65. Številko.
V UoMUnL v sredo, ZO. Duma 1907.
xl leto.
Uhaja vsak dai aroCor, izimsi nedelje in praznike, ter velja po potit prcjeman za aypat dežele za vse leto 25 K, za pol leia 13 K, za eetrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljane s pošiljanjem na dom za vse leto
24 K, aajjpol teta 12;k, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 k. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tnjft detel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbti Drez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za osnaalla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in pO 8 h, Če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovatf Rokopisi sene vračajo. — Urednutvo la upravnutvo je v Knafiovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr^ upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Ui-edaiAfcra telefon it. 34.
Jlesctna priloga: »Slovenski Tehnik".
Storilke pt 10 k.
Upravalitva telefon it 85.
Jlouensbo srednješolsko in visokošolsko dlloitvo.
Večkrat se sliši trditev, da je preveč slovenskih dijakov na srednjih in visokih šolah. Sicer to trditev ovrže že samo dejstvo, da je povsod pomanjkanje slovenskih uradnikov, da nam vsiljujejo nemške uradnike in profesorje celo na Kranjsko, ki je za Solnograškim in iTornjeavstrijskiin najbolj enojezična dežela v Avstriji. In kako ošabno se vedejo pri nas ti nemški vsiljivci! V Lincu se je pred leti osmelil neki vladni uradnik zapisati češki občevalni jezik pri ljudskem štetju — bil je nemudoma za kazen prestavljen drugam, čeravno je bil grof! Kaj pa si dovoljujejo nemški uradniki in profesorji v Ljubljani v narodnem zagrizenstvu! Že raztreseno nemško uradništvo po vseh slovenskih deželah je torej jasen dokaz o pomanjkanju slovenskega naraščaja v srednjih in visokih šolah.
Še jasneje se pokaže to pomanjkanje, če primerjamo število dijakov v razmerju s prebivalstvom pri Slovencih in pri naših sosedih Nemcih. Na 29 000 kranjskih Nemcev pride več nego 450 nemških dijakov na kranjskih srednjih šolah 1 dijak na tf4 prebivalcev!) in na 480 000 Slovencev niti 2100 dijakov 1 dijak na 228 prebivalcev    — torej   je na
Kranjskem število nemških srednješolcev v razmerju s prebivalstvom triinpolkrat toliko kakor pri Slovencih.   In tu se je osmelil
znani nemškotarski profesor iz Ljubljane pisati v graški Tagblatt. da je na Kranjskem obisk srednjih šol v primeri s prebivalstvom dvakrat večji kot v drugih deželah. Na štajerskem pride na 425.000 Slovencev komaj
660 dijakov (1 dijak na b'4«» preb.). »a '.»30.00<> Nemcev pa nad 3800 dijakov i dijak na 240 preb Na Koroškem ima 92.000 Slovencev po uradnem štetju! samo 136 srednješolcev  1 dijak na «80 preb. . 2*0.000
Nemcev pa ima lo00 dijakov 1 dijak na   l&J  preb       Na Primorskem
pride 75<> slovenskih dijakov na"230.000 prebivalcev l dijak na 306 preb.). V teh štirih deželah skupaj je V i milijona Slovencev s :>650 srednješolci 1 slovenski dijak na *>42 preb.). Na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem pa je tudi l1 , milijona Nemcev s 5750 srednješolci (1 nemški dijak na 217 preb. . Torej še nam Slovencem manjka 2 100 srednješolcev, da dosežemo razmeroma isto število srednješolskih dijakov, kakor ga imajo Nemci v teh treh deželah. In sicer je pomanjkanje najobčutnejše na Koroškem in Štajerskem.
Vsled tega je s9veda tudi število slovenskih visokošolcev mnogo premajhno Avstrijske visoke šole so štele v preteklem letnem tečaju nad .'»0.000 slušateljev. Slovencev, ki tvorimo 5° „ avstrijskega prebivalstva, bi torej razmerno moralo biti 1500, bilo pa je lani le 660 slovenskih visokošolcev, t. j. niti polovica od tega. kar bi jih moralo biti.
Da prihaja tako malo naših dijakov na visoke šole, je kriva deloma velika oddaljenost vseučiliških mest in -splošna uhožnost našega di-jaštva. deloma pa tudi ustroj srednjih šol na Slovenskem. Vsak slovenski dijak je bolj obremenjen na srednji šoli. ker ima skozi vsa leta en predmet sovenščino) več nego njegov nemški tovariš: v vseh drugi 11 predmetih pa se zahteva od njega isto kakor od nemškega dijaka. Posebno kričeče je, da se morajo slovenski dijaki nemščine učiti po istem učnem načrtu in po istih učnih knjigah kakor Nemci, katerim je to vendar mater ni in tudi učni jezik. I >rugo težko breme za slovenskega dijaka je nemški učni jezik v višjih razredih, loje še srednjeveški ostanek, ko se je povsod poučevalo v latinščini, le da je pri nas na mesto latinskega ^'opil nemški učni jezik. To je ravno ?a.ko, kakor če bi se na realkah v višjik razredih vpeljal francoski učni j^zik. Potem se seveda ni čudita, da slovenski dijak obnemore v svojih štu-
dijah že na srednji šoli in da ne pride premnogokrat niti do mature, kaj še le na visoko šolo! Preosnova naših srednjih šol na podlagi materinskega učnega jezika je torej nujno potrebna.
Potem šele bodo srednje šole pri nas izpolnjevale svojo nalogo in nam dajale primerno število strokovno izobražene inteligence, šele takrat bomo dobili v slovenskih krajih povsod slovenske uradnike, ki bodo opravljali svoje uradne posle v blagor prebivalstva, ne pa tirali ve-likonemške propagande!
Deželni zbori.
Grradec, 19. marca. V četrtek in petek dožene deželni zbor proračun. Primanjkljaj znaša 1,500.000 K. Finančni odsek bo predlagal, naj se najme v pokritje posebno deželno posojilo. Ta teden pride še tudi na vrsto regulacija učiteljskih plač. Ugodilo pa se bo učiteljskim zahtevam le deloma, ker je dežela v neugodnem finančnem položaju. O volilni dolžnosti se najbrže sploh ne bo sklepalo, ker je večina strank nasprotna. V soboto se ;^i>cdaijjo deželneg.*. zbora odgodi do jeseni.
Praga, 19. marca. V včerajšnji seji je deželni zbor razpravljal o preosnovitvi deželne obrtne komisije v obrtni svet. Posl. Strache (Nemec« je utemeljeval nemško zahtevo, naj se obrtni svet razdeli po narodnostih. Izjavil je, da Nemci ne bodo mirovali poprej, dokler ne dosežejo v vseli strokah narodne delitve. Vse nemške stranke bodo izdelale program za popolno narodno ločitev na češkem in od izpolnitve te zahteve bo odvisno, ako se sploh Nemci še nadalje udeležujejo razprav deželnem zboru. Pri glasovanju so bili vsi nemški predlogi odklonjeni.
Nagodbena pogajanja.
Budapesta, 19. marca. Avstrijski   ministri   so   včeraj   takoj po
prihodu šli v palačo ministrskega predsednika, kjer so začeli konferirati
z ministrskim predsednikom dr. We-kerlom in z ministroma K o s s u -t ho m in Dar an vije m. Prva konferenca je trajala do 1. ure popoldne. Ob pol 9. uri popoldne so se konference nadaljevale do 7. ure zvečer. V teh konferencah se je doseglo glede nekaterih prepornih točk zbližanje med obema vladama. Danes se pogajanja nadaljujejo ves dan.
V današnjih konferencah se je razpravljalo v prvi vrsti o ločitvi užitnine. Avstrijska vlada zahteva med to točko in dolgotrajno nagodbo junktim Pogajanja bodo trajala tri dni, a nagodba se skoraj gotovo ne sklene pred novimi volitvami.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budapesta, 19. marca. Zakon o regulaciji plač ljudskošolskemu učitelj s t vu je bil sprejet v tretjem branju, nakar se je začelo razpravljati o noveli k odvetniškemu zakonu. Pravosodni minister je izjavil, da se položaj odvetniškega stanu zboljša v zvezi z drugimi justičnimi reformami. Obljubil je, da bo jeseni predložil zbornici nov civilnopravdni red, reformo sodne organizacije in reformo odvetniškega reda.
Prestolonaslednik Fran Ferdinand v Berolinu
Bero lin, 19. marca. Avstrijski prestolonaslednik nad vojvoda Fran Ferdinand se je mudil nedavno v Berolinu v strogem inkognitu, vendar je bil tudi pri   cesarju Viljemu.    O tem
tajinstvenem obisku krožijo v nemških političnih in diplomatičnih krogih raznovrstne kombinacije. Največje začudenje je zbudilo, ker se prestolonaslednik ni oglasil niti v avstro-ogrskem poslaništvu, a tudi dvorna poročila niso nič omenila tega obiska, dasi sicer naštevajo vedno vse osebe, ki pridejo k cesarju v avdi-jenco. Z ene strani se zatrjuje, da je imel obisk važno politično misijo, z druge strani pa poročajo, da je bil nadvojvoda v privatnih zadevah v Berolinu ter je hotel ostati prikrit,
a cesar Viljem je zvedel za njegov prihod ter ga povabil k sebi.
Izjava ruske vlade v dumi.
Petrograd, V.K marca. V današnji seji državne dume je prečital ministrski    predsednik    S t o 1 y p i n dolgo  pričakovano  vladno izjavo, v kateri se obetajo razne reforme, kakor svoboda   vesti, pisemska tajnost in varstvo osebne svobode;  nadalje  zakon o nedotakljivosti osebe,   o   odpravi administrativnega    p r o g n a n s t v a. Sodna reforma temelji na načinu, da da    voli    prebivalstvo mirovne sodnike.     Civilni    in kazensko pravdni red  pa  se preosnuje po načinu, kakor se je to zgodilo v ostalih evropskih državah. Nadalje se izdajo posebni zakoni v prilog kmetskemu prebivalstvu in delavstvu. Ministrski predsednik  je   čitanje vladne izjave zaključil s pozivom na vse poslance za skupno  delo  ter izjavil: „NaŠa očetnjava  se  mora preosno-vati v ustavno državo". — Večina dume je sprejela vladno izjavo s splošnim molkom, dočim je desnica ploskala    Posl. Zereteli socijalni demokrati   je  imel  nato   zelo oster govor proti vladi in Stoljpinovi politiki.
Kmetski punti na Rumun-skem.
< i r n o v i c e, 19. marca. V ru-munskem okraju J a s s y so se vzdignili kmetje nad Žide in grašeake. V Poduliloju so kmetje napatili židovske trgovine. Punt se je razširil tudi na sosednji dorohojski okraj. Najhujše so počenjali kmetje v mestu Botušani. v neposrednji bližini Bukovine. Nad 100 Židov so kmetje krvavo pretepli. Cele židovske rodbine so bežale Čez mejo v Bukovino. Kmetje so poropali in razbili židovske trgovine ter zažgali židovsko predmestje. Okrajni predstojnik v Jassvju, Ivascu, je odstopil, ker ga vlada ni zadostno podpirala, da bi bil zatrl punt. Zidje so brzojavno prosili kralja za pomoč.
ulioi
rezka
LISTEK.
Pihala je burja.
(Ferdo Plemič.)
Pikala je  burja  po široki tržaškega   mesta,   ona suha, burja.
In hodili so ljudje po ulici v burji, z rokama v žepu kakor resig-nirani, z rokama ob glavi kakor obupani.
In pihala je burja ter se igrala z ljudmi. Raztrgan pajčolan tu, klobuk v zraku ondi. Vihrajoče kodrce je prašil poulični prah in škrici zimskih sukenj so opletali po zraku. Tu ukrivljen moški hrbet, tam izbočene ženske prsi. In pihala jim je burja v obraz, bila jih ob ušesa, odrisovala lepo zalita bedra na svilenih krilih. Kleli so ljudje, upirali se, pihali in stokali, butali drug ob drugem, sitni, če je bilo treba izogniti se, na poti sebi in drugim.
A'tojvse^ob^ e n i^strani ulice.
Drugafstran je bila prazna,^ n? kogarjnijbilo videtijtamkaj.
Pac, sedaj !
Prikazal se je na drugi strani mož skrbno zapet v plašč. A hodil je ravno in ni se igrala burja z njegovim klobukom niti s škrici njegove zimske suknje.
Na drugi strani ulice je bilo pač zavetje. A nihče ni mislil poprej na to mogočnost, vsak je ubral svojo pot za prvim, kateremu se je menda mudilo in ki ni imel časa izbirati si poti. In vsak je mislil, da mora tako biti in da drugače ni mogoče. Kdo bi pač tudi slutil, da se da trideset korakov bolj na desno bolje shajati? Kdo bi pač sodil, da vse te muke pravzaprav ni potreba V Morda je celo kakšnemu padlo na um kaj takega, ali prosim vas, kdo bo delal nepotrebnih poti brez gotovosti ? Poskušati — hm — komu na ljubo ? In če se poskus obnese, udre vsa ta množica za njim tjakaj, in potem bo zopet stari direndaj in in nič bolje.
Sedaj pa se je prikazal mož v zavetju. Morda je naletel slučajno nanje, a vsekakor je korakal samozavestno dalje ter ponosno zrl na pe-hajočo se množico onkraj ceste.
Dobro se mu je gedilo.
Tedaj res eksistuje obljubljena dežela. Nu, le par korakov ie do nje. Urno tjakaj !
Kaj še! Da se mi bodo drugi smejali, češ, opičji sem. Ne! In potem bi tudi oni mož v zavetju menil, da ga zavidamo. Ne rajši nic!
On naj nas zavida — kako slabo se nam godi.
Pihala je burja in bila je v obraz pehajočo se in kolnečo množico ljudi.
Oj ti — ljudje!
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
xxx vin.
Pali sela i bile varoši, Siče, kolje malo i veliko, Sužnje hvata po vojsci ih dili.
Hrv. narodna. T taboru turške vojske, oblegajoče Famagusto, je vladala radost. Mustafa-paša, sicer čemeren in nejevoljen, se je sam topil veselja, zakaj sedaj ni več dvomil, da premaga odpor Antonija Bragadina in da razvije kmalu turško zastavo s polumesecem na razvalinah zavzete Famaguste.
Vzrok tej veliki radosti je bila vest, ki mu jo je poslal zapovednik turške mornarice admiral Piali.
Beneško brodovje se je bilo pri Kandiji združilo z ladjami, ki so jih bili poslali z velikimi težavami in še večjimi žrtvami pridobljeni zavezniki republike sv. Marka. Beneški admiral Zani je imel pod svojim poveljstvom 200 velikih ladij in je bil v vsakem oziru kos turškemu brodovju. Lahko bi bil s temi ladjami premagal in raz-gnal turško brodovje, ki je blokiralo Famagusto ter osvobodil Ciper. Mustafa-paša je tudi s tem računal in se zaradi tega trudil na vse načine, da bi zavzel Famagusto čim prej mogoče. Toda vsa njegova prizadevanja so se razbila ob odporu hrabrega provedi tor j a Bragadina.
In sedaj, ko je že obupaval, da sploh zavzame Famagusto, ko je v duhu že večkrat videl svileno vrvico, ki mu jo pošlje sultan, da si ž njo konča življenje, sedaj mu je prišla vest, da se beneškega brodovja ni več bati. Kuga je bila nastala med vojaštvom in je v nekaterih tednih pomorila 2000 mož. Med zavezniki je zavladal strah. Prvi so se ločili Špa nci
s 45 galerami od Benečanov in odjadrali domov. Njihovemu zgledu so sledile ladje drugih zaveznikov. Beneško brodovje je bilo zapuščeno in skoro brez vojaštva, tako da ni moglo priti na pomoč oblegani Famagusti, marveč se je moralo vrniti v Benetke. Mustafa-paša si je lahko na prstih izračunal, da poteče več mesecev, predno se beneško brodovje pokaže pred Ciprom in veselil se je tega iz vsega srca, upajoč za trdno, da v tem času zavzame Famagusto.
Mustafa-paša je sklenil, da napravi svoji vojski veliko veselje Hotel je počakati, da mu pripeljejo turške ladje novih vojakov, predno začne zopet z naskoki na oblegano mesto. Ker so bili Famagusti zaprta vsa pota za dobivanje živil, je Mustafa-paša mislil, da bo mesto v nekaj tednih izstradano. Ta čas je dal svoji vojski pravico, da sme vsak teden drug oddelek ropati in pleniti po otoku kolikor hoče. Prepustil je ves plen vojaštvu in to se je z divjaško navdm-šenostjo poslužilo podeljene mu pravice.
Turški vojaki so kakor razbojniki preplavili  mnogo  milj okrog Farna-
V Drohoju so kmetje napadli tri graščine ter prisilili graščinske zakupnike, da so jim obljubili razdeliti posestva med kmete.
Vas Beroane so kmetje popolnoma opustošili. Umakniti se niso hoteli niti vojaštvu, ki je streljalo ter usmrtilo pet, ranilo pa devet kmetov
Punt narašča ter se je razširil že na distrikt Suczava. Vojno poveljstvo v .lassvju je sklicalo vse rezerviste, da ima dovolj vojaštva na razpolago proti kmetom.
Gospodarstvo po klerikalni metodi.
Zborovanje pogrebnega društva bratovščine sv. Jožefa včeraj popoldne v mali dvorani „Mestnega domau je prineslo na dan reči, ki dokazujejo, kako gotovi ljudje fračkajo in gospodarijo s tujim denarjem. Dokazalo je, kako je bivši odbor s klerikalnim mokar jem V e 1-kovrhom na čelu z društvenim denarjem, kije lastnina vseh članov bratovščine, naj brezbrižne j še ravnal,
teko da se je pokazalo primanjkljaja 4892 K 06 v, za katerega imenovani odbor ni mogel dati nobenega zadostnega pojasnila.
V sledečem priobčujemo objektivno poročilo o tem znamenitem zborovanju.
Predsednik g. S k u b i c je otvar-jajoc občni zbor predstavil oblastvenega zastopnika magistratnega kon-ceptnega praktikanta g. J a n Č i g a j a in opozarjal društvenike, naj bi se mirno razpravljala točka za točko.
Takoj je začel govoriti tisti bledi Vencajzov pisač K o c m u r, kateremu ni bil prav dnevni red. Ker je vsakdo videl, da so Kocmurjeve besede sama sitnarija, njegov predlog na spreme-nitev dnevnega reda ni niti prišel na glasovanje, društveniki so pa klicali Kocmurju, zaščitniku Velkavrhovemu: Ne bodite prenagli! Preje bi se bili brigali, da bi bil podpredsednik Član društva! itd. Seveda je Kocmurju še vedno rnigal jeziček in ni pustil niti enega govornika ali poročevalca pri miru.
Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora se je odobrilo.
Nato je poročal tajnik g. B r e s k-v a r o računih društvenega premoženja od leta 1898, da se je videlo, kak nered je vladal v društvu za časa Velkavrhovega načelstva. Imenovala sta se dva člana, ki sta v knjigah gledala na vse vpisane zneske, ki jih je bral poročevalec iz svojega poročila.
Velkavrh je 1M. marca 1898 prevzel 2485 gld. ^9 kr. Dohodkov od 19. marca 1898 do VK marca 189'.) je bilo 810 gld., stroškov pa 809 gld. 45 kr., torej 55 kr. prebitka. Dohodkov od 19. marca 1899 do 19. marca 1900 je bilo 1013 gld. 64 kr.. stroškov 953 gld. 76 kr., torej 59 gld. S8 kr. prebitka, ali skupnega društvenega premoženja 2546 gld. 42 kr — Od 19. marca US98 do 19. marca 1899 so znašale obresti 95 gld. 24 kr., od 19. marca 1899 do 19. marca 1900 pa 102 gld. 48 kr. 1 9. m a r c a 1 !> 0 0 je bilo torej vsega društvenega premoženja 2744 gld. 14 kr. ali 5488 K 28 v.
Dohodki od 19. marca 11*00 do 19. marca 15)01 so znašali 2 82 7 K 78 ▼. prejšnji odbor jih je pa izkazal 3560 K 60 v. Stroškov je bilo 2831 K 83 v, torej 4 K 05 v primanjkljaja.  — Dohodki od
guste vse ozemlje. Opustošili so vse, poklali vse, kar jim je prišlo pod meč, onečastili žene in otroke in nalovili mnogo mladih dečkov in deklic, ki so jih odgnali s seboj, da jih prodajo kot sužnje.
Prav v onih dnevih, ko so turški vojaki tako divjali po malih mestih in vaseh, ki so bile raztresene po gorovju okrog Famaguste in po bližnjih dolinah, sta jezdila Kržan in Tomo od grada. Nikolaja Mirabella proti morju, da se vtihotapita v oblegano mesto. Večerilo se je že, ko sta prijezdila čez zadnjo goro in zagledala pod seboj gorečo vas, po kateri je divjala turška četa. Posamične hiše so že gorele, a prebivalstvo je bilo večinoma uteklo v svojih čolnih na morje, do katerega je bilo od vasi samo nekaj streljajev, in je od tamkaj gledalo morenje, ropanje in požiganje turških vojakov.
Kržan in Tomo sta se hitro umaknila za goro. Privezala sta svoja konja ob veliko skalo in se potem na trebuhih splazila za gručo skalovja, od koder sta mislila opazovati dogodke v vasi. Toda ko sta prišla do Ubranega mesta, sta zapazila na pol
19. marca 1901 do 19 maroa 1902 so znašali 3251 K 36 v, stroški pa 2875 K 20 v. torej 3 7 6 K g0 v prebitka. Prejšnji odbor ga je pa izkazal i»32 K 71 v. — Dohodki od 19. maroa 1802 do 1. maroa 1*K>8 so znašali 3299 K 04 v, stroškov je pa bilo 2379 K 90 v, torej 919 K 14 v preostanka, tako da je znašalo 1. marca 1903 premoženje v denarju 6779 K 53 v. — Dohodkov od 1. maroa 1903 do 1. marca 1904 je bilo 3988 K — v, stroškov pa 3982 K &3 v, torej 5 K 17 v prebitka. — Dohodki od 1. maroa PM34 do 1. marca 1905 so znašali 4047 K 40 v, stroški pa 3579 K 58 v, preostanka torej 467 K 82 v. — Dohodkov od 1. marca 1905 do 1. marca 1906 so znašali 3148 K 68 v, stroški pa 3534 K 67 v, torej 385 K !)!• v primanjkljaja. 1. marca 1906 je znašalo torej premoženje v denarju 6866 K 43 v. — Dohodki od 1. marca 1906 do 6. junija 1906 so znašali 1402 K 37 v, stroški pa 1060 K 13 v, torej 342 K 24 v preostanka.
V denarni knjigi so od l ' m a j a 19 0 6 do 2. j u n i j a 190 6 izpuščeni razni zneski, ki znašajo skupaj 138 K 80 v.
Na hranilne knjižice so se dvigale sledeče vsote, ki niso nikjer vpisane: 14. septembra 1NJMJ Pavel Velkavrh 300 K, 2. julija 1901 br. Edmund Ve ovec (frančiškan 3 00 K, 2. oktobra 1 D02 Pavel Velkavrh 200 K, 2. julija 190 3 Pavel Velkavrh 4 00 K, 15. januar j a 1906 Pavel Velkavrh 150 K, 2. januarja ID 01 (na drugo knjižico) Pavel Velkavrh 52 5 K 5 6 v, 2 2. marca 1902 br. Edmund Vehovec 200K 94 v in 2. julija 1^03 Pavel Velkavrh 2 02 K 6 5 v, kar znese skupaj 2279 K 15 V.
I s t o t a k o ni nikjer vpisana vsota 1234 K 65 W9 kije bila dvignjena na hranilnico knjižico, glasečo se na ime „ J o ž e f Adam," katero ime je bilo izmišljeno.
Prejšnji odbor je imel pa še hranilno knjižico, glasečo se na ime „Adam," katero je Velkavrh od patra Jožefa dobil in ki je imela vrednost IS:>0 K. Ta znesek je Velkavrh dvignil in ga naložil, kakor pravi, na dve knjižici, na eno je del 450 gold., na drugo pa 475 gld. Hranilne knjižice z vlogo 450 gld. pa ni n i k j e r.
Knjižice „Ljudske posojilnice1* z vlogo 1200 K, kije bila naznanjena pri občnem zboru 1D04, ni nikjer.
Z obrestmi vred je znašalo vse denarno društveno premoženje line 1. marca 1906 13 984 K 5 0 v. novi odbor je pa prejel le 102-^ 6 K 3 4 v. klasom notarskega akta je izkazano premoženje v gotovini 10436 K 34 v, vendar je bilo manj 1~>0 K, ki jih je Velkavrh dvignil   15. januarja 1906.
Iz tega se razvidi, da znaša nepojasnjeni in nepokriti primanjkljaj 3692 K 0 f> v ne vračunši knjižico z vlogo 1200 K, katere ninik jer in katera bi morala biti, ako je resnično poročilo občnega zbora z dne   19. marca 1 1*04.
Ves primanjkljaj znaša de lacto torej 4892 K 06 v.
Poročevalec je dejal nato: Prejšnji odbor je dolžan dati pričujočemu obč. zboru pojasni I a, da se odstrani vsako sumničenje do njega in da se določi pravi stan društvenega premoženja. Novi odbor je moral za starim odborom kljub vsemu primanjkljaju še plačati  22 1 K  38 v.
golo dekletce, ki je v vsi naglici težko sopeč razmetavalo kamenje. Dekletce je obupno zakričalo, ko je zagledalo kraj sebe Kržana in Toma, ki sta bila zaradi večje varnosti zopet oblečena kot turška vojaka, in je hotelo pobegniti. Toda krepka roka Tomova je prijela dekletce še pravočasno in je potegnila za skalo.
— Kaj delaš tod in kaj se je zgodilo v vasi ?
Tako je vprašal Kržan najprej v italijanskem in potem v grškem jeziku, a ni dobil odgovora.
— To je vendar čudno, da dekle ne razume nobenega teh dveh jezikov, ki jih govore na tem otoku, je rekel Tomo, ki je z resničnim zanimanjem ogledoval zdravo čvrsto dekletce. Izrekel je bil te besede v svojem domačem narečju, a komaj jih je bilo dekle zaslišalo, je že skočilo k Tomu.
— Ah, gospodine, bodite usmiljeni, nikar me ne umorite, je prosila s po vzdignjenimi rokami in njene vijoličaste oči so pogledale Tomo tako ljubo in milo, da je fantu kar toplo postalo pri srcu.
K besedi se je oglasil seveda K o o m u r, ki je s sofizmi in zavijanjem hotel dokazati, da prejšnji odbor, pred vsem Velkavrh, ni zakrivil nobenega prima n j k l j a j a, k e r sta dva brata frančiškana pri notarju Voku izjavila, da odbor ni imel nikdar nič opravitis denarjem, o častitih očetih in bratih frančiškanih se pa ne more (!!) misliti, da bisi kak krajcar pridržali.
Ni Čudno, da je vsled teh Koc-murjevih besedi nastal silen vihar v dvorani in da se je Kocmurju očitalo, da laže, posebno ko je na novi odbor metal razna očitanja in sumničenja, češ da Velkavrhu po 6. juniju 1906 ni bila nikdar dana prilika pojasniti „dozdevnega" primanjkljaja. Kocmur-jeva „pojasnila1* niso držala, dasi mu je pomagal šenklavški krojač Šoukal in bivši odbornik Č r n i č.
Da državno pravdništvo, ki je imelo vso stvar že v rokah, ni dvignilo obtožbe proti temu ali onemu članu prejšnjega odbora, je vzrok, ker je vsakoletni občni zbor dal odboru a b s o 1 u t o -rij in ker pravega krivca ni moglo najti.
V debato je poseglo vse polno oseb. Naj navedemo tukaj izjavo g. Zor ca, ki je povedal, damu je Velkavrh rekel, daje izjava frančiškanov pri n o tarj u Voku sama politika. Tudi se je Velkavrh izrazil: Kolikor primanjkljaja bo nepojasnjenega, bo Dolovico plačal stari odbor, polovico pa frančiškani. Velkavrh pravi, da ni imel z denarjem opraviti, vedel je pa naprej, koliko bo primanjkljaja. Račune za izdatke je on podpisoval.
Za kaj se je včasih društveni denar dajal, dokazuje dejstvo, da je šlo nekoč 50 gld. za frančiškanske orgije.
KersoKocmur, Crnič, Sou-kal in Velkovrh vpili venomer, da ni nobenega primanjkljaja, dal se je na glasovanje predlog: ali so društveniki prepričani, da je primanjkljaj ali ne? Predlog je bil dan dvakrat na glasovanje in vselej z veliko večino sprejet, da je pri man j kij aj.
Velkavrhovci so zagnali velikanski vrišč, vpili, naj se razdruži bratovščina in v zabavljanju in govoreč o kriviČnosti zapuščali dvorano.
Gosp. Breskvar je podal nato tajnikovo poročilo o društvenem delovanju v zadnjem letu.
Članov je 1067, 54 jih je umrlo, novih je pristopilo 58. Odbor je imel 12 sej. Društveno premoženje znaša 10.063 K 89 vin. in je preteklo leto 31 K 38 vin. prebitka (doh. 2623 K 5 vin., stroškov pa 2541 K 66 vin.) Pravo Čisto premoženje znaša 10 313 kron 89 vin. (Odobreno).
Gr. Breskvar je poročal nato o zvišanju pristopnin in letnine, ker je vožnja mrliče v na novo pokopališče dražja kot preje pešpot na staro : tudi cerkev je zvišala pristojbine. Letni prispevki naj se zvišajo na 2 K. vpisnina pa sledeče: do 20 let 10 K, do 30 let 14 K, do 40 let 18 K, do 50 let 22 K, nad 50 let pa Za vsako leto po 4 K. Za otroke se smatrajo oni mrliči, ki so stari do 13 let. Mrliča spremljajo 3 duhovniki. Kdor je zadovoljen z dvema, se bere za rajnega ena maša, kdor pa z enim, pa dve maši. Izvenljubljanski člani dobe za pogreb 50 K. Soglasno sprejeto.
Pri sledečih volitvah so bili voljeni soglasno 3 namestniki v odbor, in sicer gg. Breskvar, Borštnar in F e r f i 1 a, za pregledovalce računov Pa gg »G     tner, Lotrič in Šeme.
— Ti znaš hrvatski, se je začudil Kržan. Od kod pa si in kako da ne znaš ne italijanskega ne grškega jezika ?
Deklica ni odgovorila na to vprašanje. Komaj je Čula, da govori tudi Kržan njen jezik, je že tudi njega začela prositi, naj bo usmiljen in naj jo pusti pri življenju.
— Ne boj se, deklica, jo je tolažil Kržan. Midva ti ne storiva nič zlega in če je mogoče, ti bodeva rada pomagala. Sedi sem k nama.
— Ne, gospoda, je prosila deklica. Pomagajta mi, odmetati to kamenje. Tu je skrit vhod v veliko podzemsko jamo, kjer bo demo popolnoma varni. Tam ostanemo lahko ves mesec in Turki nas ne bodo našli.
— Skrivna podzemska jama V Kržan se ni mogel načuditi, ko je gledal okrog sebe in ni videl nikjer niti sledu kakemu vhodu. Čigava je ta jama in kako da jo ti poznaS?
— Bila sem že večkrat tod z očetom, je odgovorila deklica, ki se je bila med tem zopet lotila razmetavanja kamenja. Pozneje vama vse povem. _ (Dalje prih.)
Poročilo preglednikov računov je podal g. G ar tner sledeče:
Odkar posluje novi odbor, so vse knjige in računi v najlepšem redu, doČim je preje vladala skrajna brezbrižnost. V imeniku članov so bili vpisani Še vedno za ži ve člane osebe, ki so umrle pred petimi ali celo desetimi leti. Preteklo leto je prišel letnino plačat Član, ki je bil v imeniku vpisan, da je že umrl. Vidali ie bil 7 let podpredsednik, a ni bil niti član društva (Č r -nič: To je bila pač pomota! Klici: Je bilo veliko pomot!) V knjigi letnih poročil so bili listi iztrgani ali pa prelepi j eni, da se ne vidi, kaj je spodaj napisanega. Priča je tu, ki je povedala, če so iz kake hranil nične knjižice vso vsoto dvignili, da se je dotični račun takoj strgal. Za plačane račune je vpisanih 21.027 K 6 vin., dokazov zato je pa le za 957 K 82 vin. Ko je prevzemal sedanji odbor knjige, je šel poročevalec nekoč k Velkavrhu nekaj iskat. Ta mu je dejal, da naj odbor zaračuna za delo 600 kron ali 800 kron!! Nekoč se je predlagalo na občnem zboru, naj se da frančiškanskemu samostanu 50 K. Predlog je bil odklonjen, vendar je Velkavrh povedal, daje dal vkljub temu 100 kron! Obleke in drugo opravo je dobil sedanji odbor večinoma zamazano in posebno klobuke raztrgane. (Odobreno).
Nato so bili sprejeti sledeči predugi g. Z o r c a: 1. Bratovščina sprejme mrliča šele v mrtvašnici ali doma, če n. pr. umrje v bolnišnici ali hiralnici, da ne bo plačevala dvakratnih stroškov. 2. Ker Vidali pravi, da ne da več rakev za bratovščino, se odbor pooblasti, da jih sme vzeti, kjer so ceneje. Sveče se bodo naročale naravnost iz tovarne. 3. Denar, ki je v Kranjski hranilnici in za tekoči račun, se prenese v Kreditno banko, oni iz „Ljudske posojilniceu pa v nepristransko „Kmetsko posojilnico4*. 4. Maša na Rožniku, ki je stala po 31 K, se opusti in se namesto nje bere v cerkvi Srca Jezusovega maša za 4 K. 5. Kdor ne plača tri leta doneskov, a gre v Ameriko in se povrne, se sme sprejeti nazaj, vendar pa dife-renčna doba ne sme trajati nad štiri leta. 5. Napovedovalec dobi od vsakega mrliča 3 krone in mora tudi sobo popeti.
S tem je bilo končano zborovanje, ki je trajalo skoraj tri ure.
Pozor somišljeniki!
Volilni imeniki so v nekaterih občinah že razpoloženi za javni vpogled. Na občinski tabli se razglaša reklamaeij&ka doba. Ker je možno reklamirati le tekom 14 dni od dne razglasitve in javne razpoložitve imenikov, naj se somišljeniki takoj prepričajo iz razglasa na občinski deski, ali so imeniki že razpoloženi, in si po večkrat izpišejo natančno imena, stan in stanovanje vpisanih volilcev. in natančno pregledajo, ali je kak somišljenik izpuščen ali kak nasprotnik preveč vpisan. Poskrbi naj se takoj dokazne listine za reklamacije, t. j. krstni list ^rojstni podatki) od rojstne župnije, svedočbo državljanstva od glavarstva, svedočbo enoletnega bivanja pa od županstva. Te oblasti morajo izdati te listine v reklamacijske namene takoj in brezplačno. Reklamacije naj se kar možno kmalu vlože in sicer pri županstvu. Somišljeniki, reklamacijska doba je kratka a dragocena doba. Poznejše reklamac je so brezuspešne.
Torej na delo!
Vsa pojasnila v volilnopravnih zadevali daje pisarna dr Tril-lerja in dr. No vaka v Ljubljani.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. marca. — Volitve ne Vrhniki. Zadnji
ponedeljek je „Siovenecu brzojavno naznanjal, da je na Vrhniki v drugem in prvem razredu prodrla slovenska ljudska stranka. Iz tega bi se dalo sklepati, da je na celi Črti prodrla klerikalna stranka. Na drugi strani pa je dr. Marolt brzojavil dr. Tavčarju: Združena opozicija v obeh razredih premagala Jelovškovo stranko. Človek se torej spoznaj v ti zmešnjavi! Resnica bo prej kot ne ta, da bo dobila Vrhnika Čisto klerikalnega župana, in gotovo tudi čisto klerikalno večino, katera bode mali-kovala pred dr. ŠusteršiČem.   Mi pa
imamo upanje, da se tega maliko-vanja prav kmalo naveličajo tndi tisti, ki so zadnje dni najglasneje kričali raz stolov v vrhniškem „Katoližkem domu". Potem se bode napredna stranka zopet zavedla svoje dolžnosti, katera zahteva, da naj se radi osebnih prepirov nikar v nevarnost ne postavljajo načela. V drugem pa prepuščamo hripavo kričanje „Slovencu", kateri bo svojo trobil, da je namreč na Vrhniki zmagalo katoliško prepričanje. Na Vrhniki so zmagala osebna nasprotstva, katera so duhovniki spretno speljali na svoj mlin. Napredni dr. Marolt, Lemški n&cijonalec Mulej, in stari Majer — koliko je pristuo katoliškega na ti trojici, moglo bi se le tedaj določiti, če bi človek vzel mikroskop v roke! — bili so vsi le marijonete v rokah kaplana Sušnika. In če v bod Če ne bodo hoteli igrati te vloge, potem bodemo prav kmalu čuli o razdruženi opoziciji v vrhniškem občinskem svetu. Potem pa bo zopet napočil čas, ko bodo na Vrhniki edini vsi napredni elementi! Nam, ki poznamo farško ošabnost, katera zamorca, ko je enkrat storil svojo dolžnost, tako rada vrže pod kap. se pa dozdeva, da bo zgoraj omenjeni čas prav kmalu napočil, in morda prej, kot to pričakujejo dr. Marolt in tovariši. V ti nadi napravili smo križ čez vrhniške volitve, o katerih bodi le še mimogrede omenjeno, da se pri njih ondotno učitelj-stvo z malimi izjemami ni posebno občudovanja vredno obnašalo. S tem je pri nas končana razprava o vrhniških občinskih volitvah, pri katerih je zmagalo „katoličanstvo", katerega najnovejši zastopniki so dr. Marolt. Mulej in Majer. Tako katoličanstvo pa je sorodno s kafro, in zategadelj ne obupavamo, in naj si je na Vrhniki zmagala združena opozicija! —   Klerikalne halucinacije.
Shod narodno-naprednih volilcev preteklo nedeljo   v „Mestnem   doma" je šenklavžkemu glasilu popolnoma zmešal možgane.   In kako tudi ne! Par lepakov in dve kratki  notici v „Slovenskom Narodu" ste zadostovali, da je prišlo na shod  toliko   volilcev, da je bila prostrana dvorana „Mestuega doma" docela polna in da jo Šteletu, ki je pred „Mestnim domom" prežal, kar srce skočilo v hlače, da jo je ja-drno odkuril, ko je videl nepričakovano velike množice  volilcev,   ki so hitele    na   shod.    Pri klerikalcih treba razposlati na tisoče vabil, p->pj© na prižnicah morajo rotiti  in zaklinjali  ljudi,  priganjači   iu agitatorji morajo biti dneve in noči na nogali in o blažiti vse hiše,  da spravijo skupaj ljudi na klerikalni shod.    Ako bi klerikalci   ne   imeli   agitatorjev na prižnici in v spovedaici, bi niti eden njihov shod ne uspel, o tem   ni prav nikakega dvoma.  Zatu jih tako silno jezi, ako je na naprednih shodih velika udeležba, ne da bi bilo v to potreba kakršnekoli   agitacije. Najbolj jih pa to grize v Ljubljani,   kjer ie leta sem oznanjajo, da je  narodno-napredna stranka izgubila že vso zaupanje in zaslombo pri meščanstvu in da ji ni mogoče prirediti nobenega poštenega političnega shoda več Zategadelj lažejo sedaj   na   vse načina, kakor je  pač   pri   propali klerikalni sodrgi navada, da bi z lažjo in zavijanjem prikrili dejstvo, da je Ljubljana slej koprej v uarodno-naprednem, svobodomiselnem taboru in da tu ni polja, kjer bi šla v klasje klerikalna pšenica.   Klerikalci so se že tako zagrizli v svojo fiksno idejo, da se mora tudi Ljubljana  poklerikaliti,   da živ« že sedaj samo v halucinacijah, kakor da bi bili LjubljanČanje že sami klerikalci in kakor da bi   že   danes ali jutri moral zapeti zvon, ki naj oznani svetu, da je napredna Ljubljana napravila „kotauu pred Šusteršičem in pred krivo palico  Antona Bonaven-ture.  Bolestne halucinacije! Kakšne* zaslombo pa ima klerikalna stranka v Ljubljani?   Prav nobene, saj tiste peščice nerazsodnih ljudi, ki jim im-ponuje in ki jim je   evangelij „Slo-venČeva" široka, umazana gonja, pač ni mogoče resno upoštevati. Najjasnejši dokaz za to,  da  nimajo klerikalci prav nobene moči, še manj pa simpatij, pa je to, da si  že deset let ne upajo na volišče. Pred desetimi leti so se  ojunaČili,   da so
posegli t občinske volitve, a bili so tako grdo in sramotno tepeni, da so se kakor ščurki poskrili v svoje luknje. Kakor SČene, ki se ga je s koro-bačem nagnalo v njegovo hišico, tako renče in bevskajo sedaj klerikalci v svoji luknji, a na dan, na junaški megdan se več ne upajo, ker se boje pasjega biča, korobaČa! Ne govorimo tu o U in I. volilnem razredu, ki štejeta vec tisoč najin teligentnejših vo-lilcev, ampak v mislih imamo III. razred, v katerem se nahajajo „široke ljudske maseu, kakor pravi „Slo-venecu, m med katerimi ima baje klerikalna stranka naravnost mogočno zaslombo. Če bi bilo to res, zakaj se pa klerik al < em doslej še niti enkrat ni posrečilo izvojevati zmage v tem razredu vsaj enemu svojih pristašev 2 Iz tega enostavnega vzroka, ker nimajo v Ljubljani prav nikake za-slombe in ker je njihovo govoričenje o številnosti njihovih pristašev v mestu zgolj nkoija in preraČunjeno slepilo, da bi na te limanice ujeli kakega nerazsodnega političnega kalina !
— Manifestacija za gosp. A. Štreklja  pri Rebku v Vipavski
dolini. 400 nas je bilo,  ki  smo povzdignili glas za g. A. Štreklja, samo eden je  bil kontra.   In kdo je bil? Duhovnik Kosec iz  Kamenj,  ki je znan iz pohodov na  Caven  in po svojem najčistejšem abstinenČnem življenju A dali so mu kropa, vsi, prav vsi, da jo je odkuril kakor politi cucek   ob   spremljevanju   žvižganja in hrupa, ki je bilo  spremljano   z raznimi aabeljenimi opazkami.   Dr. La-harnarja se je na to razkrinkalo. Ko je g. MahorciČ omenil,  kako je La-harnar zapiral  Nabrežinoe, ko so leta   189S.   pokazali   lojalnost do habsburške hiše ob smrti cesarice Elizabete:   da je  napadel  z golo sablo   zborovalce   na Krasu, ko je bil tam c. kr. okrajni glavar; daje  5 mesecev  ustavil semnje v Sežani na občo škodo Kra-ševoem in Vipavcem; da je bil vedno prvi, ko se je zatiralo Slovence, je zadonelo iz 400 grl: naš poslanec ne more biti mož, ki se ga drže solze Slovencev, naš poslanec  bodi g. A. Strekelj.   M a predlog  nekega govornika, katerega ime   mi   ni   ostalo v spominu, se je sprejela sledeča resolucija :   Volilci  ajdovskega sodnega okraja, abrani pri Rebku v svrho določitve  državnozborskega kandidata, obsojajo osebne napade na g. Štreklja, ki jih priobčuje klerikalno časopisje. Obenem izjavljajo, da   ne   glede na osebo dr. Laharnarja, katerega je postavila klerikalna stranka kandidatom, odklanjajo njegovo kandidaturo, ker je političen uradnik; ima od vlade vezane roke in v lastnosti političnega uradnika pridobljeno mišljenje, ki ne odgovarja koristim slovenskega naroda tako,   da  ne more odločno zastopati naše  koristi. Bilo je živio-klicev na Štreklja, da  se je vse treslo.   Ob tej priliki se je sprejelo tudi resolucijo v prilog prvobo-riteljem  tržaških  Slovencev  v boju proti laški  omnipotenci.   — Dr. La-harnar si pa ne upa sklicati javnega shoda, ker še v Rihemberku, kjer je vendar skoro vse klerikalno, je sklicala „Sloga" samo zaupni  shod, na katerem je ponujala svojim backom dr. Laharnarja.   Tudi znamenje časa. Pa še v Rihembergu je Laharnar naletel  na  odpor.   V ozadju dvorane stoječi volilci  so   odločno nasprotovali Laharnarjevi kandidaturi. Nekaj prisotnih Nabrežincev so hoteli klerikalci šiloma odstraniti.   Po shodu se je v hotelu Ličen zbralo mnogo Štrek-ljevih pristašev   na  shod, kateremu je predsedoval nabrežinski  župan g. Caharija.   Shod  je   z navdušenjem proglasil g. Štreklja za kandidata.
— Buflalo Bili v „Unionu". Na Cvetno nedeljo se nam obeta v Ljubljani nekaj izrednega, nekaj nenavadnega, kar je treba posebno zabeležiti v anale ljubljanskega mesta. V zadnjem „Slovencu" namreč čitamo : „Veliki shod bo na Cvetno nedeljo ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela „Unionu. Dnevni r^d: Poročilo o cerkveno-političnem položaju s posebnim ozirom na francoske razmere. Poroča dr. Ivan Šusteršič. Sklepne besede govori knezo-škof dr. A. B. Jeglič. Vstopnice
se glase na imena in brez njih vstop ni dovoljen." — Kakor je torej razvidno iz te „Slovenčeve" notice, bo sedaj jel Anton Bo na ven tura že celo nastopati na političnih shodih. Preklicano že mora klerikalcem slaba presti v Ljubljani, da si ne vedo drugače pomagati, kakor da že Škofa Antona morajo izrabljati za reklamna sredstva. Prav kakor v kakšnem cirkusu ali menažeriji! Če predstave ne zanimajo več občinstva in ne vleee več nobena reklama, se razglasi, da se je podjetju posrečilo pridobiti na novo kakšno čudno eksotično žival ali kakšno posebno abnormiteto, v svrho seveda, da bi se zopet pri« vabilo ljudi. Klerikalci delajo sedaj tako s škofom Bo na ven turo. Kakor priganjač pred menažerijo v L a ter -manovem drevoredu kriči: „Ljudje božji, le not, le not, videli boste leve, tigre, volkove, medvede in znamenitost prve vrste — dresiranega slona, ki je edini pod solncem", prav tako vpijejo sedaj, ko so jim že pošla vsa draga reklamna sredstva, tudi klerikalci in vabijo ljudi k sebi z obljubo, da bodo videli „Čudovito eksotično žival, znamenitost prve vrste" — škofa Toneta. Če se škof Tone da izrabljati v take reklamne svrhe, je nam prav, nasvetovali pa bi mu, naj še prijaše na shod v „Union" na osličku, saj je prihodnja nedelja cvetna, in naj da to v „Slovencu" javno razglasiti. Garantiramo mu, da bo to najboljše reklama za shod. Vsa Ljubljana bo drla v „Union", da vidi jahati Antona Bona ven turo — na oslu. Izvrstna misel je to, gospod Anton Bonaventura, kaj menite ?
Novo agiftacijsko sredstvo rabijo zopet klerikalci- listi nevedni zaupniki, ki hodijo v Ljubljano podrepovat dr. Šusteršiču in njegovim sleparskim somišljenikom, sedaj po kmetih kmetu lažejo takole: „Le volite katoliške poslance, ti bodo tako naredili, da bode vsak kmet lahko streljal zajce, kjer jih bode dobil. Po novem letu bo ta postava že narejena." Kolikor besedi, toliko laži. V državnem zboru sploh ne bodo sklepali o lovskih postavah, temveč v deželnem zboru. Sedaj pa niso volitve v deželni zbor, temveč v državni zbor. Vidi se iz tega, kakšni nesramni lažni ki in sleparji so tisti, ki kmetu ob ljub u jej o te ugodnosti, ki bi se le v deželnem zboru lahko sklenile. Ta agitacija letos precej vleče, ker je zajec naredil letos zares veliko škode. Zato poživljamo somišljenike, da nam sporoče vsa taka agitacijska sredstva, da jim bodo vedeli naši govorniki na shodih dajati primerne komentare. Tu povedano agitacijsko sredstvo z zajci je razširjeno od Št. Vida proti Medvodam in naprej.
— „Švorca11 bodo prijeli. Peljal sem se zadnjic z nekimi kmetici, ki so šli z zaupnega shoda iz Ljubljane. Kadili so mogočno svoje fajfe in eden, ki je bil podoben kakemu mežnarju, se je širokoustil: „To ježe tako. Letos smo ta zadnje leto potrpeli s tem. Sedaj bodo naši poslanci prijeli Švorca, da bode naredil tako, da ne bodo hodili tisti škrici k nam na jago. Tudi škof bodo rekli Švorcu, da moramo kmetje sami imeti jago." V Št. Vidu so izstopili ti modri možakarji. Vedel sem takoj, da imajo v mislih deželnega predsednika Schwarza. Dobro morata imeti dr. ŠusterŠiČ in škof „ Svorca" pod komando, ko že navadni kmetici tako podomače govore, kako bodo prijeli „Švorca". Mi mislimo, da bode „Švorca" še glava bolela po tej tovaršiji!
— I. avstrijskega kongresa v varstvo otrok na Dunaju so se
udeležili s Kranjskega gg.: deželni šolski nadzornik Leveč kot zastopnik dež. vlade in dež. šolskega sveta, kanonik Kalan kot zastopnik kne-zoškofijskega ordinarijata, kuratŠega kot delegat dež. odbora, dež. sodni svetnik Kavčnik in sodni tajnik Milčinski kot odposlanca dež. sodišča, dež. sodna svetnika in sodna predstojnika Fer k in Višnikar in okrajni sodniki dr. Doljan, dr. Regallv in Štur m.
— Is štajerskega detelnoga
šolskega Sveta. Nadučitelja sta postala Ferdo Rozenstein is Stranic v Št. Jurju  ob Taboru in Avgust
Achitsch iz Padove pri Sv. Mar-jeti na Dravskem polju. Stalen je postal v Polieli dosedanji pomožni učitelj v Mozirju Fr. Tušak.
— Poštne vesti. Postna ofioijan-tinja je postala v Ormožu upraviteljica Pavla Jaro, poštni ofioijant v Beljaku pa je postal dosluženi podčastnik Ivan Cizelj.
— Is pisano slovenskoga gledališta« Jntri, v četrtek, za lože n e-par, se uprizori na korist opernega kapelnika, gospoda H. Beniika, prvič v sezoni Parmova enodejanska opera „K s en i j a". Naslovno vlogo poje gospa Skalova, Tatjano goa. Prochazkova, meniha Aleksija g. pl. Resunov in viteza g. O urednik. Po „Kseniji" se poje Leonca-vallova dvodejanka opera „G luni a Či". G. kapelnik Benišek je tudi v tej sezoni storil, kar je v naših skromnih razmerah storiti mogoče, in je brezdvomno ona oseba, kateri pripade v naši operi največ dela in truda. Naj bi torej slovensko občinstvo upoštevalo njegove zasluge ter odlikovalo g. beneficij auta s prav mnogobrojnim posetom. — Dramsko osobje pripravlja Fr. K s. Meškovo dramo „Na smrt obsojeni".
— „Slovenska Matica". 149
odborova seja, v sredo 13. marca. Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzoče, ter predstavi novega društvenega tajnika F. Podkrajška, ki je vstopil s 1. marcem t. 1. in ki bo tudi društveni poverjenik za Ljubljano. Nato se s toplimi besedami spominja prejšnjega tajnika, mag svet. K v gen a Laha, ki se je po 22letnem službovanju odpovedal, naglašujoč njegovo vestnost, točnost in delavnost v prilog Matici, ter predlaga, da se mu zato izreče oismena zahvala. (Soglasno sprejeto.) Na znanje se vzame, da je došlo več rokopisov, med njimi prof. Sei-dlova monografija: „ Kamniške in Savinske planine". Muzealnemu društvu za Kranjsko se do voh* uporabljanje druge sobe Matičnih prostorov do dobe, ko se licejska knjižnica preseli iz deželnega muzeja. Tam se potem naseli „Muzejsko društvo". Za lansko leto je vplačalo Članarino 3267 letnikov, za tekoče 96 in za prihodnje 5. Od zadnje seje je društvu pristopilo na novo ali vnovič 55 članov. Od 1. januarja t. 1. počenši je prirastlo društveni knjižnici 57 knjig, zvezkov in časopisov; izmed teh je eden podarjen in 56 zamenjanih. Sklene se, da se vrši letošnji občni zbor v sredo 29. maja, ob šestih zvečer v Mestnem Domu. Odbornik dr. 11 e š i Č predlaga, da tiskaj Matica društvene publikacije v večjem številu, nego letos. Predsednik Leveč predlaga, da se za letošnje leto tiskaj 3800 garnitur društvenih knjig. Odbornik Sušnik naglasa, da preti Matici deficit, Če se tiska publikacije v večjem Številu, ker od dijakov in Hrvatov ne dobivamo polne članarine. Tiskarne so že zdaj za 25% dražje, nego v prošlem letu, cene pa se bodo še dvignile, ker so tarifi za stavce višji in se je podražil papir. Upoštevati je, da se deficit lahko vgnezdi trajno. Ne kaže drugo: ali reducirati število knjig ali pa povišati članarino. Sklene se, da se Število knjig za leto 1907. določi v prihodnji seji. Knjige za leto 1906. so se skoro popolnoma razpečale. Pobiti je le še nekoliko posameznih eksem-plarov.
— „Akademija". Zadnje svoje poročilo o predavanju prof. dr. Ise Kršnjavija moramo v tem zmislu izpopolniti, da je g. predavatelj radi časa moral nehati, predno je mogel obdelati svojo pravo temo, namreč kulturno delovanje frančiškanov na Hrvatskem. Skoda, da se predavanje ni razdelilo na dva dneva; Kršnjavi je odličen predavatelj, ki vlada svoje misli z absolutno sigurnostjo in kakor umetnik zna abstrakcije pojasnjevati s posebno nazornimi ilustracijami, z epizodami.
— Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem ima
dne 21. marca ob l/26- zvečer v Ljubljani svoj redni občni zbor v hotelu „Union" s sledečim sporedom: 1.) Načelni ko v o poročilo o društvenem delovanju in gospodarjenju v preteklem letu. 2) Volitev dveh revizorjev. 3.) Volitev načelnika in njegovega namestnika. 4.) Volitev odposlanca k zborovanju državne zveze avstrijskih zdravniških organizacij dne 22. in 23. marca. 5.) Razni nasveti. Kolegi! Pridite polnoštevilno k temu shodu, raz-govarjali se bodemo zaupno o nadalj-nem postopanju. K zborovanju je povabljen tudi poročevalec o zdravstvenih zadevah v deželnem odboru gosp. grof Barbo. Temu zborovanju sledi ob 7. zvečer ustanovni shod splošne organizacije zdravnikov na Kranjskem v varstvo njihovih gospodarskih interesov.
— Društvo slovenskih profesorjev vljudno vabi svoje člane in slovenske profesorje sploh na prijateljski sestanek v petek,  dne 22.
t. m. ob 8. zvečer v restavraciji „Na-
rodnoga doma". Gospod ravnatelj Wiesthaler bo poročal o učnih knjigah za srednje iole. Zlasti se prosijo tudi gg. 'poročevalci za posamezne predmete, da se udeležijo tega sestanka.
— XXIV. rodni oMnl zbor pevskega društva »Slavec11. Preteklo soboto se je vršil v društvenih prostorih v Narodnem domu 26. občni zbor „ Sla vsa" ob Številni udeležbi članov. Predsednik društva, g. Ivan Dražil, otvori zborovanje, konšta-tujoč njega sklepčnost ter razvije v daljšem govoru društveno delovanje v preteklem letu, ki je bilo povsem na stališču napredka v moralnem, kakor v gmotnem oziru. Društvo si je — kar kažejo obiski njegovih prireditev — ohranilo vse simpatije in si priborilo tudi mnogo novih prijateljev društva. Z v neto besedo bodri pevce k še marljivejšemu zanimanju za društvo ter se z iskrenimi besedami zahvali za prireditev slavlja po-vodo njegove 15letnice predsedstva, zagotavljajoč, da bode vedno društvo podpiral po svojih skromnih močeh. (Burni živio-klici predsedniku.) Potem omeni, da stoji društvo takorekoč na pragu svoje 251etnice, ter bode misliti že sedaj, kako se ta dogodek proslavi. Nadalje se spominja med letom umrlih članov, predvsem usta-novnika in Častnega člana ter prvega društvenega predsednika g. Antona J e 1 o č n i k a v Litiji. Društvo se je udeležilo pogreba z zastavo ter mu tako izkazalo zadnjo čast. Rajni Je-ločnik je zastavil vse svoje sile v prospeh društva „Slavec" in zato mu bode v društvu večen spomin. — Dalje je žalibog izgubilo društvo svojega častnega člana, dičnega našega pesnika slavca gosp. Simona Gregorčiča. Nepozabnemu pesniku bodi zemljica lahka! Preminuli so nadalje ustanovnik „Slavca", stolni prost g. Andrej Zamejc ter podporniki in pevci gg. Ivan Bizjak, Karel Januš, Božidar Novotnv* J o s. Šmuc. Dragotin Butorac, Ivan Žagar, Josip Terdan, J. Aleš in J. Pajduh. Društvo je vse preminile deloma spremilo k večnemu počitku, deloma izreklo sorodnikom svoje sočutje. V znak sožalja se zbo-rovalci dvignejo raz sedežev. Nato da besedo tajniku, kateri poroča, da je društvo marljivo delovalo. O živahnem gibanju v društvu kaže število sej, bilo jih je 35 in 2 izredni seji. Izmed večjih izletov je omeniti onega v Postojno k odkritju spomenika M. Vilharju ter krasni izlet v Opatij o-Volosko, kjer si je društvo pridobilo mnogo simpatij ter prejelo krasen svilen trak za svojo zastavo, katerega so podarile ondotne vrle Slovenke. Opatij a-Voloska se je okrasila ta dan kar najlepše ter je bil „Slavec" predmet vsestranskih prisrčnih ovacij. „Slavec" je bilo prvo pevsko društvo, ki je posetilo Istro korporativno. Prirejeni koncert je bil silno imenitno obiskan ter je uspel vrlo lepo. Izmed večjih društvenih prireditev omenja veselico v „Narodnem domu" v korist Vilharjevemu spomeniku, ki je izborno uspela, veselico na Rožniku, katero je občinstvo počastilo v ogromnem številu ter krasno maskarado v hotelu „Union". Društvo je imelo več sodelovanj in nastopov pri bratskih društvih ter ob drugih prilikah. Pevcev je imelo društvo do 60, ustanovnih in podpornih članov pa nad 250. Tajniku se izreče za točno poročilo in njegovo marljivost zahvala. Nato poroča blagajnik o denarnem stanju društva ter o prometu v preteklem letu. Tudi finanoijalno je bilo društvo v letu 1906. v ugodnem položaju. Dohodkov je bilo 6771 K 4 h, stroškov pa 5787 K 88 h, torej denarnega prometa 12 558 K 92 h, kar je za pevsko društvo veliko. Ko sta gg. revizorja izjavila, da sta pregledala knjige in blagajno ter našla oboje v vzornem redu, predlagata, da se da odboru absolutorij ter da se votira blagajniku Veh ar j u izredna zahvala in zaupanje. Občni zbor sprejme oba predloga z živahnim pritrjevanjem. — Nato se izvolijo za leto 1907. v odbor: gg. IvanVDra-ži 1, predsednikom; Zdravko Kopi t ar , podpredsednikom; Fran Osredkar, tajnikom; Ivan Veha r, blagajnikom ter Josip Herman, Ivan Kocjan, Slavo j Lebar, Matej Oblak in Božidar Sartorv, odbornikom; za revizorja pa gg. Viljem Lenassi in Zdravko Požene 1. Nato je bil predmet razgovora izlet v Belgrad ter se sklene potrebno v tem oziru. Ker se ne oglasi nihče več k besedi, prevzame predsednik končno besedo, zahvali se ljubljanskim dnevnikom za krepko podporo društvenih prireditev s priobčevanjem društvenih publikacij ter zaključi občni zbor. Toliko o zborovanju. — Poročevalec pa ne more kaj, da ne bi pohvalno omenjal sioer mirno a marljivo delovanje društva „Slavec" v prospeh slovenske pesni'in narodne zavesti, katero si ne prisvaja zaradi tega nikakega mesta v številu pevskih društev. Dejstvo pa je, da je bil „Slavec" vedno isti, ki vsikdar  zastopa slovensko pesen
in narodnost, tako v ožji domovini kakor pri sosednjih bratih. In tako, upam, bode tudi nadalje — pa brez nepotrebnega hvalisanja.
— Društvo tiskarjev na Kranjskem j e imelo v soboto zvečer v restavracijskih prostorih „Narodnoga doma" pod predsedstvom g. Wer-zaka svoj redni letni občni zbor. Predsednik se je, ko je pozdravil zastopnika politične oblasti g. konoept-nega praktikanta JanČigaja in vse navzoče, spominjal s toplimi besedami rednega Člana Frana K r ž e t a in častnega člana dr. Josipa D erča, katera je smrt društvu pobrala od zadnjega rednega občnega zbora. Iz od občnega zbora odobrenega natisnjenega poročila za 1. 1906. posnemamo sledeče: V teku leta je imelo društvo en občni zbor; tekoče društvene zadeve je rešil odbor v 16 sejah. Društvo je štelo dne 31. decembra 1906 Šest častnih in 154 rednih članov, med temi 131 črkostavoev, 20 tiskarjev in 3 sorodnih poklicev; med letom 1906 je umrl en član. Računski zaključek izkazuje 12.589 K 57 v dohodkov in 11.477 K 3 v stroškov, tedaj 1112 K 54 v prebitka, s katerim je društveno premoženje naraslo koncem leta na 36 569 K 39 v, ne vštevši vrednost knjižnice in inventarja v znesku 2600 K. V društveni knjižnici je bilo 1285 knjig različne vsebine, 34 oseb si je izposodilo 944 knjig; na razpolago je bilo Članom 25 časopisov. — Občni zbor je dovolil glavnim društvenim upraviteljem 400 K nagrade in izrekel vsem društvenim podpornikom in dobrotnikom najsrčnejšo zahvalo. — Pri volitvah so bili izvoljeni naslednji gospodje: v društven odbor: predsednik L. "VVerzak, podpredsednik I. Mlinar, blagajnik I. Komar, blagajnikov namestnik P. Jeločnik, računovodja O. Planine, zapisnikarja
E. J akne! in A Štrekelj, knjižničarja Št. Dražil in A. H/r o v a tin , odbornika M. Hrovatin iu V. Koželj, računski pregledniki J. P a u -lič, V. Premk in O. Tutta; za upravitelja potninske blagajne: 0. Planino za Ljubljano in M. Petrič za Novo mesto: v tarifno komisijo:
F. Bezlaj, V. Cerer, A. Grapar, J. Jandejsek, F. JezerŠek, D. Milčevič in M. Popovi č.
— Poročili o izrednem občnem zboru železniških uradnikov in o družinskem večeru Narodne čitalnice smo morali odložiti za jutri zaradi pomanjkanja prostora.
>  — Javno predavanje. V petek
ob S. uri zvečer bo predaval gosp. A. Chraska v dvorani „pri Maliču" (hotel „Stadt Wien") o predmetu: „Zadnja pridiga Kristova med potjo na K al v ari j o". Bode se tudi pelo. Vstop prost.
— „Glasbeni Matici" sta darovali posojilnica v Žužemberku 50 K in šentjakobska posojilnica v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem 10 K.
— Umrl je v ljubljanski deželni bolnici g. Hinko Tevš, pis. pomočnik, star 2S let; v Gradcu je pa umrl v bolnici usmiljenih bratov zastopnik češke zavarovalnice g. Anton Kocjan, star 27 let. N. v m. p.
— Ljudska posojilnica je kupila v soboto 16. t. m. od g Josipa Gorupa stavbni svet ob Dunajski cesti peleg Miihleisena za 160.000 K, ter hoče na tem svetu svoj „ljudsk u dom zgraditi.
— Novi driavni uradi za pospeševanje Obrti se ustanove v Ljubljani, Lincu, Solnogradu in Opavi.
— Gorski oddelek a strojnimi puškami se ustanovi 6. aprila pri
17. pešpolku. Tudi 47. polk dobi tak oddelek.
— Surov napad v ljubljanski Okolici. Včeraj popoldne peljala se je neka ljubljanska obitelj z otroci s fijakarjem A. Birtičem na Fužine pri Ljubljani. S praznim vozom nazaj vozečega fijakarja sta brez povoda blizo Štepanje vasi tolovajsko napadla dva nasproti priŠedŠa kmetska fanta-lina baje vulgo Tometov iz Dobrunj in Dušo v iz Kašlja. Prijela sta konja vsak od ene strani ter ustavila voz; potem sta potegnila lijak ar j a z voza, ga začela surovo pretepati in valjati po tleh. Suvala sta ga z čevlji in mu popolnoma raztrgala vrhno sunknjo : fijakar se je sioer branil, toda potegnila sta mu havelok čez glavo ter ga tako dobila popolnoma v svojo oblast. Ko so na pomoč klico čemu njakarju hiteli ljudje iz bližnjih hiš na pomoč, pobegnila sta pogumna tolovaja Čez njive in travnike. Vendar so jih bili domačini spoznali. Razbojnika se je naznanilo orožnikom in tukajšnji so ciniji, kjer bodeta prejela zasluženo kazen za svoj junaški napad. Ves krvaveč se je vrnil fijakar, ki toži o bolečinah po vsem životu, v Ljubljano nazaj. Če pripomnimo, da se je to zgodilo pri belem dnevu ob 3. uri popolne v neposredni bližini Ljubljane, je to gotovo žalosten pojav p:)8urovele ljubljanske okolice. Kaka nesreča bi se bila lahko pripetila, ko bi se bil ta napad izvršil tje peljaje, ko so bili majhni otroci v vosu. Tako
h
se skoraj ne bomo več upali med podivjane okoličane, da nas neoboroie-nih mirnih ljudi ne pobijejo kakor divjaki.
— SaatOHOr. V ponedeljek si je v Domžalah ob 1. uri ponoči z britvijo prereza! žile na vratu tovarnar Fran PeČnik. Umrl je ob polu 5. uri zjutraj. Ujezila ga je neka zanj neugodna konjska kupčija; gotovo je torej storil nesrečno dejanje v hipni blaznosti.
— Prijet Slepar. Vrtnarskega pomočnika 251etnega Josipa Sirca iz Rado vine na Štajerskem so prijeli t Maribora. Izdana je bila za nj m tiralnica zaradi tatvine in goljufije
— V konkurs je prišel trgovec Ivan Saj ko v Koprivnici pri Raj-kenburgm.
— Štrajk mizarjev je izbruhnil
v Celovcu.
— Umrl je v Senožečah v soboto jubilarni župnik g. Ignacij O kom star 80 let. Bil je tam za župnika od leta L873.
— Mrtvega otroka je včeraj pripeljala v Ljubljano z vozom neka ženska iz Črne pri Kamniku. Otrok, 6tedenski deček, je umrl naravne smrti še doma. a ker so pa starši Židi, so se bali, da bi ga doma ne hoteli pokopati in ga je mati v spremstvu neke ženske pripeljala sem, da ga pokopljejo na tukajšnjem prote-stantovskem pokopališču. Ženske so v nekem prenočišču imele truplo oelo noo pri sebi in šele zjutraj sta naznanili zadevo oblastvu.
— Puška SO je sprožila v ponedeljek Ivanu Potočniku v Begunjah, ko jo je snažil. Strel mu je Šel v levo roko in jo tako poškodoval, da je moral iti v deželno bolnišnico.
— Delavske gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 90 Slovencev in 40 Hrvatov. V Heb je šlo 40, v Scheibbs 30, v Inomost 25, v Beljak 17, v Lino 19, v Kočevje pa lb* Hrvatov. V Heb je Šlo 25 Ogrov, na Dunaj pa 20 Ko-Čevarjev. — V ponedeljek je šlo v Ameriko 74 Hrvatov in 22 Slovencev. 90 Hrvatov je šlo v Heb, 18 v Bre-genc, 120 Slovencev, Hrvatov in Ma-cedoncev pa je prišlo iz Amerike. 120 laskih zidarjev je šlo na Ogrsko, 350 pa na Spodnje Avstrijsko.
— Izgubljene in najdene reći.
Šolski učenec Ivan Kumer je našel srebrno uro. — <^dč. Marija Mjgli-čeva je našla večjo vsoto denarja. Oboje dobita izgubitelja na magistratu.
— V kavarni „Evropa11 so y
nedeljo našli zlata očala. Dobe se pri kavarnarju g. Krapšu.
* Najnovejše novice, v samostan je šla abesinska cesarica.
— Za predsednika bolgarskega sobranja je izvoljen dosedanji podpredsednik Dobri Petkov.
— Italijanska zbornica je sklenila znižati carino na petrolej.
— Umrl je glavni adjutant nem- j skega cesarja general pl. Werder.
— Marcellin Berthelot, sloveči francoski kemik in pisatelj, je umrl v Parizu. Pokopljejo ga na državne stroške.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 20. marca. Cesar je podelil red zlatega runa princem Vilienm Hohenzollernu, Albertu Belgijskemu, Eliji Parmskemu in Konradu Bavarskemu ter poleg drugih tudi grofu Aleksandru Apponviju. knezu Karolu Trautt-Boannsdnrfta. knezu Franu Jožefu Auerspergu, knezu Hugonu Liech-teosteinu, knezu Karlu Schvvarzen-bergu, grofu Andreju Pctockemu in grofu Meranu.
Dunaj 20. marca. Sef avstrij ske artiljerije fcm.Kropatschek pojde v pokoj. Na njegovo mesto »topi Dadvojvcda Leopold Sal-v ato r.
Dunaj 20. marca. Stavka pekovskih pomočnikov se je razširila na Klcsterneuburg. Kruha je še vedno dovolj.
Budimpešta 20. marca. Avstrijski ministri so se odpeljali na Dunaj. Nagodbena pogajanja so bila povsem brezuspešna. Razpravljalo se je razen o političnih vprašanjih, ki so združena z nagodbo, tudi o užitnini in o kvoti.
Budimpešta 20. marca. „Pester Lloydu javlja, da avstrijska vlada ne zahteva več, naj se sklene nagodba za 20 let, nego da se hoče zadovoljiti s 151etno nagodbo.   „Hyrlapu pravi, da za-
hteva dunajska vlada kompenzacij, Če naj privoli v ločitev užitnin-skih dohodkov.
Budimpešta 20. marca. Zol-tan Lengyel je zapleten v novo afero. Nagovarjal je nekega uradnika, naj ukrade gotove državne akte in jih posodi njemu.
Sofija 20. marca. Vlada trdi, da je prišla na sled anarhistični zaroti, ki je prouzrtČila umcr ministrskega predsedcisa Petkova.
San Remo 20 marca. Snoči je tu umrl bivši ruski minister zunanjih del grof Lambsdorff v starosti 62 let
Avstrijska spsolJsfHsts. Na ftelodcn bo ehijocim ljudem priporočati je porabo prist nega „Molloveg-a s«*iiiiit?.-prn*kn", ki je pre* ekuSeno domač« zdravilo in vpliva na žele dec krepilno ter pospe5ilno na prebavljenje in sicer z rastoči m uspehom Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja io zdravilo vsak dan lekarnar a. Moli., c. m kr dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V iekaraah na deželi zahtevati je izrecno Mu LL-ov ure-parat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 16—4
FRANC JOZEFOVA
Izvrstno odvajalno sredstvo
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za drnlbo sv. Cirila   in Metoda:
Gospod \Yolf, geometer na Jesenicah na Gorenjskem K 2* , kot kasen, ker ni plesal valčka. — s?rčua hrala!
Neteorologlino poročilo.
Viiln* nad morjem 06*2  Srednji srečni ti»* 756 o mm.
hI «• a	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ tutu	I ^ a. ► s « H JI	Vetrovi	Nebo
18	9. *v.	?30 0	BI	sl. jiah	jasno
19	7. sj.	*?339	20	si. svzhod	jasno
•	a. pop.	7336	94	ar. zah.	oblačno
m 20 «	9. zv. 7. zi. 2. Pop i	7387 739 2 73o'2	5*3 32 lzl	sl. jzah. brezvetrno p. m. jzah.	oblačno megla jasno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 6"2° in 5 6°; norm,: 40° in 42*° Padavina  v 24 arah 0*4 mm in 0 5 mm.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloBtno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
finton Kocjan
zastopnik češke zavarov. za Štajersko
včeraj zvečer, po daljšem bolebanjo v starosti 27 let previden s tolažili sv vere, preminul. 967
Pogreb dragega rajnega se vrši v četrtek, dne 21. marca t 1. ob 2. uri popoldne iz bolnice usmiljenih bratov v Gradcn na ondotno pokopališče.
Mase posmrtnice se bodo brale v Ljubljani
Bodi m a blag spomin.
V Ljubljani, dne 20. m.irca 1907.
Jakob Kocjan, oče. O. Anton, kapucin, Janko in Jakob Kocjan, bratje.
i Brez posebnega ob v«--tila. (
t
Prežalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebndko vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče in sin, gospod
Hinko Tevš j
včeraj ob polu 5f. nri ponoči po daljšem bolehanju v starosti 28 let, previden s tolažili sv. vere, preminul.
Pogreb  nepozabnega rajnega se je vr&il danes ob polu 4. nri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. '.»68 Bodi mu ljub ppomin.
Ljubljana, dne 2 . marca 907.
Julija Tevš, Boprogs. — Marija Tevi,  mat-. —  Bogomila, hčerica.
Rogaški
na reja apatit, w povapašuja pre-
Jempel-vrelec4 ureja odvajanje.
Dobiva se pri firmah H. BlllBai in
v Ljub jam.
Hočete srečni postati?
Želite ženo ali moža, vsakdo se takoj zaljubi! Potem pošljite N krone v znamkah pod naslovom: Jaraca 1007" poete reataate ajab-
l|aaa nakar se vam diskretno pošlje velikanu ho skrivno sredstvo in pojasnilo  za obaditev ljubezni pri obeh spolih in v vsaki starosti. Ne škoduje in usce h takoj dosežete Dobil do ■eđaj 26.000 zahvalnih pisem.    a«5—1
Celovec — Koper — retour.
Prosim takoj izjave — naslova. — Imam vprašanje, ki je usode polno, eventualno, da pojasnim. Grozni konflikti. Rešite takoj! — Naslov: Koper-ColOVOC oprava „Slov. Naroda" 963
Išče ae atarajia
služabnico
za nadzorovanje večjih, otrok.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 918-2
Sprejme ae spreten
V
Nastop takoj-
ivan kravos
sedlar v Gorici.
i«45 2
Slama v balah
se po nizki ceni prodaja.
Martinova cesta 10.
»47-8
Večja tvornica v Bosni
liio za trajalo delo
Z hliučavnlčorin
1 strugarja
l kurjača za parni stroj.
Ponudbe pod nO. Sta" aa upravn. „SIov. Naroda*4. 984—1
Razglas.
Uprava KolJzeJa oddaje za leto 1907 8 oziroma tudi za več lat
izprazDjevanje greznic
(gnojnih jam)
proti dobremu plačilu. yoo 4
Kdor želi to izpraznjevanje prevzeli, blagovoli 3c pniav n do koscem tega meaeca ▼ pisarni De-gneogbi, Cesta na Rndolfovo železnico it 18.
Pozor!   TrjoBCl! novost!
76 katov samih novosti fin. peciva pe 2 vsa. aa prodajanje aa 1 K 10 vin. 88 kosov pripravnih sa kavarne in fsttflns pa
4 Tin. za prodajanja aa 1 K 10 razpošilja vse v lepih kartonih pa penstjs: ako se za 6 kron naenkrat naroči tati poštnin« prosto: B. Bran d t, tovarna finega paetea v Kranj«. eaa— 1
Lep lokal
pripraven za vsako trgovino, a Skladiščem, a tremi velikimi izložbenimi okni riii najbnl|*eai prastora
h redi n.esta, so da v najem.
Vse natančneje pri lastniku Francu
Dolencu, na Starem trga fttev. 1. v LJubljani. .v:; io
Lepa prilika!
Na Bledn se pod  ngrdnimi pogoji dajo V najem 8 15. junijem že dalj časa obstoječa
z opravo in orodjem za 4 delavce.
Pojasnila daje lastnica Marijana
Potočnik, Za gorice-Bled. 922—3
Dobičkonosnega m gotovega zaslužka
dobe v tej deželi pridni ljudje, ki se hočejo pečati z izdelovanjem žganja, nima in likerjev. Izkušen in zanesljiv strokovnjak taka izdelovaliača popolnoma uredi za del) in tudi preskrbi koncesijo za izdelovanje.
PiHma na npravn. rSlov. Naroda" pod »strokovnjak". 701—7
3ubilejska loterija za ogrev. sobe.
1500 dobitkov v efektivni vrednosti K 55.000.
Prri trije glavni dobitki K 30.000, 5000, 1000 se bodo na dobiteljevo željo, odbivši 10° 0 in zakoniti dobitni davek, izplačali v gotovini.
Srečke po 1 K po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni
na Dunaju 1., Spiegelgasse 15. 237—7
Cene brez konkurence!
3500 kosov sukn. moških;oblek.od 91113'—. 5*—, 750. 10* naprej 1250 „ „ deških . „ in gombet odBgld. 3*50, 4, 6, 8 naprej »950 „ „ otroških kostumov od gld. 1*50. 2*—43*- naprej 5000  „  damskin jopici ronglonov, poletotov in ovratnikov od
gld. r—i**—, 6-,tlO-Dnaprej _
0. Hernatovie, Angleškojskludiščejoblek
vfLjubljanJ, na^Mestnem trgugšt.^15.
J
in zelenjavo
razpošilja po povzetju Josip Dolčič
V Trstu, via della ^orgtnte šte?. 7.
Telefon st 1465. 815—4
Zaradi opstitve trp«
•  prodajajo :
moške in damske čevlje
dokler  bo kaj zaloge, izredno ceno. .Najboljše in najsolidnejše blago samo lastni   izdelek.   Tudi   se   proda vsa
prodajalniška oprava.
Jernej Žitnik  668 1C
v Ljubljani, Kongresni trg.
Black diamantne pile
tvornice
*3l 3
G. čl H. Barneff Co. v Filadelfiji.
Neprekosijive kakovosti. Ugodne cene.
-Prodaja Jih samo:-
RIHARD ARHS
v Remscheldu no Nemškem
onlgstrasse.
Pozor!
na So. Petra cesti st. 47
se sprejemajo abonenti na
kosilo in večerjo.
Prostori za društva, klube, shode in veselice so  vedno  na razpolago.
Mnogobrojnega obiska prosi
785-5 3(* J(oSak.
Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 (avstr. juror).
Ivan Kunst
na" Jesenicah Fiiinab na Gorenjskem pise dne 19 oktobra t. 1
i I     je    ~ "
železnoto vino
_lekiipnap|a__
Piccoiija v Ljubljani;
na Dunajski cesti
edino sredstvo zoper njegovo bolezen in prosi, naj  se mu pošljejo fte tr> steklenice.
Pollitrska  SteJUwica |2 K^T^polHtrske steklenice v Ljubljani K 7 20, za zunaj zt zavojem vred K 7 80. Zunanja naročila točno. 43H1^4(
Im.mm.iJ ..SLAVIJ			
uvarovuji   mtL   StHi«0* to  MBft 1 Vmk SUb Imm pm protok«   pcMa l«t pravioo 4* 4ivMra4U.	- - - - v sni o ivi no uvirtvalni On uho v pragi.  - - - -rW k>»# i H7M.M7'7g k. izpU6**e odikodoios in tapnailto »T,*«.***-?* k. Po vnlikoeti druga vzajemna zavarovalnica nase državo m fiNiHl tU«ainkMm4at mjrm*** Vn pr^nM« M>: ■loiraka1 maMop v Ljnkljanl, tigar pteta« ^^3^'<l>li ^		
IsdtjftteJj in odgovorni urednik: Ras t o Puatotlemiek.
lantiiiiia in tisk WN aro dne tiskame*
TW
775
97
91