flollnlna plačana t jpjwt0i
Leto LXXH., št. 42 a
LJnbllaaa, torek zL fetraar|a 1939
Cena Din 1.-
Lznaja vsa k dao popoldne izvzemaj nedelje ID praznike. — Inseratl do 80 pettt vrst a Din 2, do 100 vrst S Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnseratl petlt vrsta D1d 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >SlovenskJ Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN CPatA VNUTVO LJUBLJANA. Knafljevn oHes> štev. 5 Telefon: 83-23, 31-23, 81-1*. 81-85 trn 81-86
Podratnlee: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st 65; podi usnica uprave: Kocenova ul 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351
Posvetovanja v Bukarešti:
Balkanska zveza čuvarica
Sedanje zasedanje stalnega sveta Balfcafish pogoje za vstop Bolgarije v Balkansko
Bukarešta, 21. febr. e Vsi rumunski listi objavljajo obširne članke o sestanku sveta Balkanske zveze. Največji rumunski list =>Universul« pravi, da so Balkan dolgo smatrali kot ognjišče nemirov in vojne. Beseda ^balkanski < je imela žaljiv pomen. Zato se je morala Balkanska zveza že v začetku boriti z raznimi predsodki, danes pa dokazuje, kako pogrešno je bilo to mnenje, ker sodelujejo vse balkanske države v ozki povezanosti v prizadevanju za ohranitev miru in dajejo s tem zgled solidarnosti vsem ostalim državam v Evropi. Med Rumunijo, Jugoslavijo in Grčijo so obstojali vsi pogoji za ustvaritev te solidarnosti Bolgarija, ki je nekaj časa stala ob strani rezervirana, je naposled uvidela, da je najbolje, če iskreno sodeluje z vsemi sosedi, ter je podpisala solunski sporazum    ki   predstavlja   velik  korak k
definitivnemu pomirjenju Balkana. List >Roumaniac, glasilo vlade, piše: V zadnjih letih se je Balkanska zveza pokazala kot močan čuvar miru, kajti njen sporazum ni naperjen proti nikomur.
Avdijence pri kralju Karolu
Bukarešta, 21 febr. e. Včeraj popoldne je kralj Karol sprejel v avdienci grškega min. predsednika Metaxasa, turškega zunanjega min. Saradžogla in jugoslovenske-ga zunanjega min dr Cincar Markovića
Romunsko odlikovanje dr. Cincar-Markovića
Bukarešta, 21 febr. e. Kralj Karol je včeraj popoldne odlikoval jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar Markovića In veleposlanika Jovana Dučića z lento rumunske zvezde, svetnika veleposlani-
štva    Gavrilovića z romunsko krono 2.
Naše gospodarstvo
Iz ekspozeja finančnega ministra dr« Djuričića pred finančnim odborom narodne skupščine
Beograd, 21. febr. p. Na včerajšnji seji finančnega odbora je podal finančni minister dr. Djuričić daljši ekspoze kot uvod V proračunsko razpravo. V prvem odstavku ekspozeja (ki je bil objavljen že v današnjem -Jutru«), je orisal posamezna proračunska poglavja in se zlasti zadržal pri pojasnilih poviška, ki ga izkazuje novi Droračunski predlog v primeri s sedaj veljavnim državnim proračunom. Ob koncu je govoril o gospodarskih osnovah, na katerih je zgrajen novi proračun, in je med drugim izjavil:
Ritem gospodarskega napredka Jugoslavije je bil v 1. 1938 nekoliko počasnejši kakor v proračunskem letu 1937, vendar pa je naše gospodarstvo obdržalo mesto, ki ga je zavzemalo lani. Pri kmetijskem ministrstvu smo prišli zaradi dobre letine v 1. 1937-38 do znatnih rezerv. Vse vrste Žita so L 1938 rodile obilno, le koruze je bilo nekoliko manj. Cene so bile v glavnem dobre. Industrija je zabeležila nov napredek. V primerjavi s prejšnjim letom je industrija prinesla 1.100 milijonov več. Industrijalizacija države je napredovala z močnim tempom in je nanjo zadovoljivo vplivala tudi živahna gradbena delavnost. Tudi trgovinska industrija je napredovala, čeprav so se cene kovine zelo menjavale. Topilniški proizvodi so pokazali napredek v novembru 1938 in sicer za 126.4 točk v primeri s prejšnjim letom, visoke peči so delale s povečano kapaciteto.
Tudi v obrtništvu je nastopilo zboljšanje. Dohodki se cenijo za 67 milijonov din več kakor v prejšnjem letu.
Dinar se je s tečajem, kakršen je bil 1. 1938, pokazal za dokaj stabilnega. S^le v zadnjih mesecih je nastopila napetost na svobodnem deviznem tržišču zaradi padca izvoza v devizne države Stabilnost dinarja kot bistven pogoj za zdrave državne finance in za varčevanje bo ena izmed glavnih skrbi sednnje vlade. Denarni trg je v času zunanje politične napetosti
lani meseca septembra pokazal veliko odporno silo. Odtok hranilnih vlog od 15. do 30. septembra je znašal pri vseh državnih in zasebnih denarnih zavodih skupno 1.049,193.000 din, toda že v oktobru so se začele naglo vračati v denarne zavode. Kratkotrajno krizo so naši denarni zavodi uspešno premagali, za kar se je treba zahvaliti odločnemu posredovanju Narodne banke in Drž hipotekarne banke, zaščitnim ukrepom in likvidnosti denarnih zavodov Hranilne vloge, ki so v oktobru padle od 11.709 milijonov din na 10.700 milijonov, so se v decembru 1. 1938 ponovno dvignile na 11.128 milijonov. Poštna hranilnica nadaljuje z močnim tempom svoje napredovanje. Njen skupni promet 1. 1938 je znašal 334 milijard, kar pomeni, da se je za 34 milijard povečal od prejšnjega leta. Drž. hipotekama banka je preteklo leto razvila vso svojo veliko delavnost. Narodna banka je dala 1. 1938 172 milijonov din kredita. 1. 1937 pa le 97 milijonov din. V privatnem bankarstvu se nadaljuje stabilizacija razmer vsako leto v večji meri. Ta preobrat dovoljuje misel, da se naSe denarstvo čimdalje bolj razvija.
Zunanja trgovina se je v 1. 1938 zmanjšala po vrednosti in po kol'č:ni. Trgovinska bilanca je bila 1. 1937 aktivna za 1038 milijonov din, 1. 1938 pa je pokazala ak-tivo 72 milijonov din Nazadovanje naše zunanje trgovine je posledica manjšega izvoza Dočim je izvoz v 1. 1938 padel za 19.53%, je padel uvoz samo za 4.94° n.
Zatem je finančni minister govoril o gibanju kliringov v 1. 1938. o stanju naše°a turizma ter omenjal še industrijalizacijo naše države. Preteklo leto je industrija v naši državi napredovala, kar je im^lo ugodne posledice za vse naše gospodarske in socialne razmere ter končno tudi za zboljšanje državne obrambe. Preteklo leto je bilo izdanih 47 tozadevnih uredb, ki so po večini političnega in finančnegn značaja.
Angleška trgovinska pogajanja z Rusijo
Pritegnitev Rusije k firancosko-angleSkemu prizadevanju za ohranitev miru v Evropi
London, 21. febr. e. Predsednik vlade ChamberLain je v parlamentu napovedal, da bo državni podtajnik v ministrstvu za trgovino Hutson v kratkem odpotoval v Moskvo zaradi pogajanj 6 sovjetsko vlado o zboljšanju trgovinskih odnosov. Chambcrkli novo obvestilo je izzvalo tem večje zanimanje, ker ga je podal sporedno z začetkom trgovinskih pogajanj med Nemčijo in Anglijo v Berlinu. Kakor znano, je bilo že prej objavljeno, da bosta lord Stanley in državni podtajnik Hutson 'v kratkem odpotovala v Berlin, kjer bosta nadaljevala pogajanja z nemško vlado o ureditvi trgovinskih odnosov med Anglijo in Nemčijo. Mislijo, da bo Hutson neposredno iz Berlina odpotoval v Rusijo, da bi rudi tam vodil trgovinska pogajanja. Zatrjujejo, da je namen obiska Hutsona v Moskvi, ustvariti nov trgovinski sporazum med Anglijo m Rusijo. Ni izključeno, da bodo trgovinski razgovori dobili tudi nekak političen pomen, V zadnjem času se namreč opažajo nekake spremembe v stališču Anglije napram Rusiji. Prvi znak je dal govor, ki ga je imel novi angleški veleposlanik v Moskvi ob izročitvi akreditlvnih pisem. V svojem govoru je poudarjal, da bo Anglija sproti obveščata Rusijo o vseh načrtih angleško francoske politik* v Evropi, in je poudar-
jal tudi potrebo sodelovanja Rusije za učvrstitev miru v Evropi.
Perthov nasvet Cianu
Rim, 21. febr. AA. Angleški veleposlanik lord Perth je obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ter ga opozoril na napad revije »Relazioni Internazionali proti Franciji. Italijanska vlada je odgovorila, da ne more biti odgovorna za to, kar piše tisk. Nato je lord Perth naprosil Ciana, naj se na merodajnem mestu zavzame za to. da se prenehajo taki napadi
Rešitev belgijske vladne krize
Bruselj, 21. febr. AA. Mandator krone Pierlot je izjavil snoči novinarjem, da je vladna kriza končana in da bo danes objavil imena novih min atrov V vladi bodo socialistični in katoliški politiki, pa tudi ministri izven parlamenta.
Kralj Boris zopet v Rimu
Sofija, 21. febr. e. Po zadnjih vesteh je kralj Boris zapustil Curih, kjer je konzultiral nekega specialista za ušesne bolezni, in j« prispel v Rim.
! stopnje, Secerovića z redom rumunske zvezde 3. stopnje in Saporica z redom rumunske krone 2. stopnje.
Posredovalna vloga Turflje
Carigrad, 21 febr e. Turski tisk je že pred sestankom v Bukarešti poudarjal, da bo stalni svet Balkanske zveze resno pretresal vprašanje še ožjega sodelovanja držav Balkanske zveze in tudi vprašanje skupne obrambe proti rušenju miru na Balkanu. V istem duhu piše ves turški tisk tudi sedaj. Vsi listi posvečajo posebno pozornost tudi Bolgariji, ki je ostala izven Balkanske zveze Izjava predsednika bolgarske vlade dr. Kjuseivanova predstavniku »Džumhurijeta« je zbudila v turških političnih in novinarskih krogih zelo ugoden vtis Nekateri carigrajski li-
da ustvari potrebne
sti objavljajo na prvem mestu izvlečke angleških listov o pomenu balkanskega sporazuma in o Bolgariji, ki vodi politiko, ki jo bo po mnenju angleškega tiska v kratkem dovedla v Balkansko zvezo Tako piše list »Jani Sabeh«: Dogodek je važer. Balkanske države, ki so ustvarile med seboj stabilnost, se sestajajo v času, ko veje nad Evropo veter nesigurnosti Med temi balkanskimi državami je edino Bolgarija nezadovoljna Napram Turčiji in Jugoslaviji nima sicer nobenih zahtev in če obstoji kako vprašanje med temi državami, ga je možno rešiti, nasprotno pa je razlika med Sofijo in Bukarešto na eni in Sofijo in Atenami na drugi strani drugačne narave in jo bo težje likvidirati Turčija bo morala uporabiti vse svoje sile, da zagotovi uspeh vsaki nobudi za rešitev vseh preostalih vprašani.
Negrinov poziv Azatii
Prizadevanja predsednika Španske za sklenitev premirja
Pariz. 21. febr. AA. Predsednik španske republike Azana je prejel od predsednika republikanske vlade Negtino brzojavko s pozivom, naj pride čim prej v Madrid, da se omogoči normalno ustavno delo vlade. V brzojavki naglasa, da vlada v republikanski Španiji popoln mir in da prebivalstvo manifestira za sklepe vlade. Azana je v svojem odgovoru obrazložil Kegrinu potek po gajanj za sklenitev premirja. Trdijo, da bo Azana podal ostavko, če dobi republikanska vlada formalno obljubo od nacionalistične vlade, da ne bo izvrševala represaliju
Berardova misija
Hendave, 21. febr. AA Snoči ob 20. je prispel v Hendaye senator Leon Berard, { ki je po kratkem razgovoru s prefektom spodnjih Pirenejev odpotoval takoj v Saint
Jean de L»uz, odkoder je po telefonu govoril z ministrstvom za zunanje zadeve.
Republikanci ne bodo odnehali
Toulouse, 21. febr. e. Skupina republikanskih generalštabnih oficirjev in članov kortesa je odpotovala z letalom v Valencijo. Pred odhodom so Izjavili, da je republikanska španska vlada sklenila, da bo nadaljevala borbo za svobodo, dokler ne bo svobodna vsa Španija.
Francoska podpora beguncem
Pariz, 21. febr. AA. Uradni list objavlja odlok o otvoritvi kredita 20 milijonov frankov kot podporo za španske begunce.
čiščenje v češkoslovaški
Strogi ukrepi proti komunistom
Praga, 21. febr. e. Po razpustu češkoslovaške komunistične stranke so oblasti ukrenile vse potrebno, da se delo stranke ne prenese na ilegalno polje in da se komunizem in njegove ideje tajno ne širijo. J Praška policija, ki budno zasleduje početje komunistov, je preprečila nadaljnje iz-j hajanje lista > Rude pravu«, ki so ga raz-I množevali na ciklostilu Krivci so bili na podlagi zakona o zaščiti republike izročeni sodišču. To je bil policiji tudi povod, da je začela zasledovati ilegalno delo bivše komunistične stranke Policijski varnostni organi so 14. in 15. februarja izvršili po vsej Češkoslovaški okrog 2000 preiskav pri raznih funkcionarjih in zaupnikih bivše komunistične stranke, aretirali pa so samo pet oseb. Proti nekaterim je bila vložena kazenska ovadba pri sodišču na podlagi zakona o obrambi republike, ker so našli pri njih razne letake in brošure, proti nekaterim pa je bil uveden administrativni postopek. Rezultat preiskave je sicer pokazal, da dejansko ne obstoji ilegalna komunistična stranka, kljub temu pa  policija  še  vedno  z vso pozornostjo
spremlja eventualne poskuse v tej smeri, da jih v kali zatre z vso energijo in strogostjo. Tiskarne, ki so prej tiskale komunistične spise in liste, so bile opozorjene, da v nobenem primeru ne smejo sprejemati v tisk komunistične letake in na ta način podpirati delovanje komunistov
Zahteve čsl. fašistov
Praga, 21. febr. br. Te dni je bil v Pragi sestanek tako zvanega fašističnega velikega sveta, Gajdove fašistične organizacije. Na tem sestanku so zahtevali takojšnje satisfakcije generalu Gajdi in spremembo vlade, katere član naj bi postal tudi general Gajda. Zahtevali so tudi kaznovanje onih organov oblasti, ki preganjajo fašiste Če vlada ne bo ugodila zahtevam fašistov, bodo izstopili iz fronte narodne enote in bodo marširali v Prago ter prevzeli oblast. V nedeljo so bili pred Narodnim domom na Vinohradih manjši I spopadi s policijo, vendar pa nastop fa-; šistov in njihove demonstracije niso zbu-I dile širšega zanimanja
Nemški očitki Rooseveltu
Razburjenje zaradi izjav o novih napadalnih namenih totalitarnih držav
Berlin, 21. febr. e. Nemški listi so ostro reagiran" na Rooseveltovo izjavo, da bo prekinil svoje bivanje pri manevrih ameriške mornarice zaradi napetega položaja ! v Evropi. >Nachtausga.be< prinaša na prvi ! strani pod velikim naslovom članek »Roo-sevelt preseneča svet in vidi zopet strahove vojne«. List vprašuje, aH zeli Roose-; velt s svojimi bajkami o vojni potisniti : Evropo na vsak način v vojno, da bi se na ta način ameriška   vojna industrija zopet zaposlila in da bi delala mastne dobičke, ali pa gre za to, da odvrne pozornost javnega mnenja od notranjega politi, enega položaja države, ki nikakor ni zadovoljiv. Naposled zaključuje člankar, da je volja Evrope za mir močnejša kakor vsi napori ameriških krogov, da bi na ta način  naatt izhod iz svojih gospodarskih in političnih težav.
>Lokalanzeiger« piše: Kdor seje veter, zanje vihar. V članku pravi, da skuša Roosevelt stalno vznemirjati svoje zavez, nike in ustvariti vznemirjenje med narodi. Snočnja »Berliner Borsenzeitung ugotavlja, da se je ameriški predsednik pokazal kot človek, ki zeli rešiti svoj položaj s tem, da sistematsko seje nemir in podpira vse temne sile, ki ga tudi vzdrzujojo m podpirajo.
\ew Yorkf 21. februarja. AA. Snoči je newyorška policija podvzela posebne varnostne ukrepe zaradi sestanka nem&ko-ameriške lige, ki se smatra za naklonjeno narodnemu socializmu. Ker so pričakovali velike demonstracije proti tLgi, so razvrstili 5.000 policistov okoli Madisonsvuare Gardena, predsednik nemške lige pa je dai policija na razpolago 3.000 uniformiranih članov napadalnih čet.
Vojaški pakt Japonske, Nemčije in Italije
Pariz, 21. febr. e Po vesteh iz Tokija pogajanja za sklenitev vojaške zveze med Japonsko, Italijo in Nemčijo še niso končana Namen te zveze bi bil ustvaritev tesnega sodelovanja vseh treh velesil. Pogodba bi se sklenila za pet let, v veljavo pa bi stopila šele po končani japonsko-kitajski vojni. Ta pakt bo, kakor sodijo, v prvi vrsti naperjen proti Sovjetski Rusiji in komunizmu.
1 član Vodnik«?« draftbe!
poiUienl e+gtnlt
O delavskih organizacijah
Križmanov »Slovenski delavec« je nedav no tega v članku »Razkrinkanim hrbet* na pisal trditve, ki so takega značaja, da bi bilo škoda, ako bi o njih ne bila poučena tudi širša naša ja\-nost, V dotičnem član ku piše: +Mi >mo vedno trdili, da so vsi nam nasprotni delavski pokriti usmerjeni protin&rodna    \iso  marali  delavca,  ki bi čutil in delal tako. kakor  /c delal in dela katoliški slovenski narod. Hoteli .«> ga po k\-ariti s tujo navlako, hoteli so uhiti njegovo poštenje. Lagali so mu neprestano v ime nu delavske borbe in sit gu izrabljali v nje govo ogromno Škodo /.a borbo proti lastnim delavskim interesom in proti narodu. Za kopo lepih besedi in velikih cbljub so skrivali svoje framaaonske in komunistične ter osebne cilje in zanje izdajali poštenega delavca. Vrgli so končno krinko z obraza in povedali so. kaj bt radi. Radi bi, da pro pade naš narod, radi bi, da bi uničili r-ašo vernost, naše poštenje, našo disciplinira nost. našo zdra\o odpornost, našo strnje nost. Kakor krti so dolgo izpodjedali korenine našega zdravega razvoja. Izdajali so naše koristi, prodajali so našo narodno svo^ bodo eni v imenu centralizma, drugi v ime nu slmvnstva, tretji v imenu federalizma, četrti v imenu demokracije, peti v imenu diktature, šesti v imenu proletariata, sedmi v imenu posedujočih ... Če bi bilo v vseh nam nasprotnih pokretih le trohica resnice doma, ne bi se mogli družiti »krščanski socialisti« a komunistom, oba s fašistom, vsi trije s centralistom, s federalistom, demo kratje z diktatorji* proletarci * kapitalisti. To se je zgodHo. Laž je vsa razkrinkana. Razkrinkane so varalice vseh nam nasprotnih pokretov. Zato mi pravimo: Sodrga jt to. ki jo mora narod obsoditi, ki ji mora
pošten delavec hrbet obrniti___« — V tem
tonu piše Andrej Krizman. Po njegovem so vse delavske organizacije za nič, v njih je zbrans sama sodrga, narodni izdajalci, varalice, samo njegova — Križmanova organizacija. Zveza združenih delavcev je edino prava in zveličavna. Če bi pa Andreja Krizmana pobarali, kaj je ta njegova »edino prava in zveličavna* delavska organizacija storila za delavca, bi sicer zelo zgovorni možak onemel in ne mogel dati odgovora*
Kaho sta nastali slovanska in jugoslavenska misel?
Dr. Milan Budimir pile v beograjskih »Vi dikih«: »Obe ti misli — slovanska in jugo slovenska — sta nastali konec 16. stoletja v krilu katoliške cerkve, ki Je bila na eni strani zelo resno ogrožena od luteran-nov, na drugi strani pa od muslimanov. Pred to dvojno nevarnostjo so se skušali latinski cerkveni krogi, kakor to dokazuje delovanje Orbinija in Križaniča, rešiti s pomočjo vseslovanstva in jugoslovenstva. Pot so jim pokazali sami luteranski predikanti, ki so posebno pozornost poklanjali prav slovanskemu Balkanu. Uspeh se je Latinom zdel dosti verjeten, ker so ptav takrat srb sko strujo na sultanovem dvoru skušale izriniti grške skupine. Tako je konec 16. stoletja latinska cerkev iznašla vseslovansko miseU da bi tako zbližala druge z drugim — pra\'osla\me s katoliki. Nekaj kasneje je v 17. stoletju iznašla za pravoslavne Rumune vselatinsko misel. Tako je tudi med balkanskimi in karpatskimt Slovani, pa tudi med Rumuni pričelo katoličenje in unijačenje. Danes se z druge strani in s pomočjo pri krojene zgodovine vrše shčm poskusi z na. ukom, da so Hrvati Goti, a Rumuni ostanki germanskih Gepidov Kljub vsemu temu pa moramo biti hvaležni latinski cerkvi, da je jela naj preje Hrvate, potem pa tudi ostale Slovane buditi in jim odkrivati lastno moč In bodočo veličino. Sprejemamo ta nauk katoliškega meniha Otbinija o velikem slo vanskem narodu, ki ima v oblasti pokrajine in mesta od ledenega do toplega morja, sprejemamo ga, ker brez te zvezde ni pred nami ne poti ne izhoda, sprejemamo ga in ga negujemo, ker je ta nauk za nas edino rešilen in zveličaven.« —
Obnovitev plemstva na Češkem ?
Češki listi poročajo, da namer uv^ češko-slo\'aška vlada predložiti parlamentu zakon ski načrt o zopetni uvedbi plemiških našlo vov v območju češkoslovaške republike. V časopisju se je o tem vnela živahna raz prava. »Narodni List v« pozdravljajo ta na men vlade, še bolj pa so zc stvar navduše ni klerikalni »Lidovi Listy*. ki pravijo, da bi se s tem samo popravila krivica, ki se je po prevratu zagrešila z odpravo plcmi ških naslovov staremut za narod zaslužnemu plemstvu, časopisje, ki ptip-ada naprednim stru jam. se odločno izreka proti vfadenemu načrtu in pravi, da bi zopet na uvedba plemiških naslovov širokim slojem češkega na roda ne bila ne simpatična, ne dobrodošla.
Sorzna poročila.
Curih, 21. februarja. Beograd 10._, Pariz 11.6595, London 20.63, New York 440.19 Bruselj 74.15. Milan 23.16 Amsterdam 235.80, Berlin 176.70, Praga 15.075 Varšava 83.12. Bukarešta 3.37.
Biran 2
»SLOVENSKI rTZROD«, tank, U. februarja 1989.
Stav. ^2
Za varnost na naših cestah
Umestne, upoitevanja vredne
„Putnika" J. Loosa
Maribor, 20. februarje
Razvoj našega tujskega prometa, sanacija naše hotelske industrije, gospodarska bo-dočnet predvsem naših pasivnih pokrajin (Slovenija, Primorje) so v veliki meri odvisni od velikopotezne rešitve našega cestnega problema, ki povzroča, kakor je navajal na nedavnem zasedanju banovinskega turističnega sveta dravske banovine v Ljubljani mariborski Putnikov ravnatelj J. Loos, vsem tujskoprometmm delavcem ter interesentom vsak dan nova razočaranja in težke skrbi.
Poglavje zase pa je pomanjkljivo izvajanje naših cestno policijskih predpisov, ob katerem s<z je tudi referent g. Loos primerno pomudil. Često prihajajo namreč pritožbe iz vrst na-iih in tujih avtomobil isto v ter njihovih organizacij v zvezi s pomanjkljivim izvajanjem določb in predpisov cestno polici j s\kc£a reda. Priznati je treba sicvr. da se je to s-tanjc nekoliko zholjšalo. odkar je biLa uvedena motorizirana kontrolna slnžba. ki jo opravlja na področju bivše ljubljanske oblasti policijsko ravnatelj&tvo v Ljubljani, na področju mariborske oblasti pa predstojništvo mestne policije v Mariboru.
Navzlic tej kontroli in neštetim opozorilom v javnosti, pa se ne le kmetsko prebivalstvo in podeželski vozniki, ampak rudi kolesarji in pešci še vse premalo zanimajo za predpise in upoštevanje cestno policijskega reda. Tako vozijo na primer po napačni strani, ponoči nimajo predpisanih luci in se ne ozirajo na signale. Posledica pa nt samo zadrževanje prometa, nejevolja ter nerazpol oženje avtomobil isto v. S tem jc občutno ogrožena tudi varnost prometa na naših cestah. Ta malomarnost je povzročila že mnogo nesreč, posebno tujim avtornobi-listom, ki so pač v cestnem prometu vajeni večje discipline.
Radi tega bi bilo nujno potrebno, da se spremene zdaj veljavni predpisi, po katerih morajo nadzorni organi, ki vršijo svojo
težko in odgovorno službo z vaiflco požrtvovalnostjo in tudi z dobro voljo, vsak prestopek javiti pristojnemu ereakemu na-celstvu ozinoma policijski oblasti Tukaj je reforma koristna in nujno potrebna. Sele takrat, ko bodo kontrolni organi na mestu kaznovali z denarno kaznijo vsaj navadne prestopke, ki ne povzročijo hujših nesreč, Lahko res pričakujemo zboljšanje varnosti na naših cestah.
Mnogo pa $rese tudi otroci, mladina. Spričo tega bi btlo mi j no potrebno, da bi
se v šoli in ob vsaki primerna priliki poučili otroci o predpisih cestno policijskega reda m opozarjali na koristi, ki jih ima naše celokupno gospodarstvo od turizma, zlasti
pa od mototurizma. Hkrati bi bilo treba sistematično vzgojno opozarjati šolske otroke na potrebo, da moramo z vsemi tujci in turisti postopati ljubeznivo in gostoljubno. To je ena temeljnih osnov uspešne tujsiko-prometne propagande.
Znano jc, da ima Slovenija izredno mnogo kolesarjev. /Lasti v okolici naših glavnih mest ter večjih industrijskih krajev. O Mariboru, ki je center naše tekstilne industrije, lahko rečemo, da je neke vrste jugosl. K odan j, saj prihaja v mesto množica tekstilnih delavcev in delavk iz bližnje okolice na kolesih. Skupno je registriranih v samem Mariboru okoli 14.000 koles. Po Dravskem in Ptujskem polju ter našem Pomurju pa skoro ni kmečke hiše, kjer ne bi imel vsak moški član rodbine svojega kolesa. Ti kole&arji predstavljajo v smislu ugotovitev ravnatelja Loosa precejšnjo obremenitev za naše ceste in razen tega ogrožajo varnost cestnega prometa. Tudi to bi bilo nujno potrebno, da se uredijo vsaj po naših glavnih mestih in okolici teh mest posebne kolesarske steze,  saj plačujejo kolesarji ob-ču.tne takse in lahko upravičeno pričakujejo, da se vsaj ta denar uporablja za njihovo varnejšo in mirnejšo vožnjo.
kvarijo mezde, ker plačujejo ti lažipodjetniki svoje najete delavce precej slabše nego so predvidene m—rta po kolektivnih po-godbah. Pttaadot je tudi Okrožni urad za zavarovanje delavcev, kar nimajo ti šui-marji v*eh delavcev prijavljenih, končno pa država aama, ki je prikrajšana za davke.
Toda ti suš mar j i ne bi mogli izvrševati tega poklicnega šHjšmaratva, če bi jih nihče ne podpiraj, oziroma krti, aaj naš obrtni zakon točno določa, kdo je obrtnik in kdo ima pravico izvrševati posamezna dela. Tega pa niso krivi ti delavci. Krivdo je treba iskati med nami obrtniki samimi, saj se gradnja na more izvršiti *in se gradbeno dovoljenja na izda, dokler koncesionirani obrtnik ne podpiše načrtov. Prav tako ae mora gradnja vršiti pod nadzorstvom koncesioni-ranega obrtnika.
Radi tega naj obrtniki napravijo red v lastnih vrstah, da ne bodo posamezniki, ki ie po par lat ne izvršujejo obrti, podpisovali načrtov m dajali svojih tabel na stav-bišca. Tukaj niso prizadeti le kc-legi, ampak na primer tudi tesarski podjetniki, saj si šusmarji, ki nimajo pravice za izvrševanje tesarskih del, izposodijo navadno tablo pri kakem tesarskem mojstru, ki gradnje niti ne vidi.
Tem nezdravim in nezakonitim poslom mora biti enkrat konec. Vsa pristojna obla stva, prisilna združenja itd. naj delajo na tem, da se to izposojanj« firm ne bo več ponavljalo. Obrtniki sami pa imejmo malo več ponosa in pokažimo več tovarištva napram svojim kolegom. Ko bomo to zlo med obrtniki izkoreninili, potem rudi drugi r.e bodo več šušmarili. T. C
Beračenje Je treba odpraviti
Sklepi, storjeni na konferenci socialnih referentov
mestnih občin
Maribor, 20. februarja Na konferenci socialnih referentov slovenskih mestnih občin so bili proti beračenju sprejeti sledeči sklepi:
1. Mestno prebivalstvo se pozove, da ne podpira beračenja s kakršnimi koli milodari, ampak naj prepusti podpiranje siromašnih oseb mestnim občinam, ki razpolagajo s potrebno kontrolo in evidenco.
2. Policijska oblast se pozove, da postopa rigrorozneje ne le proti javnemu beračenju,   ampak   tudi   proti   beračenju od
hiše do hiše.
3. Poskrbi naj se. da se predpisi proti beračenju izvajajo strožje. Občine pa naj s primerno oskrbo poskrbijo, da odpadejo vzroki beračenja.
4. Nepoboljšljivi berači naj se oddajo v zavode.
V smislu točke 1. poziva mariborsko mestno poglavarstvo prebivalstvo, da na-
poti vsakega prosjaka na socialno politični oddelek mestnega poglavarstva, Ro-tovški trg 9, kjer se bo resnično potrebnim in upravičenim nudila potrebna pomoč: dela zmožni bodo zaposleni pri javnih delih, delanezmožni (starci, onemogli
in zapuščeni otroci) pa bodo oddani v za-vodovo ali drugo oskrbo, d očim bodo tuje osebe, ki se zadržujejo v mestu brez dela in sredstev. aH pa ki prihajajo v mesto samo beračit, odgonskim potom odpravljene v domovinske občine. Beračenje ni le nadležno, ampak škoduje tudi tujskemu prometu in zavaja zlasti mladino k delamržnosti in nemoralnemu Življenju. Mariborsko mestno prebivalstvo naj podpre stremljenje mestne občine in varnostnih organov po popolni odpravi beračenja s tem, da upošteva gornja navodila. — Predsednik dr. Juvan.
Vztrajno delovanje tezenskega Sokola
Na občnem zboru je bil za starosto ponovno izvoljen
br. Franjo špes
Maribor, 20. februarja Sokolska društva mariborskih predmestij, delavskih središč, kažejo leto za letom napredek in razmah kljub silno neugodnim gospodarskim in socialnim prilikam, ki so dan za dnem za nase delavstvo slabše. Ravno to pa je nepobitno najlepši dokaz vztrajnega, idealnega dela. Med temi sokolskimi edinicami je tudi sokolsko društvo Tezno, ki je na svojem 8. rednem občnem zboru polagalo obračun svojega dela.
Občni zbor je otvoril in vodil marljivi starosta br. Špes Franjo, ki je uvodoma izrazil udanost Nj. Vel. kralju Petru II., kateremu so zaklicali prisotni trikratni »zdravo«. Prav prisrčno je pozdravil žup-nega delegata starešino Sokola I. br. Mo-horka in mu obenem čestital k njegovi 651etnici z željo, da Se dolgo deluje krepak in čil v sokolskih vrstah. Apeliral je na članstvo, da ne omaga, ker tudi tezen-ski Sokoli hočemo in moramo biti med onimi, ki bodo izvršili načrt Petrove petletke. Sledila so skrbno sestavljena poročila funkcionarjev. Tajnik br. Ule je poročal, da je imelo društvo 14 rednih sej in več prireditev, ki so dobro uspele. Prav podrobno in vestno je btlo poročilo neumornega načelnika br. Šeruge Francka. Skupno število telovadečih znaša 180, skupen letni obisk 3393 pripadnikov. Izborno je potekel okrožni zlet, zlasti po številu telovadečih. Odlično se je izkazal zlasti pri župnih tekmah moški naraščaj, ki si je priboril prvo mesto in lepo število diplom. Uspehi dela v telovadnici bi bili še lepši in vidnejši, če bi imeli lastno streho, kajti dosedanji prostor, ki služi v zimskem Času kot telovadnica, ne odgovarja zahtevam. Moramo dobiti lastno streho, pa naj bo še tako skromna! Iz poročila br. prosvetarja posnemamo, da je
bilo 36 nagovorov pred vrsto, dve predavanji in 11 gledaliških iger, med temi tri drame. Naši marljivi diletanti so gostovali v Limbušu, Framu in na Pragerskem. Izmed predavanj je bilo najlepše predava« nje g. prof. dr. Dolarja o osvobojenju naše severne meje. Knjižničar br. Turel je podal izčrpno poročilo glede poslovanja knjižnice, ki šteje 518 knjig in 110 čita-teljev. Nabavljenih je bilo 32 novih knjig. Potrebno bi biio nabaviti mnogo novih knjig, da zadovoljimo številne čitatelje. Tudi za sokolsko igralsko družino, ki zasluži največjo pohvalo, je poročal br. Turel, ki je obenem vzoren sokolski gospodar. Vrednost inventarja je ocenjena skupno z zemljiščem na 110.000 din. Br. ma-trikar Raner Mirko je podal pregledno stanje članstva, ki šteje 78 članov, 12 članic, moškega naraščaja 29, ženskega naraščaja 24, moške dece 50 in ženske 42. skupno 235 sokolskih pripadnikov. Med člani jih je sedaj 7 brezposelnih.
Blagajna izkazuje 25.997 din dohodkov in 24.513 din izdatkov, gradbeni fond znaša 22.501 din.
Sledile so volitve nove uprave in je bil ponovno izvoljen za starosto naš vedno delavni br. Franjo Špes, v odbor pa še nekaj novih moči, ki jamčijo za dober uspeh sokolskega dela. Župni delegat br. Mohorko je izrekel v imenu župe toplo priznanje vsemu sokolskemu delu, priporočal sokolsko štednjo in želel, da bi se uresničila želja vseh funkcionarjev — dograditev lastne strehe. Pri slučajnostih so se razmotrivala številna vprašanja glede zidave lastnega skromnega doma in je bil izvoljen odsek, ki naj izvede to najtežjo in perečo društveno težnjo. V zavesti, da se bo uresničila ta največja želja tezenskih Sokolov, je bil zaključen občni zbor. Zdravo!
Novi proračun Slovenjgradca
Redni izdatki znašajo 814-211 din in so za 40.721 večji
kakor lani
Staro mestno pokopališče se prazni
Včeraj so izkopali iz grobnice rodbine Pisanec tri mrliče in jih prepeljali na novo pokopališče
Maribor, 20. februarja Staro mestno pokopališče ob Strossmayer-jevl ulici se polagoma izpraznjuje. Nekaj izkopov je že bilo. Sedaj pa nadaljujejo z izkopi onih grobov in grobnic, katerih svojci imajo na Pobrežju že svoje rodbinske grobnice. Tak izkop je bil včeraj dopoldne. Izkopali so tri rak ve iz grobnice rodbine Pissanetz. Ta grobnica je levo pri vhodu na staro mestno pokopališče poleg grobnice \Vuntsam z znamenitim in že s ceste vidnim gotskim spomenikom.
V grobnici rodbine Pisanec so bili trije mrliči in sicer hči Luise Orel, rojena Pisanec, 6. decembra 1871 Umrla je 13. maja 1905- Poleg nje njena mati Marija Pisanec, rojena 13. avgusta 1845, umrla 21. julija 1916, ki oče, oziroma mož slednje Ivan Pisanec. pek in hišni posestnik, rojen 30. marca 1843, umrl 23. marca 1921. Odkritje grobnice in dviganje Se dobro ohranjenih krst ao kmalu končali brez posebnih težkoč. Ne-
koliko bolj kočljivo pa je bilo izpraznjenje vseh treh rakev in prenos vseh treh že v procesu skrajnega razkrajanja nahajajoči« se mrtvecev v skupno, novo. nalašč za to napravljeno rakev. Ta prenos so izvršili pod strokovnim nadzorstvom posebne komisije, ki ji je načeloval mestni fizik dr. L. Novak. Po dveumem delu je bil izkop končan, skupno rakev s tremi mrliči pa so naložili na poseben voz Pogrebnega zavoda ter jo odpeljali na Pobrežje, kjer jo polože danes v rodbinsko grobnico.
Izkop treh rnriičev je privabil seveda več mariborskih radovednežev. Med temi je bilo tudi nekaj takih, ki so z obžalovanjem opazili, da je v rakvi precej dragocene zlatnine (zlata ura z veliko verižico itd.).
Izkopi se bodo sistematično nadaljevali do leta 1941, ko bodo prostor sedanjega starega mestnega pokopališča izročili drugemu namenu.
Slovenjgradec, 20. februarja Te dni je razpoložen na vpogled osnutek novega proračuna za 1.1939/40. Novi proračun je za 40.721 din večji od lanskoletnega in zna5a skupno 814.211 din.
Val redni izdatki proračuna, ki je razdeljen v 17 partij, znašajo 814.211 din. V partijah 1 do 6 so navedeni osebni izdatki, in sicer: osebni izdatki občegra upravnega oblastva (3 uradniki, 1 služitelj) znašajo 74.700 din. V tej partiji pa je zapopadena tudi plača župana in upiavmim odbornikom. Vsi osebni izdatki skupaj znašajo 219.200 din in so za 7.900 din večji od lanskoletnih.
Materialni izdatki za obče upravno ob-lastvo znašajo 37.900 din in so za 4.600 din večji od lanskoletnih. Za osebno in imovinsko varnost je določenih 20.100 din, za narodno prosveto pa namestu lanskih 53.998 din kar 73.763 din. V tej postavki je predvidenih 21.511 din za slovenjgTaško osnovno šolo, 14.740 din za šolo v Sele-Vrhah (povišek 12.040 din), prispevek slo-venjgraškl meščanski Soli 26.889 din. Sokolu in športnim organizacijam 1000 din itd. Velik povišek grre na račun prvega obroka za prezidano šolo v Selah.
Za odplačevanje in obrestovan jo dolg-ov je stavljen v pi"oračun znesek 99.642 din napram lanskim 77.625 din. To postavko je bilo treba povečati, ker so se v letošnjem letu pradriižJla še anuiteta posojila za kopališče in dva kratkoročna posojila. V tej postavki pa ni zabeležen dolg- mestne elektrarne.
Zelo pa so se zniSall v letošnjem letu izdatki za gradbeno stroko in sicer od lanskih 101.000 din na 68.000. Vzrok za veliko znižanje so majhni zneski za popravo cest, ker namerava občina letos najeti večje posojilo, s katerim misli temeljito popraviti vse ceste.
Za kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo so se zvišali letošnji izdatki za 8.000 din na 17.600 din. Za 7000 din je bila v tej stroki povečana postavka za nakup ple-
menjakov. Znižani pa so bili tudi izdatki za ljudsko zdravje in sicer od 16.200 din na 11.458. V letošnjem proračunu namreč odpade že odplačani znesek za izolirnico, zato pa sta vnesena nova oziroma povečana zneska za Zdravstveni dom s Proti-tuberkuloznim dispanzerjem in Protituber-kulozno ligo. V partiji socialno skrbstvo je znesek povečan za 11.000 din na 45.000 din ter gre povišek v prid ubožnemu skladu Približno isti izdatki kakor lani so v postavki za trgovino, obrt, industrijo in turizem, ki znašajo 15.200 din, d oči m so za občinsko gospodarstvo in podjetja povečani za 5.000 din na 195.123 din. Glavni del te vsote, in sicer 163.123 din je namenjen mestni elektrarni.
Poleg precejšnjega povečanja izdatkov pa je v preteklem letu tudi občutno padla davčna moč mesta in sicer od 290.000 na 250.000 din torej za celih 15*^. Zato so morale biti tudi temu primerno povečane doklade od 64<*r na 85%. Te doklade bodo dale skupno 212.891 din dohodkov. Vsi dohodki pa so razdeljeni na 4 partije. Oatale trošarine pa so ostale iste kot preteklo leto in bodo predvidoma dale skupno s taksami 225.213 din, torej 8.644 din manj kot lansko leto. Dohodki od posestev in občinskih podjetij znašajo napram lanskoletnim 323.605 din 356.257 din. Povečanje teh dohodkov gre na račun postavke novega kopališča, ki znaša celih 25.000 din in povečanih predvidenih dohodkov mestne elektrarne od lanskih 270.000 din na 284.570 din. Vsi dohodki skupaj znašajo torej 814 tisoč 211 din.
Mariborske In okoliške novice
šušmarstvo tudi v gradbeni stroki
Oblasti morajo ukreniti vse potrebno, da se izposojanje
firm ne bo vež ponavljalo
Maribor, 20. februarja V zadnjem času se je sprožilo vprašanje šušnuiTstva v gradbeni stroki. Res je, da v gradbeni stroki zelo mnogo šušmarijo. Krivično pa bi bilo, če bi stikali za krivdo saroo med delavci. Res je sicer, da skuša vsakdo, ki gradi, priti čim ceneje do zgradba, oziroma popravila svoje hiše. Radi tega skuša izvesti ta dela z direktno najetimi delavci, ne pa s koncesion iran i m obrtnikom. Misli si pač. da si bo na ta način prihranil vea tasti »ogromni dobiček«, ki ga fcojKsesionirani obrtnik spravi v žep. Ko pa Otpravi končne račun«, pa se lahko prepri-©m <k ga je vse skupaj stalo mnogo več, ir^Ww bi 23 stalo pri obrtniku. Navadno g* noče tega priznati, ker ga je sram. Pre-
priča pa se kmalu, da ima nazadnje delo vsa pokvarjeno, saj navaden zidar na more pač in ne zna dela izpeljati strokovno. Strokovne usposobljenosti v večji iznwi od njega niti zahtevati ne moremo, saj imajo ti zidarji navadno kvečjemu osnovno šolo.
S tem pa, da ti zidarji, šušmarski podjet-liki. prav na debelo in skoro obrtom* &ul-narijo, pa povzročajo ogromno škodo gradbenim naroeiteljem samim, ki jim sicer do-jot material, ki bi se lahko lepo in korist-vo uporabil, pokvarijo, tako da je najradije vse 6-kupaj zavoženo in so potrebna potem nova popravila in drugi nepotrebni »tro-
fla. Veliko škodo p« povzročajo tudi obrtnikom, ki morajo plačevati za svojo obrt velike dajatve, pa rudi delavcem,   ki jim
— Odlikovani. Z redom sv. Save 4. stopnje so bili odlikovani ravnatelj Ivan Prijatelj in profesorji Ivan Mravljak, Gustav Šilih ter Ivan Bogovič.
— Cene na mariborskem trgu. V smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva so v Mariboru veljavne naslednje tržne cene: meso: govedina 6 do 12. teletina 8 do 12, svinjsko mesa s kostmi 10 do 11, svinjsko meso izluščeno 12 do 14. riba 16 do 17, zajec 13 do 14, salo 15 do 16, slanina 14 do 15, pljuča 7 do 8, jetra 7 do 9, rebrca 10 do 12. glava z jezikom 5 do 7, ledvice (kemad) 2 do 3, noge (komad) 1 do 2 din. Zelenjava: krompir 0.73 do 1.25 kg, merica 6 din. čebula 3 do 4, česen 6 do 10, zelje (komad) 0.50 do 3, kislo zelje 3. repa (komad) 0.25 do 1, kisla repa 2, karfijola (komad) 2 do 8, kg 5 do 8. ohrovt (komad) 0.50 do 2, zelena (komad) 0.50 do 3, endivija (komad) 0.50 do 2, dalmatinska kg 6 do 10, radič kg 8 do 10, koleraba (komad) 0.25 do 1, redkev (komad) 0.25 do 1. Sadje: jabolka 4 do 6, suhe slive 8 do 12, celi orehi 10, luščeni orehi 30 do 32, oranže 0.75 do 3, limone 0.50 do 1. 2ito: (za liter) pšenica 1.75, rž 1.75, ječmen 1.50, koruza 1.25 do 1.50, oves 1, proso 1.50, ajda 1.50, proseno pšeno 3.50 do 4, ajdovo pšeno 3.50 do 4, fižol 2 do 3.50. Ribe: morske ribe od 11 do 34 din, morski raki 34 din za kg. Mlečni izdelki: smetana (liter) 7.50 do 10, mleko 1.50 do 2t surovo maslo kg 24 din, čajno maslo 28 do 30, domači sir 8 do 10, jajca (komad) 0.50 do 0.75, kuhano maslo kg 30 din. Perutnina: kokoši (komad) 20 do 28, par piščancev 22 do 60, gosi (komad) 38 do 45, purani 35 do 75, race 20 do 22. Domači zajci 5 do 20 din za komad.
— Mariborsl humor. A. (znan mariborski javni delavec) pravi B-ju, vodilnemu članu tuk. Glasbene matice: »Zal mi je, da me ni bilo zadnjič na matičnem koncertu. Slišal sem da ste lepo peli. Pa ponovite koncert. Jaz se ga udeležim, pa tudi nekaj mojih znancev.«
— Ubogri otroci. V včerajšnji številki smo poročali o tragični smrti delavca Jožefa Tersa. Nesrečni pokojnik zapušča poleg žene štiri nepreskrbljene otroke, ki z njihovo bridko usodo vsi toplo sočustvujejo.
— Izgubljen poročni prstan. Od glavnega kolodvora do Zadružne gospodarske banke je neka oseba izgubila poročni prstan z vgraviranim datumom 26. XII. 1937. Najditelj dobi nagrado.
— Naši železničarji. Pišejo nam: »Včeraj v ponedeljek smo spet »pavzirali«. Tako pravimo, če neprostovoljno počivamo in nič ne zaslužimo. To je za nas veliko zlo. Bilo bi zanimivo ugotoviti, kdo je glavni krivec. Teh »pavziranj<- pa še ni konec. V marcu bodo še tri. Ubogi družinski očetje, uboge rodbine železniških delavcev!«
— Materinski tečaj. V nabito polni dvorani Ljudske univerze je predavala dr. Prijateljeva o zunanji negi mladega telesa in zdravi kozmetiki. Njena izvajanja so zbudila toplo zanimanje zbranega žen-stva. Jutri v sredo predava P. Hočevar-jeva o delu žene za ženo in otroka.
— Pod razvalinami koce. V Dobravi, kjer imajo svoje hišice marljivi ljudje, se je pripetila redka nesreča. Ivan Pipenba-cher si je v bližnji gošči sam gradil svojo kočo. Sosedje in otroci so mu pridno pomagali. Ko pa je ostal sam pri svojem delu, se je vsa 6 m dolga in 4 m široka ter že z opeko krita stavba porušila. Pokopala bi ga pod seboj in bi bila smrt neizogibna, ko bi se ne bil — sam ne ve kako — v zadnjem hipu rešil skozi okno. Ni pa mogel stopiti več na noge. Prenesli so ga v bližnje stanovanje, vsega potol-čenega.
— Strel v glavo in v trebuh. V tukajšnjo bolnico so pripeljali 291etnega po-sestnikovega sina Ivana Grabovška od Sv. Barbare v Slovenskih goricah. Ko se je snoči vračal po cesti domov ga je ustavil 181etni posestnikov sin Franc Bračko in dvakrat streljal nanj. Ena krogla je Grabovška zadela v čelo, druga pa v trebuh. Njegovo stanje je brezupno.
— Napad iz zasede. Na 241etnega po-sestnikovega sina Leopolda Goričana iz Dračje vasi 35 je v zasedi počakal neki moški, planil nanj in ga napadel z nožem. Prereza! mu je žile v zapestju. Goričan se je moral zateči v bolnico.
— Zadnji dan razstave osnutkov spomenik kralja Aleksandra I. bo v aredo
22. t m. od 9. do 17. Razstava je v mest-I nem gradu, vhod iz Grajske ulice.
— Iz bolnice. Bolni&ka dnevničarka v tukajšnji bolnici Prida Beloglavec je imenovana za zvaničnleo v III. položajni skupini. Upokojen je višji policijski strajfeiik Anton Zajec pri predstojništvu mestne policije.
—Nagia smrt V ftmartnem na Pohorju je bil 35ietni šolski upravitelj Jurij Toma-žič v Jermanovi gostilni. Družba je bila v najlepšem razpoloženju, ko ae je To-mažič nenadno onesvestil in padel pod klop. Prenesli so ga v njegovo bližnje stanovanje, kjer je kmalu nato umr\ Ugotovili so, da ga je zadela srčna kap.
— Sneg v Mariboru. V Mariboru in clko-lici je danes ponoči snežilo in tudi davi je naleta/val precej moker sneg, ki se je oprijemal streh, na cesti pa ni obleži 1.
— Enodneven   kletir>ki tečaj
ra v začetku marca tukajšnje Združenje gostinskih podjetij.
_ Nova po*»iojanka Zvese Maistrovih
borcev. V nedeljo se je vršil pri Sv. Vidu pri Ptuju ustanovni občni zbor o 'seka Zveze Maistrovih borcev, katerega se je udeležilo lepo število tamošnji!"! Maistrovih borcev. Občni zbor je otvoril |n vodil predsednik pripravljalnega odbora tovariš M.'slovič Franjo, kovaSki mojster iz L;.'-cove vasi, ki je V lepih besedah pozdravil navzoče, zlasti delegate centrala-u r.llv -ra tov. Guština Cvirna, dr. Irgoliča in Cimermana, ki so potlali poroCila o dose-danjem Zvezineni delovanju in korakih, ki jih jo Zveza podvzela. na merodajnili stih za dosego doorovoljstva, Nato jc bila izvoljena reprezentanca in sicer za predsednika odseka tov. Mislovič, kovaški mojster iz Lancove vasi. tajnika tov. Vaupotič Ivan, posestnik iz Tržen, za blagajnika pa tov. SmigOO Jožef, gostilničar in posestnik iz Tržiča. Po iz.vršenih formalnostih se je predsednik tov. Mislovič zahvalil za udeležbo navzočim s pozivom, da gojimo med seboj tovarištvo in da poživljamo zlasti med mladino Maistrov duh,
— Beg... Pred mariborskim malim kazenskim senatom bi se moral včeraj zagovarjati 441etni trgovec z živino Josip Prah iz Morja pri Framu in sicer zaradi neke goljufije. Praha pa k razpravi ni bilo. Pobegnil je namreč z družino vrea preko meje.
— Razne novice. Z lestve jc padel slikarski vajenec Ivan Gajšek iz Moč in si pri padcu zlomil desnico« — Svetolenar-ški orožniki so odkrili ob priliki hišne preiskave pri delavcu Fricu Kukovcu v Zg. Zerjavcih pravcato zalogo municije in krc-silnih kamenčkov. V ozadju so tihotapski posli. — Na poti v cerkev jc padel 161et-ni hlapec Martin Lesko var iz Ciringe pri Svcčini. Obležal je z zlomljeno levo nogo. Zdravi se v bolnici. — Na pod stanovanjske hiše v Maistrovi ulici 6 J se splazili tatinski zlikovci in odnesli klobase, čevlje in druge predmete. S podstrešja na Frankopanovi ulici 57 pa so ukradli razne predmete v vrednosti okoli 1700 din. — 251etna Ljudmila Voglar-jeva iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah je padla na cesti in si zlomila desnico. Zdravi se v bolnici. — Mlinarju Viktorju Fišingerju z Janževega vrha je izginilo iz skladišča na brezenski postaji 8 vreč koruze v vrednosti 1260 din. Pri preiskavi so ugotovili, da je koruzo odpeljal domači hlapec Alojzij K., ki je prodal koruzo za nizko ceno. Tri osebe so ovadene državnemu tožilstvu.
— Pri mestnem vojaškem uradu so točno razvidni pogoji glede oddaje brivnice v zakup v tukajšnji šoli za rezervne oficirje.
— Iz mariborskega društvenega življenja. V ponedeljek 27. t. m. ob 18.30 bo v mali dvorani Narodnega doma 20. redni letni občni zbor narodno železničarskega glasbenega društva »Drava«.
— Odprta noe in dan so groba vrata. V splošni bolnici je umrl zasebnik Mihael Teles, star 76 let. V Jan Kolarjevi ulici 2 je umrl slušatelj prava Franc Gselman, star 26 let. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje.
— S konja je padel 311etni Ilija Lake-šič in si pri padcu zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
— Igralne karte. Finančni organi kontrolirajo gostinske obrate glede igralnih kart vseh vrst Zaplenili so po nekaterih gostilnah precej nežigosanih igralnih kart. Globa je v teh primerih precej občutna.
— Športne novice. V nedeljo 26. t. m. se prične pokalno tekmovanje LNP. Na sporedu sta dve tekmi ,in sicer SK Železničar : SK Slavija in ISSK Maribor : SK Rapid. Obe tekmi bosta na stadionu SK Železničarja.
Mariborsko gledališče
Torek,  21.  ob  20.:  Vse za dalo. Znižane cene.
Sreda, 22.: Zapito.
Četrtek, 23. ob 20. Na ledeni plošči. Red A.
★
Pustna predstava v mariborskem gledališču. D revi na pustni torek ob 20. uri se ponovi nadvse veseli in zabavni Gorin-šek-Jirankov operetni šlager »Vse za šalo« Veljajo znižane cene. Prihodnja operna premiera v mariborskem gledališču pod vodstvom kapelnika Herzoga in v Skrbin-škovi režiji. Smetanova večno mlada »Prodana nevesta« bo v kratkem.
Tihotapske zgodbe
Maribor, 21. februarja Na cesti v Limbuš: je ustavil &tnainik 31-letnega Franca Tajšmajstra iz Studencev. Pri telesni preiskavi so našli pri njem 23 škatlic in 36 zavojčkov saharina. Nato so napravili pri njem na domu hišno preiskavo in so našli več zavojev igralnih kart, ki so bile seveda vtihotapi j ene.
Davi ob 4.30 pa je opazil stražnik na Glavnem trgu sumljivega moškega, ki je nesel težak nahrbtnik. Ko ga je vprašal, kaj ima v nahrbtniku, je neznanec pobegnil. Tekel je proti državnemu mostu, stražnik pa za njim in ga dohitel pri železniških zapornicah na Tržaški cesti. Nahrbtnik je bil poln saharina, bilo ga je 11 kg, poleg tega več tisoč kresilnih kamenčkov, več ducatov vžigalnikov, veg paketov cigaretnega papirja itd. Tihotapec je 28-letni vrtnar France Vrbovec iz Ljubljane, Miklošičeva cesta 28. Pred dnevi je bil v Nemčiji, od koder je tihotapsko blago spravil čez mejo v Jugoslavijo in ga zdaj skuhal razpečati. ?len policije je bogat, a kazen bo izdatna. Iver je zakon o tihotapstvu zelo strog.
Naročajte, Čitajte in Urite
»Slovenski Narod«!