaž, lan itd. so proizvodi, ki jih jc dobiti tudi v italijanskem cesarstvu, njih velik del pa je mogoče uvažati iz balkanskih držav, s katerimi jc Italija v prijateljskih odnošajih, ki jih želi še razširiti. Glede drugih proizvodov pa lahko rečemo, da bi ustavitev njih uvoza v Italijo pogodila predvsem izvozne države, vsekakor bolj kakor interese države, ki bi — v vojni — morala omejiti svoje potrebe.« ŠPORT Nedelja v znamenju motornega športa Prva avtomobilska in motociklistična prireditev v letošnji sezoni Avtomobilski klub bo to nedeljo otvoril sezono motornega športa in priredil svojo ocenjevalno vožnjo po Gorenjskem. Proga bo 128 km dolga ter bc tekla iz Ljubljane preko Kamnika in Tržiča do Lesc ter nazaj. Letošnja prireditev bo v mnogočem pestrejša od lanske ter je videti, da bo svojevrsten športni dogodek ne samo za športne strokovnjake nego tudi za ono občinstvo, ki je manj globoko prodrlo v motorni šport. Predvsem bo velika zanimivost tekmovanje raznih ekip ali skupin avtomobilov iste znamke in kubature. Do zdaj so ljubljanski zastopniki motornih vozil večinoma že prijavili svoje ekipe raznih znamk nemških, italijanskih in ameriških avtomobilov, ki se bodo vse med seboj kosale. Seveda bo pri zmagi odločala razen sposobnosti vozila, v veliki meri spretnost vozača. Mnogo občinstva pa bo gotovo hitelo tudi na Sorško polje, kjer bo na ravni asfaltirani cesti med Kranjem in Jeperco tako zvani »kilometre lancee, ki je svojevrstna preizkušnja največje brzinske zmogljivosti motorja; vrši se na ta način, da se na ravnem odseku ceste požene vozilo s polnim plinom po 1 km dolgi progi, časomerilci na obeh krajih tega odseka p izmerijo uporabljeni čas ter tako ugotovijo največjo brzino avtomobila ali moto-cikla.- Računati je, da bodo nekateri avtomobili dosegli tu brzino okoli 200 km na uro, motorji pa okoli 170 km. Višek prireditve in največja privlačnost 1 za ljubljansko občinstvo pa bo nedvomno spretnostna preizkušnja na Kongresnem trgu. Avtomobilisti in motociklisti, ki bodo prispeli iz Lesc v Ljubljano ob 10.15, bodo morali na Kongresnem trgu dokazati dovršeno spretnost v upravljanju vozil. Na raznih krajih bodo postavljene ovire in markacije tako, da bo moral vsak vozač v največji brzini ostro ustavljati vozilo, naglo obračati, voziti razne ovinke, voziti vzvratno v posebne garaže itd. Občinstvo bo imelo pri tem poleg športnega užitka gotovo tudi mnogo zabave, ker bo marsikdo pogrešno vozil ali sicer napravil kakšno nerodnost. Pri vsaki napaki si bo tekmovalec nakopal nekoliko kazenskih točk, prav tako tudi če bo prepočasi vozil, kdor pa sploh ne bi zmogel gotovih spretnosti, bo diskvalificiran. Začetek ocenjevalne vožnje bo ob 7. s startom pred vremensko hišico na Kongresnem trgu. Spretnostno tekmovanje na Kongresnem trgu bo trajalo od 10.15 do približno 13. Avtomobilski klub je izposloval pri upravi drž. monopolov za udeležence posebne bencinske nakaznice, tako da jim ne bo potrebno žrtvovati bencina iz svojih rednih zalog. Bencinske nakaznice se dobe v tajništvu kluba. Zaradi velikega interesa in ker je bil rok prijave prekratek, je klubova športna komisija podaljšala prijavni termin do petka ob 18. Mariborčani v Ljubljani Prijateljska tekma železničar-Ljubljana V nedeljo pride v Ljubljano prvak mariborske podzveze SK železničar. Ljubljani se je posrečilo — kajti edino to nedelje je prosta — dobiti to enajstorico v Ljubljano, železničar je resen kandidat, da si osvoji v letošnjem finalnem prvenstvu naslov prvaka SNZ. ker ga že dolgo nismo videli v Ljubljani, upamo, da smo prav storili, ko smo ga povabili. Računamo, da bo naša sportska publika zadovoljna, in bo pohitela v. nedeljo na igrišče. Kot pred-tekma bo ob 14.30 juniorska prvenstvena tekma Ljubljana—Jadran. Glavna tekma se prične ob 15.30. Ljubljana vabi športne prijatelje, da obe tekmi obiščejo v čim večjem številu. Teniški dvoboj med Italijo in Jugoslavijo Od danes do nedelje v Zagrebu V torek popoldne so prispeli v Zagreb italijanski teniški reprezentanti, ki bodo od danes do nedelje Igrali z našimi najboljšimi teniškimi igralci za pokal JTS. Italijo bodo zastopali Del Bello, Cucelli, Romanoni in Vido. Jugoslavijo pa trije »mušketirji« Punčec, Mitič in Pallada. Tekme se igrajo po sistemu za Davisov pokal, torej štirje singli in double. Danes bosta na sporedu prva dva singla, v soboto double, v nedeljo pa zaključni dve igri posameznikov. Lahkoatletski miting v Kranju V nedeljo 19. t. m. bo v Kranju zanimiv lahkoatletski miting za prvenstvo mesta Kranja. Miting priredi SK Kranj, in sicer na letnem telovadišču s pričetkom ob pol 15. Na sporedu bodo teki na 100 m, 110 z zaprekami in 1500 m. krogla, disk, kopje, skok v višino in daljino, troskok ter štafeta 4X100 m. Najzanimivejša točka na mitingu bo met kopja, kjer bo odlični metalec kopja Mau-ser skušal zrušiti jugoslovenski in balkanski rekord. Mladi talentirani atlet Mauser, ki živi sedaj v Kranju, neumorno trenira ter je trenutno v odlični formi, želimo mu, da bi mu nedeljski poizkus uspel. V ostalih disciplinah se obeta zanimiv boj že preizkušenih atletov kakor so: Nečemar, Ka-valar, Soklič, Longo in drugi. Miting bo prinesel posameznim zmagovalcem naslove prvakov mesta Kranja, obenem pa bo imel velik propaganden značaj za to panogo športa, ki se dozdaj v Kranju nikakor ni mogla dovolj razviti. Da se vzbudi čim večje zanimanje za lahko- atletske tekme, bo vstopnina zelo nizka, tako da bo vsakomur omogočen vstop na tekmovalni prostor. Ožje tekmovanje pri SNZ se prične 26. maja. Pri SNZ je bilo predsinočnjim žrebanje nasprotnikov in terminov za tekmovanje za nogometno prvenstvo Slovenije, ki se prične v nedeljo 26. maja. žrebanje je izpadlo takole: V nedeljo 26. maja: Mars—CSK, Olimp—Maribor, Amater— Kranj, Železničar—Bratstvo, z obratnimi tekmami dne 2. junija. Igrali bodo vedno na igrišču prvoimenovanega kluba. Semi-finalne tekme bodo dne 9. in 16. junija, finalne pa 23. in 30. junija. Veliki boksarski nastop preložen! Zaradi tehničnih ovir se je Hermesova boksarska sekcija odločila preložiti svoj medmestni boksanrski nastop dokončno na dan 8. junija. Do tedaj bo sekcija premagala vse ovire in se potrudila, da bo prireditev, ki bo v večjem stilu, res na dostojni višini! SK Svoboda! Danes ob 19. obvezen članski sestanek za vse nogometaše. Važno za I. moštvo zaradi junijskega gostovanja v Zagrebu. 2. junija igra I. moštvo v Zagorju. Juniorji igrajo v nedeljo ob 10.30 prv. tekmo z Mostami, II. garnitura juniorjev pa ob 9. z Grafiko. Vse na igrišču Ljubljane. Naprošam vse gg. odbornike, da se sigurno udeleže današnje odborove seje. Tajnik. Slovenska atletska zveza, (službeno). Za atletski miting Ilirije, ki bo v soboto ob 15. na igrišču za Kolinsko tovarno, sklicujem naslednje gg. sodnike, da se javijo pol ure pred pričetkom tekmovanja: Cim-perman (vodja tekmovanja), Sancin. Pollak, Nagy in Cuderman. Podpredsednik. SK Ljubljana. Nedeljski tekmi bosta ob vsakem vremenu. Postave in ostalo v omarici pri Sport-Kmetu. Uprava. Smučarski klub »Ljubljana«. (Damska sekcija) Sestanek drevi ob 19.30 v dam-ski sobi kavarne »Emone«. Važno zaradi nedeljskega izleta! SK Slavija. Drevi ob 20. sestanek vseh jun. I. in II. Juniorji gostujejo v Zagorju, juniorji II. pa igrajo pri j. tekmo z Marsom na Iliriji ob 10. Prosim vse točno! Kogar ne bo na sestank, brez opravičila, ne bo določen v postavo. Načelnik. Ljubljanska kolesarska podzveza (Službeno!) Vse gg. odbornike obveščamo, da bo redna seja LKP v torek, dne 21. t. m. ob 20. v kavarni »Vospernik«, Stari trg 34. Zaradi izredne važnosti te seje se vsi gg. odborniki pozivajo, da se je udeleže sigurno in točno. Tajnik. SK Ilirija (atletska sekcija). Pozivamo vse atlete, da se zanesljivo udeleže jutrišnjega mitinga ob 15. na našem igrišču za Kolinsko tovarno! Miting bo izbirni za sestavo klubove reprezentance za troboj z Madžari ln Italijani V torek, 21. t. m. bo ob 18.15. v tajništvu nad kavarno »Evropo« članski sestaaek in seja odbor«* MALI OGLASI Službo dobi Bnrdi i din. davek > dm, ' beseda 1 din. davek i din za Cifro ali daianie naslova " 5ifro »1« daiamt naslova M3BBSSSS J din Najrnaniši 17 din. znesek Brivski pomočnik dober delavec, po možnosti še mlad, dobi takoj mesto. Radič Avgust, brivec. Slov. Konjice. 13098-1 Mehanika veščega, dobro izurjenega, mlajšega, iščemo za naš moderni avtoservis z dvigalom. Ponudbe na mariborsko podružnico Jutra Maribor pod »Avtoservis«. 13128-1 Tkalce in predice išče Pančevačka tekstilna I industrija Ing. Maksimovič i drug, Pančevo. 13073-1 Krojaškega pomočnika za velike kose. sprejme tako) Josip Krive, Zagorje 28 13110-1 din Naimaniš' 17 dio. znesek Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v oglas, oddelku Jutra. 13105-3 Posest Beseda 1 din, davek 3 din, za >tfro ali daianie 5 din. Najrnaniši znesek 17 din Kupim hišo večstanovanjsko. po možnosti novo gradnjo, komfortno. v neposredni bližini mesta ali večjo parcelo na progi proti Ježici. Izčrpne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 376«. 13095-20 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje oaslora 5 din. Najmanjši znesek 17 din. 2.000 din posojila potrebujem za dobo 3 mescev-. Zato nudim vso oskrbo v hiši zastonj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trgovina«. 13127-16 Beseda 50 par. davek 3 din. ter ' din z« iifro ali daia nie naslova. — Najmanjši znesek dni 13. Revno dekle (dijakinja) išče kakršnokoli popoldansko zaposlenje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12120-2 'eseda 1 din. davek 3 din, '3 šifro ali daianie naslova s din Naimaniši znesek 17 din . ----i Otroški voziček globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro ohranjen 76«. 13104-7 Avto, moto Tovorni avto 5 tonski Diesei z Meilerje-vim prekucnjakom, event. s prikolico, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diesel avto«. 13117-10 Živali Jajca srebrnega fazana, kraljevskega fazana indijske kokoši za valenje. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sveža jajca«. 13126-27 RAZPIS Hiša v Zagrebu v centru mesta tik Zrinjev-ca z 2 uličnima lokaloma, 14 stanovanji po 2 in 3 sobe, velik podrum. dvorišče, kolni ulaz, magazini. Cena din 2,500.000 naprodaj. — Vprašati pisarno Omčikus. Zagreb. Trg Kralja Tomislava 19. 13109-20 Hišo v Ljubljani večstanovanisko, kupim, na lepem mestu v ceni 500— 600.000 din. Ponudbe na j ogl odd. Jutra pod šifro • »Lepa lega«. 13124-20 Novejšo hišo kupim v Ljubljani ali v okolici. najraje proti Št. Vidu. Cena do 180.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vredno«. 13119-20 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Delavnico za precizno mehaniko prodam. Informacije: Židovska steza 4/II. 13123-19 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek INSERIRAJ V „JUTRU"! OBČINA GLOBOKO, srez Brcžice, razpisuje pragmatično mesto OBČINSKEGA TAJNIKA šolska izobrazba: 4 razrede srednje ali iste j enake strokovne odnosno spregled kvalifikacije. Zahteva se kavcija v vrednosti Din 5.000.—, popolno treznost, vestnost in sposobnost prakse. Natančnejši pogoji se izvejo pri upravi občine. Pravilno kolekovane prošnje opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v tridesetih dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« kr. banske uprave pri tej občini. OBČINA GLOBOKO, dne 14. maja 1940. '■S*. • ;•'•■'""-"'z '.v'-"- -' .V • - --• .« Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče in svak, gospod JOSIP VIDMAR ZVANIčNIK DRŽAVNIH ŽELEZNIC v 55. letu starosti v sredo 15. maja izdihnil svojo plemenito dušo. Pogreb nepozabnega bo v petek 17. maja ob 14.30 uri popoldne, iz mrtvaške veže splošne bolnice na na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 16. maja 1940. VIKTORIJA, soproga; PEPI, NINO, sinova ter ostalo sorodstvo. f V globoki žalosti naznanjamo, da nas je nenadoma zapustila naša ljuba soproga, teta, snaha, svakinja, gospa MALKA KOS roj. NAGODE soproga profesorja in uradnica mestnega knjigovodstva in hčerkica MARIJICA Pogreb dragih pokojnic bo v petek, dne 17. maja oh 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. MARIBOR, dne 15. maja 1940. Žalujoči soprog IVAN, profesor. Družine: KOSOVA, NAGODE, TRATENŠEK, PIVEC, LOVŠE, VAJT in ostalo sorodstvo. Kovačijo z obrtjo in stanovanje ob glavni cesti, poleg kolodvora oddam v najem. Andr"j Skubic, Lanišče 31, p. Škofljica. 13114-17 Dopisi Vsaka beseda 2 din: davek 3 din. Za dajanie naslova 3 din. Naimanjši znesek 20 din. »Kranj« Čakam točno o 7. uri. — Pridi sigurno. 13125-24 Dvignite v oglasnem oddelku dospele oonndbe! Akademik, Agilna in spretna, Bela narcisa, Bežigrad, Čimpreje, Črn in bel. Dobra gospodinja. Dober zaslužek. Dama, Državni uradnik. Din 5000. Družabnik, Dobra plača, Dopisovanje, Diskretno, Č. D., Eksistenca, Gotovino dam, Gotovina takoj, Jugočara-pa, Junij 371, Idealno letovišče, Klavir, Ljubiteljica otrok, Ločeni računi, Lju-bomir. Leica, Lepa bodoč-nos, Ljubim otroke. Lepo, Možna skupnost, Mirna lega, Mirno življenje. Majski izleti, Moste, Mala režija, Maj diskrecija častno zajamčena. Nesebičen in zvesta. Nepokvarjena, Nekaj hipoteke. Okus, Otro-koljubna. Od 500.000 do 1,000.000, Posredovalci izključeni 66, Poštena, Podjetnost, Posojilo 15.000, Razvedrilo, Reden plačnik, Sigurna eksistenca, Samostojna, Stalno nameščenje, Sreče polna bodočnost. Stanovanje, Služba 36, Samostojna gospodinja, Strogi center. Starina, Spretna, Starost, Točen plačnik 140, Takoj 300 tisoč. Točen čeden plačnik. Takoj kupim, Tehnična pisarna. Tajnost, Verzirana, Zaradi državne službe. Zmerna cena. Za Za 500.000 do 1,000.000, 1886. -s. Razno Beseda 1 din, davek 3 din. za Šifro ali dajanje naslova din. Najmanjši znesek 17 din. OTOMANE po din 320.— nudi R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. M O D R O C E, vseh vrst posteljne mreže, vrtne stole Vam nudi po nizki ceni E. ZAKRAJŠEK, tapetništvo, LJUBLJANA, Miklošičeva 34, tel. 48-70. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Za vedno nas je zapustil naš predobri gospod Joie Venedig STROJEVODJA DRŽAVNE ŽELEZNICE V POKOJU IN HIŠNI POSESTNIK dne 16. t. m. v 64. letu starosti. Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 18. maja 1940, ob pol 5. uri popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobišče k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 22. maja 1940, ob pol 7. uri v farni cerkvi Sv. Frančiška. LJUBLJANA, dne 16. maja 1940. Žalujoča rodbina Dobravčeva Red letenja .Aeroput'1940 LINIJA 2000 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri V. — 1. XI. 30. IV. — 15. VIII. 16. VIII. — 15. IX. 16. IX. — 31. X. 6.35 m ZAGREB A 19.10 A 18.10 A 16.50 7.35 T BOROVO 18.10 T 17.10 T 15.50 7.40 BOROVO I 18.05 I 17.05 I 15.45 8.20 T BEOGRAD I 17.25 I 16.25 I 15.05 1. LINIJA 2002 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri V. — 1. XL 30. IV. — 15. VIII. 16. VIII. — 15. IX. 6.20 m SKOPLJE A 1S.20 * 17.35 7.05 | NIŠ T 17.35 T 16.50 7.10 NIŠ I 17.30 I 16.45 8.15 T BEOGRAD I 16.25 A 15.40 16. IX. — 31. X. 16.30 15.45 15.40 14.35 i (Lokalni čas) LINIJA 2006 Torek, četrtek, sobota 2. V. — 28. IX. 9.00 M BEOGRAD 11.25 ▼ SOFLA. I 12.10 11.45 (Lokalni čas) LINIJA 2008 Ponedeljek, sreda, petek 1. V. — 30. IX. 9.00 10.15 J BEOGRAD PODGORICA t 11.50 10.35 LINIJA 2004 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri 15. V. — 81. V. 16. IX. — 30. IX. 15. V. — 31. V. 8.55 H SARAJEVO 16.35 9.50 ▼ BEOGRAD $ 15.40 16. IX. — 30. IX. * 15.05 l 14.10 LINIJA 2005 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri L VL — 14. IX. L VI. — 15. VI1L 16. Vili. — 14. IX. 6.30 ¥ BEOGRAD a 19.00 A 17.30 7.45 ▼ DUBROVNIK ■ 17.45 ■ 16.15 1. VL — 14. IX. 8.00 8.40 8.55 9.50 ! LINIJA 2004 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri L VL — 15. Vlil. 16. V11L — 14. IX. DUBROVNIK A 17.30 . 16.00 SARAJEVO T 16.50 t 15.20 SARAJEVO I 16.35 15.05 BEOGRAD A 15.40 A 14.10 LINIJA 2003 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri L VL — 14. IX. 6.30 7.40 I ZAGREB SPLIT 1. VI. — 15. Vili. 19.00 17.50 * 16. VI1L — 14. IX. ^ 17.35 { 16.25 LINIJA 2007 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri 1. VI. — 14. IX. 7.50 8.30 8.50 10.10 I SPLIT SARAJEVO SARAJEVO ZAGREB 1. VI. — 15. VIII. 17.40 17.00 16.35 15.15 i 16. \11L — 14. IX. 16.15 15.35 15.05 13.45 1 LINIJA 2001 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri L V. — 30. IX. 1. V. — 30. IX. 10.25 'm LJUBLJANA a 11.10 Y ZAGREB " 13.50 1. VI. — 31. VIII. LINIJA 1875 Torek, četrtek, sobota, v obe smeri 1. VI. — 15. VIII. 16. Vlil. _ 31. vin. 10.15 11.45 J BEOGRAD BUDIMPEŠTA t 15.15 13.45 1 13.45 12.15 LINIJA 560 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri Red letenja veljaven od: 1. V. — 14. IX. 1940. 10.00 10.55 11.25 12.55 13.20 14.40 15.00 16.00 16.20 18.20 BUCAREST BEOGRAD BEOGRAD ZAGREB ZAGREB VENEZIA VENEZIA MIL ANO MILANO MARSEILLE A 1825 15.30 15.00 13.30 13.10 11.50 11.20 10.20 10.00 8.00 INSERIRAJTE V »JUTRU«! ZAHVALA Ob bridki izgubi moje ljubljene matere, gospe ANICE NAGLIC sem prejel toliko prijateljskih izrazov sožalja in tolažbe, da se ne morem posamezno zahvaliti. Zato izražam tem potom mojo srčno hvaležnost vsem, ki so blagi pokoj-nid lajšali njeno bolezen in ki bi jo bili radi videii in pozdravili. Posebno sem hvaležen vsem gospodom zdravnikom, ki so štorih vse, kar se je storiti moglo. Najlepša hvala vsem, ki so ji darovali vence in cvetje ln ki so jo spremili k večnemu počitku. Sv. maša za pokoj blage pokojni ce bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja v soboto ob pol osmih. LJUBLJANA, dne 17. maja 1940. VLADKO NAGLIC, kapetan bojnega broda T7prm »druženja naznanja tužno vest, da je njen zvesti član, gospod LJUDEVIT 2 V AN POOBLAŠČENI GRADITELJ IN REZ. PODPOROČNIK dne IS. maja t. L umrl Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, dne 17. L m. ob pol 16. uri, is hiše žalosti na Bledu—Zagori ca 118. LJUBLJANA, dne 16. maja 1940. ZDRUŽENJE POOBLAŠČENIH GRADITELJEV ZA DRAVSKO BANOVINO — LJUBLJANA. igral Naše gledališče DRAMA Petek, 21. ob 15.: Hamlet. Dijaška predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Gostovanje Zvonimirja Rogo- za. Sobcta, 22.: Hamlet. Poslovilna predstava Zvonimirja Rogoza. Izven. Znižane cene od 25 din navzdol. Dijaška predstava Shakcsj>earjeve tra^-^edije »Hamlet« z go-stom R°gozom bo danes popoldne ob 15. uri pri znižanih cenah od 20 din navzdol. Opozarjamo na to velezanimivo pre .'stavo, v kateri sodeluje Rogoz. ki .je že deset let član Narodnega divadla in igralec pri češkem filmu. Njegova tehnično dognana igra. ki prihaja posebno v vlogi Hamleta do popolne veljave, jc privabila za časa njegovega gostovanja izredno veliko število občinstva v gledališče. Opozarjamo na poshnilno predstavo gosta Zvonimirja Ilogoza. ki bo r soboto pri znižanih cenah od 25 din navzdol. Odlični in priljubljeni gost bo tudi tokrat svoj najboljšo vlogo Hamleta. OPERA Petek. 21.: Tosca. Izven. Znižane cene. Gostovanje zagrebške sopianistke Tee Laboševe in ruskega baritonista Borisa Popova. Sobota, 22.: Kleopatra. Red A. Nedelja. 23.: Traviata. Izven. Poslovilna predstava bolgarske sopianistke Vanje Leventove. Tca Laboševa in Boris Popov bosta nastopila drevi na našem odru v Puccinijevi »T o s c i«, kjer bo pela Laboševa naslovno partijo, Popov pa Scarpio. Laboševa je mla !a sopranistka dramatskega obsega, ki je že z lanskim gostovanjem pri nas dokazala izreden talent. Popova kreacija Scar-pie pa spada med najboljše, kar jih je ta odlični baiitonist ustvaril na našem odru. Cavaradossija poje naš prvi tenorist Jean Franci. Dirigira dr. švara. Švarova »Kleopatra« je žela na krstni predstavi tako ogromen uspeh, kot doslej še malokatero domače delo. Avtor je bil obenem s solisti po koncu predstave neštetokrat klican pred zastor. Navdušenje občinstva je rastlo od slike do slike. Izvrstne kreacije Heybalove, Janka. Betetta in Francla. odlična Debevčeva režija in prekrasna scena inž. Franza, so dale delu blesteč okvir. »K leopatra« bo po svojem uspehu nedvomno zavzela vidno mesto v operni literaturi. Vanja Leventova bo v nedeljo zvečer poslednjič gostovala na našem odru v prekrasni Verdijevi »T r a v i a t i«, kjer je ustvarila blestečo odrsko kreacijo, kakršne le redkdaj lahko uživamo. Bolgarska pevka si je s svojo nad vse simpatično pojavo skrbno izšolanim glasom in smislom za živo igralsko občutje na mah pridobila vse simpatije našega občinstva, zato opozarjamo na njen poslednji nastop ter priporočamo pravočasno nabavo vstopnic. CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 19.: Ujež. (Udruženje jugoslovanskih emancipiranih žen Gostovanie Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 17.: zaprto. (Generalka) Sobota, 18.: Krisalida. Krstna predstava. Nedelja, 19.: Vdova Rošlinka. Znižane cene. Zadnjič. R A I O Petek 17. ma.ia Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov- ((plošče). — 11: Šolska ura (Pokrajinska oddaja učencev in učenk ljudske šole iz Svetini pri Ptuju). — 12: Iz narodne zakladnice (plošče) — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10. Teden.-':, pregled Tujskoprornetne zveze. — 18: Ženska ura (predavanje gdč. Katarine Grasselijeve o oki-asnih vrtovih). — 18.20: Bizetova suita L' Anesienne (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. St. Leben). — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura (predavanie urednika g. B Borka o slovenski dramatiki v pro.:losti in sedanjosti). — 19.40: Objave. — 19.50: Kotiček SPD. — 20: Plesni zvoki. — 20.30: Večer skladb L. M. Škerjanca in M. Tom-ca. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Duet harmonik. Beograd 13.50 ■ Koncert na citrah (gosp. Ivan Skalar). — 14.20: Plesna glasba. — 18.20: Plesna glasba. — 19.40: Narodne pesmi. — 22: Slavni pevci (plošče). — 2240: Poročila. — Zagreb 12.25: Slovanski plesi (plošče). — 13.10: Rahmaniinove pesmi (plošče). — 17.15: Koncert radijskega orkestra — 20.30: Koncertni večer (prenos iz Beograda). — 22.20: Plesna glasba. — Sofija. Program ni prispel. — Praga 20.30: Koncert. — 22.15: Koncert češke glasbe. — Pariz 19: Jazz — 21.45: Komorna glasba. — 22.45: Koncert slavnih skladateljev. — London 20.30. Zabavni koncert. — 22.30: Mandolinski orkester. — 23: Komorna glasba. — 23.30: Plesna glasba. — Rim 17.15: Violinski koncert. — 21: Cavalleria rusticana. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 20: Koncert velikega orkestra. — 21.30: Lahka glasba. — 22: Koncert Seriozni veliki eksportni mlin na Tisi (Bačka) IŠČE agilnega agilnega zastopnika za teritorij Ljubljane in Slovenije. Ponudbe na oglasni zavod Kardoš, Novi Sad, pod šifro »Luksuzna brašna«. HIŠA za 1,700.000 dinarjev izredna prilika »a to vsoto, z odlično rento, oddaljena od centra samo 10 minut pešhoje, masivno zgrajena, s stanovanji, največ iskanimi v Beogradu. Tu imajo kupci priliko videti ne samo zares lepo stavbo, temveč tudi njeno solianost, ki izpolnjuje vse zahteve moderne tehnike. Edinstvena prilika za zanesljivo in rentabilno plasiranje kapitala. V gotovini potrebno din 1,400.000, ostalo dolg. Renta na vloženi kapital 8%. Prodaja izključno. »BOVA N« Beograd, Knez Mihajlova 5, palača »Ta-Ta«, telefon 27-978. Urejuje Davorin Ravljen. —• Izdaja za konzorcij »Jutra« ffiftml"T ViraaC — Za Narodno tiskarno 4» d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.