PoStntna plačana ▼ gotovini.
Leto XIX., št. 272
LjttMfans!, sreda 23. novembra 1938
Cena 2 Din
UpravniStvo: LJubljana, Knafljeva 5
—	Telefon St. 3122. 3123. 3124, 3126, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocsnova ulica 2.
—	Telefon St 190.
Računi pri pošt ček. zarodih: LJubljana St 11.842, Praga flslo 78.180, Wien St 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25-—. Za inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125,3126. Maribor, Grajski trg it 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stav. 1, telefon St 65.
Rokopisi ae ne vračajo
Zgodovinski dan za našo severno mejo
Znan je naravni razvojni zakon, ki ga je neštetokrat izpričala zgodovina narodov in držav in ki pravi: V velikih dobah, v odločilnih trenutkih svoje zgodovine in usode poraja zdrav, zrel in vitalen narod iz svoje sredine velike može, ki zro z daljnovidnostjo, bistrino in pogumom v novo dobo, da lahko vodijo svoj rod v lepše, sončnejše dneve.
Pred dvajsetimi leti je napočil tudi za naš rod trenutek zgodovinsko preizkusne pomembnosti. Tedaj je čas kovač potrkal tudi na vrata naše usode z vprašanjem: mar smo dorasli zahtevi odločilnega trenutka? Mar so iz sredine naše krvne skupnosti vznikli veliki možje pomembnega poslanstva in višje namenitve?
To usodno vprašanje je bilo za nas rešeno v pozitivnem smislu. Poslanstvo narodnih voditeljev, ki nam jih je velika doba naklonila, se je izpolnilo. Vzšli smo v lepše zarje.
Tudi ob naši severni meji se je tedaj pred dvajsetimi leti odločil potek dogodkov v naš prid. Izvršna sila mariborskega Narodnega svpta je bila živo. plastično utelešena v osebnosti narodnega generala Rudolfa Maistra-Vojanova Njegov svetli lik je danes že ves ožarjen v svitu zaslužene legendarnosti. Pravično presojo njegovih del in hrabrih odločitev osvetljujejo zgodovinski prarneni njegove veli losti in poklicanosti.
Bodoči zgodovinar, ki bo z nekoliko bolj oddalj ne razgledne točke motril tok revolucionarnih dogodkov v Mariboru pred 1. 1918., ne bo mogel pri njih ocenjevanju mimo razmišljanja, kakšna usoda bi neki doletela generala Maistra in njegove, če bi se raznlet borbe za narodni obstanek nepričakovano premaknil v dru^o smer. Takšno razmišljanje je potrebno za ponazoritev visoke stopnje rizika, ki je bil povezan s pre-lamljanjem preteklosti ob naši severni meji, kjer se je skozi desetletja preizkušala odporna moč, vitalna sila našega našega naroda.
Naključje je nagrmadilo kompleks težav in komplikacij, ki jih je moral general Maister odstranjevati, da je Jahko izvršil svoje osvobodilno delo. V treh fazah so potekale njegove akcije. V prvi etapi, ki je trajala od prvih dni prevrata, je bilo treba misliti na vzdrževanje reda in miru ob neštetih vojaških transportih, ki so šli skozi Maribor. Treba je bilo misliti na formiranje lastne, zanesljive vojske. V obeh pogledih je moral general Maister po večini nastopati in ukrepati samostojno, na lastno pest in lastno odgovornost. Takšni samostojni postopki so nam prinesli k sreči mnogo koristnega, bili pa so nemalokrat. silno riskantni. Med drugim je izdal general Maister dne 10. novembra 1918 na lastno pest mobilizacijsko povelje, ki mu je omogočilo formacijo pehotnega polka, topništva in konjenice.
Maistrovi mobilizaciji je .sledila mobilizacija Nemcev in ponemčencev, ki so tudi izdali svoj mobilizacijski razglas. S tem se je stanje v Mariboru in v vsem njegovem zaledju kompliciralo in zaostrilo in tako je nastopila druga etapa: izčiščenje Maribora. K temu so silile zaupne informacije, ki so vsebovale važne reči. Mariborski mestni svet, ki je bil zaradi takratnega za Nemce prikrojenega volilnega reda v nemških rokah, je z velikimi zneski podprl formiranje znane zelene garde, ki je taborila v stari dravski vojašnici. Zeleni gardisti so neprestano uprizarjali incidente, tako da je bilo vzdrževanje reda in miru v Mariboru ter v vsem obmejnem ozemlju občutno ogroženo. V takšnem stanju, ki je moralo nujno voditi v anarhijo, je mogel odločati in žaleči edino energičen postopek. Oficirji so prigovarjali svojemu generalu, naj udari in naj razoroži zeleno gardo. Jn ko so se incidenti ponavljali vedno če-šče in je 18. novembra 1918 oddelek nemške patrole napadel oddelek Maistrovih borcev na državnem mostu ter ustrelil dragonca Vauhnika, se je general Maister odločil.
Dogodki so si sledili z bliskovito naglico. Poveljnik zelene garde polkovnik Kodolič se je tajno odpeljal v Gradec po navodila za razorožitev Maistrovih borcev. General Maister, ki je bil o tem točno poučen, je 22. novembra popoldne zaprisegel svoje oficirje, da bodo molčali ko grob glede namere razorožitve zelene garde. Istega dne zvečer je bil načrt za razorožitev točno izdelan. 23. novembra ob 4. zjutraj je napočil usodni trenutek. V teku pol ure je bila brezhibno izvršena razorožitev zelene garde v dravski vojašnici, na Pobrežju in Melju. Druga etapa Maistrovega dela je bila končana. Sedaj šele je nastopila tretja faza, osvojitev vsega obmejnega ozemlja v širokem zamahu od Špilja do Radgone, od Lučan in Kaple do Marenberga, od St. Pavla in Labuda do Murske Sobote. Niso obveljale povsod meje, kakor jih je začrtal Maistrov meč, toda one so omogočile našim diplomatom, da so vsaj v štajerskem odseku rešili skoro vso takrat še slovensko zemljo.
PARIZ V PRIČAKOVANJU
ANGLEŠKIH DRŽAVNIKOV
Pariški sestanek bo nova velika manifestacija angleško-francoskega
sodelovanja v mednarodni politiki
Pariz, 22. nov. a. Chamberlainov in Ha-lifaxov obisk v Parizu bo imel značaj nove manifestacije prijateljstva in sodelovanja Anglije in Francije. Glede na mednarodno politiko bo njihova izmenjava misli imela na eni strani praktičen pomen, na drugi strani pa bo informativnega značaja. Razgovor, ki ga bosta imela angleška ministra v četrtek s francoskimi ministri, bo prvi po monakovskem sporazumu ter bo posvečen okrepitvi diplomatskih odnošajev in proučevanju možnosti, v katere so upali takoj po sklenitvi monakovskega sporazuma. V zvezi s tem smatrajo, da sta potovanje rumunskega kralja Karla v Pariz in London ter obisk Nj. Vis. kneza Pavla v Londonu osnovni element za ocenitev stališča Rumunije in Jugoslavije glede na novi položaj v srednji Evropi. Tudi vprašanje sredozemskega morja bo na dnevnem redu razgovorov. Govorili bodo o španskem vprašanju, položaju na Daljnem vzhodu in gospodarskem položaju v srednji Evropi. Zagotavljajo, da vprašanja kolonij ne bodo načeli. francoski in angleški ministri pa bodo bržkone proučili vprašanje varnosti prometa s kolonialnimi posestmi in v zvezi s tem tudi oboroževanja.
Spremenjeni Chamberlainovi načrti
L®ndOn, 22. nov. o. Pred razpravo o Židih se je smoči v posladki zbornici v okviru cele vr?te interpelacij razvila tudi zanimiva razprava o jutrišnjem obisku
angleških državnikov v Parizu. Izkazalo se je, čeprav Chamberlain v svojih odgovorih na razna, vprašanja tega ni izrecno povedal, da bi moral imeti njegov pariški obisk po prvotnih zasnovah povsem drug značaj in vsebino. Chamberlain je nameraval francoske državnike pripraviti za nadaljnja angleško-nemška pogajanja in jih pridobiti za končni sporazum z njihovo vzhodno 9osedo, poslednji dogodki, zlasti pa židovski problem, pa so Angliji prekrižali njene lastne račune. Tako ne bo Chamberlainu in Halifaxu v Parizu preostalo ničesar drugega, kakor da se s francoskimi držav m ki dogovorita o takojšnji izvedbi tehniških sporazumov angleških in francoskih vojaških strokovnjakov Pariški razgovori se bodo potem takem razvijali povsem na področju skupne vojaške obrambe obeh velesil, posebno pa vzajemnega sodelovanja letalskih sil. Kakor zatrjujejo, bu sklenjen definitivni sporazum o tem da bo Anglija v bodoče do skrajnosti Izpopolnila svoje lovsko letalstvo, medtem ko si bo Francija po možnosti organizirala najjačje napadalne letalske sile na svetu.
Seja angleške vlade
London. 22. nov. w. Angleška vlada je imela dopoldne v Downing streetu svojo običajno tedensko sejo, ki je bila zaradi jutrišnjega odhoda Chamberlaina in Ha-lifaxa v Pariz namesto jutri že danes. Na seji so razpravljali o vseh vprašanjih, o katerih bo govora na pariškem sestanku.
!hvaikovsky ne kandidira več za prezidenta ČSR
Ostal bo še dalfe zunanji minister, za predsedniškega kandidata pa je določen dr. Hacha
Praga. 22. nov. h. Še konec preteklega tedna je veljalo za gotovo, da |e zunanji minister dr. Chvalkovsky edini kandidat za novega prezidenta ČSR in da bo gotovo izvoljen. Določeno je že biio da se bo narodno predstavništvo sestalo že jutri ali v četrtek k izvolitvi Chvalkovskega za prezidenta. Medtem pa so nastopili tehtni momenti, ki govore proti kandidaturi Chvalkovskega. Dva najvažnejša sta ta, da Chvalkov$ky iz osebnih razlogov sam ni navdušen za kandidaturo in pa da je za državo v sedanjih prilikah bolje, ako ostane še dalje zunanji minister. Včeraj so se sestali zastopniki vlade in političnih strank, da so se posvetovali o argumentih za izvolitev Chvalkovskega in proti nji. Prevladali so slednji in sklenjeno je bilo, da se njegova kandidatura opusti.
Tako je nastal nov položaj, ki je zahteval obnovo pogajanj med Čehi in Slovaki ter tudi med češkimi strankami. Pogajanja so se začela že včeraj in so se nadaljevala danes ves dan. Proti večeru je bil dosežen sporazum, po katerem naj se postavi kot skupni kandidat za prezidenta =edanji predsednik vrhovnega sodišča dr. Emil Hacha. Novi kandidat je star 66 let in je bil že Avstriji član vrhovnega upravnega sodišča na Dunaju. Po prevratu se je takoj stavil na razpolago češkoslovašiki vladi ter,je organiziral višje sodstvo češkoslovaške republike. V uradniški vladi dr. Černega je bil pred leti tudi pravosodni minister. Na glasu je kot odličen jurist in človek širokih pogledov Masarykovega kova.
Slovaški zastopniki so nocoj odpotovali v Bratislavo, kjer se bodo o vprašanjih, ki so v zvezi z volitvami prezidenta, ponovno posvetovali z avtonomno slovaško vlado. Težave so nastale zaradi tega. ker so se Slovaki postavili sedaj na stališče, da mora biti predsednik bodoče vlade Slovak, če bo prezident republike Čeh. Zunanji minister bo ostal dr. František Chvalkov-sky in zato odpade prvotna kandidatura Slovaka dr. Krna. Razen tega vežejo Slovaki volitve prezidenta s pooblastilnim zakonom in zahtevajo, da določbe poobla-stilnega zakona ne smejo veljati tudi za Slovaško. Ker pa gre za važne ustavne določbe, ni mogoče izvzemati posameznih pokrajin. O tem se vodijo sedaj pogajanja. V praških krogih upajo, da bo prišlo verjetno že jutri do zadovoljivega sporazuma. Volitve prezidenta bodo potem najbrže v petek ali soboto. Narodno predstavništvo
23. november pa je ostal zgodovinski datum v povestnici naše lepe severne prestolnice. Ta dan proslavlja mariborski pehotni polk s svojo tradicionalno slavo v spomin na pomembne, odločilne dogodke pred 20 leti, ko je bila usoda Maribora po razorožitvi zelenih gardistov dokončno odločena v naš prid. 23. november je noveličal slavo generala Maistra in njegovih borcev ter je ustvaril osnove, na katerih sloni nepričakovani nacionalno-kulturni in gospodarski razmah povojnega Maribora ter vsega njegovega zaledja. 23. november 1918 nam je prinesel varnost nacionalnega obrtanka in varnost posesti na barikadah, ki jih je skozi desetletja v silnem naletu zaman ogrožal val tujega pritiska.
Misija generala Bodenschatza v Londonu
London, 22. nov. o. »Evening Post« poroča, da je nemški letalski general Bo-densehatz prišel v London zaradi letalskega oboroževanja. Sporočil je Chamberlainu, da je Nemčija pripravljena skleniti letalski pakt z Nemčijo in Francijo, po katerem bi se omejilo letalsko oboroževanje, poleg tega pa bi se v primeru vojne omejila uporaba strupenih plinov in težkega topništva. »Stir« pravi, da je hotela nemška vlada na ta način opozoriti Anglijo, naj ob priliki jutrišnjega obiska svojih državnikov v Parizu ne ojači svojega tehr "nega sodpTovania s Francijo, ker bi s tem izzvala v Nemčiji le reakcijo, da bi se nemška oborožitev v zraku le še bolj pospešila.
Vemški poslanik
pri Bonnetu
Pariz, 22. nov. h. Zunanji minister Bon-net je imel dopoldne daljši razgovor z nemškim poslanikom grofom NVelczekom o raznih vprašanjih, ki so v zvezi s francosko-nemškim zbližanjem. Bonnet je nato sprejel tudi češkoslovaškega poslanika dr. Osu-skega, ki se je včeraj vrnil iz Prage. Za jutri ob 10. dopoldne je sklicana v Elizejsko palačo seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Lebruna.
Na tej seji bodo proučili vsa vprašanja, ki bodo predmet razgovorov na sestanku francoskih in angleških državnikov.
Ribbentrop po jde v Rim
Pariz, 22. nov. h. Berlinski dopisnik lista »Pariš Midi c poroča, da bo nemški zunanji minister Ribbentirop ob koncu tedna odpotoval v Rim, kjer bo imel važna posvetovanja z italijansko vlado. Kakor zatrjujejo v krogih nemškega zuna/-njega ministra, se bodo nanašali ti razgovori na zbližanje med Nemčijo in Francijo. V začetku decembra bo nato Rib-bentrop odpotoval v Pariz, kjer bo pri tej priliki podpisana skupna francosko-nem-ška izjava, ki bo imela značaj pakta o nenapaaanju.
Obšsk Pir®wa
pri Hitlerju
Berlin, 22. ncv. AA. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da bo vojni minister Južnoafriške unije Pirow obiskal kancelarja Hitlerja v četrtek. Pri razgovoru bo navzoč tudi zunanji minister Rib-bentropp.
London, 22. nov. o. Angleški kolonialni minister Malcolm Macdonald je v poslanski zbornici izjavil, da je južnoafriški minister za svojega obiska v Londonu razpravljal z angleškimi odgovornimi faktorji o južnoafriškem obrambnem sistemu. V teh razgovorih so bila urejena vsa aktualna vprašanja, ki spadajo v to področje. Pirow se sedaj mudi na kontinentu, od angleške vlade pa ni dobil nikakih posebnih pooblastil, da bi imel na kontinentu s komurkoli kakšna pogajanja.
Kakor poročajo iz Berlina, namerava Pirow obiskati pred svojim odhodom iz Evrope še Bruselj in Prago, nato pa b<» prišel še za nekaj dni v London.
bo sklicano brzojavno. Pri volitvah prezidenta bo sodelovalo tokrat 344 senatorjev in poslancev.
Tudi senat odobril zakona o federalizaciji ČSR
Praga, 22. novembra w. Senat je danes popoldne soglasno sprejel cba od poslanske zbornice že odobrena zakona o avtonomiji Slovaške in Podkarpatske Rusije. Za zakon o slovaški avtonomiji je glasovalo 71, za zakon o avtonomiji Podkarpatske Rusije pa 79 senatorjev, to ,ie vsi, ki so bili na seji navzoči. Komunistični senatorji so pred glasovanjem zapustili sejo.
Likvidacija šramkove stranke
Praga, 22. novembra. AA. (DNB) Moravsko krilo klerikalne ljudske stranke je sklenilo, da se tudi pridruži narodni uniji. Ta stranka bo zaradi tega ž razpolagala z absolutno večino v poslanski zbornici z 231 proti 115 poslanci, kolikor jih imajo vse ostale stranke skupaj.
Razpust socialistične stranke na Slovaškem
Bratislava, 22. ncv. h. Slovaška vlada je danes razpustila slovaško narodno delavsko stranko, ki je veljala za naslednico bivše socialno demokratske stranke. Na Slovaškem obstoja sedaj samo slovaška. ljudska stranka kot edina politična
organizacija slovaškega naroda.
*
Nemška objava o novi spremembi meje
Berlin, 22. novembra, br. Uradni poročevalski urad DNB poroča, da je z zadnjimi korekturami državna meja med Nemčijo in češkoslovaško v bistvu popravljena po etnografskih načelih. Nemčiji je priključena cela vrsta občin z nemškim prebivalstvom, dočim so Čehi dobili nekatere občine s češkim prebivalstvom. Tako je bila meja popravljena zapadno od Znoj-ma, kjer je izravnan dosedanji trikot, ki je segal do stare avstrijske meje. Pri Bfeclavu (Lundenburgu) je vzpostavljena svoječasna avstrijsko-moravska meja. Na štirih mestih je bila meja popravljena iz prometno-političnih razlogov, kakor to predvideva monakovski sporazum. Gre za manj pomembno ozemlje med češko Lipo in Libenicami. DNB zavrača trditve inozemskega tiska, da bi Nemčija s tem dobila zopet večje število Čehov pod svojo oblast ter pravi, da se je s to zamenjavo prebivalstvo samo izenačilo.
Prodaja židovskih trgovin v Nemčiji
Berlin. 22. nov. A A. (DNB): Prodaja židovskih trgovin nemškim trgovcem se vrši z največjo brzino. Skoro vsak dan se pojavljajo na dosedanjih židovskih trgovinah napisi, da je podjetje prešlo v arijsko posest. Krogi, ki podeljujejo za to kredite, pravijo, da nemška vlada sama nikjer ne nastopa kot kupec. Za vsako skladišče blaga se plačuje polna cena.
?ostani in ostani član Vodnikove družbe!
Nemčija odločno zavrača poljsko-madžarsko gonjo
Vztrajati hoče pri dunajski sodbi glede Podkarpatske
Rusije
Berlin, 22. novembra, h. Nemški tisk se še vedno bavi z nenavadnimi metodami, ki se jih poslužujeta Poljska in Madžarska, da bi v Podkarpatskj Rusiji izzvali nevarnost, ki se po sodbi nemškega tiska ne sme podcenjevati. Tudi v nemškem radiu zelo ostro zavračajo propagando poljskega in madžarskega radia. V nemških uradnih krogih z nevoljo zasledujejo početje gotovih krogov v Budimpešti in Varšavi, ki skušajo osporavati dunajsko razsodbo. Posebno neprijetne se čutijo prizadete nemški uradni krogi s pisanjem madžarskega tiska, ki naglaša, da se Madžarska ne more zadovoljiti z narodnostnim načelom, ki ga uveljavlja dunajska razsodba, marveč da vztraja pri svojih »zgodovinskih pravicah«. V Berlinu vidijo v tem dokaz, da namerava Madžarska nadaljevati s svojo revizionistično kampanjo.
Nemški listi se bavijo tudi z izjavami, ki j'h objavljajo madžarski in poljski listi o tem da razne občine Podkarpatske Rusije zahtevajo priključitev k Madžarski. Pri tem ugotavljajo, da so to vseskozi izsiljene izjave, ki so jih dosegli bodisi z grožnjami, bodisi s podkupovanjem ali s pomočjo alkohola, ker gre skoro izključno za občine, ki so že od Madžarov zasedene. Posebno obširno razpravlja o teh »madžarskih sredstvih za spremembo prepričanja« Goringovo glasilo »Essener Nazio-nal Zeitung«. ki zavrača take trditve s poročili svojih posebnih dopisnikov, ki so zadnje dni prepotovali vso češkoslovaško, zlasti pa Podkarpatsko Rusijo ter ugotovili, da so vse te trditve madžarskega in poljskega tiska popolnoma izmišljene. List ugotavlja, da so češkoslovaške oblasti z energičnimi ukrepi onemogočile početje madžarskih in poljskih teroristov ter da je tudi prebivalstvo brez izjeme trdno odločeno ostati v češkoslovaški republiki in braniti za vsako ceno svoje sedanje meje.
Madžarska radijska kampanja
Chust, 22. novembra. AA. Madžarski radio je imel te dni oddaje v madžarščini in drugih jezikih ter navajal imena občin
Podkarpatske Rusije, ki so baje intervenirale v Budimpešti, Rimu, Berlinu in Varšavi ter zahtevale zedinjenje z Madžarsko. To izmišljotino je podkarpatska ruska vlada zanikala že včeraj ter pojasnila, da gre za tendeciozno delo Mad-žaronov in skupine Brodija in Fencika, Kljub temu je madžarski radio včeraj popoldne ponovno zahteval priključitev Madžarske. Ta kampanja se ne more smatrati za resno, če ae ve. da je napovedovalec budimpeštanske radijske postaje navajal med temi občinami tudi tiste, ki so se že priključile k Madžarski in katere je Madžarska že davno zasedla.
Propaganda odpadnikov
Chust, 22. novembra. AA. Krogi, ki so bl;zu vlade Podkarpatske Rusije izjavljajo, da je zastopnik avtonomne vlade včeraj potoval po okolici Chusta v občinah Nankovo in Kopasnovo, ki sta bili nekdaj volilni središči Fencikove stranke. Prebivalstvo teh krajev sedaj z gnusom obsoja izdajalca, kakor je Fencika imenoval župan v Nantovu Volščak. V istih krogih izjavljajo, da madžarski radio stalno oddaja govore Fencikovih pristašev. Za govorom ki ga je predvčerajšnjem imel Fen-cik, je radio prenašal govor Brodijevega pristaša Demka, a včeraj predavanje Ka-joviča, madžarona iz Mukačeva. Vsi ti govori kažejo na mržnjo teh ljudi do njihove lastne domovine, vendar pa to hujskanje med prebivalstvom Podkarpatske Rusije ni našlo nobenega odmeva.
Zob za zob
Bratislava, 22. nov. h. Glede na vesti, da namerava madžarska vlada pregnati iz zasedenega ozemlja vse češke in slovaške koloniste, je gospodarsko ministrstvo slovaške vlade odredilo popis vsega imetja madžarskih državljanov na Slovaškem in bo v danem primeru to imetje razdelilo med one koloniste, ki bi jih madžarska vlada izgnala. Slovaška vlada razlaščenim posestnikom ne bo dala nobene odškodnine, ako je madžarska vlada ne bo dala preg T rn naseljencem.
v madli, vladni stranki
Spor zarad! novega zborničnega poslovnika -stranke je izstopilo 57 poslancev
i
2z vladne
Budimpešta, 22. nov. p. Imredyjeva vlada je v zadnjem času pripravila nekaj reform, s katerimi naj bi se v bodoče jačje uveljavljala v zakonodajnem in političnem življenju. Njene namere so šle za tem, da bi se na ta način še bolj ojačil njen že napol avtoritativni značaj. Ko je te dni j predložila parlamentu v odobritev novelo i parlamentarnega poslovnika, po katerem naj bi se za nekatere parlamentarne po-* sle uvedli pospešeni postopki, je naletela na hud odpor predvsem pri poslancih tako zvane narodne in konservativne skupine, ki so doslej pripadali parlamentarni vladni večini.
Danes so ti poslanci, 57 po Številu, v resnici izvajali konsekvence. Tik pred sejo poslanske zbornice, na kateri naj bi
se sprejela novela zborničnega poslovnika, so izstopili iz vladne večine, čeprav se je o tej njihovi nameri govorilo že vse poslednje dni, je razkol vladne večine vendar izzval pravo senzacijo v vseh madžarskih političnih krogih. Vlada je razpolagala doslej v zbornici s 160. poslanci. Odslej bodo na njeni strani le še 103 poslanci, če pa se poslanci narodne in konservativne skupine sporazumejo s poslanci krščan-sko-socialne stranke o tehniškem sodelovanju v parlamentu, bo vlada ostala v manjšini.
Varšava, 22. nov. AA. Novi sejm se bo sestal 28. novembra.
Angleški listi o obisku Nj. Vis. kneza namestnika
Listi poudarjata prijateljske odnošaje ter tesno gospodarsko povezanost med Jugoslavijo in Veliko Britanijo
London, 22. nov. AA. Vsi londonski listi objavljajo obširna poročila o sprejemu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kne-ginje Olge v Londonu. Listi istočasno objavljajo fotografije s sprejema, katerega se je udeležil tudi vojvoda Kentski.
V uvodnem članku pod naslovom »Ju-goslovenski obisk« pravijo »Times« med drugim: Knez namestnik Pavle in knegi-nja Olga, sestra vojvodinje Kentske, sta včeraj prispela v London. Na postaji Viktorija so ju sprejeli vojvoda in vojvodinja Kentska ter jugoslovenski poslanik Kasi-dolac. Zatem sta odšla v Buckinghamsko palačo, kjer bosta ostala nekaj dni kot gosta kralja in kraljice. Čeprav je obisk Nj. Vis. kneza namestnika Pavla zasebnega značaja, vendar se pričakuje, da bo prišlo do prijateljske izmenjave misli glede važnih vprašanj za obe državi. Pod tem je treba razumeti predvsem trgovinske odnošaje. Knez namestnik Pavle je zelo zainteresiran na mednarodnem udej-stvovanju Velike Britanije tudi zato, ker Jugoslavija želi sodelovati s to državo v interesu miru in sporazumevanja med narodi, kakor tudi da vzpostavi še tesnejše gospodarske odnošaje. Velika Britanija ima v Jugoslaviji velike investicije, razmeroma višje kot v katerikoli drugi državi. Trgovina Velike Britanije na jugo-slovenskem trgu prihaja na drugo mesto za Nemčijo.
»Daily Telegraph« objavlja pod naslovom »Razgovori kneza namestnika Pavla v Londonu« daljši članek, v katerem piše: Za časa obiska kneza namestnika Pavla v Londonu bodo razpravljali o vprašanjih, ki so mednarodnega pomena. Ta obisk je padel v primeren čas z ozirom na vodilno vlogo, ki
jo Jugoslavija danes igra v jugovzhodni Evropi. Velika Britanija je spremljala s simpatijami prizadevanje Jugoslavije pod vodstvom kneza namestnika Pavla, da se država na znotraj konsolidira. Jugoslavija je vzpostavila odnošaje z Italijo v duhu, ki ga odobravajo vsd oni, kateri si žele sporazumevanja med narodi. Njen pakt prijateljstva z Bolgarijo je zaključil delo, ki se je začelo z balkanskim paktom. Tudi ta izpopolnjena edinost na Balkanu je postala važen činitelj za mir v tem delu »veta. V istem duhu stremi Jugoslavija za tem, da zboljša svoje odnošaje tudi z Madžarsko. Prijateljski odnošaji Velike Britanije in Jugoslavije so okrepljeni z gospodarskim sodelovanjem. Investicije Velike Britanije v Jugoslaviji so znatno večje od investicij Francije ali Nemčije. Volumen njene trgovine z Jugoslavijo je danes večji, kakor pa je bil zadnjih osem let ter prihaja na drugo mesto takoj za Nemčijo. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga se bosta za časa svojega bivanja v Buckinghamstki palači sestala h svojimi sorodniki in prijatelji v Angliji. Vedno sta izkazovala ljubezen do te države, kjer zdaj njuna dva sinova obiskujeta šolo.
»Ne\vs Chronicle« o priliki prihoda kneza namestnika Pavla v London objavlja članek, v katerem pravi, da je ta obisk velikega političnega pomena, ter da se bo knez namestnik Pavle sestal z vodilnimi angleškimi državniki za časa svojega bivanja v Angliji.
»Dailv Mail« tudi obširno piše o sprejemu kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Londonu ter pravi, da se bosta nu"™a v Angliji 10 dni.
Kralj Karol — Hitler
Po rimskih informacijah se ho rumunski kralj sestal s Hitlerjem v Bershtesgadenu
Pariz, 22. nov. o. »Petit Parisien« razpravlja o rezultatih obiska kralja Karola | v Parizu in napoveduje, da se bo sedaj vsekakor pospešilo rumunsko gospodarsko sodelovanje z zapadnimi velesilami. Francija in Anglija, pa tudi Belgija, bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi podprle razvoj rumunske industrije in trgovine. Kralj Karol se je v zapadni Evropi lahko prepričal, da mora imeti Rumunija od uravnovešene ga gospodarskega sodelovanja s srednjeevropskima in zapadn©evropskima velesilama zgolj dobiček. Prav ta čas se v Rumuniji mudi posebna francoska trgovinska misija, ki bo nedvomno po povratku rumunskega vladarja v Rumunijo z uspehom izvršila svojo nalogo.
Po informacijah iz Rima se bo kralj Karol, ki se že mudi v Nemčiji, vendarle sestal tudi s Hitlerjem. Na poti iz Sig-maringena proti Salzburgu se bo ustavil v Berchtesgadenu. Iz Salzburga bo z ori-entnim ekspresom odpotoval nazaj v Rumunijo.
London, 22. nov. o. »Daily Telegraph« Je danes o obisku rumunskega kralja Karola naknadno objavil daljše poročilo, v katerem naglaša kraljevo željo, da bi Rumunija ohranila svobodo akcije. Rumunski kralj v Londonu ni zamolčal potrebe, da se Rumunija tudi v bodoče politično povsem ne odtuji od Nemčije, skušala pa bo ohraniti svoje gospodarske odnošaje z Anglijo vsaj v dosedanjem obsegu. Glede na dosežene angleške izvozne kredite bo mogoče te odnošaje v resnici še ojačiti. Rumunija si prizadeva s temi krediti ustvariti predvsem moderno pomorsko oporišče v Konstancl.
Comnen zadovoljen
Zunanji minister Comnen Petrescu je sprejel snoči predstavnike tiska, ki jim je izjavil, da se je za svojega tridnevnega bivanja v Londonu razgovarjal s člani angleške vlade ter mnogimi politiki in da je porvsem zadovoljen z rezultati. »Rumunija je danes v Londonu točno ocenjena po svoji vrednosti. Povsod govore o važ-
nosti naše države, ki je po površini večja kakor Anglija ali Italija in uživa glas države prvega reda. Sadovi tega potovanja se bodo kmalu pokazali. Rumunija je lahko zadovoljna, ker njena realna politika napram starim prijateljem ne izključuje novih prijateljev. To je naletelo v Londonu na polno razumevanje. Zato ima naš narod razlog več, da z zaupanjem gleda v bodočnost.«
Iz Pariza v Freiburg
Freiburg, 22. nov. AA. Rumunski kralj Karol je davi prispel iz Pariza v Freiburg. S postaje je takoj odpotoval v Umkirch, kjer bo gost princa Hoheofcftaroa.
Angleški kredit Rumuniji
Bukarešta, 22. ncrv. e. Rumunski politični krogi še nadalje komentirajo potovanje rumunskega kralja v London, Pariz in Bruselj. V političnih krogih izjavljajo, da so rezultati teh potovanj več kakor zadovoljivi. Pravijo, da si bo Rumunija postopno prav gotovo ustvarila zanesljiv trg v Angliji. Kot dokaz dobre volje Anglije navajajo da je že znižala carino na rumunsko pšenico. Poleg tega je Air igli j a zelo zainteresirana v rumunski pet rolejski in železni industriji," v katero je investirala nad pet milijard leiev. Vsekakor si bo prizadevala, da bo ta industrija uspevala in bo skušala najti tudi primerne trge za odjem, če ne drugod pa v angleških dominionih. Ker je Anglija v Mehiki naletela na težave glede petroleja, pričakujejo tukajšnji krogi, da se to zaradi tega bolj zanimala za rumunski petrolej. Važno v gospodarskem pogledu je tudi to, da bodo Rumuniji na i a način zagotovljene znatne množine deviz. Vesti o posojilu, o katerem so nekateri listi poročali, da ga je Rumunija iskala v Angliji, v političnih kregih demantirajo. O tem sploh ni bilo govora, vendar pa zatrjujejo, da je angleška vlada prevzela jamstvo za kredit 15 milijonov funtov šterlinpov (15 milijard lejevl, ki se bedo porabili za dobave orožja Rumuniji.
Kitajske čete so mesto obkolile že od vseh strani
japonske izgube
HtlilC
Praga, 22. nov. o. Kitajsko poslaništvo je danes objavilo nove informacije o položaju na Daljnem vzhodu. Borba za Kanton se nadaljuje z največjo srditostjo. Južno-kitajska armada, ki je predsnoč-njim zavzela mesto Samšui, je prodrla daleč na sever proti Kantonu. Njene prednje straže so le 22 km oddaljene od mesta. Srednja kitajska armada, ki prodira proti Kantonu vzdolž proge iz Hankovav Kanton, je zavzela važne strateške postojanke v gorovju Belih oblakov. Njeno topništvo že obstreljuje japonske postojanke v mestu. Vzhodni kitajski vojski pa se je posrečilo zavzeti železniško postajo Vansa, ki je le 5 km vzhodno od
Kantona. V današnjih bojih so imeli Japonci ogromne izgube.
Tokio, 22. nov. AA. Japonski listi poročajo, da je angleški poslanik v Tokiju, po navodilu svoje vlade izjavil min. predsedniku Konoju, da je Velika Britanija pripravljena posredovati za pogajanja za sporazum med Japonsko in Kitajsko.
Nasprotno trdijo angleški krogi, ki so dobro obveščeni, da je poslanik v svojem razgovoru s knezom Konojem 1. novembra le omenil, da bi Velika Britanija ponudila svoje usluge, če bi tako ena aH druga stranka izrazila tako željo. Anglija bi le v tem primeru posredovala za poravnavo spora
Nov psljski tiskovni zakon
Varšava, 22. nov. h. V današnjem uradnem listu je bil objavljen poljski tiskovni zakon, ki je bil uveljavljen z zasilno uredbo predsednika republike. Z novim tiskovnim zakonom je tiskovna svoboda zelo omejena in ima vlada možnost, da zatre ves opozicijski tisk. Novi zakon določa med drugim, da urednik, ki je bil ponovno kaznovan zaradi tiskovnih deliktov, ne sme več izvrševati novinarskega poklica. Zakon določa za tiskovne prestopke zelo stroge zaporne in denarne kazni. Vsebuje tudi določbe po katerih lahko vlada ne ustavi samo izhajanja lista, marveč prepove tudi nadaljnje obratovanje tiskarne, v kateri se je list tiskal. Dosedanja usta-i ova odgovornega urednika je z novim
zakonom odpravljena. Po novem zakonu so za vsebino lista odgovorni uredniki posameznih rubrik.
Francove zahtev®
London, 22. nov. o. Pred dnevi se je vrnil iz Španije glavni tajnik nevtrainostnega odbora Heming. Njegovo poročilo je bilo sedaj izročeno zastopnikom velesil.
Po tem poročilu je vlada generala Fran ca odločno zahtevala, da se ji takoj priznajo mednarodne vojaške pravice. Le pod tem pogojem je pripravljena pristati na nadaljnja pogajanja za ureditev španskega problema. General Franco je pripravljen odpustiti nadaljnje kontingente tujih prostovoljcev iz svoje vojske, če odredi slične ukrepe tudi barcelonska vlada, ugotavlja pa, da je doslej nacionalistično Španijo zapustilo več prostovoljcev kakor republikansko.
Beležke
Živkovič in Banjanln na agitacij skem potovanju
Predsednik JNS Peter Živkovič in podpredsednik Jovan Banjanin sta odpotovala iz Sarajeva v Bileco, Nevesinje in Mostar, kjer bosta govorila na shodih JNS. Po shodu v Mostarju odpotuje Banjanin v svoj drugi volilni srez v Plevlje, kjer bo ostal nekaj dni, predsednik Živkovič pa v Dalmacijo in vrbasko banovino.
Kandidature JNS
zaključene
Volilna pisarna gla/vnega odbora JNS Je včeraj izročila skupnemu volilnemu uradu opozicijskih skupin, ki bodo kandidirale na listi dr. Mačka, vse sreske kandidature JNS. Stranica je postavila samostojne kandidature v 202 srezih, skupne kandidature z vsemi ali nekaterimi drugimi opozicijskimi skupinami pa v 40 srezih. V ostalih srezih bo stranka podprla kandidature drugih opozicijskih ■skupin.
Zboraška državna kandidatna lista vložena
Kakor nam poročajo iz Beograda, je bila včeraj predložena kasacijskemu sodišču v Beogradu državna, kandidatna lista zborašev z nosilcem Dimitrijem Ljo-tičem. Po zakonu predpisano petčlansko delegacijo predlagateljev, ki je listo vložila, je vodil direktor Državne Kveze zadrug za kmetijski kredit Anton Novako-vič. Kot zastopnika liste v glavnem volilnem odboru sta označena odvetnika dr. Fran Kandare iz Ljubljane in dr. Moder-čin iz Vukovara.
Kasacijsko sodišče je sprejelo listo z vsem volilnim gradivom ter izdalo o tem reverz ki ga predpisuje zakon. V treh dneh mora sodišče sedaj listo pregledati ter jo ali potrditi ali pa jo zavrniti, ako ne ustreza vsem predpisom volilnega zakona.
Tretli volilni letak JRZ
»Vreme« poroča da so v ponedeljek ponoči nalepili sirom države tretji volilni letak JRZ. ki znova potrjuje, da je JRZ prvi pobornik načela narodnega edinstva.
Ime »Podkarpatska Rusija" ostane
Predlog ustavnega zakona o avtonomni Podkarpatski Rusiji je kakor smo poročali, med drugim predvideval spremembo imena te pokrajine v Karpatsko Ukrajino. Te spremembe pa češkoslovaški parlament ni odobril, kar je večina utemeljevala s tem, da bi bila taka sprememba pravno nemogoča. Podkarpatska Rusija je bila pod tem imenom uradno priznana v senžermenski pogodbi, ki ji priznava avtonomijo v okviru Češkoslovaške republike.
Spremembo imena bo mogel sedaj skleniti samo novi avtonomni podkarpatski deželni zbor, ki se bo sestal v začetku prihodnjega leta. Do takrat ostane službeni naziv te pokrajine še vedno »Podkarpatska Rusija«.
Češkoslovaška ln Nemčija
Glavni organ nove skupne češke narodne stranke, dosedanji agrarni »Venkov«, objavlja razmišljanja o razmerju med Češkoslovaško in Nemčijo. List najprej opozarja na svoječasno izjavo nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. ki jc dejal, da jc popoln sporazum s ČSR mogoč, ako ta po dokončni razmejitvi izvede popolno preusmeritev svoje politike napram tretjemu rajbu, nato pa pripominja, da predstavlja Ribben-trop nekaj več kakor samo nemškega zunanjega ministra. Ribbentrop ne govori v imenu kake nestalne koalicije strank, kakor na primer kak francoski državnik, temveč v imenu vsega nemškega naroda, ki ga predstavlja močan in stalen režim. Zato je sedaj naša dolžnost. p~avi dalje list, da tudi širšim krogom češkega naroda prikažemo potrebo ureditve naših odnošajev z Nemčijo. Novo razmerje do Nemčije pa mora biti obenem tudi novo razmerje do nemškega narodnega socializma, kar velja tudi glede Italije in fašizma.
GekfeeSs o septembrski kri jI
Dne 4. decembra bodo sudetski Nemci volili svoje zastopnike v raihstag. VoUl-no kampanjo sta preteklo nedeljo otvorila v Libercu (Reichenbergu) sudetskonemški voditelj Henlein in propagandni minister dr. Gobbels. Dr. Gobbels se je v svojem govoru dotaknil tudi dogodkov v zvezi s »septembrsko krizo« in je izjavil med drugim:
»Izognili smo se vojni s tem, da smo ž njo grozili. Sudetsko vprašanje ne bi bilo rešeno, ako ne bi svojih zahtev opvli na grožnjo s silo, kajti samo tako smo ga mog i kasnaje reiiti na miren način. Narod je bil pripravljen, da z mečem osvobodi tri milijone in pol Nemcev — in svet se je udal. Državno vodstvo je na mojstrski način znalo počakati in pripraviti primerni trenutek za tako rešitev.«
Msv stavkovni vsi
Pariz. 22. nov. h. Odpor proti vladnim ukrepom vedno bolj narašča. Dar.es se je ponovno sestal finančni odbor po-lanske zbornice. Seji sta prisostvovala tudi min. predsednik Daladier in finančni minister Revnaud. Na seji so socialisti in komunisti ponovno sprožili vprašanje vladnih ukrepov in zahtevali razne izpremembe zasilnih uredb. Ministrski predsednik in finančni minister sta se temu protivila, češ. da so se ukrepi vlade začeli šele izvajati in je treba še počakati, kakšen bo njihov uspeh. Medtem se po vsej državi znova širi stavkovni pokret. Zaradi tega je vlada izdala vsem prefektom stroga navodila, naj vse stavke preprečijo. Za nobeno ceno nc smejo dopustiti, da bi stavkujoči zasedli tovarne. Ukrep vlade pa je izzval med delavstvom še večje ogorčenje in vse kaže, da bo stavkovno gibanje zavzelo še večji obseg.
Volitve v Klajpedi
Klajpeda, 22. nov. AA. Rok za vlaganje kandidatnih list za volitve deželnega zbora klajpedske pokrajine je potekel. Klajped-[ ski Nemci gredo v volitve z enotno listo.
Židovska razprava
v spodnji zbornici
Predsednik angleške vlade Chamberlain o perečem
židovskem problemu
London, 22. nov. o. Na snočnji seji angleške spodnje zbornice se je po celi vrsti interpelacij in odgovorov razvila debata o židovskem problemu. Ze v početku so la-buristi predlagali resolucijo, s katero naj bi zbornica obsodila postopanje z raznimi rasnimi, verskimi in političnimi manjšinami v Evropi ter zahtevala kolektivno politično akcijo vseh evropskih narodov in Zedinjenih držav za ureditev begunskega problema. Vlada je takoj pristala na to resolucijo, o kateri pa je vendarle govorilo več vplivnejših političnih prvakov.
Največ pozornosti je nedvomno izzval govor min. predsednika Chamberlaina, ki je med drugim poudaril:
Doslej je bila skrb za židovske begunce poverjena izključno zasebnim dobrodelnim organizacijam ter njihovi iniciativi. Ta društva so si v času od 1. 1933 izposlo-vala dovoljenje za naselitev 11.000 židovskih beguncev v Veliki Britaniji.
Kar se tiče na^ih kolonij, je treba vedeti, da Velika Britanija kljub velikosti svojega imperija ne more takoj in kar tjavdan sprejeti večjega števila beguncev. Guvernerja Tanganjike in Gvineje sta pozitivno odgovorila na vprašanje, ali bi mogla omenjena dobrodelna društva naseliti na njunem ozemlju večje število židovskih beguncev. Odgovor tanganjiškega guvernerja je bil pozitiven ne glede na število beguncev. Tudi guvernerja Severne Rode-zije in Niase sta pristala, a sta naseljevanje Zidov na svojih ozemljih številčno omejila Sličen je bil odgovor guinejskega guvernerja. Angleška vlada je predlagala omenjenim dobrodelnim društvom, naj oošljejo v te kraje svoje posebne zastopnike, da prouče položaj in naselitvene motnosti, kar se ie tudi 7£?odilo Rezultati so bili povolini in angleška vlada se sedaj bavi z vprašanjem, ali ne bi vzela v zakup 10.000 kv. mili o^mlia v Guineji, na katerem bi bilo mogoče n^eliti prav veliko število židovskih rodbin.
Kar se tiče Palestine, je min. predsednik kratko menil, da na tem sorazmerno majhnem področju ne bo mogoče naseliti večjega števila židovskih emigrantov, pripomniti pa je treba, da je Palestina že mnogo pripomogla k ureditvi vsega problema. V zadnjih 12 mesecih se je v Palestini naselilo okrog 40% vseh Zidov, ki so v tem času pobegnili iz Nemčije. Končno je Chamberlain naglasil, da bodo morale tudi vlade, ki so zastopane v mednarodnem odboru za begunce, pripomoči k ureditvi židovskega vprašanja.
Za Chamberlainom je govoril delavski poslanec Noel Backer, ki je podal zgodo-
vinski pregled zadnjih dogodkov ln se bavil tudi z Rathovim umorom v Parizu.
Nemški minister Gobbels, Je dejal, nas hoče prepričati, da je židovsko vprašanje samo nemška notranja zadeva. Ce je postopanje z manjšinami samo notranji problem, s kakšno pravico se je potem Nemčija zavzemala za usodo sudetskih Nemcev. Gre za pravo mednarodno vprašanje, in sicer gmotno preskrbo beguncev. Backer je nato navedel, da še ni urejeno vprašanje 500.000 beguncev Armencev, ki so pobegnili iz Sirije, 250.000 oseb drugih narodnosti brez domovine, 87.000 beguncev Čehov, Nemcev in Židov v ČSR, 25 tisoč španskih beguncev v Franciji, pri čemer pa niso všteti otroci. Potrebna je akcija, da se preneha nadaljnje izganjanje v množicah. Nemška vlada bi se morala obvestiti, da ne morejo nastati prisrčni odnosi med Nemčijo ln Veliko Britanijo, dokler se tako stanje ne spremeni, Končno bi morala Anglija poskrbeti v i zvezi s tem za lastno zaščito. Backer je i dejal: Prisiljeni smo sprejeti tuje begun-• ce. Bržkone bodo potrebni ukrepi, da najdemo prostor zanje. Prav bi tudi bilo, da vlada dovoli naselitev 10.000 židovskih otrok, ki bi jih sprejeli palestinski Židje.
Tudi konservativni poslanec Hamerslay je govoril o preskrbi židovskih beguncev. Dejal je, da svet lahko najde zavetje za pol milijona Židov in da ima angleško cesarstvo toliko sredstev, da jih preskrbi. židovske občine imajo precejšnje ka-pitale, pa tudi angleški narod se bo potrudil, da nekaj žrtvuje za preskrbo beguncev.
Z laburističnim predlogom se je soli-dariziral tudi notranji minister Samuel Hoare. Izjavil je, da je do zadnjega veroval v možnost angleško-nemške prijateljske politike in da je zato tudi do zadnjega vztrajal pri načelu, da se Anglija ne sme vmešavati v nemške notranje zadeve. Postopanje z Židi pa je problem splošnega človečanskega značaja in se je zato angleška vlada morala odločiti, da pomore ureditvi židovskega problema, seveda pod pogojem splošnega mednarodnega sodelovanja v tej stvari. Zanimivo je to, je dejal Hoare, da Je 11.000 nemških beguncev, ki so prišli v Anglijo, pripomoglo. da je 15.000 angleških delavcev dobilo delo v industriji, ki so jo zgradili nemški begunci, ne da bi pri tem povzročili angleškim ročnim delavcem kako škodo.
Končno je bil sprejet laburistični predlog, nakar je bila seja zaključena.
Cmlm&re pri
Danes bo pogreb dr* Trumbiča v Splitu
Split, 22. novembra, o. Tudi danes so se ogromne množice ljudstva ves dan poslavljale od pokojnega dr. Trumbiča. Mimo krste je defiliralo nad 10.000 ljudi iz mesta in okolice Krsta bo ostala na mrtvaškem odru v cerkvi sv. Petra še jutri dopoldne. Davi je bila v cerkvi zadušnica. ki so se ie udeležili poleg velike množice ljudstva tudi vsi hrvatski poslanci iz Dalmacije in člani pokojnikove rodbine.
Jutri popoldne bo pogreb. Splitski škof dr Bonefačič je belan. Zato bo vodil pogreb šibeniški škof dr. Mileta. Pri pogrebu bo HSS zastopal njen podpredsednik inž. Avgust Košut č, ki bo v imenu dr Mačka imel tudi poslovilni govor. V vsej savski in primorski banovini bodo jutri dopoldne od pol 10. do pol 11. v znamenju žalosti zaprte vse trgovine in drugi lokali. V hrvatskih narodnih krop'h pa se je med tem že pričela akcija za Trumbičev spomenik. ki ga nameravajo postaviti v Splitu
m Holafidskstti
Amsterdam 22. novembra. Prekinjene
partije, lci so bile igrane v ponedeljek zvečer, so dale dva senzacionalna rezultata. Predvsem je dr. AUehtn svojo partijo z Keshevskim iz 8. kola, ki je stala tako slabo, da so v soboto pomotoma že poročali, da jo je dr. Aljehin predal, le še nadaljeval ter proti vsakemu pričakovanju še rešil remis. Pač pa je Reshev-ske-nu uspelo premagati Finea. To je Fir.eov drugi poraz v turnirju. Partija Botvinnik—Keres se je končala remis. Še nadalje je ostala prekinjena partija Res-hevskv—Botvinnik iz 10. kola. Stanje je sedaj: Fine in Keres 6 in pol, Botvmnik 5 (1), dr. Aljehin, Capablanca 5, Keshev-i skj 4 in p«I (!) dr. Euvve S in pol, Flohr 3. Prvič v teku turnirja ni več Fir.e sam v vodstvu. Dosedaj edino 221etni Estonec Keres še ni izgubil nobene partije.
Berchtcsgaden, 22. nov. AA. Kancelar Hitler je sprejel danes novega francoskega poslanika Coulondra. Pri izročitvi svojih poverilnic je poslanik Coulondre poudaril, da sta se Nemčija in Francija mnogokrat srečali na bojnem polju, sedaj pa vesta, da so njune borbe in končni rezultati ostali brezplodni. Skupne meje in gospodarstvo ju silita, da živita v slogi.
V svojem odgovoru je Hitler izrazil prepričanje, da imata Nemčija in Francija zadosti razlogov, da se medsebojno spoštujeta, goiita dobre sosedstvene odnose ter se na gospodarskem polju medsebojno izpopolnjujeta in pošteno sodelujeta.
Takoj nato je izročil Hitlerju svoje no-verilnio? tudi novi letonski poslanik Oba poslanika sta bila nato ori obedu, ki ga je priredil minister Meissner, nakar sta odpotovala nazaj v Berlin.
Norveški prestolonaslednik v Londonu
London, 22. nov. AA. Norveški prestolonaslednik princ Olaf je danes prispel v London, kjer ga je sprejel vojvoda Kentski.
Razširjenje vojašfcc obveznosti v švfei
Beril, 22. nov. AA. Zvezni svet je odobril načrt zakona o spremembi vojaške organizacije oziroma o razširjenju vojaške obveznosti. Po novih odredbah bo vsak Švicar vojaški obveznik od 18. do | 60. leta starosti. Pomožni vojaški obvez-! niki so določeni za razbremenitev vojske.
Po dosedanjih določilih zakona so bili vojaški obvezniki vsi zdravi moški od 18. do 40. leta starosti.
Gostovanje Harryfa Baura v Zagrebu
Zagreb, 22. nov*o. Veliki gledališki in filmski umetnik Harry Baur bo v petek in soboto s svojo gledališko skupino gostoval v Zagrebu. Predvajali bodo Bern-steinovo dramo »Samson« in Pagnolovo moderno komedijo »Jazz«. Harry Baur je v zadnjih dneh že z ogromnim uspehom gostoval v Atenah in v Beogradu.
Nesreča Italijanskega letala prš Celovcu
Cei°veCt 22. nov. w. Pcipoldne je v bližini Celovca is neznanega vzroka ponesrečilo italijansko letalo, ki je bilo na poti iz Monakcva v Rim. Treščilo je na tla in se pop:lnoma razbilo, štirje člani posadke so se ubili, peti pa je bil budo ranjen.
O^SIfeovatsje
Beograd, 22. nov. S srebrno kolajno za vestno službovanje je bil odlikovan Alojzij Nežmah paznik pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
Iz državne slažbe
Beograd, 22. nov. p. Napredovala sta v višjo položajno skupino sodnika Josip Čer-ne v škofji Loki in Slavko Papež v Vranskem. Premeščen je prometnik Feliks Sen-senberger iz Fale za postajnega načelnika v Rudu na področju sarajevske žel. direkcije.
Požar unieil dve veliki žagi
Sušak, 22. nov. o. V pretekli noči je v Ludopolju v Liki na žagi tvrdke Lid izbruhnil ogromen požar, ki je uničil ves industrijski objekt in del ogromnega skladišča. škode je za več milijonov. Objekti in les so bili le delno zavarovani.
Travnik, 22. nov. o. V Ternovati pri Gornjem Vakufu je snoči izbruhnil velik požar v objektih lesnega industrijskega podjetja delniške družbe Ugar. Požar je do davi popolnoma uničil žago in skoraj ves les v skladiščih, škoda je več milijonov dinarjev.
Vremenska napoved
Zemunska: Pretežno oblačno in deževno, zlasti v severni polovici države. V Podu-navju kosava, v ostali državi bodo prevladovali južni in jugovzhodni vetrovi. Pričakovati je precejšnje razvedritve od se-verozapada. Toplota bo padla na zapadnem delu, v ostalih krajih pa ne bo bistvene spremembe.
Zagrebška: Deževno po vsej državi, pričakovati pa je, da se bo do konca tedna azvedrilo. Vetrovno v jugovzhodnih krajih.
Dunajska: V teku ^dneva naglo zboljšanje vrenv.•••»<>.. na planinah sneg, v nižinah hladneje.
Povodnji rušijo In zalivajo
Tržiška Bistrica in Mošenik sta včeraj povzročila ie veliko škodo in ograiala Tržič
raznih krajev smo danes prejeli poročila o velikih poplavah, ki so že doslej povzročile občutno škodo. Voda je rušila mostove in jezove ter odplavljala les v dolino. Narasli so zlasti nekateri manjši potoki, ki so se preko noči spremenili v hudournike, rušeč vse, kar jim je bilo na poti. Medtem, ko je to pot Ljubljani in bližnji okolici, zlasti Barju kolikor toliko še prizanešeno, je zaradi povodnji zelo trpela Gorenjska, pa tudi iz Štajerske prihajajo Jobove vesti. Močno je narasla Ljubljanica, ki sicer še ni prestopila bregov, prav tako tudi Gra-daščica, a proti večeru smo prejeli vesti, da je Sava ponekod že poplavila polja in zalila travnike. Tako nam poročajo iz Dola pri Ljubljani, da je cesta pod vodo in je vsak promet tam onemogočen. Zvečer je spet vztrajno deževalo in kakor kaže, bodo ponoči sledili močni nalivi, tako da se je res bati hudih posledic.
velika nevarnost
Cesta v Dolino do Bornovega gradiča v Puterhofu je pretrgana, tako da je vsaka zveza z Dolino prekinjena. Tudi telefonska zveza je pretrgana. Po vodi je priplavala tudi cela žaga Govore, da utegne biti Bornova, vendar tega ni mogoče kontrolirati. V Dolino je mogoče priti samo do Slapa. Medtem ko so dopoldne še prihajali vozniki z lesom, popoldne ni bilo nobenega več.
Tudi Mošenik je silno narasel in ogroža Tržič na stari pilarni. Ponekod je voda vdrla v hiše in zalila kleti. Prav tako je zalila tudi turbine v Polakovi elektrarni, ki je bila izven obrata in je manjkalo samo nekaj centimetrov, da —' voda vdrla v strojnico. Prehod z Blejske ceste v Usnjarsko ulico pri Dornikovi fužini je tudi pod vodo.
Tržiška gasilska četa in mošeniški gasilci so povsod, koder je bila nevarnost, stopili v akcijo in branili mostove in jezove. Ob 15. je začela voda vpadati in je zaenkrat glavna nevarnost minila. Ce pa bo ponoči spet deževalo, grozi katastrofa.
Savinja razdira
Gornji grad, 22. novembra
Nalivi zadnjih dni so že pričeli povzročati povodnji. Zlasti v gornjegrajskem srezu je škoda že zelo občutna. Pravi nalivi so se pričeli včeraj, najbolj pa je deževalo danes. Savinja je takoj od izvira dalje začela po hudournikih, ki drvijo s hribov, močno naraščati, da je že preko noči dosegla rob ceste, katero je jela rušiti. Cesta od Solčave do Ljubnega je bila zjutraj na mnogih krajih ogrožena in v teku dneva je narasla drveča Savinja začela ceste izpodkopavati ter na več krajih jemati kos za kosom.
Dober kilometer od Luč proti Solčavi je stal 40 m dolg lesen most, takodme-novani »stoglečki most«. Izprva je kljuboval narasli Savinji, toda ko je ta le bolj in bolj besnela, se je moral vdati in se je danes porušil. Valovi so razbitine odnesli s seboj. Tako je bila na mah prekinjena zveza med Lučami in Solčavo. V teku dneva je Savinja še na raznih mestih zalila cesto in jo deloma zasula ali pa odkrušila. Verjetno je, da bo narasla Savinja odnesla še kak drug most, zlasti ko je danes ves dan lilo in je voda stalno naraščala, čim bo povodenj minila, bo treba nujno storiti vse, da bo promet med Ljubnim, Lučami in Solčavo spet obnovljen. Zaenkrat pa pomoč nI mogoča. Iz Gornjega grada so se podali v kraje povodnji nekateri možje, da ugotovijo dejansko stanje. O posledicah povodnji je sresko načelstvo obvestilo kraljevo ban-sko upravo v Ljubljani.
Skrivnostna najdba v gozdu pod Kumom
člcvešiio okostje ob mlinu — Lobanja brez trupla
v gozdu
Ljubljana, 22. novembra
Letošnji november je bil nenavadno Euh in sončen in že je kazalo, da bomo prijadrali v zimo brez prehudega jesenskega deževja. Toda zadnje dni se je vreme temeljito sprevrglo. Že v soboto ponoči je začel pihati jug, v nedeljo smo imeli pa megleno vreme in zdaj pa zdaj je pršilo, proti večeru smo pa dobili pošten naliv.
V ponedeljek so se ves dan podili težki, črni oblaki od juga in soditi je bilo, da bodo sledili gosti nalivi. Temperatura se je dvignila, da smo imeli pomladansko toplo ozračje, a barometer je tako rekoč katastrofalno zdrknil od 764 mm na 741 rnm. Vso noč je lilo kakor iz škafa in tudi čez dan smo imeli česte nalive, kakršnih smo sicer vajeni v aprilu.
Silni nalivi so seveda imeli za posledico, da so vse vode po Sloveniji narasle in iz
Tržiču je grozila
Tržič, 22. novembra
Danes ponoči je nenehoma lilo in zaradi silnega deževja sta Tržiška Bistrica in Mošenik silno narasla ter se dopoldne spremenila v prava hudournika, ki sta rušila in podirala vse, kar jima je prišlo na pot.
Dopoldne je Bistrica valila s seboj velike množine hlodov in lesa in vse kaže, da je vzela s seboj po Dolini več jezov in mostov. Zaradi tega so v veliki nevarnosti tudi vodne naprave v Tržiču, tako jez pri Ahačiču in jez in privatni most pri Peha rcu. Brano pod mostom Sv. Janeza je veda že razdrla, v nevarnosti je pa tudi obrambni zid pri AmanovI mizarski tovarni. Zid je voda vse popoldne nevarno izpodjedala.
Zagorje, 22. novembra.
Prebivalstvo kumljanskih hribov ima svojo senzacijo. V bližini Sopote so že pred tremi tedni našli človeško okostje. Posestnik Potrpin je namreč ob potoku postavljal mlin. Ko so delavci kopali strugo za vodo, ki bo gnaal mlinsko kolesje, so naleteli na okostje. Lobanja je bila še dobro ohranjena, okostje pa je že razpadalo. Poleg okostja je bilo železje denarnice starejšega izdelka in brez kovanega denarja.
Seveda se je novica naglo širila naokrog in je vzbudila mnogo ugibanja. Starejši ljudje so trdili, da je to bil bogat tujec, ki je večkrat hodil po kupčijskih zadevah po kumljanskem okolišu. Gotovega seveda nikdo ne ve. Komaj pa so pojenjale te govorice, že se je spet razširila razburljiva novica, da so delavci v kumljanskem gozdu blizu Dobovca našlo človeško lobanjo, pa nikakih ostankov trupla. To novico o skrivnostni naidbi je včeraj javil zagorskim orožnikom tudi logar boštanjske graščine Robert Vodopivec, ki je imel ravno opravek pri zdravniku v Zagorju. Logar Vodopivec, ki stanuje v bližini Dobovca, je povedal tole:
— Kakor običajno, sem tudi preteklo soboto šel v gozd k delavcem. Ko pridem v njihovo bližino, začujem enega, ko je ravno dejal: »Bog ve, kdo ie bil ta človek, da je pozabil glavo v gozdu!«... Ko pridem k delavcem, vidim, da ogledujejo človeško glavo, ki je ležala v bližini skalovja. Na glavi je bil še velik šop las, na čelu pa je bilo opaziti znamenje, kakor da bi to fcila posledica krepkega udarca. Velel sem delavcem, naj pustijo mrtvaško glavo orav na kraju, kjer so jo našli, in naj tudi sicer rmstijo okolico v miru. Raztolmačil sem da ni treba naokrog iskati, če je mo- kje blizu truplo zakopano, kajti je
Celje, 22. novembra.
Tr .i tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 42 letni posestnik Jože Zupane iz Cerovca pri Šmarju pri Jelšah zaradi uboja. Zupanca je zagovarjal odvetnik dr. Ernest Kalan.
Jo/e Zupane 93 je v soboto 22. oktobra zjutraj skregal s svojo ženo in nato v jezi odšel v Šmarje. Ob 9. dopoldne se je spet vrnil domov in se ponovno začel prepirati s svojo ženo. Njegova žena je namreč hotela iti k 27 letnemu posestnikovemu sinu Martinu Kovačiču pomagat izkopavati korenje. mož pa ji tega ni dovolil, češ da bo lahko šla njegova hči. Kljub temu je žena odšla na delo. Zupane je šel opoldne h Ko-vačičevim ponjo in jo pozval, naj se vrne domov. Žena ga ni hotela ubogati. Martin Kovačič je skušal Zupanca pomiriti in ga je povabil v klet, kjer sta nato pila vinski mošt. Nato je odšel Zupane domov, se preoblekel in odpravil proti Št. Juriju. Spotoma je stopil k svoji ženi in ji dejal, naj gre vendar domov. Tokrat ga je žena ubogala. Zupane je nadaljeval pot do Grobel-nega. Tam pa si je premislil in se obrnil. Domov grede se je oglasil v Tarnem pri dveh posestnikih, ki sta mu postregla s pijačo. Pozneje je prišel Zupane vinjen k posestniku Karnerju v Rakovcu pri Št. Vidu pri Grobdnem. Bil je dobre volje. Proti večeru je prišel tja tudi Martin Kovačič in ga pozval na odgovor, zakaj je na njegovi njivi »rezoniral« nad svojo ženo. Kovačič je dejal tudi, da bo nocoj »revolucija«. Beseda je dala besedo in končno je Kovačič udaril Zupanca po glavi. Zupane je skočil k vozu, na katerem je bilo korenje, iz-crl ročico, skočil zopet h Kovačiču in hotel zamahniti po njem, kar pa js Ciril Ožek preprečil. Zupane in Kovačič sta se nato zopet spopadla. Zupane je izvlekel iz notranjega žepa suknjiča dolg kuhinjski nož ter zabodel Kovačiča v lavo roko, v levo stran hrbta, v levo prsno stran in nad levim bokom. Slednji dve poškodbi sta bili smrtni, ker je nož odprl prsno in trebušno votlino ter prerezal črevo, kar je povzročilo izliv krvi, infekcijo in vnetje trebušne mre-jie. Težko poškodovanega Kovačiča so pre-
to zadeva orožnikov In sodnije. Tako se je potem tudi zgodilo...
Logar Robert Vodopivec je naprosil zagorske orožnike, naj obvestijo orožniško stanico v Polšniku o skrivnostni najdbi, kajti okoliš je njihov in bodo oni poskrbeli za ogled in bodo vse potrebno ugotovili. Grozotna najdba je seveda spet sprožila daleč naokrog plaz govoric in ugibanj: Kje je truplo, ali je bil izvršen umor, ali samomor? Ali so zverine raznesle in požrle trup? Nekateri domnevajo, da je glava pripadala nekemu fantu iz Zavrha v bližini Potiorekovega posestva. Pred dobrim letom so fantje v neki hiši igrali hazardno igro. Pri takem kvartanju pride večkrat do prepir^' - naglih obračunov. Tokrat se fantje niso stepli takoj pri igri, marveč so hazardiranje še precej v miru končali, potem pa so se razšli na svoje domove. Samo enega fanta iz Zavrha ni bilo domov. Od tistega časa je izginila vsaka sled za njim.
Drugi spet sklepajo o možnosti, da je na poti na Kum kakšen obiskovalec znanega tridnevnega žegnanja, ki se vrši vsako jesen na Kumu, postal žrtev zagonetnega zločina. Baje so se ob takih dnevih pripetile že različne nevšečnosti. Napadi na obiskovalce Kuma v tej samoti nikakor niso izključeni in od strani zločincev tudi ne tvegani. Pot je strma in prostrano gozdov-je lahko potepuhom nudi varno zavetje. Seveda je novica o najdbi mrtvaške glave po prijavi logarja Vodopivca tudi med prebivalstvom zagorske doline vzbudila mnogo govoric in različnega ugibanja. Ni dvoma, da se bodo preiskovalni organi potrudili, da po preiskavi lobanje in po vsestranskih poizvedovanjih ugotovijo, ali se je zgodil zločin, ali samomor in kdo je storil nesrečno smrt v gozdni samoti.
peljali v celjsko bolnišnico, kjer je drugi dan med operacijo izdihnil. Zupane je priznal svoje dejanje in se je zagovarjal s pijanostjo.
Sodišče je obsodilo Jožeta Zupanca n« 3 leta robije in izgubo častnih pravic za dobo treh let, poleg tega pa mora plačati bolniške in pogrebne stroške za Martina Kovačiča.
Nov mestni zavod za reveže
Ljubljana, 22. novembra.
Beračenje v Ljubljani se je razpaslo, da je postalo nadlega najrazličnejših slojev. Mestna občina je razpravljala s ka^ ritatlvnimii organizacijami, Ikaiko bi bilo mogoče beračenje popolnoma odpraviti ali vsaj skrajno omejiti. Kakor nam poročajo z magistrata gre zahvala uvidevnosti šefa znane Urbančeve manufaktur-ne tvrdlke Feliks Urbane gospoda Franca Urbaaica, da je mestna občina dobila zelo velike prostore v nekdanji stari cukrar-ni na Poljanskem nasipu. Franc Urbane .-fe dobrohotno znižal najemnino tako nizko, da ga občina prišteva med naše resnične človekoljube. Samo z zelo nizko najemnino je bilo mestni občini mogoče vzeti trakt ob Poljanskem nasipu in živino-zdravski ulici v najem za nov zaivod, ki naj postane velika podpora najrevnejšim občanom in sploh revnemu ljudstvu našega mesta V pritličju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40 bo nameščena soba za vratarja zavoda in 8 m široka ter 12 m dolga kuhinja za prehrano brezposelnega deiaivstva in revežev. Poleg kuhinje je v pritličju Shramba za jedila in shramba za drva ter stranišča, kakor v vseh nadstropjih.
V I. nadstropju je 19 m dolga in 14 m široka dvorana namenjena za obednico, kjer bodo reveži brezplačno dobivali kosilo in tudi druge obroke, vedno pa samo po eno tečno in dobro pripravljeno jed. V tem nadstropju je tudi prostorna soba za služinčad in pa nizka dvcirana, dolga 32
m ter 12 m Široka, ki jo pa mestni socialni urad zamenja za drugo tako veliko dvorano v H. nadstropju, kjer bo spalnica za družine. V H. nadstropju bo tudi tako velika dnevna ogrevalnica ter posebna spalnica za meške, dolga 13 m ln toliko široka ter tudi tako velika posebna spalnica za ženske. V tem zavodu pa ne bo stalnih stanovanj, temveč samo začasna stanovanja za najhujšo silo. Mestni socialni urad prevzame vse te prostore 1. decembra, ko prične obratovati tudi javna pomožna kuhinja. V jedilnici bo dobivalo brezplačno hrano do 150 revežev in sicer samo začasno, da zavod ne bi dajal potuhe postopačem. Iz kuhinje bodo nosili reveži lahko hrano tudi družinam domov.
Ker je mestni socialni urad poiskal ter porabil precej stare hišne opreme in postelj iz drugih mestnih ustanov, zlasti pa iz hotela Tivoli in iz nekdanje ogrevalni-ce, bodo adaptacije veljale samo nekaj nad 100.000 din. Mestna občina se nadeja, da bo beračenje skrčeno do skrajnih meja. Za vzdrževanje zavoda bo po zatrdilu z magistrata porabljen denar, ki ga je zbrala vsesvetska akcija
"^OBHDnnHRinnRRnnBamr"
| Fran Gombač [
Včeraj je prispelo v Ljubljano sporočilo iz Trsta, da jc tam v nedeljo umrl upokojeni višji kletarski nadzornik g. Franc Gombač. V svojem dragem kraju, kamor je bil šel iskat zdravja, je žal moral podleči. Pokojnik je bil član ugledne slovenske tržaške družine. Čeprav je vzrasel v tem velikem primorskem mestu, ga je mladostni idealizem vzpodbujal, da se je ves posvetil kmetijskim naukom.
Študije je dovršil v Klosterneuburgu, ho-spitiral je na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju in prakticiral je pri nekaterih vzornih gospodarskih podjetjih, nakar je nastopil svojo prvo službo L 1893. kot potovalni učitelj za vinarstvo pri kranjskem de-
želnem odboru. Po dobrih Izkušnjah je bil imenovan za državnega vinarskega in pozneje za kletarskega nadzornika za kranjsko deželo, odnosno naposled za dravsko banovino.
Vsi slovenski sadjarji in vinogradniki so ga poznali večji del osebno, ali pa po njegovih spisih in tehtnih navodilih, po katerih je zaslovel tudi izven Slovenije. Pridobil si je zlasti lepe zasluge za obnovo vinogradov na Dolenjskem in v Beli Krajini. Na stotine predavanj je priredil v teh krajih v dobi, ko je bil pouk zaradi uničenja vinogradov po trtni uši najnujnejši in najkoristnejši. Organiziral je razne kletarske in sadjarske razstave ah pa je vsaj sodeloval pri njih, saj je povsod bila željena njegova pomoč s strokovnimi nasveti. Leta 1903. je Kmetijska družba ustanovila deželno poizkusno vinsko klet, katero je Fran Gombač vodil večinoma sam, in sicer z velikim uspehom.
Pisati je znal preprosto in stvarno, zato bodo njegova dela trajno ohranila sloves. Izdal je naslednja dela: »Najcenejša in naj-1 hitrejša obnovitev opustošenih vinogradov«,
dalje »Novo vinogradništvo« fn »Umno
kletarstvo«. Na stotine j« izšlo njegovih strokovnih člankov o vinarstvu, kletarstvu in sadjarstvu v raznih strokovnih in drugih časopisih. Še smrtno bolan je dopisoval v »Kmetovalca«, pa tudi »Jutro« in »Domovina« sta bila prav do nedavnega deležna njegovih kratkih poročil ali člankov. Kadarkoli je mogel Fran Gombač storiti kaj v prid in pouk slovenskim vinogradnikom in sadjarjem, je to storil vselej z voljno pripravljenostjo in strokovnjaškim nasvetom. Bil je odbornik Kmetijske družbe od 1. 1907 do 1917, dalje vrsto let odbornik Sadjarskega društva, Vinarskega društva za Slovenijo, kakor tudi Društva kmetijskih strokovnjakov.
V	mladih letih se je Fran Gombač zlasti vnemal za kolesarski šport. Še danes so znane njegove ture s pokojnim profesorjem Peterlinom v Italijo in Francijo. Tedaj so naši kolesarji prirejali izlete po naši ožji domovini z nalogo, da vzbujajo na deželi narodno zavest. Fran Gombač, ki je bil resnično vnet za napredek slovenskega človeka, tudi v narodnem pogledu ni ostal ničesar dolžan. V polni meri je kot strokovnjak in kot človek izvršil svojo dolžnost, zato si zasluži sladak počitek v ljubljeni rodni zemlji. Slava njegovemu spominu!
Univ. prof. John Zvetina iz Chicaga v Ljubljani
V	Ljubljano je prispet včeraj g. John A. Zvetina, izredni univerzitetni profesor (as-sistant professor) v Chicagu (USA). V če-
trtek, dne 24. t. m. ob 18. uri bo kot gost predaval v zbornični dvorani univerze o temi: The Constitution of the USA of 1789 and how it kept pace with modem conditions (Ustava Zedinjenih držav Severne Amerike iz l. 1789 in njeno prilagodova-nje modernim razmeram). Predavanje bo v angleškem jeziku s kratkim slovenskim re-sume jem.
Profesor J. A. Zvetina, čigar rod Izvira iz Dubrovnika, se mudi že več mesecev v Jugoslaviji. Doslej je predaval že na univerzah v Zagrebu in Beogradu. Njegova stroka je ameriško in angleško ustavno pravo. V svoji domovini je med drugim član Slovanskega kluba na univerzi v Chicagu, Jugoslovanskega kluba, Ameriško - Jugoslovanske legije ter Ameriške legije. K predavanju vljudno vabljeni ne le akademiki, ampak tudi p. n. slavno občinstvo.
Sokolski dom v Marenbergu
Marenberg, 22. novembra
Takšen je bit Sokolski dom v Marenbergu pred dobrim mesecem. Stavba je dolga 33 m, široka pa 18 m. Dom leži ob cesti proti kolodvoru Vuhred, kamor je tudi
postavljena vsa globinska fasada, tako da imajo vsi prostori solnce od ranega jutra do poznega popoldneva. — Vhod v dvorano vodi pod lepim balkonom mimo dveh gostilniških sob, kuhinje in garderobe za goste. Dvorana meri brez odra 14 X 9 X 6 in jo razsvetljuje osem velikih trodelnih oken, ponoči pa 9 močnih žarnic izpod stropa in $ stranskih sten.
Projektant br. Koučnik in gradbeni odbor Je polagal pri vsej stavbi največjo pažnjo velikosti odra. Pri največjem številu igralcev ne bo na odru stiske, saj ima 9 m širine in 7 m globine. Levo od odra sta dve garderobi, umivalnica in prhe. Iz garderobe vodi odprt, a pokrit hodnik v vežo in v dvorano. Nad gostilniškimi prostori je pet sob in kabina za kino. Stavba je zelo ekonomično grajena, je v ponos Marenbergu in v čast vsem obilnim dobrotnikom, ki so nam poklonili že lepe vsote in ki nam bodo gotovo še ostali tudi nadalje naklonjeni, ko bodo osmega decembra videli, kako uspe-Sno je bit njihov denar uporabljen in kako potrebna je bila ta narodnostna trdnjava.
da se ne bi vračal v mesto, kjer človek zmerom ujame kako priliko. Pred kratkim si je Ignac omislil majhno druščino, na svoje klavrne pohode se je odpravljal s svojim prijateljem, delavcem Francetom Č„ in njegovo ženo Marijo. To se pravi, France mu je bil zanesljiv tovariš, & mnogo večja, in-timnejša prijateljica Marija. Družno so se ukvarjali z majhnimi vlomi in tatvinami. Pred kakšnimi 14 dnevi so vsi trije obiskali mlin posestnika Ivana Bečana v Seničici pri Medvodah. Vanj so se pritihotapili skozi okno, na katerem so razbili šipo. Najbrž so upali, da se bodo lahko za nekaj časa založili z moko, a so se v pričakovanju ušteli. Iz mlina pa so vendar odnesli vrečo kakšnih 30 kg rožičev, ki so bili pripravljeni za mletje, kakšnih 6 litrov žganja in še nekaj jestvin. A rožiči in žganje so se jim očitno zdeli prenerodno breme, da bi ga vlačili daleč s seboj. Malo stran od mlina so drugo jutro našli vrečo in v nji še kakšnih 10 kg rožičev — ostalo je bila trojica najbrž pospravila deloma vase. deloma pa v žepe in v kakšen nahrbtnik, če so ga imeli s seboj — prav tako pa so zavrgli tudi steklenico, iz katere so žganje popili.
Da ni mogel biti na delu nihče drug kakor ta druščina nam najbolj nazorno priča dejstvo, da je naslednje jutro občinski raz-kuževalec iz Št. Vida v Podgori ustavil pijanega možaka in žensko, v katerih so pozneje spoznali Ignaca in Marijo, in jima razkužil obutev, kakor so to takrat delali v borbi proti slinavki in parkljevki. Malo pozneje so ljudje srečali tudi Marijinega moža, ki je prav tako pijan prikolovratil v smeri od Seničice. Po tistem se je družbica počasi razšla. Dne 15. t. m. je stražnik v mestu aretiral Franceta, včeraj je za njim padel v mreže še Ignac, medtem ko jc Marija še zmerom na svobodi. Kakor je pokazal dosedanji potek preiskave, je ta trojica dne 1. novembra vlomila tudi v hišo posestnika Vinka Kosca na Golem brdu.
Iz življenja
v Stari cerkvi
Pošta v Stari cerkvi pri Kočevju se bo v kratkem preselila v nove prostore. Dosedanji prostor, ki ga ima upravnica pogodbene pošte v najemu, ni posrečen. Zato je popolnoma umestno, da si je pogodbena poštarica ga. Bončina omislila ©tvoriti nov poštni lokal v hiši, v katero se je že pred tedni preselila. Lastnik hiše bo opremil prostore za pošto po načrtih, ki bodo ustrezali higienskim predpisom. Prebivalstvo Stare cerkve in še bolj ono iz okoliških vasi pričakuje, da bo poštna direkcija izdala dovoljenje za preselitev pošte v nove prostore, ki so ob železniški postaji in na križišču vseh važnih poti v vasi, ki pripadajo tej pošti. Pri tej priliki omenjamo tudi akcijo prebivalcev Male gore, Kukove vasi. Seča in Poloma, kise že več let trudijo, da bi bile te vasi pri-deljene pošti Stara cerkev. Ker je za Ma^ lo goro v Stari cerkvi tudi župnija in šola, je več ko razumljivo, da omenjeni kraji bolj nagibajo v Staro cerkev kakor v Kočevje. Direkcija v Ljubljani naj blagovoli ustreči tej vsesplošni želji.
Elektrifikacija Stare cerkve je v splošnem zaključena, kar se tiče notranje napeljave. Zelja prebivalstva je, da bi se čimprej od pristojnih strani poslali v kraj še delavci, ki naj izvrše Se zunanjo napeljavo in urede potfsbna dela pri transformatorju, ki je že dograjen in čaka 1« še monterjev. Stara cerkev je tako rekoč predmestje Kočevja in bi bilo umestno, če bi odločujoči činitelji oskrbeli razsvetljavo tudi vasi same in prostora pred postajnim poslopjem. Dve, tri luči več se pri takšnih delih ne bodo dosti poznale, kraj sam pa bi gotovo mnogo pridobil.
Gasilsko društvo v Start cerkvi si je nadelo nalogo, da si nabavi motorno briz-galno. Požrtvovalni gasilci so se če sto izkazali kot disciplinirana četa zlasti pri pogostih požarih v letošnjem poletju. Prebivalstvo kaže mnogo razumevanja za težnje gasilcev, pa ker ne morejo z denarjem podpreti gasilcev, so pričeli na-važati vsak po svoji moči les, ki ga bodo gasilci prodali in z izkupičkom uresničili svoj namen.
Družba za majhne vlome in tatvine
Ljubljana, 22. novembra V restavraciji pri Levu so včeraj popoldne prijeli slabo oblečenega možaka srednjih let. ki se je sumljivo potikal okrog hiše. nazadnje pa je stopil v stranišče in poizkušal odviti električno žarnico. Ena sama žarnica ni bog ve kako bogat plen, a če ti jih prihajajo rokomavhi odvijati drugo za drugo, kakor se je to zadnji čas godilo pri Levu, ti gre škoda po malem na živoe. Vsekakor je to najbednejše vrste kriminal, krasti takole po nezaklenjenih prostorih, karkoli se da sneti — v to tatinsko panogo se zatekajo pač najbolj siromašni, najbolj izgubljeni ljudje. Eden izmed njih je tudi brezposelni ključavničarski pomočnik Ignac A. iz Kovorja
Nič manj kakor 17 kazni za podobne delikte ima za s<abo in že nekajkrat je bii iz Ljubljane izgnan. A žilica mu ne da,
Direktor beograjske opere Lovno Mata-čii prispe danes v Ljubljano, da začne vaditi z orkestrom ljubljanske Filharmonije za simfonični koncert, ki bo v ponedeljek 28. t. m. v veliki ynkmski dvorani,
Uboj v Rakovcu pri Grobelnem
Ubijalec se bo moral pokoriti 3 leta
Domače vesli
*	Mednarodni teden za pobijanje raka.
Mednarodne medicinske organizacije prirejajo že nekaj let tako zvani mednarodni teden za pobijanje raka. Na medicinskih fakultetah po vsem svetu so predavanja znamenitih raziskovalcev te nevarne bolezni, strokovni listi objavljajo obširne članke, vrstijo pa se tudi poljudna predavanja. Mednarodni teden za pobijanje raka" bo letos od 23. do 30. t. m. in bo služil v prvi vrsti medicinskosocialni organizaciji borbe proti tej nevarni bolezni. Počaščen pa bo v teh dneh tudi spomin umrlih znanstvenikov, ki so se uspešno bajvili z raziskovanjem in zatiranjem raka.
*	Društvo »Narodni (F>m« v Zagrebu,
Berislavičeva ul. 11, naznanja članom in prijateljem društva, da bo dne 23, t. m. ob" 20.30 predaval prof. g. France Polja-nec. Tema: »Cankar«.
Velika izbira
ŠALJIVIH PREDMETOV v drogerifi Kane, Ljubljana,
ŽIDOVSKA 1.
Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik.
Na zalogi bengalični ogenj.
* Srmt uglednega rojaka v Ameriki.
Na svoji lepi farmi v Madisonu, Ohio, je umrl Joe Mlakar, star komaj 45 let. Doma je bil iz št. Ruperta na Dolenjskem, kjer so imeli starši lepo kmetijo. Kot 20-letni mladenič je prišel leta 1913. v Cle-veland in dobil delo v neki tovarni. Po nekaj letih si je ustanovil trgovino in z veliko pridnostjo ter podjetnostjo si je ustvaril dobro eksistenco. Pred tremi leti je trgovino opustil in postal farmar. S svojo soprogo je bil lani tri mesece na obisku v svoji stari domovini. Slovenskim in drugim farmarjem je bil vzor naprednega gospodarja, velike pa je imel tudi zasluge pri gospodarskih organizacijah naših rojakov v Clevelandu in nekaterih drugih naselbinah. Bil je delničar treh narodnih domov v Clevelandu, ustanovitelj in predsednik trgovskih odsekov ter vodja raznih športnih klubov. Njegovo ime najdemo povsod, kjer je bila v zadnjih letih kaka uspešna akcija za gospodarski ln kulturni napredek naših ljudi.
Miklavž ve, kje je dobro in poceni. Zato kupuje: gradi za žimnice, volnene, flanelaste, prešite odeje iz klota in svile, blago za rjuhe v vseh kvalitetah pri manufakturni trgovini JANKO ČEŠNIK, Ljubljana, Lingarjeva.
*	Ramazanski bajram. Danes je začetek tridnevnega velikega muslimanskega praznika ramazanskega bajrama, ki sledi štiri-tedenskemu ramazanskamu postu. Muslimanska veroizpoved nalaga svojim vernikom, da proslavijo ta praznik z dobrimi deli ter da naklonijo revežem
rto pomoč.
*	Razširitev bolnišnic v severni Dalmaciji. Določeni so krediti za razširitev vseh bolnišnic v severni Dalmaciji, ki so že davno postale pretesne. Bolnišnici v šibe-niku bodo dozidali eno nadstropje ter razširili paviljon za j etične bolnike, ki je imel samo 30 postelj. Paviljon bo razširjen tako, da se bo število postelj podvojilo. Bolnišnici v Zemuniku bodo priključili večje poslopje, v katerem bcido nameščeni umcbolniki, ki so sposobni za kako delo v delavnicah. Bolnišnica v Biogradu bo dobila še eno krilo in bo v njej prostora za 200 bolnikov. V novem krilu bo tudi oddelek za nalezljive bolezni. Napravljeni so tudi načrti za razširitev bolnišnic v Kninu in Livnu.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico.^ ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Oel ree S ■»!	48V^
*	otvoritev vrgorskega kanala. y Vr-
gorcu je bila v ponedeljek pomebna slav-nost. Praznovali so dograditev ivelilkega kanala, po katerem bo odtekala voda iz Vrgorskega jezera in se bo z izsuševa-njem velikega močvirnega področja pridobilo 3.200 ha rodovitne zemlje. Kanai veže Vrgorsko in Bačinsko jezero. Slavno-sti je prisostvoval ban primorske banovine dr. Buič, ki je žazgal zadnjo mino in tako porušil zadnjo steno, ki je še zapirala drugo odprtino tunela.
Trgovina sveč, voska, medu in medenjakov SE JE PRESELILA IZ WOLFOVE V STRITARJEVO ULJCO, prejšnji Mayerjev lokal v Kresiji.
*	Letno vilo je oplenil. Na Golem brdu pri Medvodah je bilo v eni zadnjih noči vlomljeno v letno vilo Borisa Krevla iz Ljubljane. Tat je med drugim odnesel pet odej rdeče barve, zeleno pelerino in več druge obleke, nekaj žganja, ruma, sladkorja, čaja, kave in nekaj posode. Kakor so ugotovili orožniki iz Medvod, je dejanje zagrešil 301etni Pavle Malovrh s Planine pri črnem vrhu v škofjeloškem okraju, ki je znan, že večkrat kaznovan vlomilec in tat.
*	Vlomilski obiski po cerkvah in žup-niščih. V Šmarju pri Jelfah se je nedav- j no neznan storilec pritihotapil v župno cerkev, razbil ključavnice na dveh nabiralnikih in pobral denar. Plen je bil sicer bolj siromašen — ljudem gre v letih suše in stiske pač tudi za cerkvene namene denar težko izpod palca. Vsa škoda znaša samo okrog 150 din. V Ratečah pri Kranjski gori je v eni zadnjih noči poskušal nekdo vlomiti v župnišče, a je bil
o pravem času opažen in prepoden. V tatu so spoznali 231etnega bivšega hlapca Franceta C., ki je po rodu iz Kobarida v Italiji. Kakor vedo ljudje povedati, je vlomilec oborožen s preciznim avtomatičnim revolverjem na sto nabojev, zato je pri zasledovanju potrebna skrajna previdnost.
*	Od S. do 4. decembra izlet v Tr®t — Goric®. Prijave sprejema Okornova izlet-ma pisarna, Ljubljana, hotel Slon,
*	izjalovljena zločinska nakana. V
Eački Palanki je pretila bogatemu mesarju Jovanu Kisu po zločinskem triku velika nevarnost. Oni dan je prišel v njegovo trgovino neznanec, ki je nekaj malega kupil, potem pa mesarja prosil, naj ostane pri njem v shrambi do prihodnjega dne zavoj, ki ga je imel pri sebi. Mesar je zavoj shranil, a ker neznanca naslednji dan ni bilo, je pogledal, kaj je v zavoju. Našel je 15 kg nežigosanih vžigalnikov in 15 zajvojev igralnih kart. Mesar je vse to takoj odnesel na policijo ter tudi opisal moža, ki mu je dal tihotapsko blago v shrambo. Tihotapca so redarji kmalu izsledili in zgodilo se je to v pravem času, zakaj mož je bil namenjen k finančni oblasti, kjer bi bil bogatega mesarja naznanil, da ima nežigosane vžigalnike in karte. Lopov je izračunal, da bi bil mesar kaznovan z veliko globo 30.000 dinarjev, njemu kot ovaditelju pa bi od tega padla v žep nagrada 10.000 din.
*	Tisoči ljudi lahko kaj pogrešajo, toda milijoni ne. S tem se pojasnjuje dejstvo, da se danes milijoni dnevno poslužujejo Chlorodontove zobne paste, zato imajo lepe, bele zobe. Chlorodont je pojem kakovosti in cenenosti.
Iz UaMjasie
u_ Na sestanku za proslavo 20 letnice kraljevine Jugoslavije bo zaradi razporeda slavnostnega sprevoda treba ugotoviti tudi približno število udeležencev pri sprevodu. Odbor za proslavo zato prosi zastopnike organizacij, da za sestanek, ki bo v četrtek 24. t. m. ob 18. v veliki dvorani mestnega poglavarstva, pripravijo potrebne podatke o številu udeležencev posameznih organizacij in društev, ki jih zastopajo.
u— Spomenik padlim vcjaKom iz bivše občine Zgornje Šiške. Po zgledu mnogih drugih krajev, kjer spomeniki ali spominske plošče pričujejo o žrtvah svetovne vojne, se je tudi v Zgornji šiški ustanovil krajevni odbor, ki si je nadel nalogo, da postavi spominsko ploščo vsem možem in fantom iz bivše zgomješišenske občine, ki so padli v svetovni vojni. Svečano odkritje bo drugo nedeljo 4. decembra dopoldne v avli novega šolskega poslopja. V šolski kapeli bo ob pol 9. maša z govorom bivšega vojnega kurata mestnega župnika Janka Cegnarja. Sledila bo svečanost v avli. Domači pevski zbor bo zapel žalostinko, nakar bo spominska plošča blagoslovljena in odkrita. Domači pevski zbor zapoje »Oj, Doberdob«. Predsednik krajevnega odbora za postavitev te plošče g. Franjo Zajec bo imel priložnostni nagovor, sledilo bo polaganje vencev, nakar bo izpregovoril še zaseopnik bojevnikov. Pevski zbor bo zaključil svečanost s pesmijo »Oj ta soldaški boben;. Krajevni odbor za postavitev spominske plošče ne bo razpošiljal posebnih vabil, povabljeni pa so vsi, ki se toplo spominjajo žrtev svetovne vojne.
u— Poučne tečaje za hišne uslužbenke (splošne pomočnice, pestunje, negovalke, kuiharice, sobarice, domače šivilje, perice, likaiice, postrežnice itd.) vodi Zveza gospodinjskih pomočnic sporazumno z gospodinjami in z uspehom že več let, od časa svojega obstanka dalje. Pouk se vrši različno med tednom popoldne ali zvečer in ob nedeljah popoldne v prostorih Zveze gospodinjskih pomočnic, Zveze gospodinj, Delavske zbornice, Dečjega doma ali Državnega osrednjega zavoda. Eni tečaji so namenjeni začetnicam, drugi zopet nadaljevalnemu pouku, to je za uslužbenke v siužbah ali one, ki se hočejo v sivojem znanju še izpopolniti. Prijave za tečaje za navadno kuho ali Kuho r.a plin, za šivanje, likanje, nego otrok in bolnikov, za jezikovni ,pouK, družabna pravila itd. sprejema Zveza gospodinjskih pomočnic, VVolfova ul. 10. telefon 40-53. Cene so izredno zmerne.
Sedaj je pravi čas, da si naredite liker,
ki bo do Božiča ravno prav obležal. 34 vrst likerskih esenc in rumova kompozicija izredna kvaliteta v Drogeriji G r e g o r i č, dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
u— Gosp. Oblak Štefan je nujno na-
prošen, da se javi v teku tedna v tajništvu »Jutra« zaradi važne zadeve.
u— Umrl je g. Jože Zupančič, pisarniški ravnatelj v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. izpred mrliške veže na Vidovdan-ski cesti. Pokojnemu blag spomin, ža'u-ječi družini naše iskreno sožalje!
u— Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi bo predaval prof. Lucijan M. škerjanec o razvoju slovenske glasbe. Predavanje, ki je brezplačno, bo v mali dvorani Filhar-moničnega društva (kino Matica). Priče-tek ob 20.
Doze za puder od Din 20.— dalje. —
Enostavne ali dragocene, v vsakem slučaju okusne, ako izberete v parf umeri ji »NADA«, Frančiškanska ulica.
u— Jnad »Jugoslavija« se najtoplejše zahvaljuje g. prof. dr. J. Hidžiju za podarjenih 100 din in darovano obleko. Prav tako g. dr. I Murku za darovano obleko. Obema gospodoma najlepša hvala. — Društvo se obenem najlepše zahvaljuje za denarno pomoč in podporo za bife tvrd-kam: Plastična reklama, Petrček, Peli-con. Koretič. Košak, Javornik, Kham, Ka-stelic- Kavčič, Piskar, Anko, Grablovic. Verbič, Vidmar, Jelačiu. šober, Zalaznik, Ravtar, črne, Jeraj, Krbaveč, Musar, Mo-toh, Kovačič, župan, Janeš in Daj-dam.
u— Vožnje snega. Podjetniki in prevozniki, ki imajo na razpolago navadna ali motorna vozila z dvigalnimi napravami za odlaganje tovora se pozivajo, da predlože takoj nekolkovana pismena sporočila pisarni mestnega cestnega nadzorstva na Vrazovem trgu, če žele sodelovati pri prevozu snega. V sporočilih je treba navesti točne podatke o velikosti vozil, o dvigalu in o zahtevku za dnevno osemurno vožnjo u— Drevi in vsako sredo ob 20. »izpo-poinjevalni plesni tečaj« Jenkove šole v Kazini. Vsak četrtek »nadaljevalni tečaj«. Dijaki popust, posebne plesne ure vsak dan.	|
u— Predavanja ljubljanske Sadjarske
in vrtnarske podružnice se bodo vršila še ves ta mesec, ker se prične tečaj o zele-njadarstvu šele 5. decembra. Prihodnje predavanje bo danes kakor običajno ob 19. v kemični dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip štrekelj o »zimski povrtnini«. članstvo in gostje vabljeni. Vstop prost.
1.
DECEMBRA
Jev* Va -



a
*h

Novinarski koncert
PO KONCERTU
PLES
Z 2 GODBAMA
Za novinarski koncert 1. decembra na Taboru, ki bo tudi letos umetniška in družabna prireditev prvega reda, a mu daje še poseben poudarek dejstvo, da je uvrščen med oficiclne prireditve v proslavo 201etnice našega narodnega osvobojenja in zedinjenja, so prireditelji pripravili naslednji zanimiv, umetniško polnovreden spored:
Državna himna. I. Hochreiter: Gosposvetski zvon. Jereb: V jutro pomladno. Foerster: Spak.
Poje pevski zbor »Grafike« pod vodstvom pevovodje g. Danila Cerarja. II. Milojevič: Sarplaninska uspavanka. Dvorak: Arija Marine iz opere »Dimitrij«.
Lajovic: Kaj bi le gledal.
Poje operna pevka gdč. Vera Maj-
dičeva.
III Tri slovenske pesmi.
Poje operni pevec g. Marij Šimenc (Zagreb). IV. Sibelius: Valse triste.
Pleše soloplesalka Narodnega gledališča ga. Gizela Bravničarjeva. Janko in Metka, plesni duet na Par-move »Triglavske rože«. Izvajata dve učenki ge. Bravničar-jeve.
Odmor
V. Pocherini: Drugi stavek iz koncerta za čelo.
Popper: Tarantella. Izvaja čelistka gdč. Oli Jerajeva, pri klavirju g. prof. Karel Jeraj. VI. Štritof: Mene pa glava boli. Bizet: Arija iz opere »Carmen«. Poje operna pevka ga. Mila Kogej-Štaglerjeva. VII. Smetana: Arija iz »Prodane neveste«. Dev: Kanglica.
Po.ie operna pevka gdč. Valerija Hey-balova.
VIII. Jan Pešta: Jugoslavija, slavnostna uvertura.
Igra vojaški orkester 40. pešpolka Triglavskega, pod vodstvom kapel-nika g. podpolk. Ferda Herzoga. Vse pevce-soliste in oba plesna nastopa spremlja pri klavirju dirigent j opere Nar. gledališča g. A. Neffat. ' Po koncertu v vseh prostorih Tabora družabni večer s plesom. Pri plesu borta sodelovala dva orkestra vojaške godbe 40. pešpolka.
erias-toela reduta
Klub Primork, znani podpornik dijakov in siromakov, javlja, da bo obnovil tradicijo svoje elitne prireditve pod gornjim naslovom. črno-bela, se bo vršila dne 1. februarja 1839, zato prosimo ostala društva, da na ta dan sllčne prireditve opuste. ODBOR, j
u— Kruta uSoda preganja 38-letnega
Silvestra, šporarja. ki je doma od Sv. Petra pri Novem mestu, a mu je ta domača dolenjska vas bolj tuja kakor velik del Evrcpe. že v zgodnji mladosti je prišel na Sušak, kjer je obiskoval hrvatske šole. Kakor mnoge druge, je tudi njega vojna vihra metala iz grozote v grozoto, po vojni pa se je podal v svet in prehodil je več držav. Dela1, je v raznih tovarnah, bil pa je tudi delavec in nosač v pristankih in velikih mestih Italije in Francije. Sedem jezikov se je naučil, za razna dela se je usposobil, a zdaj je z ženo in dvema otrokoma brez pomoči, brez zaslužka na cesti. V Ljubljano je prišel iz Zagreba, kjer je imel od časa do časa kak zaslužek, a so ga naposled napotili, naj gre v Slovenijo, kjer je doma. V rojstnem kraju ga nihče ne pozna in tudi v skromni vasici zanj ne more biti dela in kruha. Vsalo službo je pripravljen sprejeti in s svojo sposobnostjo in vestnostjo bi lahko dobrosrčnemu gospodarju mnoge' ko ristil. Na dobra srca apelira in ponudbe sprejema uredništvo »Jutra«.
u— Sokol II. bo priredil v soboto 3. decembra Miklavžev večer v veliki dvorani Kazine. Igral bo prizmam »Odeon« jazz.
u— Vlom v železniški voz. Kakor je bila obveščena železniška policija v Ljubljani, je bilo na brežiškem kolodvoru nedavno v popoldanskih urah vlomljeno v voz vlaka št. 45, v katerem je bila večja pošiljka manufakturnega blaga, namenjena iz Maribora v Beograd. V Brežicah je neznanec vdrl v voz in odnesel 14 kg Sifona in 6 kg cajga. S plenom je, kakor kažejo nekatera znamenja, nekaj časa z istim vlakom potoval dalje, a med vožnjo je nekje skočil iz voza in pobegnil neznano kam.
u— JNAD »Jugoslavija«. Danes ob
19.30 seja centralnega odbora.
u— Sprememba naziva pošte Studenec pri Ljubljani. Dne 1. deoombra 19S8 prične poslovati pošta Studenec pri Ljubljani pod naslovom Ig pri Ljubljani.
u— Naznanilo. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo se preselili v nov lokal v hotelu »Slon« v Frančiškanski ulici. Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, teL 22-50.
u— Rimski zid v Vegovi ulici pred v*e-učiliško knjižnico v sedanji obliki bodo podrli. Letos so bila zunanja dela na vse-učiliški knjižnici v glavnem dovršena. Po zaimisli arhitekta Plečnika so pričeli prejšnji teden podirati dosedanji rimski zid, ki se z veličastno stavbo nileakor ne ujema. Nizki park, kakršen se razteza pred poslopjem Glasbene Matice in za zavarovalno banko »Slavijo« bo podaljšan v isti smeri in višini tudi pred poslopjem vse-učiliške taijižnjce. V izačetku novem tira so delavci pričeli graditi zid, ki bo omejeval nevi park Okusno zgrajeni zid bo prav tako nizek kakor pred poslopjem Glasbene Matice in bodo nanj postavljeni stebriči kakor ondi, samo da bodo okrogli. Za parkom bo vodil še hodnik za pešce, štiri visoka drevesa, ki so zakrivala knjižnici pogled na Vegovo ulico, so prejšnji teden podrli in odstranili. Tako bo impozantna zunanjost vseučiliške knjižnice na tej strani prišla do prave veljave.
u— Na dveh največjih stavbah je gradbena delavnost kljub pozni stavbni sezoni na višku. Pri prvi palači »Dom službe Bats« v Šelenburgovi ulici in na Aleksandrovi cesti je zrasla iz tal mogočna stavba, ki jo gradi podjetje inž. Jos. Dedek, in sa delavci po dovršitvi obširnih temeljnih del s pospešeno naglico dogradili že pritlične izložbene prostore. Sedaj imajo v delu železobetonske nosilne stebre za prvo nadstropje. — Pri stavbi vseuči-liške knjižnice so postavljali vse letošnje poletje veličastno stebrovje v glavnem stopnišču, ki bo vodilo od glavnega vhoda v javno čitalnico. To stebrovje je dobilo šele letos železobetonsko streho, ki jo pravkar pokrivajo z valovito bakreno končana ta mesec, tako da bo vsa streha vseučiliške knjižnice. Krovska dela bodo končana ta mesec .tako da bo vsa streha popoln-ms. p:-€ikri'a in pred dežjem zavarovana. V notranjosti so položene stopnic?, vzidana so vrata in okna na dvorišče. Vse je iz umetnega karana in je bilo i niega vzid?/vanje precei zamudno. Grad- i bena. dela so zarad« obilice vrat in oken trajala skoraj vse leto. Poleg zavarovanja pred vlago bodo vsa okna. Ki še nimajo lesenih okvirov, zadelali z deskami. Silno velika in razgledna okna glavne čitalnice bodo zaprli z velikansko poševno pregrado iz derk k: bo lovila dež in sneg in tako obvarovala strope pred močo.
SSC
ponos
-
B •
e— Brezposelnost narašča daSje. Pri
celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 416 brezposelnih (295 moških in 121 žensk) nasproti 369 (254 moškim in 115 ženskam) dne 10. t. m.
e— Nepojasnjen požig. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj kočar Franc Gra-cej iz Luterja pri Ponikvi. Graeej je bil obtožen, da je zavaroval svojo hišo proti požaru in da je nekaj dni pozneje zažgal odnosno dal zažgati svojo kočo, da Bi dobil zavarovalnino. Neka priča je izjavila. da ji je Gracej ponudil 500 din, če bi zažgala' njegovo kočo. Sodišče pa je prišlo do prepričanja, da ta priča ni verodostojna, in je Graceja oprostilo.
e— Srečke za III. razred drž. razredne loterije so prispele. Obnovite jih čimprej v podružnici »Jutra« v Celju! Srečke je treba obnoviti do 4. decembra.
ix r

a— Proslava 1. decembra v Mariboru. V ponedeljek so sc zbrali v mestni posvetovalnici zastopniki nacionalnih, kulturnih, gospodarskih in humanitarnih društev, da sklepajo o organizaciji letošnje proslave 1. decembra. Sestanek je vodil župan dr. Ju-van. Navzooi st bili tudi pred tavniki civilnih in vojalkih oblastev ter ravnate!ii srednjih šol. Navzočni so sklenili, da bo 1. decembra <;b 11.30 na Glavnem trgu velik manifestacijski zbor vs.h mariborskih društev. Spominski govor bo imel župan, po-vorke nc bo. Dne 1. decembra bodo hi-ni posestniki razsvetlili med 19. in 21. uro svoje hiše, tako da bo Maribor v čarobni razsvetljavi. Javne zgradbe pa bodo razsvetljevali posebni reflektorji.
a__Prvak italijanskih oper na mariborskem odru. »Aida« ni samo najveličastnejše Verdijevo operno delo, marveč je tudi v mednarodnem svetu priznana krona italijanskih oper 19. stoletja. Kakor v nobeni številnih Verdijevih oper se baš v »Aidi« srečno združujeta tragedija dejanja samega in v tekmi z največjimi takratnimi svetovnimi mojstri ustvarjena skladba. To nadvse veličastno delo pripravlja mariborsko Narodno gledališče pod vodstvom kapelnika Herzoga in v Skrbinškovi režiji za premlero ob priliki praznika našega osvobojenja.
Ljudje se smejejo do solz. kritika pa navdušeno priznava, da je ta film najboljša
--.VZOREN SOPROG v
OANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ! KINO UNION — Tel. 22-21
u— Vlomilski obisk v Grižah. čevljarski mojster Peter Kuder v Grižah v Savinjski dolini je imel nedavno precej neprijeten obisk. V hišo se mu je pritihotapil vlomilec in mu odnesel za cel baliž obleke, perila in blaga. Med drugim mu je izginil kos rjavega volnenega blaga, temnorjavega moškega sukna, šifona, pe-pelnato sivega cajga, pol ducata konte-ninastih rjuh, prevleka za odejo, trije zlati poročni prstani in neka j denarja, da trpi okrog 3000 din škode. Isti rokomavh je poizkušal srečo tudi v hiši posestnika Pavleta Končnika pri Sv. Pankracu v okolici Griž, a je bil o pravem času opažen in prepoden. Pri tej priliki so spoznali v njem 451etnsga brezposelnega kleparja Ivana Venkoviča, ki je po rodu iz 2alca, a je brez stalnega bivališča in ima 18 kazni za sabo. Policija ga je že poprej iskala, da ga pokliče na odgovor za pet drugih deliktov, ki jih je bil osumljen lani in letos.
a_ Zanimivo predavanje je imel v
ponedeljek prof. L. M. škerjanc iz Ljubljane v Ljudski univerzi. Uvodno otvoritveno in pozdravno besedo Je spregovoril predsednik inž. Kukovec. V klenih, zgoščenih obrisih je odlični predavatelj zajel zgodovino naše glasbe in z bistro razčlenitvijo njenega bistva tehtno utemeljeval momente samostojnosti, tipičnosti in pomena slovenske glasbe. Predavatelj je bil za svoja izvajanja deležen toplega priznanja hvaležnih poslušalcev, med katerimi je prevladovala naša dijaška mladina.
a— Velik požar na Dravskem p°lju.
Včeraj popoldne je nastal v Krasni pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju vel;k | požar. Vnel? se je neka domačija, a ogenj ; se je zaiaoi hudega vetra razširil še na | tri "druge domačije. Ker vas nima tele-! fenske zvezo, podrobnega porooila o po-
i
žaru ni bilo mogoče dobiti.
mmmmumimmBBBPBmB L>nw*m&mMWMtirt
" Najnovejše, Kar nudi Amerika samo 1 krat na leU>: plesno in glasbeno revijo
blestečega humorja in razkošja Robert Taylor — Eleanor Po\ve!l (B r o a d w a y M e 1 o d i e s 1938) KINO MATICA, 21-34, ob 16., 19. in 21. uri adMBKKSSSSSSTS' i-vJtif
MELODIJE SVETA
u— Tatvine drv na dnevnem redu. »Jutro« jc ža nekajkrat poročalo o drznih podvigih sleparjev in tatov, ki so se vrgli na krajo celih tovorov drv, pripravljenih v gozdovih za prodajo. Tako je nedavno posestniku Ivanu šemiču iz Moz-Ija na Kočevskem neznan tat odpeljal 4 metre drv iz gozda na štalcarskem hribu ob državni cesti Kočevje—Sušak.
u— Popravek. Pri včerajšnjem članku o dobrodelni akademiji Jnad »Jugoslavije« je bilo pri omembi umetniškega programa pomotoma izpuščeno ime g. Preka, ki je na kitari izvajal Mercovo »Tarant^c.: in šmitovo »Serenado«.
Iz Cella
e— Smrt zglednega nacionalnega w.go-jitelja. V št. Juriju ob juž. žel. je umrl v ponedeljek zvečer po daljšem trpljenju v starosti 75 let šolski upravitelj v p. g. Anten Sivka, kremenit predstavnik stare nacionalne učiteljske garde. Pokojni se je rodil v špitaliču pri Konjicah. Učiteljišče je absolviral v Mariboru. Leta 1903. je bil premeščen v št. Juriju ob juž. žel. in je služboval ra tamkajšnji šoli kot učitelj in upravitelj vse do svoje upokojitve 1. 1926. Anten Sivka je bil napreden mož, cdličen šolnik, blag značaj ter navdušen Sokol. Mnogo let je tudi predsedoval Celjskemu učiteljskemu društvu. Izredno hud udarec je zadel njega in njegovo pokojno soprogo, ko jima je 1. 1921. umrl sin edi-nec Tonček, jurist, idealen nacionalist in koroški borec. Pogreb g. Sivke bo jutri ob pol 9. dopoldne iz hiše žalosti v št. Juriju na tamkajšnje pokopališče. Antonu Sivki bodi ohranjen časten spomin!
e— žrtev napadalca. Ko se je vračal 261etni delavec Franc šrenk iz Hrastnika domov, ga je napadel neki brezposelni delavec in ga udaril z nekim topim predmetom po glavi. Hudo poškodovanega šrenka so oddali v celjsko bolnišnico.
a— Idejni tečaj mariborskega sokol-
stva. V četrtek dne 24. t. m. se bo nada-
ljeval idejni tečaj, ki ga prireja matično sokolsko društvo. Tečaj bo v sejni dvorani Sokolskega doma (Union) v drugem nadstropju. Posečanje tečaja Je obvezno
za vse članstvo, ki je pristopilo v dmštvo
v letu 1937-38, nadalje za vse one zamudnike, ki niso prisostvovali predpisanim predavanjem v prejšnjih letih, kakor tudi za vse soko.ske pripravnike (naraščaj), ki so bili letos prevedeni v članstvo (letnik 1920). Kdor teh predavanj ne absolvira. ne more položiti na naš državni praznik dne 1. decembra svečane sokolske zaobljube in bo društvena uprava odklonila njegov definitivni sprejem v članstvo. V letošnji idejni tečaj, ki bo zaključen v nedeljo 27. tega meseca, so vključena predavanja o sledečih temah: 1. sokolska ideo^gijs., 2. telesna vzgoja in njen vpliv na človeški organizam, 3. zgodovina sokolstva, 4. sokolska ustava ter 5. organizacija sokolstva. Posameznikova prijava za vstop v sokolske vrste ne sme in ne mere biti samo izraz s!u-čajnostnaga razpoloženja, temveč izraz globokega prepričanja ter trdne volje, da se vsak sokolski pripadnik podvrže prostovoljno vseh zahtevam in dolžnostim, ki jih nalaga sokolstvo svojemu članstvu. Udeležba na letošnjem idejnem tečaju bodi častna dolžnost vsakega sokolskega pripadnika in ne velja poziv samo za one, katerim je udeležba obvezna, temveč tudi za vse ostalo članstvo in naraščaj.
a— Nove uradne ure uvaja postaja Maribor glavni kolodvor od 25. t. m. dalje pri sporovozni oddaji tukajšnjega skladišča. Nove uradne ure bodo od 7. zjutraj do 12. in cd 15. do 18. Prejemniki vagon-skih pošiljk morejo že ob 7.31 izrešiti tovorni list in tudi že odvažati blago. Po preteku enega meseca bodo na osnovi dobljenih izkušenj odločili, ali naj se nove uradne ure stalno uvedejo, ali pa zopet vzpostavijo stare uradne ure.


Samo Se danes In jutri ob 18., 19. ln 21. uri ! — JEAN GABIN, DITA PARLO ! ^HEILIKA ILUiEHJfJI 2iv Prikaz bratstva in vere v boljšo in
KINO SLOGA — Tel. 27-30
lepSo bodočnost narodov. — Film v znaku sodobne evropske kulture!
a— Sklepi obmejnega učiteljstva. V nedeljski in ponedeljkovi številki smo poročali o dostojni, prisrčni proslavi 20 letnice Jugoslavije, ki jo je priredilo naše vrlo obmejno učiteljstvo. K omenjenima poročiloma bi bilo dodati še sledeče sklepe zbranega obmejnega učiteljstva: Članstvo »reškega učiteljskega društva za Maribor levi breg pristopi korporativno k Pedagoški centrali v Mariboru. Delovni načrt naj obsega v novem poslovnem letu proučevanje šolsko praktičnega dela v elementarnem razredu. To delo je v marsičem najbolj diferencirano, četudi je najbolj raziskano. Tudi od?kj je treba gojiti manj predavanj, ki postavljajo poslušalce često pred nagle trditve, ki jih šele po delj trajajočem razmišljanju lahko kritično presojajo. Učiteljska nadaljnja strokovna izobrazba naj obsega v bodoče čim več diskusij o tiskanih knjigah in razpravah, nadalje čim več šolskih ogledov in obiskov (hospitacij), medsebojnih poročil o delovnih izkustvih. V podobni smeri naj učiteljstvo nadaljuje študij obmejnih krajev glede njih narodnostne, gospodarske in socialne strukture. Obmejni momant naj preveva vse društveno delo. Članstvo izreka popolno zaupnico predsedniku JUU g. Ivanu Dimniku ter izvršnemu in glavnemu odboru v Beogradu. Obenem obsoja neparlamentarni nastop manjšine ob letošnji glavni skupščini JUU v Zagrebu v mesecu avg. je zahteva postopanje v smislu pravil proti tistim članom, ki sabotirajo organizacijsko delo. Ustanovi se društveni odsek učiteljic. V točki 7 se izraža zahteva za gmotno zboljšanje položaja učiteljstva in javnih nameščencev sploh, nadalje za izenačenje službenih prejemkov poročenih učiteljev ter pokojnin upokojencem, in končno za pravočasno napredovanje upravičenih. Osma točka resolucije predvideva načrt akcije za zbiranje daril 7ab obmejne božičnice. Točka 9 pa vsebuje zahtevo o ukinitvi delnega celibata za učiteljice. V zvezi s tem bi bilo še omeniti apel agilnega in zaslužnega dolgoletnega društvenega predsednika g. Vaude iz Sv. Marjete, da podpre obmejno učiteljstvo akcijo odseka učiteljic za obmejne šolske božičnice. Ugodnosti te akcije naj bodo deležne vse šole petih srezov ob severni meji, pa tudi šole naših revnih Haloz. G. Mirko Vauda je v jedrnatih besedah obrazložil načrt, po katerem naj se zainteresirajo naša mesta, predvsem Ljubljana, Maribor itd., da letos izjemoma usmerijo vse akcije za božičnice revni šolski deci na svojih področjih v prid našemu obmejnemu severu.
a— o tem In onem. 500 din je izgubil lz aktovke trgovec Alojzij Podlesnik iz Badlove ulice 7. — Rezervno kolo s pnevmatiko je izgubil šofer tvrdke Jereb med vožnjo iz Vojnika proti Mariboru. Kolo je vredno 1500 din. — V obcestni jarek je zavozil s svojim kolesom meh. vajenec Stanko Toplak s Tezna. Dobil je poškodbe na obeh rokah in glavi. — 491etna Amalija Puklavec iz Slovenske ulice si je na šmarješki cesti pri padcu strla levo nogo. — Skladiščniku Josipu Pucu je izginil iz omare zlat prstan, vreden 200 dinarjev.
a— V zadnjem hipu preprečena avtomobilska nesreča. Avtoprevoznik Ivan Krajnc iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah se je peljal z osebnim avtomobilom iz Maribora proti Sv. Lenartu. V avtomobilu so bile še tri osebe. Pri Nebovi je Krajnc v zadnjem hipu opazil velik in debel hlod, ki je iežal preko ceste. Z vso silo je potegnil zavore, tako da je avto obstal tik pred hlodom. Tako je bila preprečena sicer neizogibna katastrofa. Orožniki so izsledili krivce, 4 fante v starosti 20 do 29 let. Vsi so tajili krivdo. Obstoja pa sum, da so isti storilci navalili te dni pri Celestrini na nekega kolesarja, mu odvzeli kolo in klobuk, ga pretepli in nagnali domov.
a— Inkasant za svoj žep. Predsednika Rdečega križa in pevskega društva Zarja na Pobrežju sta prijavila orožnikom, da je 29 letni Rudolf Malek poneveril v škodo obeh društev na nabrani članarini okoli 1.200 din. Malek je prve dni kasirano članarino v redu oddajal. 24. septembra pa je prijavil policiji, da so mu izpred neke gostilne na Glavnem trgu odnesli aktovko s kolesa. Sporočil je policiji, da je bilo v aktovki 1.100 din gotovine, potem nabiralne pole in bloki omenjenih društev. Policija je opazila, da je Malek v zadnjem času pi-jančeval. Pri zasliševanju je prišel Malek v nasprotja. Oddali so ga v zapore.
Iz Ptuja
J— Zvočni kino bo predvajal danes in tu tri obakrat ob 20. film »Vsaka žena Ima tajnost«. Pred predstavo Paramoun-tov žurnal.
RAD
Gospodarstvo
Povečanje našega izvoza v Italijo
Sreda 23. novembra
Ljubljana 12: Valčki, polke in koračnice (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Uverture in fantazije (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Prvo potovanje okoli sveta (dr. V. Bohinec); — Pomoč otrokom v obmejnih krajih (ga. Pavla Kočevar). — 18.30: Udovičeva in Lovšetcva (plošče).
—	18.40: Vzgojne težave (dr. S. Gogala).
—	19: Napovedi, poročila. — 1930: Nac. ura: Meštrovičeve Madone. — 19.50: Pri-rodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov). — 20: Samospevi g. Ladislava Rakovca, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 20.45: Salonski kvartet. — 21.30: Angleške skladbe (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna glasba iz restavracije »Emone«.
Beograd 16.45: Narodni napevi. — 17.20: Orkes'er in plošče. — 20: Humor.
—	21: Petje. — 21L.45: Plošče. — 22.15:
Ples. _ Zagreb 20: Klavirske skladbe.—
20.30: Plošče. — 22.20: Ples. — Praga 19.30: Lahka godba in ples. — 20.20: Koncertni večer. _ 22.10: Plošče. — Varšava 21: Chopinove skladbe. — 22: Operna glasba. — Sofija 18.30: Orkester. — 19.10: Klavirske skladbe. — 19.40: Opera »Madame Butterflv«. — 22.10: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16: Vesela muzika. — 18.35: Odmevi davnih dni. — 2010: Družabni večer. 22j30: Dunajska gilasfba. — Rerli< 20.10: Plesna muzika s plošč. — 20.30 Koncert velikega orkestra. — 22 30: Z dobro voljo. — Miinchen 19.15: Godaln kvintet. — 20.10: Koncert po željah. — 22.30: Dunajska glasba. — Pariz 19.05: Pevci in orkester. — 20 30: Skladbe z?, čelo in radijska fantazija. — 21.30; Lahka godba, .
Poročali smo že, da je bilo tretje zasedanje stalnega italijansko jugosloven-skega gospodarskega odbora v Rimu, ki se je pričelo 3. novembra, zaključeno 17. novembra in da je bil v protokolu določen načrt dela za leto 1939.
V protokolu je predvideno povečanje našega izvoza odnosno kontingentov za naš izvoz, tako da bi prihodnje leto naš izvoz dosegel vrednost 250 milijonov lir (okrog 580 milijonov din), medtem ko znaša vrednost kontingentov za tekoče leto 180 milijonov lir (413 milijonov din); teh kontingentov pa letos nismo mogli v celoti izkoristiti in je vrednost našega izvoza v prvih treh četrtletjih dosegla le 239 milijonov lir.
Seveda bo tudi v bodoče izkoriščanje povečanih kontingentov odvisno od tega, kako se bo razvijal naš uvoz iz Italije, odnosno, kako se bo razvijal plačilni promet. Če bi saldo naših terjatev v Italiji zopet pričel naraščati in bi dosegel večji znesek, bi stopile znova v veljavo omeji-
tve glede izkoriščanja naših izvoznih kontingentov.
Od celotnega povečanja vrednosti uvoznih kontingentov za naše blago v Italijo (od 180 na 250 milijonov din), odpade največji del na les. Prihodnje leto bo znašal kontingent za les 108 milijonov lir. Povečanje izvoza lesa se bo pričelo izvajati 1. decembra t. 1. Deloma so povečani tudi ostali kontingenti Kontingenti za živino in živinske proizvode znašajo 65 milijonov lir, vendar bo mogoče izkoriščati te kontingente šele sredi marca prihodnjega leta, ker Italija sedaj forsira prodajo svoje lastne živine zaradi pomanjkanja krme. Kontingent za žito je določen v višini 41 milijonov lir, kontingent za ostale proizvode pa v višini 37 milijonov lir. Določbe glede plačilnega prometa ostanejo nespremenjene v veljavi. Da se ustvari podlaga za povečanje našega izvoza v Italijo, vsebuje protokol tudi določbe, ki se nanašajo na povečanje uvoza italijanskega blaga v Jugoslavijo.
Povečanje naše premogovne produkcije
Po uradnih podatkih ministrstva za gozdove in rudnike se je premogovna produkcija v naši državi povzpela od 496.119 ton v septembru na 547.708 ton v oktobru, to je za 82.340 ton ali za 17.8% več nego lani in za 137.990 ton ali 34% več nego v oktobru 1934.
V desetih mesecih letošnjega leta je naša produkcija premoga dosegla že štiri milijone 683.267 ton. V primeri s prejšnjima dvema letoma nam kaže statistika naslednjo sliko:
jan. — okt. 1936. 3,552.509 ton jan. — okt. 1937. 4.074-224 ton jan. — okt. 1938. 4.683.267 ton
Nasproti lanskemu letu se je letos produkcija premoga dvignila za 609.000 ton ali za 15%, v primeri z letom 1936. pa za
I,131.000	ton ali za 37%.
Produkcija železne rude je v oktobru nekoliko nazadovala in je znašala v tem mesecu 48.600 ton (lani 60.000 ton). Razmeroma znatna je bila produkcija bakrene rude, namreč 77.500 ton ( lani 53.450). Produkci-j \ svinčeno-cinkove rude pa je ostala približno na lanski višini in je znašala 71.400 ton (lani 67.600). Tudi ni mnogo spremenjena produkcija bavksita, ki je v oktobru dosegla 40.000 ton (lani 35.400). Produkcija pirita pa se je dvignila na 15.100 ton ( lani
II.300).
Gospodarske vesti
= Dividenda družbe Trepča Mineš Ltd.
Iz Londona poročajo, da je družba Trepča Mineš Ltd. objavila bilanco za preteklo leto, ki je bila zaključena 30. septembra. Medtem ko je družba, ki eksploatira svinčeno cinkove rudnike v Trepči v Srbiji, v letu 1936/37 zabeležila rekordni dobiček 632.670 funtov, to je 55% delniške glavnice in je izplačala 30% dividende, se je v letu 1937/38 čisti dobiček zaradi nižjih kovinskih cen zmanjšal na 202.139 funtov to je 18% glavnice. Za preteklo poslovno leto bo družba izplačala 10% dividende. Doslej so delničarji prejeli že predujem na dividendo v višini 3 penijev na delnico v nominalni vrednosti 5 šilingov; sedaj pa bodo delničarji prejeli še 3 penije na delnico. Družba bo od čistega dobička 202.139 funtov (48.2 milijona din) porabila za Izplačilo dividende 154.332 funtov (to je 36.7 milijona din). Kakor znano pa je družba pred kratkim zvišala glavnico od 1.125 na 1.54 milijona funtov odnosno na 367 milijonov din. Produkcija se je lani nadalje nekoliko povečala. Produkcija svinčenih koncentratov je narasla od 70.486 na 72.589 ton, produkcija cinkovih koncentratov pa od 69-863 na 70.120 ton.
= Iznašanje dinarjev v inozemstvo.
»Službene novine« od 21. novembra objavljajo odlok finančnega ministra, ki pravi: Jugoslovenski državljani, ki stanujejo v obmejni coni, kjer dejansko obstoja obojestranski obmejni promet, smejo za nakup potrebščin za svojo potrebo iznašati dnevno preko meje samo po 100 din v kovanem denarju na osebo. Ta ugodnost se ne nanaša na dvolastnike in njihove delavce, ki gredo preko meje zaradi obdelovanja dvolastniških posestev S tem odlokom izgubi veljavo dosedanji odlok od 5. novembra 1931.
= Seja novoustanovljene Jugosloven-sko-britanske trgovinske zbornice. Včeraj se je v prostorih zagrebške Zbornice za TI sestal upravni odbor nove Jugosloven-sko-britanske trgovinske zbornice. Kot častni gostje so se seje udeležili tudi trgovinski ataše pri angleškem poslanstvu v Beogradu Sturrock, zagrebški konzul Rapp ter zastopnik londonske trgovinske zbornice Stevens Sejo je vodil predsednik Zbornice dr. Krasnik. Prečital je pismo londonske trgovinske zbornice, ki na-glaaš potrebo, da se pospeši trgovinski promet med obema državama. Stevens je v svojem govoru poudaril, da se bo moral bodoči razvoj trgovinskega prometa med obema državama usmeriti tako, da se bo do kraja uveljavilo načelo reciprocitete. O priliki svojega obiska v Jugoslaviji je že nabral mnogo gradiva, na podlagi katerega bo mogoče dati celo vrsto pobud za povečanje jugoslovenskega izvoza v Anglijo. Nato so še nekateri drugi govorniki pojasnili svoja stališča o trgovinskih odnosa jih z angleškim imperijem. Stevens bo do konca tega tedna vsak dopoldne na razpolago jugoslovenskim gospodarskim interesentom.
— Elektrifikacija italijanskih železnic. V zadnjih mesecih je italijanska žslrzai-ška uprava izročila prometu elektrifika-cijske naprave na številnih novih progah tako, da so sedaj vse glavne železniške :)rci°"e v Italiji elektrificirane. S tem je končana tudi eletrifikacija celotne proge ->d Milana do Reggija di Calabria, kjer vozijo sedaj brzoviaki lOVs ure, to je 105 'on na uro. Doslej je Italija elektrificira a eno tretjino celotne železnišike mreže, talijanska vlada pospešuje z vsemi sred-;,vi elektrifikacijo železnic predvsem za-adi tega, da bi se zmanjšala potreba uvoza premosra. Z dosedanjo elektrifikacijo je prištadila Italija za 1600 milijonov lir premoga. Seveda pa elektrifikacija sa-i ma tudi obremenjuje devizno bilanco, ker
je treba uvoziti inozemske surovine, kakor so baker in nikel, ter špecijalne aparature.
= Novo notranje posojilo Nemčije.
Nemška vlada, ki je takoj po zasedbi su-detsko-nemškega ozemlja najela na notranjem trgu posojilo v višini 1.85 milijarde mark, je te dni razpisala novo notranje posojilo v višini 1.5 r-iijarde mark. To bo četrto notranje posojilo Nemčije v letošnjem letu in bo celotna vsota letos emitiranih državnih dolgoročnih obveznic dosegla 8 milijard mark nasproti 3 milijardam, kolikor je znašala dolgoročna zadolžitev v teku lanskega leta, 2.6 milijarde mark v letu 1936. in l.fi milijarde mark v letu 1935 Od leta 1935 je Nemčija skupaj z novim posojilom izdala za 15 1 milijarde mark notranjih dolgoročnih posojil.
= Sarajevsko gledališče dobi posojilo na račun gledališkega dinarja. Prosvetni in finančni minister sta predpisla dopolnitve k uredbi o gledališkem dinarju, ki pravijo, da se pooblašča uprava narodnega gledališča kralja Petra II. v Sarajevu skleniti pri Državni hipotekami banki posojilo 4.5 milijona din za dograditev in adaptacijo gledališke stavbe, in sicer na osnovi dohodkov gledališča iz fonda gledališkega dinarja. Vrhu tega bo narodno gledališče v Sarajevu cediralo banki subvencijo od strani drinske banovine v višini 240.000 din in subvencijo sarajevske občine v višini 150.000 din, in sicer za ves čas trajanja posojila. Končno bo jamčila za posojilo še drinska banovina.
= Izšel je »Obrtniški koledar« za leto
1939. Te dni s zopet razpošiljajo obrtniški koledarčki. 2e na prvi pogled moremo ugotoviti, da je koledar letos mnogo obširnejši, oprema lepša in vezava okusne j ša, kakor pri vseh dosedanjih koledarjih. Se bolj zanimive izpopolnitve prinaša koledar glede vsebine, ki je res temeljita in izčrpna. Ne moremo si misliti sodobnega obrtnika brez teh važnih podatkov. Vsakemu obrtniku prepuščamo, da si sam napravi sodbo o koledarčku, ko ga kupi. Tudi letos so naročniki koledarčka zavarovani. Zato prosimo, da vsak, kdor prejme ali naroči koledar, pazljivo prečita prilogo, ki jo bo našel v koledarju ter upošteva vsa navodila, kar bo samo njemu v korist. Koledar se naroča pri Obrtniškem društvu v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4., nasproti hotela »Soče« — telefonska številka 35-23 Koledarček stane s poštnino vred samo 12 din. Obrtniki segajte po njem in priporočajte ga Vašim znancem in prijateljem. Darujte ga pomočnikom in vajencem!
— Končano je poravnalno postopanje
protokol rane tvrdke Pipan & CIE Com. d. z. o. z. v Ljubljani.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo raznih azbestnih vrvic.
= Licitacije. Dne 24. t. m. bo v inten-daturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo živil, v inže-njerskem oddelku pa 26. t. m. za nabavo ograje iz bodeče žice. Dne 24. t. m. bo v intendaturi štaba moravske divizijske oblasti v Nišu licitacija za dobavo 55.000 kg svinjske masti, 20.000 kg olja in 3.200 kg kisa. Dne 5. decembra bo pri upravi HI. oddelka vojnotehničnega zavoda v čačku licitacija za dobavo »U« železa. Dne 7. decembra bo pri ekonomskem oddelku štaba mornarice v Zemunu licitacija za dobavo 10.000 kg čiste svinjske masti. Dne 13. decembra bo pri upravi zavoda »Obiličevo« pri Kruševcu licitacija za dobavo 6 pirometrov za visoko temperaturo. Dne 17. decembra bo pri tehničnem oddelku kralj, banske uprave v Splitu licitacija za dobavo vodovodnih cevi.
Borze
22. novembra
Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringu trgovali angleški funti po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih istotako po 238 in v grških bonih po 35.75. Nemški klirinški čpki so bili v Ljubljani nespremenjeno po 14.30, v Zagrebu pa 14.33 in v Beogradu tudi po 14.30.
Na zagrebškem efektnem tržišču je ostala Vojna škoda nespremenjena. Zaključila se je po 463. V Beogradu je malo oslabela in se je zaključevala po 466— 466 25. V drugih vrednotah v Zagrebu ni bilo prometa. ^^
Ljubljana: Amsterdam 2401.66—2416.26, Berlin 1766.73—1780.61, Bruselj 746.19— 751 26 Curih 996—1003.52, London 206.66— 208 72, New York 4382.26—4418.57, Pariz 115.52—116.96, Praga 150.93—152.04, Trst
23Curih23B©ograd 10. Pariz 11.5950, London 2O.7I, New York 442.75, Bruselj 74.85, Milan 23.20, Amsterdam 241, Berlin I77IO Stockholm 106.70, Oslo 104.0750, Kobenhavn 92.25, Praga 15.15, Varšava 83, Budimpešta 87.50, Atene 395, Bukarešta 3.25.
KFKHTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 465 — 467, 4% severne agrarne 58 — 59, 4% agrarne 58 — 59.50, 6% dalm. agrarne 88 — 88.75, 6% begluške 88 50 — 90.50, 7o/o stabiliz. 97-50 den., 7% toveelt. 98 — 99, 7% Seligman 9© den., 7«/, Blair
Izpremembe temperature
«0 Cesto vzrok prehlada, ki Ima lahko za posledico dolgotrajno bolezen. Mislite pri
prvih znakih obolenja na Aspirin tablete in na „Bayer"-jev križ, ki jamči za pristnost!
ASPIRIN
TABLETE Z BAYER-JEV(M KRIŽEM.
Oglu reg. pod S. br. 437 od 10. I. 1931
90.25 — 91. 8«/« Blair 94 — 96-25; delnice: PAB 220 den., Narcdna banka 7350, Gutmann 46 — 51. šečerana Osijek 75 den., Osiješka livarna 160 den., Isis 26 den., Trbovlje 184 — 185, Jadranska 350 den.
peograd. Vojna škoda 466 — 466-59 (466 — 466-25), 4% severne .agrarne 58.25 — 58.75, 4% agrarne — (60.25), 6% dalm. agrarne 88 — 88.50 (88-50), 6% begluške 89 — 89-50 (89.50), 7% invest. 99.25 den., 7% Blair 90.50 — 91, 8% Blair 97 — 98. PAB 226-50 — 229 (228 — 231), Narodna banka 7400 -7-160.
Blagovna tržišča
ŽITO
'4. ChlcagO. 22 novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 62.75, za maj 65-50; koruza: za dec. 46, za maj 50.25, julij 51.375.
-f Winipeg, 22. novembra. Začetni tečaji: pšenica; za dec. 58.125. za maj 61-
-j- Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Pšenica: sremska 147—149; slavonska 148—150. Rž: baška 144 146 Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg, 148- 150; jari. 68 kg, 180—185. Oves: baški sremski in slavonski 144—146. TurSčioa: baška. sušena, pariteta Indjija in Vršac 99—101. Moka: baška in banatska. Og in Ogg, 237.50 do 247.50; »2« 217.50—227 50: »5« 197.50— 207.50; »6« 177.50—187.50; »7« 147.50— 157.50; »7 in pol« in »8« 110—112.50. Otrobi: baški 90—97. Fižol: baški 280— 285.
+ Budimpeštanska terminSka borza
(22. t. m.). Tendenca stalna, promet slab. Rž: za marc 15 82 — 15.84. za maj 16-02 — 16-04. Turščica: za maj 15 56 — 15.57.
BUMBA2
4- Liverpool, 21. t m. Tedenca stalna. Zaključni tečaji: za nov. 4.79 (prejšnji dan 4.77), za jan. 4.81 (4.79), za marc 4 83 (4.81).
+ New York. 21. t m. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.68 (8.59), za febr. 8.53 (8.45), za april 8.40 (8.33).
Občni zfe$r laškega učiteljstva
Pred dnevi se je zbralo učiteljstvo enega naših najbolj industrijskih srezov, da položi obračun o svojem stanovsko-orga-nizatornem delu.
V preteklem poslovnem letu so se stare učiteljske vrste v laškem srezu zaradi upokojitve razredčile in nastale vrzeli so izpopolnile nove mlajše moči. Po upokojitvi predsednika g. Lebarja je vodil društvo podpredsednik g. Kislinger, a občnemu zboru je predsedovala H. podpredsednica ga. Marta Plavšakova. V kratkem uvodnem govoru se je dotaknila dogodkov preteklega poslovnega leta, ki je bilo dvakrat važen mejnik. Prvič kot jubilejno leto našega državnega obstoja in drugič kot najbolj kočljivo leto za plodno kulturno delo sredi mrzličnega vojnega pripravljanja.
Tajnik društva g. Milan Mahkota> je nato v duhovito sestavljenem referatu o referatih na krajevnih učiteljskih svetih temperamentno nanizal številne šibke strani referentov pri lokalnih učiteljskih konferencah in kot protiutež pokazal na stvarnem in zgoščenem opisu šolskega okoliša Dola pri Hrastniku, kako naj učiteljstvo zbira domoznanske podatke geološkega, narodopisnega. zgodovinskega, gospodarskega, socialnega, moralnega in kulturnega značaja. Taki podatki bi nu-dii dragocen material za širše raziskovanje našega podeželja popolnoma v duhu in po programu učiteljskega pokreta. Vsa zbirka za ves srez bi se mogla razmnožiti in razposlati na vse šole v laškem srezu ter bi tako predstavljala najboljšo informativno bazo za vsakega novodošlega učitelja, ki bi se na tak način mogel laže in hitreje znajti na novem službenem mestu.
Predavanje je ugodno odjeknilo med članstvom. Sreski šolski nadzornik g. Potočnik je v debati še podčrtal nekatere točke referata z didaktičnega vidika in obljubil učiteljstvu vso svojo uradno pomoč pri tarkem delu. Učitelj g. Pavčič je opozoril članstvo. da more le moralna dolžnost vezati članstvo k zbiranju podatkov, dočim bi vsaka uradna naredba mogla roditi kot posledico prav tisto popi itven je. kakor ga je v uvodu grajal referent.
Iz tajniškega poročila so se pregledno zrcalili vsi prijetni in neprijetni dogodki minilega leta. Formalno stran društvene aktivnosti dokazuje 371 vložnih številk. Blagajniški promet se je gibal okoli lepe številke 26.000 din. Proračun za bodoče leto pa znaša blizu 4000 din. Nadzorni odbor je dal upravi odvezo, ki jo je članstvo soglasno potrdilo.
Za nov odbor je bila vložena le ena kandidatna lista, po kateri so bili soglasno
izvoljeni v upravni odbor: gg. Milan Mah-
kota, Marta Plavšakova, Lojzka Urbajso-va, Jože Groznik, France Kimovec, Adolf Jesih in Franc Musar. S tem so prevzeli usodo društva v roke mladi, agilni ljudje.
Volitvam sta sledili še poročili delegata g. Pavčiča o banovinski skupščini v Ljubljani in delegata g. Mahkote za skupščino v Zagrebu. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno naj Učiteljska tiskarna izda pregleden zemljevid laškega in celjskega sreza. V bližnjih tednih odide učiteljstvo laškega sreza hospitirat na poskusno šolo v Ljubljani.
Zbor je zaključil novi predsednik g. Mahkota z željo, da se strnejo vrste v prizadevanju za uresničenje vseh učiteljskih smotrov.
Sokol
Sokol I Ljubijano-Tabor poziva svoje članstvo, da se udeleži njegovega izrednega občnega zbora, ki bo danes ob pol 18. uri v mali dvorani na Taboru. Na dnevnem redu je edina točka: Najetje sa-nacijiskega posojila. Ker je ta korak velike važnosti za sanacijo našega sokolskega doma, pričakujemo, da se tega občnega zbora udeleži čim večje število društvenih pripadnikov. Zdravo! Uprava.
Sokolsko društvo Novo mesto priredi drevi ob 20. uri v svojem domu predavanje »Najnovejši manjšinski problem«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Vr-čon Branko.
Nase gledališče
drama
Začetek ob 20. url
Sreda 23.: Potopljeni svet. Red Sreda četrtek, 24.: Trideset sekund ljubezni.
Red četrtek. Petek, 25.: Zaprto.
Sobota, 26.: Brezov gaj. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nadvse zabavna komedija »Trideset sekund ljube/.ni« obravnava na humoren in dovtlpen način posledice avtomobilske nesreče in zlagano meščansko moralo.
Krstna predstava izvirne slovenske drame, ki jo je napisal ravnatelj drame Pavel Golia, bo dne 30. t. m. na predvečer praznika Uedinjenja. Delo, ki obsega 10 slik. se imenuje »Dobrudža 191".« ter prikazuje različne vesele in žalostne zgodbe naših legionarjev v Rusiji. Delo bo zrežiral prof. Šest.
OPERA
Začetek ob 20 url Sreda 23.: Manon. Gostovanje gospe Zlate
Gjungjenac. Izven četrtek, 24.: Zaprto.
Petek, 25. Aida. Gostovanje gdčne Vere
Majdičeve. Izven. Sobota, 26.: Roxy. Premiera. Premierski abonma.
Ga Zlata Gjungjenac-Gavella bo nastopila drevi v svoji najboljši partiji v Mas-senetovi operi »Manon«. Odlična njena kreacija v igralskem in pevskem oziraje vedno navdušila polno in razprodano operno hišo. Ga Gjungjenac je sicer povsod, posebno pa še v tej vlogi tako izvrstna kakor malokatera umetnica. Poleg odličnega gosta bodo nastopili: Hey-balova, španova, škerjančeva, Banovec, Betetto, Janko, Josip Rus, Dolničar. Dirigent : kapelnik štritof.
Gdč. Majdičeva bo gostovala v naslovni vlogi Verdijeve opere »Aida«, Gdč. Majdičeva je bila več let članica naše opere, nato pa je nastopala v tujini, predvsem v Nemčiji, kjer je imela sijajne uspehe. Brez dvorna bo zanimal Ljubljančane njen zopetni nastop na našem odru in v tako važni vlogi, kakor je ravno »Aida«. Opozarjamo na njeno gostovanje v petek 25. t. m.
Premiera Abrahamove operete »Roxy«
bo v soboto 26. t. m. Delo je povsod izredno uspelo ter bo imelo prav gotovo velik uspeh tudi na našem odru. Naslovno vlogo bo pela gdč. Barbičeva, v ostalem so zaposleni v tem delu: ga Poličeva, ga. Japljeva ter gg.: Sancin, Golovin ln prvič v tej stroki tudi g. Lipah.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 22.: Zaprto.
četrtek, 23.: ob 20. Boccaccio. B.
Ljubljanska tvrdka IŠČE
mlajšo, inteligentno pisarniško moč z neka: leti prakse. Spretno računanje, znanje nemške in srbohrvatske korespondence ter stenografije pogo). Lastnoročno spisane prošnje z navedbo dosedanjega službovanja, osebnih podatkov in referenc poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nastop takoj 26228«.

Izoliramo: Dobavljamo:
»H IGIE A« Prva jugosi Ivkančeva 48 — Poš
parne vode, kotle, centr. kurjave, hladilnice, ledenice i. t. d.
plošče iz plutovine za izolacijo, žlebnjake za izolacijo cevi: inru-zorijsko zemljo in ves pribor.
tvornica čepova d. d., Zagreb, :. pretlnac 318. — Tel. 24-070.

Razvoj Bratislave
Atatiirkova imena
AtatUrlcov spomenik v Ankari
Ustvaritelj in veliki vodja moderne Turčije se je imenoval prvotno samo Mustafa. Priimek Kemal si je pridobil že v šcli kot odlikovanje, ker je bil najboljši učenec. Arabska beseda »kemal« pomeni v tem primeru znak nečesa najpopolnejšega.
Po dardanelskih bojih se je imenoval Mustafa Kemal paša, svojemu imenu je torej pritaknil generalski naslov. Ko je L 1921. porazil Grke, so ga imenovali »Gazija«, to je stari turški naziv za zmagovalca in uničevalca sovražnika. Deset let pozneje je med vojaško reorganizacijo Turčije opustil naslov paše in se je imenoval Gazi Mustafa Kemal. L. 1934. je v Turčiji prvič uvedel prave priimke po evropskem vzorcu in njegovo ime se je glasilo Kemal Atatiirk, Kemal oče Turkov. Sedma sprememba imena, ki so jo zunaj Turčije le malo opazili, je bila ta, da je na zadnje arabsko besedo »Kemal« nadomestil s turško obliko. Pokojni veliki vodja Turkov se je na zadnje Imenoval Kemal Atatiirk.
Nesnaga ščiti Tibetance
Ljudje, živali in žaltava mast pod eno streho
Mladi raziskovalec Ronald Kaulback se je po svoji osemnajstmesečni odsotnosti vrnil iz Tibeta v Indijo. V času svoje odprave med Tibetanci se je baje uveril, da se imajo prebivalci Tibeta zahvaliti za svojo veliko odpornost iz žilavost samo — nesnagi...
| Kaulback trdi, da bi bili prebivalci Tibe-• ta že davno izumrli, če bi ravnali kakor ci-£etala generala Franca so v zadnjih dneh ponovno napadla Barcelono in povzročila vilizirana ljudstva, t. j. če bi se cesto umi-
gazdejanje, ki ga prikazuje gornja slika	' vali in kopali. Kaulback pravi, da so Tibe-
Trcd 20 leti še provinclalno mestece, se je Bratislava v mejah čsl. države razvila V moderno naselbino s palačami in nebotičniki
Klobuk na klobuku
Rumeni bratje so se naučili mnogokaj od tkzv. evropske civilizacije. Kako so dostopni za vojne pridobitve, kaže tudi ta posnetek vhoda v betonsko podzemsko zaklonišče
v Hankovu
Desetletnica Italijanske akademije
Pod predsedstvom italijanskega kralja in cesarja Etiopije se je te dni vršila svečana seja ob desetletnici Italijanske akademije. Akademik Parileni je ob tej priložnosti prečital referat o zgodovini Židov s posebnim ozirom na njih vlogo v starem Rimu. Parileni je prišel do zaključka, da je židovski živelj napravil v Italiji mnogo škode.
ANEKDOTA
Štefan George je prijatelju Curtiusu nekoč razlagal, da se dogaja vse na svetu v velikanskih časovnih predelih, eonih, in da je vsak eon popolnoma različen od drugega. »Nekaj pa mora vendarle biti, kar gre skozi vse eone in jih medsebojno veže,« je dejal Curtius. George je odgovoril: »To vas nič ne briga. To komaj mene malo zanima.«
tanci za bolezni skoro povsem imuni. Na lastne oči je videl, da spijo časih v enem samem šotoru poglavar rodbine z ženo in več hčerami, zetom in otroci, poleg njih pa biva pod isto streho še tucat telet in več prašičev. V takšnem šotoru leži po navadi tudi kakšnih petnajst mehov žaltave masti. Sredi šotora se kadi ogenj in dim širi smrad po vsem prostoru. Skorja, k- se nabere na koži prebivalcev šotora, ščiti ljudi pred piki mušic, nudi pa jim tudi oporo v boju proti mrazu.
Povzročitelj zobne gnilobe
Bacil „odontolitik" — žitna kislina uničuje ljudem zobe
Ameriška zdravnika dr. Belding in njegov brat mislita, da sta odkrila povzročitelja zobne gnilobe, ki se v zadnjih desetletjih med civiliziranim človeštvom čedalje bolj širi. Po njunem poročilu ne\vyorški zo-bozdravniški družbi gre za streptokoka, ki sta mu dala ime »odontolitik« ali po naše »topilec zob«. Ta bacil se počuti posebno dobro v jedeh iz raznega žita, ki povzročajo s svojim vretjem v klini kisline. Kislina razkraja tudi zobno sklenino.
Zdravnika, ki sta delala poskuse s kakšnim tisoč mornarji mornariške akademije v Annapolisu, pravita, da je mogoče tega povzročitelja bolezni uničiti na ta način, da povzročimo v žitu, preden ga uporabimo kot hrano, vretje ali pa da mu spremenimo kislo stanje v alkalično. To je tudi vzrok, da južnoafriški zamorci ne trpe za zobno gniiobo, čeprav se hranijo pretežno z žitnimi jedrni. Tem jedem dado
namreč dobro vzeti. Na ta način pa se veda ni mogoče ozdraviti zobne gnilobe, ki je že napredovala. Tu so potrebni drugI ukrepL A če hočemo, da se bolezen zobne gnilobe ne razvije in da sploh izgine, tedaj bi bilo potrebno, da bi državne oblasti odredile, da sme za človeško prehrano določeno žito na trg le v prevretem stanju.
Odkritje povzročitelja zobne gnilobe bi bilo važno tudi zavoljo tega, ker bl dalo mogoče podlago tudi za raziskavo drugih bolezni, ki so v zvezi s prehrano, n. pr. želodčnih oteklin, žolčnih kamnov, revmatiz-ma in malokrvnosti. Zanimiva je trditev obeh zdravnikov, da zobne gnilobe nista mogla ugotoviti pri ljudeh, ki se živijo samo z mesom ali z ogljikovimi vodani iz sadja, trstnega sladkorja, krompirja i.t.d. S tem seveda ni rečeno, da bi se morali žitni hrani odpovedati. Potrebno je le, da žito prepariramo oziroma alkaliziramo.
Ognjen steber z neba
Meteorni dež v Južni Ameriki
V čilski puščavi Atacami, kjer so dragocena ležišča solitra in gvana, je prišlo do nenavadnega nebesnega pojava, ki je povzročil med prebivalstvom veliko razburjenje. Puščava sama je sicer neoblju-deno, le prebivalci majhne vasice ob njenem robu so neke noči zaslišali silovite razpoke m zagledali velikanski ognjen steber, ki je padel z neba na zemljo. Ljudje bo mislili, da je napočila ura konca sveta.
Na poročilo o tem pojavu, ki ga je telefon neke družbe za pridobivanje solitra oddal v Valparaiso, sta odšla takoj dva znanstvenika tamkajšnjega vseučilišča v puščavo, da pogledata, kaj je na stvari. Tu sta bila sama priči podobnega dogodka. Videla sta velikansko ognjeno kroglo, ki je treščila na zemljo. Sledil je silovit pok in nato val močnega zračnega pritiska.
Znanstvenika sta se pred kratkim vrnila v Valparaiso in povedala zanimive stvari. Ugotovila sta, da se v puščavi Atacami, in sicer skoraj samo na njenem ozemlju, primeri ob začetku vsakega meseca tak padec meteorov. Skale ki jih meče vesolj-nost na zemljo, so velike kakor povprečna
stanovanjska hiša. Velika skrivnost je, kako da so si meteori baš to puščavo izbrali za cilj svojih rednih posetov.
Astronomi menijo, da gre za posledico nenavadnih naključij, kajti poti meteorov so nepreračunljive in težnostne sile v ve-soljstvu so tako različne, da meteori. po vsej priliki kosi razbitega nebesnega telesa, skoraj ne morejo pasti na isti kraj zemlje, še manj pa seveda v rednih presledkih. če se pa to dogaja, tedaj gre za res neobičajno verigo naključij. Tem na-naključjem so prebivalci čileja seveda zelo hvaležni. Drobci meteorov iz atacamske puščave imajo drugačno kemično sestavo nego meteori. ki so jih raziskali doslej. Nenavadnost teh nebesnih utrinkov je imela za posledico, da se je v Cileju razvila nova vrsta trgovine, trgovina z meteori, kajti po vsem svetu se znanstveniki, industrije in tudi zasebniki zanimajo za te izredne darove nebes. Hvaležni morajo biti či-lenoi tem izpodnebnim skalam tudi za to, da padajo v neubljudeno puščavo Ataca-mo. Kajti če bi si izbrali za cilj obljudene kraje, bi bilo škode dosti več nego koristi.
Pokopa norveška kralpca
Zadnja hči bivšega angleškega kralja Edvarda VII.
Z norveško kraljico Maud je umrla poslednja hči nekdanjega angleškega kralja Edvarda VII. in kraljice Aleksandre. Ko se je princesa Maud 1.1S96 omožila z danskim princem Karlom, ni mogel nihče predvidevati da bo nekoč zasedla norveški prestol.
Gibanje, ki se je začelo proti koncu pro-tlega stoletja na Norveškem ter je imelo za cilj ločitev Norveške od švedske, je izzvalo tudi mogočne spletke za novi prestol. Anglija je ostala spričo položaja nevtralna in v stvar je končno posegel tedanji danski kralj, ki je svetoval princu Karolu, sedanjemu norveškemu kralju, naj se zavzame za to, da pride na prestol. Borba ni bila posebno lahka, zlasti še, ker so si nemški knezi na vse kriplje prizadevali, da bi se polastili nove krone. Danski princ jih je Slednjič premagal. Kralj Haakon VIII. pa je imel še druge ovire, švedski kraljevi dom mu ni šel na roko, vendar se princ ni dal motiti po tej okolnosti.
V novembru 1905. so se Norvežani odločili za monarhistično obliko države ter So pozvali princa Karla kot kralja Haako-pa VHI. na novi prestol. V prvih letih vla-
danja je imel kralj težko stališče. Republikanci so ga povsod ovirali pri delu. šele s počasnim in vztrajnim delom je kralj prepričal svoje državljane, da je mož na pravem mestu. Pri tem ga je podpirala tudi pokojna kraljica Maud, ki je z velikim taktom in razumevanjem stala svojemu soprogu qb strani. Po vzoru švedskega kraljevega doma je bil ceremonijel na norveškem dvoru skrčen na najnujnejše. Danes vladajo med švedsko in Norveško tudi prisrčne dinastične rodbinske zveze, kajti norveški prestolonaslednik Olaf ima za ženo švedsko princeso Marto, ki mu je lani rodila bodočega prestolonaslednika.
Spalni vozovi z visečimi mrežnicami
Italijanska železniška uprava bo poskusila uvesti spalne vozove tretjega razreda z visečimi mrežnicami. Za uporabo teh spalnih vozov bodo potniki doplačali majhen znesek. Novota bo posebno ustregla zimskim športnikom, ki potujejo ponoči v oddaljena zimska sportišča.
Novo razdejanje Barcelone
»Prosil sem nekaj toj*?ga za v želodec, pa so mi prinesli kocko za juho«.
(»Tideas Tegu«$
Nenavaden
pozabljivec
Nenavaden primer pozabljivosti so zabeležili v Atenah. Na neko policijsko stražnico v pristanišču je prišel mož kakšnih 35 let v športni obleki in s tern-nosivim plaščem ter povedal uradnikom, da ne najde domov, a da se tudi ne more spomniti, kje je doma in kaj je biL
Odpeljali so ga na kliniko za živčne bolezni, kjer so mu zdravniki s pomočjo ilustriranih knjig skušali obuditi spomin. Toda samo slika nekega letala je napravila nanj vtis. Več minut je gledal vanjo, med tem ko vse druge podobe nanj niso napravile nobenega vtisa. Zdravniki so ga vprašali, če je bil morda letalski pilov Povedal je, da je pač nosil nekakšno uniformo, ne ve pa kakšno. Zdravniki sesedaj trudijo, da bi ozdravili moža, ki mo-rn v najlepših mošKih letih začeti novo življenje.
Letošnja Nobelova nagrada za mir
Letošnja Nobelova nagrada za mir je bila podeljena Nansenovemu uradu za begunce v ženevi.
ge za življenja so postavili hvaležni sodobniki Atatiirku v Ankari spomenik, ki bo poznim rodovom pričal o zaslugah »očeta vseh Turkov« za prerojeno državo
Nočno življenje za polovično ceno
Reforma malomeščanskih navad v Lizboni
Lizbonska mestna uprava je mnenja, da je njeno mesto kot prestolnica države vse prevefi malomeščansko in solidno. Kmalu po sončnem zatonu se ceste in javni lokali v Lizboni namreč skoraj izpraznijo. To precej nasprotuje naziranju, ki ga imamo običajno o južnjakih.
V sosedni Španiji se javno življenje začne večinoma šele zvečer in traja pozno v noč. Da bi malo nazadnjaško Lizbono v tem oziru »modernizirali«, so mestni očetje izdali odredbo, ki naj bi meščanom na-
pravila nočno življenje vabljivejše. Od 9. ure zvečer dalje se cene v restoranih in kavarnah znižajo namreč za polovico. Tudi taksiji so se priključili temu stremljenju in vozijo v nočnih urah ceneje.
Z ostalimi prometnimi družbami vodi mestna uprava še pogajanja, kajti te so imele, kakor je tudi drugod navada, doslej nočne cene. Seveda pa so se proti nameram mestne uprave oglasili tudi pomisleki, kajti neki krogi menijo, da bi nočno življenje vplivalo slabo na moralo lizbonskega prebivalstva.
Skrivni znaki
v oblekah
Albanske princese v Kodanju
Neka Američanka, ki se Je nedavno Izkrcala v Londonu, je stopila na suho s pokrivalom, ki so ga fotografirali nešteti potniki zaradi res nenavadne oblike
Tri sestre albanskega kralja Zoga I., princese Mizeje, Ruhije in Medžide so prispele iz Bruslja v Kodanj, kjer se bodo mudile več dni.
Angleški zločinci se bodo morali v bodoče hudo čuvati. Scotland Yard preizkuša ta čas namreč nov način, po katerem je mogoče vsakega človeka na Angleškem takoj identificirati. 20.000 ljudi stopa že naokrog, ne da bi vedeli, da sta njih obleka in perilo zaznamovana s skrivnimi znaki, po katerih policija lahko takoj ugotovi, kd<j so.
Cela vrsta londonskih pralnic je prejela nalog, da morajo perilo svojih klientov zaznamovati z nevidnimi znaki, ki se pokažejo šele pod ultravioličastimi žarki. Scotland Yard upa, da bo v naslednjih mesecih mogoče na ta način zaznamovati vsak po-edin kos obleke. To naj bi dajalo možnost identificiranja žrtev in tudi oseb, ki so nenadno izgubile spomin.
Promocija rumunskega kralja
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
VSAK DAN ENA
Drzen podvig francoskih razbojnikov
Napad na draguljarno ob 9« uri zvečer, vpričo množice
ljudi
Na neko draguljarno v Vincennesu pri Parizu so razbojniki te dni proti 9. uri zvečer izvršili drzen napad. Ob tem času je bil na cesti pred draguljarno še živahen promet. Tik ob njej je kinematograf, ki prične predvajati svoje filme ob tej uri, na drugi strani pa je velika kavarna.
Draguljar in njegova družina so baš večerjali v prostoru za prodajalno, ko so zaslišali žvenket razbitega stekla. Draguljar je planil pokonci, a je mogel ugotoviti samo to, da je eno izmed njegovih izložbenih oken razbito in da so iz njega izginile dragocenosti za 100.000 frankov. Navzlic velikemu številu mimoidočih je razbojnikom uspelo, da so s svojim plenom ušli. Imeli so pripravljen avto.
Napad se je bil Izvršil tako naglo, da ni imel nihče izmed številnih ljudi časa, asi bi posegel vmes in tudi dva policista, ki sta se v tem trenutku pripeljala z motornim kolesom nista mogla pravočasno nastopiti. Več prič je lahko ugotovilo številko avtomobila, ki je odpeljal zločince. Toda policija tega voza ni mogla najti. Razbojniki so bili štirje, dva sta izvršila napad, ostala dva sta čakala v avtu. Tam je našla policija tudi samokres, ki ga je moral izgubiti eden izmed napadalcev. Isto draguljarno so bili razbojniki na isti način oplenili že 6. avgusta tega leta. . .
Pozabljen uradnik
V grškem notranjem ministrstvu so se te dni hudo začudili, ko so prejeli iz mesta Anaproie prošnjo starega uradnika, da bi ga upokojili. Prosilec, Dimitrios Doumitis, je navajal, da šteje sedaj 107 let in da je že 77 let v državni službi. Misli, da si je s tem že zaslužil spodoben pokoj.
Proučili so njegove navedbe in ugotovili, da so resnične. Zavoljo kakšne pomote upravnih oblasti so nanj enostavno pozabili in tako je ostal v siužbi za desetletja več, nego je določeno, dokler ni sam zaprosil za upokojitev. Seveda ga je vlada sedaj s posebnim zahvalnim pismom upokojila in mož bo svoj pokoj nemara še dolgo užival, ker je še zelo trden.
Rumunski kralj Karol bo po povratku i z tujine v Bukarešto promoviran za častnega doktorja bukareštanske univerze.
Betonska zaklonišča v Hankovu
PAUL RIPSON
42
je srečna neizmerno srečna. Da bodo prinesli njeno in Fredovo sliko časopisi vsega sveta, da jo bodo gledali tisoči milijonov v zvočnem filmu, to za njo ni bilo nič, enako nič, kot stratosferski polet in Pariz. Ona je bila srečna, ker je imela svojega Freda, ki ga je iskreno ljubila, in s tem pozabila vse ostalo. Bila je najsrečnejša žena na svetu, kot ji je dejal poslanik, toda on ni vedel, zakaj.
Ob enajstih zvečer so bili stratosferski letalci spet v Le Bourgetu. Fred in Bruss sta natančno pregledala vse letalo, kar je trajalo dobro uro. Mrs. Mira Blair pa se je koketno razgovarjala z došlimi damami, ki so jo gledale polne zavisti, ne samo zaradi njene slave, temveč tudi zaradi njene lepote in mladosti. Množice ni bilo na letališču dosti manj, kot prejšnjo noč. In točno ob pol eni uri se je spet polagoma dvignil veliki ameriški ptič iz duralumina, da poleti nazaj v svoje ameriško gnezdo.
O poletu ni dosti poročati. Vršil se je normalno in ob določenem času je letalo pristalo na new-yorškem letališču ob pol petih zjutraj.
Prizori, kot so jih doživeli letalci v Parizu, so se ponavljali tu. Ko je stopil Fred iz letala, mu je med urnebesnimi vzkliki množice podal poštni sel brzojavko. V njej so stale besede: »Danes se poročil z Mis:- Lejo Mountavon / Vam prisrčno če-'ita k vaši poroki Bilo srečno. Ramon.«
S tihim zadovoljstvom je spravil Fred brzojavko v žep in stopil k svoji Miri, ki je dobila od ravnatelja Whirlwind Motors družbe tako ogromen šopek vrtnic, da ga skoraj ni mogla držati. Tu je bil tudi John, Mirin brat, ki je presrečno poljubil
Stratosferski pilot
Roman
Kako se bo uredil bodoči letalski promet skozi stratosfero? To je vendar silno enostavno. Naša družba bo zgradila celo armado enakih letal, kot je »Stratosfer« in pot med Ameriko in Evropo, kakor tudi druge razdalje, bo skrajšana na toliko ur, kolikor je bilo treba do sedaj dni.«
V ameriški cerkvi v Parizu se je ob pol enih vršila skromna, a svetovnoznana poroka: stratosferski pilot Fred Blair je povedel k oltarju Miss Miro Johnsonovo. Priči sta bila francoski letalski minister in ameriški poslanik v Parizu. Pri sledečem intimnem obedu v ameriškem poslaništvu so bili razen moštva »Stratosfera« navzoči le nekateri gospodje. Ure so tekle v prijetnem pogovoru prav naglo in naenkrat je bil čas tu, da se družba dvigne. V avtomobilu ameriškega poslanika sta se odpeljala Mira in Fred s svojim gostiteljem na eno-urno ogledovanje Pariza. Miri se je vse zdelo kot čudne sanje. Od dne, ko je dobila Fredovo pismo, v katerem jo je prosil za roko in ji razložil natančno, kako oblečena in ob kateri minuti mora priti na letališče, da poleti z njim v Evropo, pa do poroke v ameriški kapeli v Parizu .tem skrivnostnem in prelestnem mestu .o katerem je bila tolikokrat sanjala, vse to je bilo zanjo diven sen. Kar predstavljati si ni mogla, da je vse to resnica. Bila
Uulfurni pregled
Italijanske knjige za našo univerzo
i in prozo slikarja Leonarda da Vincija ln drugih.
Juridična fakulteta prejme nad 70 iz-! Oranih del z vseh področij Juridične lite-| rature, politične ekonomije in zbirke zakonov, ki bodo omogočile našim pravnikom globlji in neposredni vpogled v italijanske reforme na polju civilnega in kazenskega prava ter drugih vrst pravne teorije in prakse. V ta oddelek sodi tudi zanimiva politična literatura o današnji Italiji.
Tudi tehnična fakulteta bo lahko razširila svoje knjižne zaklade z več ko sto deli z vseh področij tehničnih in matematičnih ved. Italijanska znanstvena književnost je tudi v tem pogledu zelo produktivna in na veliki znanstveni višini, zato bo za one tehnike, ki znajo vsaj pasivno italijanski jezik, uporaba te literature velikega pomena.
če prištejemo temu resnično noblesne-mu daru še njegovega sijajnega predhodnika, veliko italijansko enciklopedijo, ki jo je bila italijanska vlada že pred meseci poklonila Aleksandrovi univerzi, tedaj lahko samo z zadoščenjem vpišemo v našo kulturno kroniko to pozornost Italije nasproti ljubljanski univerzi. Hvala za to gre v nemali meri g. generalnemu konzulu A. Guerrini-Maraldiju, ki se je zavzemal za ta dar v Rimu, kjer so pristojni krogi pokazali zadostno zanimanje in zbrali krasno knjižno kolekcijo za znanstvene potrebe naše Ljubljane.
svojo sestro in njenega moža. Zmagoslavni polet se je končal drugi dan, kot je to v New Yorku običajno, na Broadwayu, kjer je »mesto mest«, metropola vsega sveta, pozdravila stratosferske letalce, kot še nikoli nobenega gosta.
Danes, ko se vrše stratosferski poleti preko vseh celin naše zemlje, je njih pionir, Fred Blair, tehnični ravnatelj Whirlwind Motors družbe in srečni oče zlatolasega majhnega Američana, ki je za las podoben svojemu očetu. Ob Riverside Drive, daleč izven ropota velemesta, stanuje Fredova družina v udobni vili. Sreča in zadovoljnost vladata tu in skoraj ne pr.lde mesec, da ne bi John, ki je postal eden glavnih dobaviteljev Whirlwind Motors družbe, tu gost.
Mr. Ramon se je preselil s svojo soprogo Lejo v Los Angeles in ob temnih valovih Pacifičnega oceana uživata svoje zakonsko veselje na Hermosa Beach, eni izmed velikih mondenskih plaž Zedinjenih držav.
K
O
N
ČITAJTE IN ŠIRITE
„JUTBO"!
» »i» #.»	»i« a« 'j?
e
C
H
C
V prihodnjih dneh bo ljubljanski generalni konzul g. Guerrini-Maraldi dostavil univerzi kralja Aleksandra L v Ljubljani velikodušen, krasen knjižni dar italijanske vlade. Seznam knjig, ki so prispele v Ljubljano in ki bodo razdeljene med posamezne fakultete, navaja 434 bibliografskih edinic, med njimi so tudi publikacije v več zvezkih, tako da je dejansko število knjižnih izvodov znatno višje Fakultetne knjižnice naše univerze, posebej še knjižnica romanističnega seminarja, dobe številna krasna dela, ki bodo izpolnila mnoge vrzeli in doprinesla plodo-vitni delež k spoznavanju italijanske kulture in posebej še italijanske književnosti In znanosti.
Seznam, ki ga je sestavil g. prof. dr. Gasparini, navaja med knjigami, namenjenimi za filozofsko fakulteto, komentirane, kritične izdaje italijanskih klasikov (Alfieri, Ariosto, Dante Alighie-ri, T. Aquino. Boccaccio, Foscolo, Giober-ti, Leopardi, Machiavelli, Manzoni, Pelli-co, Petrarca, Tommaseo, daVinci L t. d.) Primerno so zastopani tudi novejši avtorji, med njimi d' Annunzio, Papini, Piran-dello, Verga, Ada Negri in drugi. Posebno dobro pa je udeležena v tem izboru italijanskih knjig literarno zgodovinska, lingvistična, kritična, esejistična, filozof-iska, religiozna, zgodovinska in sociološka literatura, posebej še slavistične publikacije. Naj samo mimogrede omenimo, da je Benedetto Croce, ki je morda izmed vseh literarnih teoretikov, kritikov in zgodovinarjev Italije še najbolj znan pri mas, zastopan s trinajstimi deli, ki obsegajo vsa področja njegove mnogostran-ske znanstvene dejalnosti. Med filozofi srečujemo tudi spise enega najznačilnejših pedagogov in modroslovcev »Italie mussoliniane« G. Gentileja, med njimi njegova poglavitna dela »Teoria generale dello spirito come atto puro«, »Sistema di logica«, in »Le origini della Filosofia contemporanea in Italia«. Izmed ostalih zanimivosti omenjam osem zvezkov zbirke »Opera del Genio Italiano all'Estero«, dalje zgodovinska dela E. Paisa, G. de Ruggiera pet filozofsko-zgodovinskih del v devetih knjigah, pesmi G. Savonarole
Jugoslov.-italijanski kulturni stiki so tako dobili novo moralno in stvarno oporo. Jezik in knjiga sta nositelja in posredovalca duha in duh je tisti, ki narode zbližuje ali razdvaja. Italijanska vlada v Rimu je s svojim velikim knjižnim darom ponovno pokazala duha zbliževanja in sporazuma ter s to gesto nakazala široko pot v bodočnost. Ljubljana, ki leži v geografski bližini Italije, je s svojo univerzo prav posebno poklicana, da postane jugoslovensko središče za italijanske študije. Vsi razlogi govore za to, da posvečamo poslej kulturi in življenju naših velikih sosedov tisto pozornost, ki ustreza njihovemu kulturnemu in svetovnemu pomenu.
E. S. Thompson, »Sivko«
Založba »Cesta« je med svojimi znanimi knjižicami, ki se uvrščajo med najcenejše pojave na slovenskem knjižnem trgu, pravkar izdala »volčji roman« E. S. Thompsona »Sivko«. Ewald S. Thompson, E. Th. Seton in še nekateri pisatelji so tako zvano živalsko povest povzdignili na novo višino. Tudi starejši pisatelji od Ezopa do Lafontaina so polagali svoje zgodbe v živalski svet. A ta živalski svet ni imel nič skupnega z razsežnim živalskim svetom: bil je samo prenos človeških vrlin in slabosti na živali. Ta vrsta literature je imela izrazito nravstveno tendenco in je neredko nudila priliko satirikom, da so lažje bičali slabosti svojega časa in vladajočih ljudi. Na novo živalsko povest je odločilno vplivalo naravoslovje prejšnjega stoletja, zlasti še Dar-winova teorija. Znanost 19. stoletja ja zavrgla prejšnje pojmovanje, češ da je žival samo nekak živi mehanizem. Gospodujoča vloga instinkta v življenju živali se je po podrobnem proučevanju pokazala v novi luči; pri višjih sesavcih so je-li govoriti o nekih sicer nizkih, vendar pa dejansko obstoječih duševnih sposobnostih, ki se posebno razodevajo pri človeku podobnih opicah. Izmed naravoslovnih avtorjev je najbolj vplival na pisatelje živalskih povesti A. Brehm. Poleg tega se vsak današnji pisatelj živalske povesti podrobno bavi z opazovanjem posameznih živalskih vrst in tako zajema snov iz lastnih izkušenj. Prav v tem je velika razlika med nekdanjimi in sedanjimi avtorji povesti o živalih.
Opozorilo na to razliko morda ni odveč tudi pri avtorju kakor je svetovno znani, mnogo prevajani E. S. Thompson. Tudi ta ameriški pisatelj je pisec modernega tipa, vendar pa opažamo pri njem, da mu je manj mar za »psihologijo« živali, tem večjo važnost pa polaga na to, da zajame žival v njenem življenjskem okolju in prikaže razne dogodivščine in pustolovstva, ne da bi pri tem — kakor stari avtorji — izoblikoval živalsko vedenje po kapricah svoje fantazije. Thomp-isove živalske zgodbe niso brez prirodo-pisne podlage. Njih težišče pa je vedno v tem: vzbuditi v čitatelju zanimanje za življenje v prirodi, dati mu občutje sproščenosti. Vidi se, da so te povesti nastajale v času, ko je začel ameriško življenje označevati ostri kontrast med velemestom in svobodno prirodo z njenimi širokimi prerijami in gozdovi.
»Sivko« je zgodba volka, ki ga kot mla
diča uvrste med pasjo »družino« na farmi. Tako zrase mladi volčič med psi in ljudmi, v okolju, ki se mu mora prilagoditi in se marsičesa naučiti, obenem pa mora znati zatajevati svoj pravi volčji značaj. Da »vuk dlaku menja, ali čudi nikadft« vemo iz hrvatskega pregovora, da pa je vendarle zmožen obrzdati svoje volčje instinkte na ljubo okolici, ki ga obdaja, postati koristen in celo zmožen plemenitega dejanja kakor ga je storil Sivko, ki je rešil človeško življenje, o tem pripoveduje Thompson v svojem romanu. Ta preobrazba volčje narave pa ni dokončna, zakaj ob koncu knjige vidimo, da v volku zmaga klic divjine in ko po raznih dogodivščinah zopet zasope pre rijski zrak, pobegne nepreklicno v svobodni svet svojega volčjega rodu.
E. S. Thompsona povest »Sivko« je ena tistih živalskih zgodb, ki so spisane za mlado in staro: čitatelj jo prebere v enem dušku in občuti ob koncu zadoščenje, češ, čas ni bil zgubljen. Prav posebno bo »Sivko« ugajal mladini, ki ima kaj smisla za prirodo. Slovenska izdaja tega volčjega romana je tem mikavne j-ša, ker je spis poslovenil Vladimir Levstik in mu dal z jezikovne in stilistične strani tisto dovršeno obliko, ki vzpodbuja k čitanju in veča užitek.	—o.
Gustav Strniša,
„Rak veseljak"
Gustav Strniša se v svojih mladinskih stvaritvah ne omejuje na področje tipično bajnega, v tradicionalnih šablonah zakoreninjenega in neštetokrat preoblikovanega otroškega sveta, takisto ni pristaš modernega filmsko zgoščenega ali žurnalistično hladno prepleskanega pripovedništva, ki mladini samo draži fantazijo ter je niti moralno ne vzgaja, niti umetniško ne izobraža, ker Je brez srca in duše ter računa samo na hipne zunanje efekte. Strniša deluje na mlado dušo s toplino in ljubeznijo, budi v njej smisel za sočloveka in prirodo, ji kaže človeško in živalsko življenje v smotrni povezanosti, medsebojnem pomaganju in večnem odkrivanju zagonetnih in nedoumljivih skrivnosti njegove nature. Domač v risanju življenja in človeških značajev se zna pogosto razgibati v divje romantičnem razmahu (Harmonikar Binček) in spaja tako koristno in prijetno v svojsko lastnost svojega pripovedništva. Pravljičnost in resničnost se v njegovih delih nepre-
stano menjavata in prepletata, zato ima pisec dar za risanje živalskega sveta ka-teksohen. Z bistro opazovalnostjo in bujno domišljivostjo nam čara iz življenja najbolj neznatnih živalic cel niz napeto zanimivih, % resničnostjo in bajnostjo pre mešanih tn s življenjskim Izkustvom potrjenih dogodkov, živali pri njem žive in delajo na isti način, ki smo ga tudi sami srečavali v življenju in doživljajo isto, kar smo tudi sami že doživeli ln še doživlja mo. Skromni raček Veseljak, sin aašeg* potoka. Ima kakor vsak človeški otrok skrbno mamico rakovko in prebrisanega strica Kleščarja, od katerih Je prejel vse nauke, Id so mu potrebni v borbi s sovražnico jeguljo in zankarjem človekom, živahen in bistroumen se reši iz neštetih neprilik in postane nazadnje po srečnem naključju račji kralj. Kakor marsikaterega človeka na take visokem položaju prevzame tudi našega račka napuh, za kar ga zadene zaslužena kazen. In kakor mu je po eni strani visoko kariero ovenčala kraljevska čast, tako mu je osebno srečo prinesla mlada nevesta, krasotica med raki, kraljica Svetlica. Poglavje Gospa v črnem spada nedvomno med najgloblje zasnovano mesto v knjigi in lahko rečemo, da se bo prav zaradi te epizode Strniševa povest priljubila med sedanjimi in poznejšimi slovenskimi rodovi.
Gustav Strniša je s svojo novo knjigo, ki jo je ilustrator Jože Pukl opremil z devetimi skrbno izvedenimi risbami, raz veseljivo obogatil naše mladinsko slov stvo in osrečil našo mladež t dragocenim knjižnim darilom. Knjiga je Izšla v založbi »Sidro« v velikem formatu na tabornem papirju.	G. K.
Zapiski
Odsek cambridgske univerze bo izvršil na vseučiliščih v Ljubljani in v Zagrebu izpite iz angleškega jezika za kandidate, ki hočejo dobiti spričevalo o svoji usposobljenosti za angleški jezik. Izpiti bodo letos decembra — poroča »Alma Mater Croatica«.
Dr. Fetai Skok, Pregled francoske gramatike. »Naklada školskih knjiga i dskanica Savske banovine« v Zagrebu, Sodnikova uL 1 je pravkar izdala prvi del visokošolskega učbenika »Pregled franeuske gramatike«, delo dr. Petra Skoka, rednega profesorja romanske filologije na zagrebški univerzi. Prvi del tega učbenika o francoski fonetiki, morfologiji, tvorbi besed, sematiki in stilistiki. Drugi del, ki je še v tisku, bo obravnaval sintakso, ki bo takisto obdelana po najnovejših znanstvenih načelih. Knjiga je plod piščevih predavanj na zagrebški univerzi. Posebej se ozira na domače razmere in sicer v dveh smereh: prvič tako, da francoski način izražanja neprestano primerja s hrvatskim in drugič tako, da upošteva potrebe naše srednje šole. Zato bo ta učbenik dobro rabil predvsem vse-učiliščnim slušateljem romanistike, posebej še kandidatom za izpite. Srednješolski profesorji pa utegnejo najti v njem mnoga metodična navodila. Ker je knjiga dr. Skoka, ki ji na slovanskem jugu ni enake, spisana z lahkim stilom, jo bo s pridom vzel v roke tudi vsak inteligent, (d želi poglobiti svojo splošno izobrazbo v smeri Jezikovnih vprašanj. Vsako poglavje Ima tudi bibliografski seznam. Knjiga, ki šteje 290 strani, stane din 60.
ŠPORT
Še o delu na plavalnem zboru
Kvalifikacija plavalcev in klubov — Prvenstvena tekmovanja — Plavalni rekordi — Nastopi v tujini
Z rednega občnega zbora plavalne zveze objavljamo Se izčrpno poročilo o številnih sklepih in ukrepih, ki obetajo našemu plavalnemu športu lepšo in Se plodovitejšo bodočnost.
Novotarija je kvalifikacija plavalcev ln klubov. Plavalci naj bodo po Macanoviče-vem predlogu v bodoče razdeljeni v tri kategorije: v mojstre, tekmovalce in ostale plavalce. Za vsako progo in disciplino naj bo določen minimum, ki ga mora plavalec doseči, da postane tekmovalec, po drugem pa postane nato mojster. Na ju-niorskem prvenstvu v oodoče mojstri ne bi smeli startati, čeprav bi bili pc. starosti še juniorji. Zato pa bi na prvenstvu po-edincev smeli, ne glede na starost nastopati samo mojstri. Stroške potovanja in prehrane tekmovalcev na prvenstvu po-edincev naj bi v bodoče nosil savez.
Dočim je bila nova razdelitev prvenstvenih tekmovanj sprejera v načelu brez daljše debate, skupščina ni o predlogu kategorizacije tekmovalcev sprejela nobenega dokončnega sklepa. Prav tako ne o kategorizaciji klubo/, kjer bi kiubu bila priznana prvorazrednost, če bi na vsaki progi iz sporeda nacionalne lige, imel vsaj enega »mojstra«. S prvorazrednostjo si namreč klub tudi pridobi pravico tekmovanja v nacionalni ligi.
Proti kategorizaciji tekmovalcev in klubov je namreč energično nastopil Jugov delegat Pera Količ, češ da se nam p3č nikakor ne mudi za prvorazi-ednost. Tako se delegati na zadnje niso mogli odločiti, komu naj verjamejo: Količu ali Macanovi-ču, kategorizaciji ali statusu quo, po katerem so vsi plavalci enaki. Salamonska razsodba je bila torej, naj se v teku dveh mesecev v Zagrebu nova uprava saveza sestane z delegati vseh podsavezov. Do tega sestanka naj vsi dodobra proučijo i Macanovičev i Jadranov odn. sedanji Ko-ličev predlog ter sprejmejo sklep, ki bo obvezen za letošnjo tekmovalno sezono. S to solucijo je bilo le doseženo nekako splošno zadovoljstvo.
Skupina naših klubov, ki so v zadnjih dveh letih nastopali v tekmah za Jadranski pokal, je z uvedbo nacionalne lige, ki je že sklenjena stvar, vendarle dobila zadoščenje. Na dveh skupščinah je predlagala uvedbo ligaškega sistema v tekmovanje za klubsko prvenstvo Jugoslavije, pa obakrat bila z vsemi mogočimi in nemogočimi argumenti zavrnjena. Tekme za Jadranski pokal, ki so se le vršile, so tisti, ki so smatrali, da jim nikakor ne smejo in ne morejo biti naklonjeni napadali z vseh strani — razvoj dogodkov pa je le pokazal in — hvala Bogu — tudi prepričal vse nasprotnike ligašev, da so zagovorniki ligaškega sistema le na pravi poti!
Ena težava pa je le nastopila v aplikaciji ligaškega sistema: v nacionalni ligi tekmujejo najboljši klubi, pa se lahko zgodi, da najboljši klubi v plavanju ne bi bili identični z najboljšimi v waterpolu. Tako so nekateri že na tej skupščini dvomili, da je v waterpolu Ilirija boljša od
hercegnovskega »Jadrana« ali od korču-lanskega »KPK«, dočim je v plavanju brezdvomno boljša od obeh. Dopustiti treba torej možnost, da bodo v plavalni ligi drugi klubi kakor v ligi waterpolistov in kaj lahko se pripeti, da bomo v prihodnjih letih gledali v Ljubljani tekme za klubsko prvenstvo Jugoslavije — brez water-pola!
Vprašanje je, kaj bo sedaj s tekmovanjem za Jadranski pokal. Za letošnjo sezono je še dana možnost, da bodo dosedanji naši ligaši lahko nastopali tudi še v tekmah z obema italijanskima kluboma, težje pa bo šlo prihodnje leto (1940). ko bo zaradi olimpiade v Helsinkih in pri-pav zanjo primanjkovalo terminov.
Nas v Ljubljani posebej pa zanima še eno vprašanje! V programu nacionalne lige namreč ni obseženo skakanje. Jedva je uspelo uvesti to disciplino v tekmovanje za Jadranski pokal, jedva je prišlo nekaj živahnosti v življenje in delo naših skakalcev, že bodo naši skakalci vnovič obsojeni v brezdelje, ki ga bo prekinil le edini nastop v vsej sezoni: start na državnem prvenstvu poedincev. Priporočali bi torej našim odločilnim, da se z vso vnemo zavzamejo za to, da bo v program tekmovanja za klubsko prvenstvo Jugoslar vije uvrščeno tudi tekmovanje v skokih čeprav v začetku v skromnejšem obsegu.
V nadaljnjem je bilo govora o jugoslovenskih plavalnih rekordih. Vse doslej smo se pri postavljanju rekordov točno ln striktno držali predpisov mednarodne plavalne federacije, česar mnogi narodi, med njimi vsi naši sosedje, ne izvajajo tako pobožno. Rezultati v Trstu, zlasti fe-nomenalni žižkovi uspehi pa so vzbudili pohlep mnogih, pohlep, ki je zavedel v izkušnjavo: zakaj ne bi tudi mi malo za-tisnili oči, zakaj bi tudi mi ne imeli rekordov. Prezrli so torej delegatje predpise mednarodnega pravilnika, ki precizno in jasno pravijo, da se plimovanje v rekordnem plaval išču ne sme občutiti ali opaziti in sklenili priznati tržaške rekorde, d asi znaša v tržaškem bazenu razlika med plimo in oseko kar cel meter. Tako
■io torej prišli res do izboljšanja na?° rekordne tabele, ampak — do nepravilnih rekordov in morda bomo še doživeli marsikatero razočaranje, ko naši plavalci zunaj ne bodo dosegali rezultatov, s katerimi so vpisani v statistiki naših plavalnih rekordov.
Drugi problem je problem mednarodnih nastopov, zlasti nastopov v tujini. Tržaški rezultati so opozorili na nas vso evropsko športno javnost in našim plavalcem odprli pot v svet. Tako Cerer kot žižek že dobivata pozive na starte na velikih mednarodnih tekmovanjih v inozemstvu, ki pa jih morata žal odklanjati, ker radi pomanjkanja zimskih bazenov nista v treningu. Enako velja za vso našo plavalno reprezentanco. Naši tekmovalci namreč prihajajo v formo, ki Jih usposablja za mednarodne nastope, šele kon-nec avgusta, po 20. septembru pa že morajo — ponekod že mnogo prej — spet prenehati s treningom. Praktično imamo
Enostavno,
Prijetno,
Učinkujoče!
Vsakdanja nega las s Lotionom Silvikrin deluje osvežujoče, okrep-ljujoče in z velikim učinkom. Zadostuje malo namočiti lase in kožo glave. Taka nega las je uspeSna, ker od nje tkivo za rast las dobi naravno hrano za lase Ne o-Silvikrin.
Ta nega las ima
TRI PREDNOSTI:
u Lasni korenini dajete novo življenjsko energijo, 9 Odstranite prhut in s p reči te izpadanje las, * Svojim lasem dajete lepoto in naraven sijaj.
Steklenice po Din 27.— in 48.—.
naravna hrana za lase
poživlja rast las
Y-407-H
torej za mednarodne nastope na razpolago največ tri tedne in v tem kratkem času pač ni mogoče napraviti mnogo.
Glede na to je letošnja skupščina določila v naprej, da si v sezoni 1939 privoščimo lahko največ dva nasprotnika za mednarodne reprezentativne tekme in sicer Italijo, s katero nas vežejo že stare obveze in Madžarsko, s katero naj bi se takoj začela pogajanja. Morebitni nastopi druge garniture (tekmovanja z reprezentancami balkanskih držav), bi se seveda dali izvesti paralelno s obema nastopoma najboljših.
To so v glavnem delo in uspehi letošnjega občnega zbora plavalnega saveza. Dosti je bilo koristnega, mnogo pa je še tudi nerešenega. Precej bo situacija res že jasnejša po omenjeni konferenci pod-saveznih delegatov, toda glavno delo leži pač na upravi saveza. ki bo morala najti dovolj časa, razumevanja in volje, da bo vse te lepe načrte iz skupščinskega zapisnika znala pretvoriti v prakso. Čaka jo mnogo nalog, med njimi bo hvaležno delo tudi realizacija simpatično sprejetega predloga ljubljanskega plavalnega pod-saveza za izvedbo tečaja za skoke, ki naj bi bil v Radovljici ali v Ljubljani po vzorcu sličnlh tečajev v zimskem športu.
Po dolgi vrsti let so zadnjo nedeljo menda vsi delegati zadovoljnih obraaor zapuščali občni zbor JPS.	(Konec).
Zdaj pa pride -
Gradjanski
V nedeljo se nadaljuje ligaško prvenstvo. Ljubljano čaka ta dan ponovno težka naloga, morda še težja kakor preteklo nedeljo. V goste pride zagrebški Gradjanski, eno naših najboljših in najnevarnejših moštev. »Purgerji« so bali letos oni, ki so prizadejali Ljubljani najtežji poraz, že zaradi tega bi bilo prav in lepo, da bi se jim naši vsaj nekoliko revanžirali.
Dvakrat je našim šlo, pravijo, da gre v tretje rado. Bomo videli!
Razpis
gozdnega teka SK Ilirije v Ratečah
SK Ilirija priredi v nedeljo 27. t. m. r Ratečah gozdni tek za seniorje in juni-orje. Proga bo dolga za seniorje 5 km, za juniorje 3 km. Pravico starta imajo vsi smučarji, člani klubov JZSS. Starostna meja za juniorje letnik 1921. Start bo točno ob 11.15 izpred Mlekarske zadruge v Ratečah. Prijave do 11. pri vodstvu tekme.
Prvo-, drugo- in tretjeplasirani v vsaki kategoriji prejme diplomo. Razglasitev rezultatov takoj po tekmi. Prijavnine ni!
Plavalna sekcija SK I. Sestanek članstva bo jutri, v četrtek ob 18. v klubskem tajništvu. Dnevni red: sklepi savezne skupščine v Zagrebu. Točno!
»Bustrovane sportske novosti« štev. 48 imajo prav pestro in zanimivo vsebino. Za naše- športnike sta najbolj zanimiva članka o fenomenalni zmagi Ljubljane nad Haškom in o Fran ju Pribošku, ki služi zdaj kadrski rok v Rajlovcu pri Sarajevu. Sioer pa je v tej številki še mnogo tega o zadnji prvenstveni nedelji v ligi, o Fran ju Kukuljeviču na Filipinih, o plavalcu žižku in njegovem plavalnem stilu, o zadnji skupščini JPS in še razni drobiž iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
Slalom klub »34« opozarja članstvo, da se sigurno udeleži IV. rednega občnega zbora dne 24. t. m. ob 20. v salonu restavracije hotela štrukeL Vhod iz Kolodvorske ulice. Odbor.
SK Reka: Drevi ob 20. seja upravnega odboira v gostilni Oblak (Bučar), Trža&ca cesta.
Smučarski klub LJubljana poziva vse svoje tekmovalce na letošnji redni zdravniški pregled, ki bo dne 23. in 24. t m. Zbirališče obakrat ob 15.45 na Miklošičevi cesti nasproti sodišča,
»JTJTROc it. 27%
S
Sreda, 23. XX 1938.
NOUGAT GALAK
4 nove špecijalitete CRAKLAIT CIT R A
IZVRSTNA SLAŠČICA
FINA NAPOLNJENA BELA ČOKOLADA
NESTLE
MLEČNA ČOKOLADA S PRA2ENO RŽ J O ZELO REDILNA
v
ODLIČNA ČOKOLADA S KREMO OD CITRONE
ALI OGLASI
E25ZIZ53
Beseda 1 Din. da.ve.fc 3 Din; za štfro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din
Takoj sprejmem
tekačico, ki zna voziti kolo in avtomehanika. »Ekspres«, Emonska 2.
27304-1
Dobra frizerka
dobi stalno in dobro službo. Salon Doležal Bernard. St. Vid nad Ljubljano.
27301-1
Krojaškega
pomočnika
n velike in male komade, sprejme Lopin Jože, Trbovlje.	27298-1
Gospodično
»govorno, simpatično, za trgovino pohištva, sprejmemo. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
27302-1
Frizersko
pomočnico
iprejme Fulij Kuhn, Laško.
27307-1
Frizerko
dobro moč, iščem. Nastop takoj. Zavri Milan, št. Vid nad Ljubljano.
27289-1
Frizerka
rcaa, samostojna m res
dobra moč. nastopi lahko t.=.koi. štajer Božo. Kranj,
»linicn«.
27294-1
Natakarica
n'ada in simpatična, in pomočnica za kuhinjo, dobita t?koj mesto. Gostilna »Vitez«, Breg IS.
27236-1
Gospodično
z veliko maturo, staro 18 do 22 let, sprejmemo kot začetnico v službo za ves dan. Imeti mora dar opazovanja in pripovedovanja (event. smisel za žurnalisti-kc). Prav dobro mora obvladati slovenščino in vsaj pasivno dva tuia jezika. — Vestne in iniciativne naj pošljejo ponudbe s curri-culum vitae na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marliiva in vestna«.
27286-1 J
Elektromonter
mlajša moč, dobi takoj mesto. Bogataj, Kongresni trg itev. 19.	27287-1
Pomožna kuharica
mlajša dobi službo takoj. Hotel »Novi svet«, Maribor.
27268-1
Uradnica
srednjih let, vešča knjigovodstva, dobi službo. Prednost imajo interesentke z znanjem nemščine. Točne podatke in zahtevke na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjska - uradnica«.
27277-1
Dekle
za vsa hišna dela, za takoj ali pozoeje, dobi službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27279-1
Vajenci (ke)
'i.MMinnmniiiiiNiMffimmmiliiim'«;';!,';
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za S liro aU daja o le naslova 5 Din Naj manlši znesek 17 Din
Vajenec
pošten in ubogljiv, dobi mesto v trgovini mešanega blaga. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
27310-44
Učenko
sprejmem takoj. Modni salon Minka Palma. Sv. Petra cesta 18.
27288-44
Beseda i Din davek '■> Din: za šifre aH dala nje naslova S Din Na) manjši znesek 17 Din
2500 din
ootrebujete da zaslua
te 1000 din mesečno. PJ site ANOS. Maribor -Orožnova ul.	296-3
Beseda l Din. da ves 3 Dla: za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din
Pianistka
poučuje klavir teorijo. Dopise prosi pod »Temeljit pouk« na ogl. odd. Jutra.
27094-4
Inštruktor
osmošolec klasične gimnazije poučuje vse predmete za hrano (kosilo, večerja). J are Pet«, Krekov trg 10, III. nadstr., Ljubljana.
27300-4
Inštruktor
diplomiran trlozof, z večletno uspešno prakso, išče instrukcij. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Vedno uspeh«.	27213-4
Žagovodjo
(Sageleitera)
ln strojnika za žago Go mirje, a za Zagreb do bro pisarniško moč Išče »Čeri d.d. lnd. drva, Za greb, Tomašičeva 10, tel. 36-79.	26960-1
Mlinarskega
pomočnika
samskega samostojnega — sprejmem takoj v službo. Predstaviti se je v valjčnem mlinu v Radečah pri Zid. mostu.	27258-1
Beseda 1 Din davek 3 Din; za Sltro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Jabolka
leni mošanci po 3 din, po povzetju od 50 kg naprej fr.inko postaja Dravograd, razpošilja Henrik Zechner, I.ibeliče pri Dravogradu.
27282-34
vzidem
Seseo« 1 Din, Oa ves 3 Din za Slfro ali dajanje naslova S Din Najmanj dt znesek 17 Din
Medarna
Ljubljana, Židovska ul. 8 nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. 377-33
Glasbila
Beseda > iJin aavea o Din za šifro ali dajanje naslova a Din Najmanj fc znesek 17 Din.
Pianine in klavirje
prvih svetovnih znamk po najnižjih cenah proti najmanjšim mesečnim obrokom nudi zaloga klavirjev F. BODNER, Maribor, Gosposka 40.
27306-26
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
Drugo jutro se je na vse zgodaj odpravil v mesto in se tam z avtomobilom odpeljal na letališče. Ogovoril je prvega pilota, ki mu je prišel naproti, se mu globoko priklonil in dejal: »Moje ime je Kozlostrelec in rad bi se kar moči hitro naučil letanja.«
Prej ko kupite
pianino
oglejte si nase izdelke in in cene, rs »stavljene v Ljubljani, Komenskeg al
26. II. Sprejemajo cud' rnnri*i|a ■jelašem nizke
cene - Tvrdk' "VAN KACIN Domžale
27154-26
Prodam
Beseda 1 Din, davek 2 Din; za Slfro ali daja nje naslova S Din Nal
manjši znesek 17 Dtu
Poceni odprodaja
2.000 Parov snežk Stev. 35— 3o ain 39 štev. 37-38 din 49 štev. "39—40 din 55 Za »Tretorn« snežke 70 do U odstot. popust Ttftovc popust Veletrgovina i čevlji
ALEKSANDER OBLA Sv. Petra c 18. tel 24 35 $62-6
Prodam
15 starinskih kipov in razne predmete. Hrist A, — Stična, Vir, 10 d.
27297-6
Posteljo
čisto, z mrežo in madra-cem in velik kovčeg, prodam po zmerni ceni. Ogled danes od 3. ure popoldan dalje in v četrtek od 7. zvečer dalje. Florjanska ulica 38, pritličje, 2. vrata, levo.
2729?-6
Beseda 1 Din davek a Din: za Slfro ali daja a ie naslova 5 Din Na l manjši znesek 17 OId
Vodovodne cevi
-oiarce stare ali rabljene, kt:pim Habian Ivan, Šma je pri lelšah.
27276
Avto, mota
Beseda 1 Din davek Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Nal manjši znesek 17 nin
Avto
dobro ohranjen, osebni, ku pim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »St 23782«.
27.181 "
Beseda 1 Din davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova S Din Nal manjši znesek 17 Din
Gospodinje pozor!
Izposojamo šivalne stroie proti mali odškodnini. — »PROMET« (nasproti kri-žanske cerkve).
27292-29
Beseda 1 Din davek •• Oln za Sltro ali dajanje
St znese)* 17 Din Restavraterja(ko)
z osebno pravico za 1. decembra, išče Sokolski dom v Marenbergu. Pogoji osebno v Vuhredu pri starosti ing. Paherniku.
27305-19
Buffet
s krčmo in trgovino, dobro idoč, ob banovinski cesti na državni meji, 4 km od sedeža sreza, ugodno naprodaj. Eksistenca sigurna. Ponudbe na: »Združenje gostilničarskih obrti, Pre-valje«.
27278-19
Mesarijo
z inventarjem, ali bre2 inventarja, na prometni točki, brez konkurence, blizu industrije, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27280-19
Frizerji pozor!
Oddam ali prodam dobro vpeljan damski salon. Ivan Wolf, Tyrševa c. 31, Ljubljana.	26566-19
Posest
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Prodam posestvo
pri Sromljah, hiša, gospodarsko poslopje, vinogradi, njive in travniki. Oglasi naj se vsak pri Johanu Novaku Sv. Lenard št. 6 pri Brežicah. Cena 25.000 din.
27285-20
MCTjfilHAJim
Beseda 1 Din davek i Din; za Slfro &11 daja nje naslova S Din Naj
manjši znesek 17 Oln
Komfortno
stanovanje
.-veh sob. kabineta, kopalnice, oddam takoi. Kneza rCodja 3. Šiška, poleg stare mitnice.
26426-21
Sibopjdda
Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro aH daja nje naslova 5 Din Naj
manjši znespti 17 Oln
Sobo
lepo opremljeno, s separatnim vhodom in souporabo kopalnice, cddam 1 decembra. Marija Zore, Gledališka ul. št. 12. pritličje.
27303-23
Opremljeno sobo
lepo, s strogo separiranim vhodom, oddam boljšemu gospodu 1. dec. Florjanska ulica 31. I.
27291-23
fejGLBZSiB
Beseda 1 Din. davek Oln; za šifro ali daja nje naslova 5 Oln Na.i
manjši znesek 17 Din
Mlad zakonski par
ves dan odsoten, — išče opremljeno sobo z uporabo Kopalnice v centru. Ponudbe pod »Bližina Trbovelj ske« na ogl odd Jutra.
27284-233
Dijaške šobe
Beseda 1 Din. davek s Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Dijaka
sprejmem v lepo toplo sobo, prvovrstno hrano, po zmerni ceni Miklošičeva 15-JV. desno	77275 22
Informacije
Beseda 1 Din. davek s Din; za Slfro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din
Vagon za
Beograd prost
Opremim pohištvo. Za dopolnitev teže. ca 3000 kg, iščem interesenta proti znižanemu prispevku. Naslov v vseb poslovalnicah lutra.
27290-31
Beseda i Din davek 3 Din; sa šifre ali daja nje oslova 5 Din Naj mai znesek 17 Din.
Mucika
Hvala pridem v petek zvečer k Tebi dovoliš.' p.
27293-24
Razno
Beseda Mu aaveK i Din; za slfrc Ali daja □je naslova t Oln Naj manjši znesek 17 Din
< KPKEMOCLril VE HUBERTUSE, TRENfiKOTK.
/se vrste dežne plašče, »bleke i. t. d. Najboljši iakup
Pire s ker
Sv. Petra c. 14.
POZOR!
Za
premog, koks, suha drva
se obračajte na
v. Podobnik,
TRŽAŠKA 16. telefon 3313
Prijetno čitanje
ob dolgih zimskih večerih, udobno delo pri umetni luči omogočajo Zeiss-Uro-punktalna očala. — Z omiljenjem ultra-rdečega žarenja se doseže prilagoditev na razmere ob dnevni svetlobi, ki dobro de očem, jih ščiti pred zgodnjo utru ditvijo ln zveča našo zmogljivost — Zato se (Jro-punktalna očal* ravno ob tem času prav prtjetn-nosilo
Z E 1 S ?
PUNKTAL
OČALA
se dobivajo v strokovnih optičnih trgovinah. Pojasnjevalna tiskovina 7FKS1URO brezplačno pri CARL ZEISS ■ ncMft]JENA a11 M PAVLO vie. glavno J&^LŽl^/rastopstvo za Jugoslavijo — Beograd pofitni predal 41.
ojster za predilnico
(THROSTLE IN FLYER)
, prvovrstno prakso se Išče. Obširne ponudbe s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Novost«
TNSERIRAJTE V „JUTSU"!
Oglasi v „ J utru" Imajo vedno največji uspeli!
V hladnih dneb Vas kozarček

IVINA
obvaruje hrlpe. — Gostilničarji ga lahke naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
BERMEi B. MARINKO V A iz SREMSKIK KAR LOVCE V, Fruška gora.
Zavarujte se pri angleški zavarovalnici
„ROYAL EXCHANGE ASSURANCE"
ustan. 1. 1720. Kapital nad 7 milijard din Prevzema vsak rizik sama. Likvidira škode priznano hitro ln kulantno. Dvakrat d4, kdor hitro d S. Priporoča se
Ing. JOŠKO KOB1, gl- zastopnik tel. 22-60. Ljubljana, Resljeva 16
Zapustil nas je za vedno gospod
SIVKA
šol. upravitelj v pokoju
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 24. novembra 1938. ob pol 9. uri dopoldne izpred hiše žalosti v Št. Juriju ob juž. žel. na domače pokopališče.
ŠT. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI, dne 21. novembra 1938.
Žalujoši ostali
I
javna zahvala
Ob priliki zadnjega požara nam je isti upepelil dve šupi na naSem skladišču v Ribnici z vso lesno zalogo ter smo utrpeli veliko škodo, katero nam je pa angleška zavarovalnica
»Royal Exchange Assurance«
že tretji dan — v direktnem sporazumu z nami kulantno likvidirala ln obračunano škodo takoj izplačala v naše popolno zadovoljstvo, za kar ji dajemo tem potom vse priznanje in jo vsakomur najtopleje priporočamo
Ing. A. & M. RUDE2
lesna industrija in trgovina RIBNICA NA DOLENJSKEM
Pokojninski zavod za nameščence
v Ljubljani
Preds. opr. 20. — I/S.
V Ljubljani, dne 19. XI. 1938.
VABILO
na XVn. REDNI OBČNI ZBOR
Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani,
ki bo v nedeljo, dne 18. decembra 1938. ob 9. uri predpoldne
v sejni dvorani Trgovskega doma
v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo revizorjev o računskem zaključku za leto 1938.
3.	Razprava ln sklepanje o poslovnem poročilu upravnega odbora za leto 1937. ln o odvezi.
4.	Določitev zneska za sklad o podpiranju potrebnih brezposelnih zavarovancev v smislu § 37., točka 8. statuta.
5.	Določitev zneska za podpore po § 6. pravilnika o draginjskih dokladah.
6.	Sklepanje o pridobitvi nepremičnin.
7.	Slučajnosti.
Predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence: Dr. MELAVEC 1. r.
Opomba: Občni zbor je sklepčen, ako je od vsake skupine (službodajalcev in nameščencev) navzoča vsaj tretjina delegatov. Ako je občni zbor nesklepčen, se mora vršiti v 8 tednih drug občni zbor z Istim dnevnim redom, ki sklepa potem o predmetih dnevnega reda veljavno brez ozira na število navzočih članov. Sklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov.
IIIIIIIIIIIIUiilllllHIillllllllllUlIlIM
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in stric, gospod
Jože Zupančič
PISAR. RAVNATELJ V POKOJU
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 22. novembra 1938.
ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROCI

Dne^4» decembra t. 1« se vršijo_dopolniIne
»g » n* mšbi držauni zbor
sudetske Nemce.
Upravičeni voliti so tisti sudetski Nemci, ki so imeli 10. X. 1938 v Sudetski deželi domovinsko pravico in so bili pred 1. I. 1910 na tem ozemlju rojeni. Dalje imajo tudi pravico voliti njih zakonske žene in potomci, če so dne 4. decembra 1938 dovršili 20. leto starosti. Volilni upravičenci naj se takoj pismeno javijo pri Nemškem konzulatu v Ljubljani, BIeiweisova cesta 84, ob predložitvi osebnih listin: potnega lista, domovnice, rojstnega lista, i. t. d.
Nemški konzulat
_^@©©©©®@69©e©eec9ee©©©©©e©©©ei9©©©©©©©©©©©©©©©©©e©©©©©^
IlUHUŽlMA GOSPODARSKA BAiKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Dovoljuje kratkoročne kredite v tekočem računu - Eskontira trgovske menioe Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%	NOVE VLOGE ZNAŠAJO Din 67,000.000-^
DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranU - Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Fran Jeran, - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val ▼ Ljubljani.