218. Številka._Ljubljana, v sredo 23. septembra 1896. XXIX. leto.
SLOVENSKI MOD.
Uhaja vaak dan ■▼eter* urimii nedelje ia praznike, Ur velja po poŠti prejeman ca avstro ogerskt deSele ia vse leto 15 g Id., s& pol leta 8 gld. ca Četrt leta 4 gld., sa jeden lati 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., ia četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa  bo po 10 kr
na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Za t nje deželo toliko »ofl, kolikor poštnina snafia. Za os na m Is plačnje se od Stiriatopne petit-vrato po 6 kr., če te oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če m dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je na Kongresnem trga St. 12. Dpravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari.
»Katoliška" skrb za kmeta.
„Katolička" stranka se običajno dela za veliko prijateljico kmetov, posebno ob volitvah. Seveda kmetje to verjamejo,Tker imajo premalo priložnosti, da bi zasledovali postopanje svojih zastopnikov v državnem in deželnem zbora. To, kar povesta jim .Slovenec" in „Domoljub", je tako pomaukljivo in zavito, da bi Se bolje inteligenten človek ne mogel iz tega izluščiti resnice, ako ne čita drugih glasil, katera stvar kažejo v drugačni in jasnejši luči. Posebno ob volitvah so gospodje kar prekinjeni ljubezni za kmeta.
Tudi sedanji kandidat škofovega kaplana za državnozborakega poslanca se je postavil na to stališče in v svojem „programu" vzdihnje, da je na kmetijskih posestvih v Avstriji 3000 milijonov gld. dolgov, od katerih je treba na leto plačevati 180 milijonov obrestij. Iz tega sklep« ta kandidat, kako slabo je stanje avstrijskega kmeta. Vesela prikazen to gotovo ni iu prijatelji kmetov že gotovo pre migljajo, kako bi kmeta rešili teh dolgov, katerih posledica so mnoge tksekutivne dražbe. H-ri pa moramo, da samo te številke še vender ne kažejo v nobeni jasnosti, kako je v resnici gospodarsko stanje kmetov. Kajti vedeti je treba, čegav je pač tisti denar, ki je na posastvih uknjižen. Na Kranjskem in tudi v mnogih dragih deželah je to večinoma kmetski denar, meščani imajo jako malo posojenega na kmetskih posestvih. Prebivalci naših manjših me*t so pa tudi največ kmetje. Kmet največkrat denar posojuje kmetu. Zadnji Čas ga pa posojnjejo tudi hranilnice in posojilnice, ki zopet denarne uloge dobivajo največ iz kmetov. To se lahko vsakdo prepriča pri teh zavodih. Zato so pa gori omenjeni kmetnki dolgovi na drngi strani zopet kmetsko premoženje.
Drugače je pa seveda v deželah, kjer le trgovci in podobui ljudje denar posojujejo kmetu, kakor je v Galiciji. V Galiciji ima denar skoro aamo žid, ki ni kmet.
Vzlic temu pa moramo reči, da razmerje, po katerem je toliko dolgov na kmetskih posest\ ih, ni normalno, kajti bolje je, da so vsi posestniki v dobrem stanju, kakor da so nekateri zadolženi, drugi pa jako premožni, da ne rečemo bogati.
Pred sezono.
H.
Za prihodnjo sezono sestavljeni program je kaj raznovrsten in smo ž njim lahko zadovoljni.
Sezona se otvori z izvirno slovensko dramo „Iz osvete", katero je spisal prof. Fantek. Drugo izvirno delo je OgrinČeva popravljena igra .V Ljubljano jo dajmo". Tudi slovanski drami se je posvetila velika skrb, v prvi vrsti seveda češki. Predstavljali se bodeta dve ljudski igri „ Vojnarka" spisal A. Jirasek in „Marinka Valkova", spisal Fr. Ks. Svoboda, kateri igri je lokalizoval prof. Fantek. Nadalje sta se pripravili drami „Krivica", spisal I. Ililbert in „ Vešča", spisal I. Kvapil ter Vrchlickega komedija .Osveta Katulova*.
Tudi klasična dela se niso prezrla, kakor pričajo imena Sohiller, Moli&re in Scribe, a zastopana je tudi moderna drama in aicer po znameniti Su ■ dermannovi igri „Dom".
Vodstvo je poskrbelo tudi več dobrih veseloiger, a pripravilo j« tndi nekaj bark ■ petjem in
Kako pa bi se to doseglo, o tem nam klerikalni kandidat ne pove ničema v svojem programu. S samimi posojilnicami ne bedo mogoče, kajti posojilnice jemljo tudi obrest', dolgovi pa največ tudi ostanejo. Pomen posojilnic se ne da tajiti, ker }o-magajo kmeta dobiti pod ugodnejšimi pogoji dobiti denar na posodo Toda radikalno zdravilo za vse težave našega kov ta pa niso.
Da se prepreči propad kmetskega stanu in pa jedenkrat poplačajo sedanji zemljiški dolgovi, je bil minister Falkenhayn predložil državnemu zboru predlog") o kmetskih zadrugah Ta zakon je bil posebno dober zaradi tega, ker je bil ž njim združen zakon o rentnih domovih. S tem zakonom bi ee bilo doseglo, da bi se kmet, ki je zadolžen, ne bil mogel zapoditi od hiše, kakor se sedaj večkrat zgodi. Posestvo njegovo bi se bilo ohranilo rodbini. S časom bi se tudi dolgovi bili na poseben način poplačali. Toda kdo je pokopal ta zakon ? Mari ne stranka, h kateri se prišteva Slovencev" kandidat? Omenjeni zakon židovskim liberalcem ni ugajal, ker bi bil naredil konec špekulaciji z zemljišči in ž njimi se je združila konservativna ali katoliška stranka, da so le vrgli Taatfejevo vlado, ko je ravno hotela nekaj ki./enitega storiti za kmeta.
Kmetske zadruge se bodo sicer upeljale, kajti tudi sedanja vlada jih je vzprejela v svoj program, toda najboljši dal odpade, namreč načrt o rentnih domovih Brez tega bode ves zakon jako dvomljive vrednosti in morda ne bode kmetom dosti več koristil, kakor koristijo obrtnikom obrtne zadruge. Posebno, ker že čujemo bal iz katoliškega tabora glssove, naj bi se iz predloženega načrta izločila določba, da se smejo zadruge udeleževati javnih zalaganj. To namreč ni po volji nekaterim katoliškim veleposestnikom, ki se pečajo s takimi zalaganji. Dvomiti tudi nikakor ne moremo, da bodo naši »katoličani" na Dunaju tudi v tej stvari glasovali s konservativnimi veleposestniki, ker dosedaj so vselej tako storili. Naša katoliška stranka se namreč ne sme po tem soditi, kar pišeta „Slove-nec" in „Domoljub", pa tudi ne po tem, kar go vore klerikalni agitatorji po shodih, temveč po njenem delovanju v državnem zboru.
V kranjskem deželnem zboru je o svojem času bil predlagal gospod poslanec  Hribar,  da se
jedno OfTfubachovo opereto, v kateri bode glavno ulego kreirala gospe. Polakova.
Operni repertoir se je pomnožil z nekaterimi priznanimi deli svetovne operne literature. Vodstvo je vzprejelo v repertoir tri slavne laške opere, o katerih je upati, da bodo občinstvu tako ugajale, kakor „Trubadur", in rusko opero CajkovHkega „Pikova dama", katera je našla pot na vsa velika evropska gledališča. S posebnim veseljem smo pozdravili vest, da se letos in sicer Že v prvi polo vici sezone priubčita dve izvirni slovenski operi, Foersterjev „Gorenjski slavček" in Parmova .Ksenija".
Ta repertoir je vender tako raznovrsten in tako bogat, da v naših razmerah boljšega ne moremo želeti niti — pričakovati. Ako se vodstvu posreči, da spravi vsa ta dela na oder in to v dostojni obliki, priznal bode vsakdo, da se je mnogo storilo, da je naše gledališče zopet napredovalo.
Glede osebja je bilo vodstvo primorano poskrbeti za nadomestilo za nekatere moči, ki so po* iskale drugod angažma.
Osobje drame je isto, kakor lani, na novo pa je angaiavan goap. Josip Pavlova ky in sicer kot
osnuje kranjska hipotečna banka. Namen te bank~ bi bil polagoma uničiti te grozne kmetske dolgove. In kdo se je oglasil proti taki za kmeta koristni napravi? Tista kmetoljubna stranka, katera danes hore imeti dr. Šušteršiča za državnega poslanca. Stvarnih razlogov niso vedeli navesti, temveč stvar so preprečili samo zato, ker jo je predlagala naša stranka, morda pa tudi zato, ker bi nekateri premožni njih somišljeniki težje mogli posoditi denar na dobre obresti.
Da Hribarjev predlog ni bil slab, kaže že to, da so v koroškem deželnem zboru, ko je šlo za osnovo take banke za to glasovali tudi konservativci s škofom Kalinom vred, če tudi so stvar sprožili liberalci. Seveda naši katoličani se ne morejo popeti na tako nepristransko stališče, kot se je celovški knozoškof. Njim je pobijanje narodne stranke in lastna gospodstvaželjnost več nego blaginja slovenskega kmeta. Iz povedanega pač vidite, kakšni prijatelji kmeta so naši katoličani in toliko bodete koristili kmetskemu stanu, ako volite kandidata te stranke.
V IJ ii h 1J rt ii J. 23. septembra.
Mladočehi mislijo iz svoje Brede izključiti dr. Vašatvja. Ta mož po raznih shodih zabavlja zoper mladočeški klub, in se ne ozira ni<* na njegove sklepe. Dokler so Mladočehi bili v najodločnejši opoziciji, je bil Vašaty na pravem mestu. Sedaj, ko pa Mladočehi, kakor vsaka resna stranka, morajo gle« dati, da dobe kak upliv na vlado, pa jim Vašat y delo samo Oiire. VaŠaty se pač nadeja, da bode vse Cehe nahujakal proti mladočeškemu klubu, a se močno moti. Narod se za njegovo hujskanje ne bode dosti zmenil. Ostal bode Vašaty osamljen in se bode moral v kratkem i lati ali pa umakniti se iz političnega življenja.
Novi uspeh protisemitov. V okraja Josef-stalt na Dunaju je voljeno v okrajni odbor šest protisemitov. Liberalci se volitve niso udeležili. Li-beralci niso imeli dosti upanja, da bi zmagali. Poleg tega pa mislijo, da bodo protisemitje se jeli prepirati mej seboj, ko bodo jedenkrat sami v zastopib. Mej krščanskimi socijalisti in nemškimi nacijonalci ni prave jedinosti. Vkupe hodijo le zaradi tega, ker sicer bi jih v kakem okraju utegnili izriniti liberalci.
mladostni ljubimec. Go*p. Pavlovsky je bil doslej angaževan v Pragi in sicer dve sezoni na vino-hradskem gledališki in jedno sezono na libenskem gledališu, vrh tega pa na ljudskem gledališča ravnatelja Antoša Ftide ter v raznih ulogah dosegel tako lepe uspehe, da ga je kritika hvalila kot jako nadarjenega igralca in mu prorokovala lepo umetniško karijero.
Pri operi so bile potrebne večje premembe, a Že sedaj se lahko reče, da letošnji ensamble ne le, da ne bo zaostajal za lanskim, nego ga bode še nadkrilil.
Da bode mogoče hitreje preminjati repertoir, angaževalo je vodstvo za letos dva prva tenorja gg. Binderja in Rankoviča.
Gosp. Binder je učenec veleuglednega profesorja ti rejci ja v Brnu, pri katerem se je več let skrbno pripravljal za operno karijero. Sodeloval je pri mnogih koncertih in obudil občo zanimanje tako, da je bil I. 1895. povabljen, naj poje za skušnjo pred ravnateljem Jabnom in kapelniki dunajske dvorne opere. Ti strogi sodniki so ae o njegovem glasu in o njegovi pevski izurjenosti izrekli jako laskavo in mu priporočali, naj ai pridobi nekoliko
Tega se pa seveda boje Dr. Lueger si grozno prizadeva, da obrani jedinost in se ob vsaki priliki kaže nemškonerodnega.
Nemški mestni ahod V nedeljo je bil v Toplicah na Češkem shod dedkih Nemcev. Shod ja sklenil neka- resolucijo*, v kateri zahteva razdelitev Češke in napoveduje hod boj proti vsakim češkim poskusom razvijati svojo narodnost v nemškem ozemlju. < 'h hrli se pceti v resoluciji sami Čehom, vendar se v njej naglasa, da ni resnica, da bi bili Čehi zar- s zatirani. Posebno naglasa, da nemški del dežele ima biti nemšk. Shod je sklenil z vsemi silami se upirati osnovi čeških šol v nemškem delu dežele in osnovati poseben narodni zaklad, iz katerega se bode podpiralo nemško delovanju proti Čehom.
Mirovni kongres sj je odločno izrekol proti dvoboju, ki se ne ujema s kongresovimi načeli. Člani kongresa naj torej delajo na to, da dvoboj v njih deželah preneha in se uvedejo najstrožje zakonite določbe proti in mu. Seveda kengresova resolucija ne bode nič pomagala Podobnih revolucij se jO že po različnih drugih shodih več sklenilo, a se niso izvršile — Mirovni kongres je pa e svojimi načeli s?»ro prišel v navzkrižje. Sklenil je namreč, da naj v* b>v!asti z vso odločnostjo postopajo proti Turčiji zaradi klanja v Carigradu, torej naj z voji o napadejo Turke Celo člani mirovnega kongresi tudi brez fojne ne izhajajo.
Armenci v Carigradu. Turški drž*voiki bi radi svetu dokazali, kako so zadovoljni Armenci s sultanovo vlado, Pripoveduje se, da so cargrajski Armenci izročili velikemu vezirju adreso, v kateri izražajo r.vestobo in udano&t vladi in se zahvaljujejo za rcnoj;e dokaze sultbuove pravičnosti in milosti. Na adresi je 130.000 podpisov, Moogo podpisov je seveda p »narejenih. Diugi so se pa pridobili s prstenjem. AJieso je napravila policija in potem so Šli Ž njo od hiše do hiše in pretili z zaporom slednjemu, kdor o bi hotel podpisati. Na adresi je podpisano celo več Armencev, kot je odraslih ar menskih molkih prebivalcev v Carigradu. Podpisovali so tudi otrobe in ženske.
Ustaja na Filipinih Narodna jeza obrača se v prvi vrsti preti duhovščini. Na Filipinih je polno samostanov, kakor v Belgiji. Ti samostani mnogo stanejo delalo, koristilo pa n č ne. Ustaši so oropali več samostanov. Š -st menihov so pobili, kacih 30 se jih pogrela, drugi so ubeŽali. V pokrajini Cavite so turaši dobili že vsa mesta v svoje roke. FdipinsLe otoke bi bili Španci lahko obdržali, da prebivalstva niso preveč molzii in da ondu absolutno ne vlada dnhuvšč-na. Sedaj bo ie pa težko jih obdržati.
Svetce a sedemdesetletnica.
(Jzv. ilopia.)
Redka a'avnost praznovala se je dne 19 in 20. t. m. v Litiji. Velezastužni starosta nadih narodnih bojevnikov, Luka Svetec, c. kr. notar v L-tiji, bivši državni in dež- Ini peti., ustanovitelj družbe sv. Cirila m Metoda, p-eaMj itd, itd., obhajal je hvojo sedemdesetU-tuito Od vdeh stranij slovenske domovini prihiteli so rodoljubi in rodoljubinje, da pričajo u ornemu slavij« u«uu o hvaležnosti sloven skega n > oda. Prelepi s j bdi trenutki, v katerih se je izraževala hvaležnost, spoštovanje in občudovanje do možr, d'bijočega že toliko desetletij v blagor predrazega   n iroda.   Tacoga   narodnega praznika
igralske rutino, potem da se mu odpro vrata prve nemške < pere.
Poleg g. Binderja je angaževan kot prvi tenorist g. Baškovič, kateri je z odliko zvrnil »Glasbeni zavod" v Zagrebu in v zagrebškem gledališču nastopil v operi K gol't to z velikim uspehom.
Novi basist g. Fedi cz k o vv s k i je znan izza časa, ko je bil prvič član naše opere. OJhkoval ae je kot pevec in igralec ter si pridobil eplošne simpatije občinstva.
Kot altistinja je angaže/ana goepč. Fet torova, gojenka pevske šole gospe Blodkove v Pragi, za manjše partije pa sta angaževani gospč. M u -si lova, učenka pevske šole g. Pivode in kapelnika Angerja v Pragi, doslej član Narodnega gledališča v Pragi, in gospč. Kaurova, učenka gospe Blodkove, katera je bila jako priljubljena pevka vino-hradskega gledal.Šča in gledališča v Plznu.
Kolikor smemo soditi po skušnjah, moremo reči, da je vodstvo gledališka sestavilo tako za opero kakor za dramo ensemble, kateri bode zadoščal vsem opravičenim zahtevam ia od katerega smemo pričakovati pravega umetniškega užitka.
skromni trg Litija seveda še ni videl in redki so taki prazniki sploh v življenji narodov.
Prekrasna bila je prva točka svečanosti, to je bakljada in serenada zvečer dne 19. t. m. Ob 7. uri dospeli so gostje ia Ljubljane, zlasti »lavno pevsko društvo „Ljubljana", s i>evovadjj<-ra g. prof. Orbita*, in ob V«9- uro gostje z nasprotne stiart* zlasti vrli „Sokol" zagorski, nad 40 udov, vsi v dtnštven* opravi, z godbo »a čelu. Te eeetdce slavijea^eve pe-adravil je na postoji 1 tijski slavnostni odb >r, potem pevteko društvo „2.*cnu iz Šmartns, gasilna dfcuetva smartniško in litijsko z lampajoni, ter množica oh* činstva. Po navdal nem pozdravu d, oUb častilcev, zlasti vrlega zagor-k g* „Sokola", uvrstila so ss društva in drugi g< stje v red po določenem programu in potem - mu šli mej pokanjem topičev v Litijo in eicer v sledečem redu: oddelek gasilnega društva litijskegt z lampijoni, godba z baklouosci, „Sokol" zagorski, društvo „L;ubljanaa , društvo „Zvon", gasilno društvo Šcnartusko, oddelek gasd. društva litijskega m deputacija „Zaveže slov. kolesarjev na čelu g dr. Jus. K-.i:iar, vsi z bakljami uli lampijoni.
Litija je bila prekrasno razsvetljena in okin-čana. Pred elavljencevo Inšo r zvrstila so se društva v polukrog Sveta tibota vladala je navzlic mnogobrojni množici, ko so vrli pevci društva »Ljubljane" zapeli. Ko se prikaže gospod Luka S v e t e c pri oknu, zadoni mn gromoviti nž<vioa in „slava*. Z r od svitlobe, zlasti lepega uaietalnega ognja, žari se na daleko in osvetli tudi obličje slavljenca, stoječega solznimi očmi pri okoju. Prekrasno je bil videti cel ta prizor in marsikomu igrala je navdušenja solza v očesu in ginjen gledtd je spoštovani alavijenec s svojega, ok'»a na udane mu, uuvdiiKeue častilce. Posebnost setenade bda je pesem „Sebt" (besede slavljeočeve), zložena nalašč za ta večer, katero je pelo šm*runiko pevsko društvo „Zvon" prekrasno. Po eerenadi poklonila se je gospodu Svetcu deputacija Zaveze slov. koledarjev i<« zagor skega „Sokola", katera društva sa drugi dan slavnostnega banketa nista mogla udeležiti, pred hišo pa so orili navdušeui „živio*- in „slava" klici. V piejšnjem redu cdšh je potem bakljada na vrt go stilne „pri Fortuai", kjer se je razvila prijetna zabava; igrala je godba ia pevaka društva odlikovala so se izjornim petjem. Predsednik slavnostnega od bora gosp. Ivan Gregorčič, napil je navdušeno a v/u, i m in vstcemu sijalo je raz lica pravo navdušenje.
Drngi dan, v nedeljo opoludue pripeljala sta
• I k. od jedne tu druge strani množico slovenskih odhčnjakov, katere ko dumačm'> na kolodvoru pre srčno pozdravljali.   Idoče v trg je pod slavolokom pri S vvskem n»o»tu pozdravil še posebe litijski župan g Jot. Damjan.
Pred banketom so se gospodu Svetcu na njegovem domu in vzprico gospe soproge predstavljale deputacije, katera je „Slov. Narod" že naštel. V imenu državnih m deželnih poslancev («rg. Kob'ar, Kušar, GlobotniL, Hc.bar, dr M-o on, dr. Tavčar) og 'voril je elavtjenca g cea. sve nik M u r u i k , v imenu obč. svetovalcev ljubljanskih (bi'o jih je dei*et) gosp župan Hribar, v imonu notarjev g. Globo č n i k , v imenu narodnih dam go^pa dr. Tavčarjeva, v imemi zvrševaluega odbora narodno Htranke g. dr. vit. B I e i w e i s T r s t e n i š k i in v imenu družbe sv Cirila in Metoda g. prof. Tomo Zupan Odgovarjal je g. S v e t e c vsem doputa cijam gi njeni1 g* srca in vzpodbujajoč k nadalujemu narodnemu delu. Nas ednje deput icje so M slavljencu
* kupno poklonile. Utzun konških in -'ai t .k Slovencev bili so tndi goriški Slovenci zastopani po uredniku g. Gibrščku ia uačelniku divaftke postaje g Planincu. Z»etop»li ao nadalje : M o c < Slovensko g dr. Požar, ljub!jnuyko čitalnico gg dr. vit. Blei-weis in E L .h, ljubljanski ,Sohol" 7 članov s starosto g dr. Tavčarjem, društvo „Pravnik1* g. dr. Majaron, P<satel|ako društvo g. prtf. Rutar, Slov. učit društvo g. Dimnik in društvo „Savo" dva akademika. Oaobito zadnje imenovano društvo je g. sp. Svetec iskreno in srčno pozdravil. — V vzpiejemni sobi je bil na ogled krasni album s fotogafijami šestdeset zastopnic žemsk h podružnic sv. Cirila in Metoda.
K banketu na to se je zbralo nad 200 nde-ležnikov v nalašč za to prirejenem Šotoru na dvo rišči goetilnice npri Portuni". Bdo je to nenavadno lepa družba gospej, gospodičm, gospodov iz rasnih stanov in stranij, kakor tudi najboljših posvetni!) veljakov iz L tijs in okolice. Ko je vstopil gosp. S v e t e c , vstala je cela družba in mu zaklicala kakor iz jednega grla: „Živio!* Vrsto napitnic je otvoril načelnik slavnostnega odbora g Gregorčič, ki je nazdravil vsem gostom. Za tem vstal je g. dr. vitez Bleivveis-Trsteniški in v daljšem, večkrat s splošnjim odobravanjem pretrgauena govoru proslavljal g. Svetca. Dajal je mej drugim : Svetčevo delovanje ie odprta knjiga. Že v začetku deželnih zborov je Svetec poleg očeta Bleiweisa, Toma na in Gosta v prvi vrsti s prepričevalno blago besedo zastopal narodove pravioe. Svetec je bil Bleivveisov najboljši tovariš in pravi saveznik. Neprestano do I. 1896. je v deželnem zboru deloval kakor v političnih, tako tudi v gospodarskih stvareh, vedno kremenit značaj. I u takega moža je najnovejša stranka vrgla iz rela, potem ko ga ni bila megla pridobiti zase v ta namen, da«bi zatajil stara, narodna načela. V deželnem zboru so ga nadomestili
z ničlo. Primerja Svetca s Tellom, ki se ne da pri-pogniti Geaslerjevemn klobuka pred Škofijsko palačo ljubljansko. „Svetec naj živi!* — Veliko navdušenje je zavladalo vsled te primerne napitnic« in vsi ndeležniki so hiftli ttfcmt s slavfeencem. r
Crospod Luka Svetec se j« na. fe? zahvaljeval % govoru, kateri je bil včeraj priehća* v .81. N ; Ni treba omenjati, da je vse občjjaaAvo. aekake željno poslušalo a tihim ponosom govorečega prvckoritelj in ss veselilo poštena besede iz poštenih ust
Naslednjih napitnic vsebino naj le ob kratkem omenimo Potem ko je g. dr. Danilo Majaron nazdravi! gospej soprogi in celi obitelji slavljenčevi, napili so zopet g Sveten^ in sicer: g župan Ivan Hribar v W)enu občine liubJjauuke, spominjajo na čase, ko je bil Svetec kot narodni mučenik iz meatna službe odpuščen; g. prof. Tomo Zupan v imenu C ril Metodove družbe, poudarjajoč, da je Svetec družbi ustanovitelj, 11 let podpredsednik, ki se je vozil vallo starosti k vsaki seji (okolo 100 jih je bilo) iz Litije v Ljubljano; g. prof. dr. L. Požar v imenu „Matice Slo ven site", češ, da je Svetec deloval na vseh poljih po vzgledu prvih rodoljubov, ki so morali bdi vsak za voe, bil torej tudi pisatelj in pesnik, soustanovnik Matice in 31. leto njen odbornik, sploh v*dik kos domače kulturne zgodovine; g. DrBgotin Hribar iz Celja, ki je v imenu štaiersk>h Slovencev pozdravljal Svetca kot sodruga Trstenjakovega in izrekel željo, da bi se kranjski z:*slepljenci spokorili; g. Ga-bršček iz Gorice, prot^stujoč zoper novodobna apostole jese in sovraštva, ki mečejo v blato vnako narodno ime iu ki bi takisto vrgli tudi očeta Blei-vveisa, ako bi še živel in pozdravljajoč Svetca v imenu slovenskih zborovalcev pri Komnu; g. Vekoslav Legat iz Celovca, ki je izražal uajprisrčnejš« voščila iz zatiranih krajev in prosil pomoči za koroške Slovence, češ, ako meja pade, zamre tndi sreda; g. notar G o gol a v iraeuu stanovskih tovarišev. Govoril je nad«lje g Franjo Hren, ki je kot sosed na Ponoviči zahvaljeval slavnostni odbor za veliki trud in napil njemu, kakor tuli Ltijč-anom- Mej banketom eo je d*>k!»mova!a slavnostna Gregor Č i č e v a pesen. To je dalo povod d*-ž. poslancu g. Koblarju , da je vstal in po jedrnatem govoru vzkl»ki>il: Gregorčič „redivivus" nsj živi I — Nspo pisno navdušenje je jbndila t* napitoica. Spominjal se je potem g. dr. Iran Tavčar z vznesenimi bo sedami rojstuega kr**ja S'etčevga in pozivi;I, naj se i'.praznijo čaše v stavo domovini slovenski. Go voril je kouečno g. Ivan Herman iz Ziloga in v poetičnih besedah proslavljal kmetski stan in preproste slovenske matere, iz kojih je izšlo vse, k- : dela za drogi slovenski dom. Mej posameznimi govori, ki so navduševali do zvrčerka banketa okolo 5 ure, razveseljevalo je petje „Ljubljane" in „Strune" vse navzočne.
Mej petjem „Strune" in „Ljubljane" in udaranjem litijskih tamburašic se je razvila po končanih govorih živahna prosta zabava. Narodnemu ženstvu in posebno pevkam in tamburašic itn js nazdravil g. Joa. No Hi, poudarjajoč, kako vse drugače je sedaj, ko imamo že toliko narodnih so-boriteljic, nego pa je bilo v oni dobi, ko je začel delovati slavljenec. Imenom narodnih dam se je v navdušenih besedah oglasila gdčua. Maša Dolenčeva iz Sežana, slavila zasluge g. Svetca ter rekla, da ravno Ciril Metodova družbi je dala narodnem., ženstvu najlepšo priliko delovati javno za narod. G. Bes man je napil okr. glavarju g. Grillu, ki se je zahvalil in poudarjal zaslugo slavljetičeve, Nazdravljalo se je nadalje gg. članoma slavnostnega odbora Jenku in Gregorčiču itd. Nemilo vreme pregnalo je družbo prezgod tj s skupnega prostora in se je razšla po raznih gostilnah. Posebno živahno je bilo pri Oblaku in na pošti, kjer se je prepevalo do odhoda inešanca. Na kolodvoru peli sta zopet „Struna" i a „Ljubljana" še zadnje pesmi v slovo, odbijajoči pa so navzočemu hI,i vijencu klicati navdušeno: Z Bogom! Na mno gaja leta!
Slav!jencu je došlo 43 pismenih in 176 brzojavnih čestitk. Priobčimo naj naslednja: PreblBgorodni gospod!
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji včerajšnji seji soglasno sklenil, da se Vam k Vaši sedemdesetletnici v imenu mestne občine čestita in mene pooblastil, d* Vam javim omenjeni sklep.
Drage volje in radostnim srcem izvršim sklep, želeč Vam v imenu občinskega sveta še mnogo let krepkega zdravja in čilega duha
Sklepam z gorečo željo, da bi Vaš jekleni značaj in Vaše rodoljubno srce našla mej mlajšim naraščajem obilo posnemalcev.
Sprejmite izraz mojega najglobokejšega spoštovanja in zasluži nega občudovanja, s kojim beležim Vam preblagorodni gospod
najudanejši
Ivan Hribar. V Ljubljani 17. dan septembra 1896. „Slovenska matica" v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 15. sept. 1896. Preblagorodni goepod! Prihodnjo soboto ia nedeljo slave Litijčani in i njimi zavedni slovenski svet Vašo sedemdeatt-letnico.
p*^F* Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 218, dne 23. septmihni 1896.
Sprejmite, preblagorodni gospod, o tej priliki fudi n..ji^kiBt;eibe čestitke „Slovenske matice", koji pripadate kot tritanovnik in odbortvk od prvega počitka njenega več kakor 80letnega obstanka.
Bog Vas ohr»t)i f>e mnogo let čilega in zdravega! Val jekleni značaj m Vaje redoljubno srce bodta mlajšemu SJvetti v pognemn I
V inieun predsednic va „S oveoske Matice" pe Vam priporočata z izrazom najudličnejšega spoštovani« :
Predsednik.- Tajnik: Fr. Leveč. E gen Lah.
Barko vi je pri Tntu. Olličnemn rodoljubu, osivelemu v delu za narodna prava, kliče navdušen: Mnogaja letal — Bsrkovljanska čitalnica.
Bohinjska Bistrica: Kakor peneče izvira Savica, tako goreče slavi Vas Bohinjska. — Franic«*. Mencingerjeva.
Bohinjska Biotrica: Izpod sivega Triglava, kličemo B Idrijci Lik': „Slava!" — Jože Ravbekor, Davorin Humek, Ivan Mencinger
Bled: Živel še mnogo Itta naš neutrudljivi narodni boritelj! — Peternel, župan.
BI od:  Slava  neutrudliivemu rodoljubu, kli čemo v znožjn Triglava   — B!ejski rodoljubi
Bled: Sprejmite čestitko k 70Vtn'ci Bng Vas ohrani mnoga leta! — Ferjaučič.
B 1 e d : Bog živi Se mnogo let stiirosto Svetca! Bralro društvo Hlrd.
Boro vi je: Ker priti ne rorrfm, d r) volj O jem si, Vam saj brz; javno k današnji lepi s'avnost najiskreneje h!ag':častiti. — Grof Christalnig.
Bovec: Starosti naroda, ustanovitelju C ril Metodovega druAtva  kličemo prisrčni:   „Nu zdar!"
— Bovčanski.
Bovec: Bog VrS ž«vi in blagoslovi voš sve tonarodni trudi — Naiodna čitalnica v Bovcu.
Borovnica: V boju in brambi narodnih pravic osivelemu starčku sLvljencu kliče trikratuo .Slava"! — Borovnifiko bralno društvo.
Bovec: Podiužuica bovška prisrčno čast ta k današn.emu dnevu I
Celje: Obrani Bog Vas še mnogo let! Kot Živ vzor deloval za dom in narod! — Ciril Meto dova pedružuica.
Celje: V h ju za svete pravice milega naroda osivelemu prvobor.te-ju kliče ob njegi 70letnici še: Na mnoga leta ! — „Celjski Sokol".
Celje: Častitamo Blarosti slovenskih prvobo riteljev k prelepi tlavnosti. Mnogaja ljeta! — Celjska čitalnca.
Celje: Presrčno častitamo k redki veselici Vam, izrednemu rodoljubu slovenskemu. B^g Vas ohranil — Dr. Sernec, Babnik, Dečko, Hrašovec, Majer, Šukljp, Vošnjak, Vrečko.
Celje: V boju za sveto trojno stvar osivelemu vodji kličeva gromcviti: „Na zdar'" —Janko Vanken, Fr»c Vošnjak.
Celje: Da bi še delovali mnoga leta ravno tako neustrašeno in uspešno v b'agor premile naše domovine, kakor do sedaj, želi kličoč, Vam prisrčni „Na /dar!" — „Celjski Sokol«.
Celje: Prezasmžnamu prvob ritelju n iroda in častitemu kolegi kličeta iz srcil Slava in še mnoga leta! Doma zadržala: Bal, Detičr-k.
Cel)e: Narodnemu prvobori elju, mr žu nle-meritega značaja in Čistega domoljubja, dičnemu starcu naj doni slava iz vseh krAjev slovenske domovine! — Celjska Čitalnica
Celovec:    Najorlličnejšemu sinu naroda slo venskega, odločnemu pvvotoritel u davnemu m zasluž nemu  našemu  Svetcu,   kak r vse n  slavteljem in častiln ni  njegovem   kličejo srdhčni .Ž vio" in Na mnogaja letal — Ce'ov^ki r.andrjhki
Dob: Prvemu Slovencu in uzor značaju: Slava, mnrgaja ljeta I — JanežiČ, D to'a.
Domžale: Bog živi še mnogaja h ti našega vrlega berifelja! — Btalno du$tvo.
Divača: Dičnemu voditelju naiega naroda kličemo ob njegovej 70leMiici : Bog I «i ga še mnogo, mnogo let, nam vsem v p< su< m inje, vz.jled!
— Bralno društvo v D va*'i.
Dunaj:    V   sloverskega   klubi    ia ■vajena imenu želim staremu junaškemu borite iju za in rodne pravice še murgo slavnih in tračnih lol ! — Lan Navratil.
Dunaj:   Svojemu, za OSVOJO in probaj0 slo venskega nar d v telesasluiaemn častnemu članu kliče v imenu svejih drmHven-kov:   Šo mm go leti
— „Slovenija".
Dunaj: Bog živi slavljenca in njega čestilca !
— Luj/a Lina.
Gorica: Icrrn m gorišlt.h Slovencev kličem: „S'ava" vrlemu tnožu! Bog vas živi Še mnoga leta!
— Gregorčič.
Gorica: Goriški „Stkrl" kli'e čaRtitemu fit rini Luki Svetcu oduševljeni: M logaja ljeta I Slava njegovim siavi'c^m!
Gradec: Vzg'ađni ram t.oi trud rodil je tisočoren sad — zatorej slava tvojemu imenu I — „Triglav w.
Gradec: Reke in gore me ovirajo, sr?era in dubt m sem ipak mej varci, zato iz daljine iekrui pozdrav starosti boriteIjn, zastopaku slovenskega naroda, uradnrmn tovariša za sedemdesetletnico: Slava in mnogaja leta! — Oče H aitaVfO.
Idrija: R di slab'ga vremena zadržana vaše slavnoBti oeebnn se ubit žiti zakličo trikrat Ž<hl
— Rodbina Gruden.
Idrija: Narodna čitalnca idrijska kltče branitelju narodnih pravic ob negovi 70!etnici: Bog živi slavitelja še mnogo let! — Kajetan pl. Prerij e-rstein.
Idrija: Podmžnca iv. C rila in Metodi v I -i j; k i i č e neumrljivemu boevniku za rarodne sveli nje gromoviti Ž.vio! — Jožef Š petavec.
Idrija: Ž meka podružnica «v. Cirila in Me toda v Idriji pošilja odličnemu Slovenca najiskre nejše čestitk- ! — Karolina Lapajne, prvomestnioa.
Idrija: Prezas'užnemu rodoljubu kliče ob njegovi sedemdesetletnici podpisano društvo: na meogaja leta! — Dalavsko brilno društvo.
Idrija:   V boju za narodne pravice osivelemu prvaku kliče politično društvo „Jednakoprav-nost" gromoviti: Živio! — Dragotiu Lipajne, Še petaveo.
Idrija: O priliki 70letnice kliče podpisano starešinstvo mesta Idrije svojemu bivšemu meščanu in neutrudljivermi boritelju s'ovenskega naroda : Na mnogaja leta! — Lapajne, župan; Nagod% Vidmar, Sepetavrc, Vončina, svetovalci.
Idrija: Prvoboritelju slovomkpga naroda kliče ob njegovi 70letnici; Na mnogaia ljeta! — Župan D;agotin Lipajne.
Š t. Jurij ob j. ž : Nentrudljivemu boritelju za čast in blagor domovine zakličeta srčni „Žvio!" — brata Benjamin in Gustav Ipavec.
S t. Jurij ob j. ž.: Velezasluženemu slav-Ijrncu k 70iVnlci častita trg St Jurij ob juž >i železnici. — Ipaec, Kartin, Kaučič, Praunseis, R bschel.
Kamnik:
Rojaki, Vaš je še ta dan, Spominja Vas tudi Moža, ki ves svoj čas srčan Za narod svoj se trudi Naj tolikrat Vas Bog živi, Kot kapljic ima morje S ponosom danes Vam želi Vaš rojstni kraj — Podgorje. Kamnik:   Prezasloženomn bontelju  za narodne svetinje čestita ob prhki 70letnice  želeč, da bi ga Bog ohranil  še  mnogo  let! — Mestno žu panstvo Kamnik : Močnik.
Kamnik: Iskreno Vam čestita k snrlerai 1 Bi t letn:c: ter žedi : Bog Vas nam obrani, Z'vio I — Kamniška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda Kamnik: Kdor ima hvaležnost v stcu za 8vojega dobrotnika veseli se danes z V<.m; in Vas blngruje in zahvaljuje za delo in boi, katerega st-bih za naš rod kot prvoboritelj Zagotovljajf, da Vaša stanovitnost n .s ufcge, kliče Vam „Narodna čitalnica v Kamniku": „Hvala stotera, hvala in na mnoga Itta I" (Dalje prih.)
Izpred sodišča.
IjeelECT7-šlca, afera.
Nismo imeli namena, priobčiti poslanega nam poročila o tei žalostni afe i, Ko smo zvedeli izid obravnave, zabeležili smo ga brez opazke. T> isto je storil tudi „Slovenec", ali njegovi som šljeniki na deželi nso razumeli „Slivenčeve" molčečn sti, niso poj mili, da želi njih glasil", naj b; se o stvari te got-orlo. Tt pregoreli Gospodje skala jo zd<j le skovško bfe o izkoristiti zoper naš list in zoper narodno stranko V raznih cerk ah so prepovedovali, da je „N..rod" leekovškemu de kanu čast kradel, da ga je grdo obiekoval in sramotil vis duhovski stan Na tako posipanje jo mogoč le jeden odgovor: da priobčimo poročilo o obravnavi — po tem poročilo naj sodi svet Dale postopan e, iz njega ipotn , kako knv.co tirno delali priradetim os«bam
Dce IG julija se je o hskovški aferi pred novomeSkiiu sediš'en prvič obravnavalo. Oatožen«. hudodelstva goljufi o sedeh so ua zatožni klopi le skovški dekan d*. Jari j s t l b e n c , njegova kuhi r.ca Ana Štrbenc. cerk voik Petna Vskselj in cerkovnikovrt lena Marija V h k 8 e I i Ta obiav-na a se jo preložoa. Wer sta bila javni obtoiitelj in aagovornik dr dfrbsnoa in Ao>« Dtrbenct, eahtavala, uaj se Baslilijo i neku'ere priče Oo a\ >a a tedaj h:i ni b ls prš. dlje, kak r do laalil oja Franoa Vakeelja Ia m ti ni bil do koaoa aaslil n
Nova obravnava ae je vršila due 9 septembra. Prei^svdoval je sodni svetnik Goli a, votantje so bili sodna svetnika Moache in S ker l j ter ad ■ u ;kt dr. H o g i n a.
Obravnava Be jo Viš Ia po poro'ilu. katero smo d bili, tako le :
Piedaedn'k G n 1 i a z sliši najprej Pranoa Va ka Ija in gi pu^t;, di spor. dno pove,  kako se j« vso vih lo.
ObtoŽ n»c Fran Vakselj pripoveduje nasledoj : Kake  tii  m sece,  pred."> je  Aoa Strb^nc povila otroka, vprašal ran je g. daknn, če je Ani Štrbeoc v s   kaj tac-ga pričakovati.   J <z som rek«»l, da jo. Dekan je potem poklioal A io Štrbeno in jo vpričo mene vprašil, kako in knj, a oua je vse tajila. — Ko je Ana &trbenc povila otroka, dala me je p klicati v farovž. Ko si m pr šel, jo  bila v kuhinj Poljal* me je v prvo nadstropja in eicer v „gospo dovo s b      tam sojo usedla iu mi r«kla: iVakaelf1 nekaj Vam imam povedati iu nekaj V 8 imam pro siti. Šla bsiu včeraj n;i d 1^  po klobase č z lojtro in se pieteguila; otrok je  padel .... ia se ub 1. Z.krstila sem ga, dajte tega otroka skrivaj sa-
kopati in nikomur nič o tem ne povejte, tudi dekanu no." Jas s;in jej na to odgovoril: „Atm, toga midva ne bova sama vedela; bona g. dekmu povedal; če tisti rečejo, da ga zakupljeni, ga bom, drugače grem pa sproti raeldat." Ana mi na to reče: .Pa povejte g. dekanu". — Ona me potem pelje skozi „Tif lzim;ner" v „škofovo sobo" in tam mi jo pokazala na postelji mrtvega ctroka; prosda me je, da vsaj otroka iz farovia stran spravim tako dolgo, da g. d^kan domu pride in se ž njim pogovorim. Pokaže mi škateljico, katero je imela zraven postelj', ter mi reče, da bo otroka v tej skatljici dala v li'uVrno pod posteljo dekle, od tam naj ga vzamem in naj ga v kostenjak dam in jaz sem jej obl.ubil to storiti. Ko se je stemnilo — to js bilo dne 21. decembra 18U4 — sem Šel v ii 'temo, vzel škatljo z otrokom ter jo nesel v kostenjak pod turn leskovške cerkve. Drago jutro sem Sel h gospodu dekanu — ta je bi prejšnji dan v Studencu in je poz »i domu prišel — in mu rekel: n Gospod, jaz sem včeraj Aninega otroka iz fjrovža nesel." Dekan se je za glavo prijel ter mi rekel: „Vakselj ob službo sem, če se stvar izvo; zakopajte skrivaj teg i otroki ia nik .mu napovejte, tudi Vaši ženi ne." Jaz sjm na to rekel: „Gospod, tega greha se jaz ne bom spovedoval." Gospod dekan mi je na to rekel, da so mi tega greha ni treba spovedati, da ga on nise vzame. Po noči ob dvtdi od 21. na 22. docvnbrt 1894 sem šel na staro pokopališču in sem poi uj 1 g ob slcopati, ali zemlji je bila zmrzla 'n se ni dalo ko pati. Postil sem to d lo iu zagr bi uaz.j, k *r sem odkopal. Ko sem priSol 22. d ceuibri 18'.) I h gospodu dekanu v farovž. mo js apratal: „Ali ste zakopali? Vas je kdo nI šal?" R k^l s m, da som zakopal, da me nobeden ni Blisal. Na ti je dekan rekel: „C.do noč nisem spal in sem pos uš I, da Vas žandarji ne zaslutijo, ah zdaj je že vs ; t redu v protokol 8em že zapisal."
Put-jm je bilo  do nvsaca  marca   1890 vse mirno. Jaz sem svoji leni mej tetn časom vse po vtdal in tu li drugim in žen. je le.ikrat pok z il otr ka v kostajaku. BI je tedaj ie ves črn.   Cea 11 ma-8ecov sam ga zakopal stran leskovlks c   k v .
Dne 17 marca 18'J(! so klicali priče v Krško in šla je tuli kuharici Ana Š.erbenc. Nt večer sem priJ.ol v farovž, Aaa Štrbeuc mi je n imigoJUt da naj grem ž njo vem pred Lrovž iu tam mi je rekla, da ;e bila pri sod Šču zaslišana zaradi ctroka in   da je tam  rekla,  da  jej je n-kaj   m    g . v
str......pidlo. Prosila me je, naj tal
govorim, če bom poklican. Rekla mi je tu J . «1 bi Karol B ?asl šan iu da je ta iipovedal d bil le C>   do  7   mesecev  ž njo znan in da «o ta rovški hlapci   bili   zaslišani,   če so na označenega mestu  kaj našli.   J u sem šel stran i i ai - m odgovoril. Na sv. Jož fa dm nesel s m fr. dekanu pušico in isti me ogovori tako-Je: rVakelj, pri d bo treba v Krškem. Vakselj, — >n roke je sklenil, kakor bi prosil — govorit- k.ikor  Ana;   n k>r ne recite, da ste otroki  zakoj^ b!   Ob  slnlba I" Na to sem  j«z  olgovool:   „(1 spod,   k .j   pa, be bo treba preuči?-    Grotpod dekan je b» i e-k j časa  tih,  potem  j"  r« k-I:   „S,u   jih   j-:   ie b.U> 12 iz L skovo pridat, ps nobeden ni ni vedel,
govorite kakor Aoa." Jal Sem potem odftel
Dne 1. apr.la 18'JG dobil aeui vabilo, da in . ram v Kr^ko k soliš.'u. I*riA. I  -■«• n p   oldm v l.i-rovž ter sem A u rokel, da Ima I povabilo V Krk in ona ni na t» nič r kla.   Ji.:  Mm  š i v OSrkev nazaj in st r g 1 pri molit al, in ko bo  te molitve bile končane in ata ka slana •••   1 '> jia  r kriatij mi je g. dekan v z ako-t ji  rekel,   da   naj le 11 no grem v Krško. Jas sem potem šel v Krika in tam krivo pričal, pričal, da ne vera nič  o otr ampak  le o teoj, da  je Ani nekaj v str ..... padlo  Moja ž> na je bila dan   prej   za^iiŠ na kakoi jaz in je pr šla že ilomu.    K-kla mi j Iu Higl.i m di ni prav govorila ter me prosila: RFiaa< CeljJ, saj ti resnico govori, di no bol 06 M     . b kor jaz". Jaz je ii - m ubog il.
Prišli so velikou^čn; prazniki; pu c.l.'iu L koven jo vrelo o tem, da sva j a;' In pa   D > a 1 i krivo pridala.   Bratje,  u.oja  žena in otroci so se jokhli n d menoji moji prijatelji so se m> ia »gib .
vo-t i e je p ^la, n fa m .rd»d  kaj   d:u   i-i   iti :il
in namenil «em se, da sa sam ovadim, Pred to ster.', sem so se latekel h os.olu dekana v :< 7u ib ti on ve kako dtugo pot. del seua 7 aprila is',17 tb po'u 12. v farovž in poki c.il g. dekaaa iz pisarne Peljal me je v ii:t«Ti.o, kjer a iboi ige človi ka ni bdo. Aoa je h tro x:i m noj [>i šla in js
asm ma nalaiđ reke', da aem dobil sop^t \.tbd • h kriki lodoiji N.daljo ne'n jima rek l: »Zla b m pa resnico govoril, zdaj nič na pomaga." N» bo sro začeli vs: trije jokati, g. dekan je re'iel: nKi| bo z menoj*. J tz Sim 'rck^l: „Ki) bo a me <»j.a Pcteni je dekan rekel: „Pustite vs.ij m ne Vakselj( in n>» recito, da sem Vas jaz učd u
Na to sem šel v K ško in s m pove 1 ,1 t mi da sem po krivem piia^el. Sla s/.* poten v z g. sodnikom mizaj v Leskovo ia tam i /.al, kje aem otroka zakopal. Truplo sej'1 našlo i o v/slo, Dao 10. aprila t I. in i j l g. d«'kui reV.ol : „V^keslj, če ste ravno prisegli,  pa b. vendar le So molčali.41
Predsednik sod. dvora Vprala potem Vnlm.ljrifi in ga spominja na to, kar jo todij govoril, ko ae js šel sam ovadit; tedaj je rekel, d t ga >'oo d n ni učil; kako naj govori, nobeden jja aaueljaval U
krivičnemu pričanja in (eđaj je tuđi stvar, kako so j" godila, nekaj d ugača pripovedoval, Vakselj pravi, da j<* bil t daj popolnoma zmešan, kakor ie hi! potem Rploh v celem času. Pred Redni k j a Vikseljns tudi še vprašal, če se je d:il zapetljati jio tatn, kir je Ana govorila, in Vakselj je od!očno iekel da ne, da je ubogal le d« kana.
Na to se je zastirala rnožnarjeva žena Miea Vakselj. Ta je izpovedala: Jai Brm vedela, da je Ana otroka povila-, ljudje niso o tem dobro govorili ; jaz sem vedela, da je moj mož zapleten v to stvar in vedela, da je on otroka skril. M shla sem S', da je vse to, kar se je z otrokom zgodilo, nekaj hudega in kaznivega, bala sem se, da je moj mož tudi kaj hudega storil, in bala sem se, kosem bila 1. aprila t. 1. zaslišana, če resnico govoiiui, da svojega moža zaltopljem i o zategadelj sem pričala po krivem.
Na to je bila zaslišana kuharica Ana Star« bene. Ta se je zagovarjala tako le: Jaz som v noči 20. decembra 1894 povila otr ka. Otrok je živel Jaz sem se vlegla in zaspala, otreka sem zraven sebe imela, in ko sem sa prebudila, sem videla, da je i t rok mrtev. Poslala *em drugo jutro po mežnarja. Ta ju prišel, jaz sem mu pokazala otroka in ga prosila, da naj otroka stran spravi. Rekla sem uu, ela gi bom v fiHeroo Hala. Nevera k j je potem s otrokom napravil Dne IG marca 189U
juiš. I j« Vaksedj k meni in me upraflal, če sem že \ Krškem bila. Rekla sem, da sem že bila in mu tudi rekla, keko sem govorila« Dne 1. aprila 1896 je pnšel z pet k meni in je rekel, da je tudi on vabilo dobil in da mora v Krško in rekel je, da bo tako govoril kakor sem jaz. Jaz sem mu na to rekla: „Vi ne morete ta><o govorit«, kakor sem jaz, naj vender ne morete vedet', k ko sem jaz govorila." Rekla nem mu potem, govorte, kakor ho ete in on je oi^ol. Dne 7. aprila 18'.M) smo res bih vkup, jaz, g d Lan in mežnar v lištemi in jaz sem res jokala, jaz srn pa tedaj rekla mežnarju, da naj g. d kana ne meša v stvar. Jaz g. de-kunu nis^-ni nic povedala, k,ij se je zpodilo in tuli ko me j*^ vpraaal, če imam res pričakovati otroka, sem tajila.
Zasliši se dr. Jurij Sterbenc. On pravi tako: I'n Ll. derembra l^'.U fi*-m v kuli nji časopise bral. Vakaelj je priieJ in me poki cal. Šla sva v mojo sobo. Imel sem tedaj dosti opraviti b pisarniškimi opravili, ali k.ir osfrmel s m, ko mi je Vakee Ij povedal, kaj se je v farovžu zgodilo. Svojo nećakinjo Ano Sterbenc sem bil gotovo 50krat v, rašal, če ima ctroka pričakovati iu ona je zmiraj rekur, da ne. Vakselj me je vprašal, kaj naj stori. Jaz sem mislil vedrio, da je bil abortus embryo in lam Vakseljnn rekel, da n*j to stvar poknpljti. Jai SVOJe nečakinjo nisem nikdar na kaki laži do bii , ena je reaniooljobna in jaz sem mtslil d t je reenico govorila, ko mi je rekla, da j.i s| 1 »v cd nj<- sel .1 z sam tedaj Vakseljnn le rekel, da naj ta splav zakoplje. Doe 10 marca t. 1. jo res Vakselj k meni p i^el in mi palico priuese! j jrz ne Ven kej sva t»d:>j gov. r ta, odl< čno pa zanikam, di sem mu l. ;,u pMgovarjul, da naj tako in tako Ori, jaa sem mu le reke', da n :j tako govori l Ana, jaz sem t d^j na unč na splav uuslii. Ni res, da sem mu 7 aprila t. I. rekel, da naj mene iapnati, ampak jez sem lo rekel:   Ka) mene
vtikate v to stvar.
Predseduk ga vpraša, ča je on Vakselj na Vpraaal 92. dec-mbra 1804) če je otre>ka  zako; al.
Dr   sterbenc reče na to : ali jaz sem le
na splav mislil".
Predaedn k se/d. dvora prebere iljftVO d*. Sbftl benca iz preiskave; takrat je p ivedal dr. Sterbenc, da mu je  več   ljudj   pravilo,   česa   pričakuje Ana Sterbenc, da mu je to tudi Vakselj   po.edal in da je Vaks' I j DO rekel, da naj otroka pokoplje.
Dr. Sterterc na to cdgovon: Jaz nisem v preiskavi na to mislil, da gre za otrok«, bil s, m tedaj nekaj zim ten, jaz seru I veeluo miHlil na splav. (V celi preiskavi se namreč1 lo nniraj govori o otroku Ae Sterbenc in ne o splavu in ti kan ravno tako tudi le o otroku govori) Dne 1. apr.Ia tega leta — pravi dekan naprej — sam ja". Va-kasljna vpraaal, kai je pri aedniji govoril in on mi je odgovoril: „Seru prisegel, da sem pokopal in da niMiii pokopal, govoril sem tiko, da je za vse prav." Due 10 aprila 1894 sem mu le> to rekel: r< e *t • {»n egli, vender 1< ni treba to vsem povedati."
Potem je IlCe) državnega pravdoika namestnik
dr. Travner j.iko Interesantan pogovor z dr. šter-
hem eun Dr. Travner je ta pogovor mojstnrsko voelil in dr. Bterbenea spravil v taka protislovja, da jo vse strmelo.  Konec tega i n tereiao tnega dvogovora
je bil, ela jei moral elr. Sleihenc obstati, da mu je bilo pri Vaem ravnanju vendar ia to, da bo nje-m vs duhovniška caa4 in fteel Farovaa bruni, da bi ljudje o stvari negovmili in j« zaradi t'gi se moral splav akrivno nakopati,
Di i leibeiu; okel jo proj v obravnavi, da bi Ano sproti is farovla spravil,  če bi  v.'del,  da je
otroka povila, Na to mu rede dr. Travner: Torej Vjmi ji bilo v drugem pn vse jeelno. ka r jh drugače uganjala.
I »i Travner ial js 'udi dr. Strbenoa, če jo Vakeeljna 22 deoembrs 1895, koje ta po nje>-govem mnenju otroka že pokopal, vprašal, če ga je kdo videl.
Dr. Štrbenc reče: Da, jaz sem ga vprašal. Dr. Št- rbenc tudi g d'. Travnerju prizna , da je Vakseljnn leked, da mj ne govori okoli, da je otroka pokopal, ker mu je bilo za njegovo stanovsko časi
V tem stadiju obravnave bili so menda vsi sodniki in zagovorniki ia vsi iztnej ranogdi poslu šalcev mnenja, da je mešnar Vakselj resnico govoril, ker vse je videlo, da je ubogi mežnar le po svoji neumnosti padel tako nizko.
Obravna se je t poludne pretrgala iu popolu-dne nadaljevala. Prvi je bil kot priča zaslišan dekan Ver k iz Vidma. Ta je rekel, da je 14. maja t. 1. Vakselj k njemu prišel in se hotel spovodati, a da mu je bil rekol, naj le počaka, saj bo obravnava resnico spravila na dan; Vakselj da mu je vse hotel povedati, ali ker je to priča že večkrat, slišal od drugih, ga ni hotel poslušati. J)'kan Verk je rekel, da je Vakselj nanj napravil utis, da je popolnoma potrt človek in da ga vest hudo peče. Rekel je tudi dekanu Verku, naj ga potolaži.
Zaslišal se je na to kaplan Franc Dimnik iz Lsskovoa, ki je že tri leta tam kaplan. Ta je rekel: Meni je znano to le : Jaz sem Vakeeljna jeden-krat vprašal, zskaj je krivo prisegel. On mi je odgovoril, da je šel g. dekana vprašat in da mu je tisti rekel, da naj tako govori kakor Ana; da mu je Vakselj potem rekel, kaj če bo treba priseči in da je dekan z rameni zmajal in rekel na to : Govorite kakor Ana. Predsednik je vprašal to pričo, kaj o Vakseljnn misli in njegovi poštenosti. Kaplan Dimnik je odgovoril: Jaz zmatram mežnarja za jako poštenega in resnicoljubnega človeka, nikdar mu ms.'in prišel na sled kake laži. Na to ga je vprašal predsednik, če se je z dekanom kaj o tej stvari pogovarjal. Kaplan je odgovoril, da o tem ne jednnkrat ni bilo mej njima pogovora, samo j»"hoikr.it leta 189 5. poleti, da je rekel gosp. dekanu: „Kuharica Ana se ne vede dobro, ker po noči zmiraj uhaja". Dekan mi je na to odgovoril, da naj na to nič ne dam, kar ljudje govore; ljudie več govorijo, kakor je res, saj so tudi govorili, da je bila lani, t. j. 1804. I. v interesantnom stanu in to ni bilo res. (Tedaj pa otroka povila, ki je ležal 1 1 mesecev v kostenici).
Predsednik vpraša kaplana, kaj sodi o značaju Anp Sterbenc. Kaplan odgovori po kratkem premisleku : Ano Sterbenc sem jaz zmiraj za nič vredno imel. Na to vpraša g. kaplana dr. Slane, zagovornik Franca in Mice Vakselj, če ve, da je Ana po zimi v spalnici dekana spala. Tega vprašanja predsednik ne dopusti.
Zasliši se prie'a M ar o 11, posestnik v Leskovcu. Ta pravi: Marija Vakselj je meni tožila, da se bo njenemu možu slabo godilo, ker je otroka zakopal in me je prosila, da naj ga spravim do tega, da se pojde ovadit sodišču. Vakselj sam mi je pa 19 marca t. I. rekel, da je bii pri d. kanu, da mu je rekel, da bo treba pričati in da mu je dekan rekel, govoriti kakor hoče. V,»ksjij je po njegovem mnenju skozi in skozi poštena duša.
Zagovornik dr. Slane vpraša pričo, če je res, da je dekui I Ano Sterbenc šel časih v krčmo, da je, pod pazduho jo vodeč, se sprehajal ž njo, ko je bila v interesantnih razmerah in če se je Ani leta 1802. in 189*. poznalo v kakem stanu da je. Priča pravi, da so o tem ženske ia me>ški govorili, v krčmi pa da dekana in Ane Sterbenc sam ni videl.
Na to se zasliši preiskovalni sodnik Kessler. On pravi, ela je pnšel 7. aprila t. I. Vakselj v sod-nijo in ga vprašal; „Ali ni res g adjunkt, da sem jaz tako prisegel, d.t sem otroka zakopal in da ga nis^m zakopal-. Na me je to napravilo utis, kakor da bi me hotel Vakselj ujeti, da dne 1. aprila, ko sem ga za pričo zaslišal nisem kaj prav zapisal. Priča pravi, da je Vakselj na vprašal zaradi tega, če ga je kdo zapeljal, k r je mislil, da je dekan to storil, ker se je sploh govorilo, da je dekan oh otroka, ki se je stran spravil. Ko je otroka iskal v Leskovcu je hodil z dekan m po mostovžu v ti rovžu, elekan se mu je močno preplašen zdel in i* k> I mu je, kake dokaze ima v reikah zaradi d- tumora, zaradi katerega preiskuje, da mu je na to prida odgovorila, da ima otroka in da je na to dekan obupno rekel: , Moj Ung, kaj pride vse čez me! ■
Zaslišale so se še druge priče, ki pa nič važnega nieo mogle povedati. Zaslišal se je tudi sodnik krški Gregorin, in ta je mej drugim povedal, <la ima on Vakeeljna za jednegi najboljših l^akovskih prebivalcev in da ni nikdar o njem nič slabegt slišal.
Preberejo so spričevala o zadržanju vseh obtožencev,
SpriČalo o elr Stctboncu katero spričevalo je izdalo županstvo v Krškem glasi se mej drugim tako, da dr. Sterbenc najmi.nj dvema tretjinama prebivalcev svoje fare ni všeč, da preveč na de nam o stran oči obrača in je hude jeze. O Ani Steibe ne govori spričevalo, ela je leta 1892 otroka porodila, kateremu je mežnar Vakselj varuh in za katerega Otroka je soehšče v Trebnjem kaplana Š. e.čedom spoznalo.
Dr. Sterbenc na to pravi, da ni res, kar spričalo govori in zatrjuje, da je dosti dijekov na univerzi podpiral, ki so zdaj že profesorji, da vsako leto 15 do 20 dijakov ob'ači, da je svoji rojstni fari nove zvonove kupil, in da je ? leskoveki
farovž vtaknil G—7000 gld., da daje ubogim žito in da so zaupni možje, ki so se zaslišali o njegovem značaju, njegnvi sovražniki.
Dr. Slane kot zagovornik Vaks-ljnov je vložil pred obravnavo prošnjo, v kateri tidi, da je kuharica Ana Štrbenc po zimi spala v spalnici dekanovi, da je dekan, če je bil doma dopoldan in popoldan najraji v kuhinji sedel, da je hodil z Ano na sprehol in v krčmo, ter je prosil, da se priče, katere je v prošnji navedel o tem zaslišijo.
Vložil je tudi prošnjo, da se priče zaslišijo o tem, da se je Ani Sterbenc leta 1894. poznalo, da jn v interesantnom stanu, da je to v*ak lahke spoznal, ter tretjo prošnjo, v kateri je trdil, da je dr. Sterbenc, ko je bil župnik v Hrenovioah neka Terezo Poljšak, babico v Smiheli pri lirenovicah, ker je njegovo tedanjo kuharico sumničila, da je v interesantnom stanu, udaril na usta, ter jej 2 zoba izb I, jo sunil s škornjm in udaril v lic, da je omedlela in krvavela, da jej je potem ponudil za vsak zob 5 gld , da je pot- m T. reza Poljšak naprav Ia ovadbo o vsem tem na okrajno glavarstvo v Postojni, da je pa isto to ovadbo zaradi inkorn-petence Terezi Poljšak vrnilo. Dr. Slane potem z nzirom na to, da se stvar danes konča, ni zahteval, da bi se priče klicale ter zaslišale o trditvah v navedenih prošnjah, pač pa prosi, da se ovadba Tereze Poljšak na glavarstvo v Postojni, ki v aktu leži, pre bere. To pa zaradi tega, da se vidi, da g. dekan svoje kuharice rad v zaščit jemlje. Dalje prosi, da se preberejo iz preiskave zapisniki, ki so se zapisali pri zaslišanju farovških dekel ter hoče s tem dokazati, da je dekan rad v kuhinji posedaval. To pa zaradi tega, ker je tam videti moral, da je Ana Sterbenc v interesantnom stanu. Slednjič prtni, di se prebere ovadba Marije Končnik z dne 12. januvarji 1892 iz kaz. akta VIII. 1892/C 1. Župnik Končnik je namreč leta 1892 umrl v Cerkljah pri Krškem in dr. Sterbenc je prišel z vozovi ter vzel 1 kravo, 5 vozov koruze v storžih, 1 voz zelnatih glav, 38 kur, katere je na 2 vozovih odpeljal, 6 parov nožev in G žlic, 1 zlato uro in 2 srebrni ter vse odpeljal k sebi v Leskovec. Marija Končnik kot dedič po župniku Končniku je o tem storila ovadbo dne 12. januvarja 1892 ter v taisti pravi, da je protestovala proti temu, da dekan to stran pelja. Dr. Slane pravi, da hoče e tem podpirati spričevalo krškega županstva.
Te predloge je sodišče odvrnilo.
Državnega pravdnika namestnik dr. Travner pledira ter poda v sicer kratkem pa dovršenem govoru vse sumljaje in dokaze, ki govorijo za obsodbo dr. Šterbenca.
Dr. Slane kot zagovornik Franca in Mice Vakselj vzame kot predmet svojemu zagovoru skrivno odprav ljenje od Ane Sterbenc 20. septembra 1894 porojenega otroka in dokazuje po tem, kako se je pri odpravljanju otroka godilo in pozneje, ko se je krivo pričalo; da je b 1 dr. Sterbenc gospodar situ-vacije in le-ta in ne Ana Sterbenc in da je dekan dr. Šterbeno vso stvar vodil, ter pride do zaključka, da je na njegovega klijenta Franca Vaksoljna tedaj, ko je šel krivo pričat in ko je krivo pričal, pri tiskala taka psihologična sila od strani dekana, ki hudodelstvo izločuje. Glede Marije Vakselj pa pledira na to, da je stala pod takim utiskom, da ni smela resnice govoriti, če ni hotela svojega moža izdati.
Govoril je potem še zagovornik dr. Šterbenca in Ane Sterbenc dr. Šušt.eršič. Keplike so bile kratke, posvetovanje so Inikov pa je trajalo jako dolgo.
Rizsodba je znana: Franc Vakselj je bil ob sojen na 14 dni ječe, Marija Vakselj in dr. Jurij Sterbenc sta bila oproščena, Ano Sterbenc pa je Bodišče obsodilo na tri mesece v ječo (pet mesecev je bila v preiskovalnem zaporu) ker je Frana Vakselja zapeljala h krivemu pričanju.
Po razglasitvi sodbe čestital je predsednik soelnega dvora dr. Sterbeneu s tem, da je stopil kraj mize in podal dekanu roko.
Dnevne vesti.
V Ljnbljani, 23 septembra. — (Dopolnilna državnozborska volitev.) Sušteršičevi patroni so v hudih skrbeh. Boje se, da bi mogel njih kandidat pri dopolnilni državnoaborski volitvi venderle propasti. „Slovenac* naznanja sicer vsako zvrseno prvotno volitev z obligatnim pri davkom, da so bilt voljeni sami „ katoliško narodni možje, kateri bodo glasovali za dr. SuŠteršiča" , istina pa je, da je doslej izvoljenih le jako malo mož, na katere sme ta kandidat zanesljivo računati, „Slovenčevo" poročanje ni drugega nič ko manever, s katerim hočejo gospodje v škt.fiji begati volilce. Kolik strah navdaja Šušteršiča in ške f vega kaplana Šiško, svedoči najnovejše sredatvo, katero sta izum Ia, da preslepita volilue može. Naročila sta svojim maloštevilnim pristašem, naj zbirajo podpise na „zaupnice" dr. Šnšteršiču, katere a?aupnico" so v L.ubljaui sestavljene. „Slovenac" bo najbrž že danes ali jutri začel priobčevati te „zaupnice", zamolčal pa bo, da so .izprašano" po pritisku od zgoraj. Pameten Človek ne prisoja takim zaupnicam nikakt
►/reduoati, \o\Vso manj, kor 1 kako se v nan kujejo. Sicer pa se to. Včeraj so ceio pri pastoralni iorfcrenc'i* peetili duhov aiko iu fjh rotili, na; e loujv *>~i~ '   •'■i'. Po tako rt> :}rv pri-
tisku bi ss eicer ne bilo čuditi, ko L. — šustorsič ali gotovosti še ni nikake, narobe, zdaj so šanee zanj še jako slabe.
— (Odbor   akad.   ferijalnoga društva Save") opozarja še jedenkrat Da izvanredni občni
zbor v petek 25 t. m. pri Ferlincu ob 4. uri po-poludne. Gg ustanovniki in starešine, posebno pa izvršujoči člsni blagovolijo naj se zbora v polnem Številu udeležiti. H komerzu zvečer ravnotam. pri katerem sodelujejo tau>buraši ljubljanskega „Sokola0, vabijo ee tudi vsi prijatelji društva.
— (Tatvia) Janezu Sreberoiku, zidarju pri Btavbinekcm mojstru Zupančiču, bilo je včeraj v baraki ob Tržaški cesti iz zaklenjenega kovčega ukradeno razne obleke za 24 gld. Tat se zasleduje.
— (Potrjen zakon.) Cesar je potrdil v zadnjem zasedanju deželnega zbora kraujskega vzpre-jeti zakon o izločitvi davčnih občin Mačkova vas in Sele iz občine kočevske in ustanovitvi novo občine Mačkova va*.
— (Z Iga) so nam piše: Dne 20 t. m. vršila se je tu slavnost blagoedo v ljenja gasilnega doma. Pred 4. uro zbralo se je polno domačega občinstva pred jednonadst'opno novo zgradbo. Domači gasilci bo sprejeli sosedna društva, ki se niso ustrašila slab ga vremena in priAla proslavit pomenljivi dan, Priš « so društva iz Ljubljane, Bizovika, Vna in Šmarij. Priš-I je tudi nafidloik zaveze gosp. Do-berlet in blagajnik g. Ahčm. Oddelek domžalske godbe aviral jo koračnico v pozdrav. Točno ob •I. uri bl g ulovil je župnik g. Dolenc gasilni dom. Hidi dež a izostati je moralo nekaj točk, vender je načel«lik g. Trošt, vse navzočnike zahvalil za udeležbo in se spomnil vseh blagih dobrotnikov v prvi vrsti gre f.t Leoni Auersperpa, ki je daroval društvu ves stavbeni leB. — V gostilni županovi bila je potem zabava, pri kateri se je izreklo tudi nmcgo navdušenih napitnic.
— (Z Bleda) se nam piše: Dalmatinski namestnik fcm. Krnil pl. Davicl se je z reidbino nastanil v Mallnetjevem hotelu ter misli dlje časa tu ostati.
— („Bela ruta, bel denar.") Na njunem navadnem shajali! tt, v lopi za starim zidom, slonela sta v objemu lepa črnolasa Jadviga in lepi iSmolasi, gladko obriti gospeal Fran. Jokala je lepa Jadviga. Kes in obup razjedala sta ji mlado srce . . . Gospod Pian jo jo tešil, a tudi njemu glodalo je nekaj v srcu, skrbelo ga je nekaj iu plašil  se je pred:
Kaj bo V —■ — Ločila sta se, ločila za vedno--.
Gospod Fran je odšel jio stranski poti proti vasi. Ona pa ]e«. osti»la, na mestu nekoliko časa zrla za njim, krivcem njene skrivne nesreče, pot'm pa naslonila lepo svojo glavo eib mrzlo steno lope za starim lidom ter ihteda — —. Vaški zvon vzbudil jo je iz težkih premišljevanj. Bilo je že precej mračno, ko se je ne potila proti domu. Pot peljala jo je mimo pokopališča. (Jnalo jo je-tjakaj, sama ni vedela, zakaj. Pri velikem križu sredi pokopališča zapustilo so jo moči. Večerni vetrič poigraval je z njenimi črnimi lasmi ter hladil razburjeno čelei — skesane Magdalene. Dolgo ;e slonela tako ter molila. Zakaj, sama ni vedela. Urez na.nena b la je njena moli t.-v Ni prosila usmiljenja, ni prosila pomoči, saj je bilo
— prepozno — —. Napočilo je lepo jesensko jutro.
Pred lopni66em čakal je odhoda precej obloien voz.
Znano je Inio že teelen dni poprej, da danes odide gospod Fran. — Voz je oddrdral in odpeljal geispoda Frana. Nekako zadovoljno se»del je v kotu voza; čitalo se mu je z obraza, da ni nerad odšel. Pušil je Bul od KO tor razpršaieič se njen dim sam pri sebi primerjal nekdanjim spominom — — — Dva dni potem »glasil so je v vaškem zvouiku mrtvaški zvon. Ljtnlje niso elosti vpraševali, kennu velja, saj ee je novica, ela je lepa Jadviga ponoči naglotna umrla, razueela po mali vasi še prej predno je stari cerkovnik prilezel v lino ter prijel za vrv mrt vaškega zvonu. Nenadna smrt popolnoma zdravega eMoveku nehote vzbuja sum in prizaneseno tudi lepi Jadvigi ni bilo« Raztelesili so njeno le>po truplo in našli, kar je opravičevalo njene) —• nenaravno Hinrt. Samomorilka ni izdala ničesar, in nekdo hvali Boga, da so z lepo Jadvigo vred  pokopane tudi tajnosti
— lope za starim zidom.
— (Klasičen občinski pečat) V Starem trgu pri Poljanah v črnomaljskem okraju, kjer županuje gospod Jurij Fugina in kjer je dne 15. t. m. na volilnem shodu posl. Schvveiger tako lepo pridi -guval, imajo občinski pečat z naslednjim klasičnim napisom: „Občinuki urad Stari trg pri Pollanach ■— Gemeindnamt Alenmarkt bei Polland".
— (Slovensko bralno društvo v Tržiču) )e na svojem občne m . b ru volilo naslednji odbor: 8« Fran Ahačič, predsednik; g. Lenaril Klofatar, podpredsednik; g. Josip St^r, tajnik; g Blaž Pravat, blagajnik; gg. Jan. Debelak, Jos. Ueaman, Zoran Strua in Ivan Verdir, odborniki; gg. A. IVrnu in Iv. Pogačnik, namestnika. Pevovodja je g. Janko ('»'irn. Poročilo tajnika in blagajnika ae je odobrilo.
— (Deželnozborske volitve na Štajerskem.) Danes ae bijs v nekaterih mestnih skupinah na štajerskem zanimiv volilni boj. V spodnjeetsjerskih
I mestih  in trgih so Slovenci to pot postavili svoje
j kaudidaio, c katerih sicer vedo, da ne bodo zmagali, HriVovV fng zamore j n dobiti impozanti pmanjirrftO Če pridejo vsi sl.*veo«ii na volivce. EbM&
santeu bode tudi volilni boj v Grad-Starcllberalna stranaa,  ki j« v it
Dropadla in kapitulirala pred nacijonalci, se na vso moč trudi, da spravi vsaj v Gradcu nekaj na j odličnejših svojih mož v deželno zbornico, zlasti dr. Schreinerja, župana dr. Portugalla in bivšega pod župana Kolierja, Proti temu Landidujejo nacijonalci svoje voditelje in upajo trdno, da ž njima zmsgajo
— (Iz Gorice) se nam piše: Slovenska me-fctna ljudeka šola v Podturnu, v katero se je letos upisalo 5 otrok, beri pet otrok, se je zaprla, ker razsaja v isti nalezljiva bplezen „d f eritis". Minolo šolsko leto hodil .je v to šolo jeden sani ue'renec, in še ta je bil obolel v grlu. Slovenski roditelji v Gorici imajo vender prav. da slojih otrok ne pošiljaj v to podrtijo 1 — aSloginaa šola ima že nad 50O učencev in učenk.
— (Razpisane službe) Pri deželnem sodišču v Celovcu luetto Svetovalnega tajnika. Prešnje do dne 2 oktobra predsedstvu d«ž. sod šča v Ce-K)vcu. — Na jednoiaarsdoi ljudski šoli v Št. Juriju pod K n m o m mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plač. ra?reis, funkcijsko prikhdo 30 gl. in prostim stanovameai. Prosnj« Jo ('ne 10 oktobra okr. šol. svetu v Krškem* — Na jednorazrsdnioi v Dol h h učno mesto z. letno plaro 450 gl., .'JO g M. funkcijske priklatiš in prost m stanov« njem. — Na dvorasredoioi v K r ki drugo nčno mesto z dohodki IV. plač. razreda in prosti rd stanovanjem« Prošnje za obe te dv« službi do dt*e 10 ektibra tkr. šol. svetu v L it.ji.
* (Ženska kot žrtev borze) Soprogo stotnika Manasserja v Grmiči je porotno Bođiioe obsodilo na 3'/a leta v ječo in sicer radi hudodelstva goljufije. Gospa Klara Manasner si jo hotela na borzi pridobiti veliko premoženje. Igrala je strastno in tekom nekaterih let so jo židovski b irzijanoi in agentje oskubih za vse nje imetje, z,i lepo svoto 40 000 gld. Nesrečna žena pa ee ni odnehals, de'lala je dolgove in ponarejal menice. Na ta način si je priideparda 35.000 gld., kat-re je do zadnjega krajcarja zaigrala na borzi.
* (Sodnik — požigalec ) V sodnem arhivu v Obrovcu v Dalmaciji je te dni nastal požar, kateri je uničil moe^'o važnih aktov in listin. Preiskava je dognala, da je bil ogenj nalašč saneten in sicer leti eum na obrovškega c. kr. okr. sodnika Lazzarinija. Sodišče je dalo sodnika Lizzarinija aretovati in odpeljati v zapor v Zidar.
* (Justičui umor.) V<;jašk<> sodiš'e v Orariku je nedavno tega obsodilo ua smrt nekega kmeta, kateri je bil < 1» ;<>!.>• n. da je zavratno umor I dva vijaka. Kmet je trdil in dokazoval, da se po.--buklm iu da ni identičen z morilcem. Ah vse pri.'e so govorile tako rejasoo, da sodišče Siikluiti m verjelo, nego ga obsodilo, mis'«č da je faktični morilec. Obsodba se je izvršila Suklin je končal živ-Ijeuje na vešalih in sicer, k.kor SS) je /daj pokazalo, po nedolžnem. V neki bolnici so zelaj dobili pravega morilca in ta je priznal svoj zlu-in.
* (.Premeten tihotipec.) V pariškem „ ram psu1 poroča znani žurna list 8gauarells: Vozil StM se v kup«'ju pr.ivt razreda iz Nemčije na Francosko. V h upe m M«, b la še dva dri. ga popotnik*. Jeden je z veliko odkritosrčnostjo pripovedoval, da s. je vse ž^pe napilnil z najbolj«'mi nruol kutni ter upa, da jih srečno ut.hotapi. Na meji smo vsi izstopili. Ke> smo se v kupeju zopet stedi, je bil mož s smodkami zelo klavern in povedal, da so ga Carinski pai Iki prijeli, mu konflakovali vse hoj< dfce in od r.j «ga zahtevali še 50 frankeiv globe, katere je p a al ker bi ga bili sicer vtaknili v napor. Drugi sopotnik je molu« poslušal to žalostno povest. Hkrati je nesrečnega tihotapca vprašat: Kolika js torej Vsi! Ake d*. Ttbotapec je imenoval neki znesek. Sopotnik je molče vzel iz denarnice dotični znesek in ga vročil tiho1 apen rekši mu: I).»volite, da vam povrnem škodo. Financarjem e.em vna j*z dsnunciral, OkoU života imam ovitih čijdc za (»0.000 frankov iu da prihranim carino, sem denuncral vas. Financarji so mi zaupali iu me niti preiskali niso.
		
	Sloveuci in Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I	
"1 I
Darila i
„Kepa4 v korist Ljubljani. Mestnem rnagi stratu ljubljanskemu došle so v korist onim prebivalcem ljubljanskim, ki so bili po potresu oškodo-vani, še sledeče zbirke v pse makih znamkah: Gospa Kescbmann Terezija v Črnovicah 4 gld , g. Alojzij Gangel v Ljubljani 4 gld. 15 kr., gosp. Nasaadi Josip v Nagy Kikinda 3 gld. 80 kr., iz Budimpešte 5 gld. 50 kr., iz Vršca 4 gld C5 kr, z Dunaja 4 gld., iz Gradca 3 gld 40 kr., iz Vinkovcev 1 gld. 80 kr,, iz Krakova 1 gld G0 kr., iz Ljubljane 80 kr, ia Belovera 35 kr., iz Prage G0 kr., iz Makol 40 kr, is Monako v ega 10 pfenigov.
Uredništvu našega lista je poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vesela dražba v gostilni g  Jjsipa Tavčarja v Št. Jar-neju 3 k r ->ne. — Živeli rodoljubni darovalci in njih
na^ledn-V..j
—---
Deželnozborsko volitve na Štajerskem.
Celje 23. septembra. V Celju je lir i h ar dobil 56, Stallner 375 glasov. Okrajni glavar Attems je volil Stallnerja, Vse skupaj je Hribar dobil 818, Stallner 568 glasov. Žalec, Mozirje, Ljubno in Gornjigrad so volili Hribarja soglasno.
Ptuj 23. septembra. Dr. Kokoschineg je dobil v Ptuju 228, v Rogatcu 45, Ormožu 51, v Ljutomeru 40 glasov. Koč.e var je dobil v Ptuju 20, v Rogatcu 3, v Ornio/u 42, v Središču 132, v Ljutomeru 50 glasov. V rtuju je jeden glas dobil Ornik.
Slovenji Gradec 23. septembra. V skupini tnest dobili so od 35 2 oddanih glasov nacijonalec Lenko 179, Schdnererjev pristaš dr. (i 1 a n t s c h n i g g 108 , konservativec G il n t h e r 7 0 glasov.
Brezico 23. septembra. Hribar je dobil i 24, Stallner 82 glasov.
Središče 23. septembra. Narodni kan I didat Ivan K ode var je dobil vseh 132 tu j oddanih glasov.
Ormož 23. septembra. Kočevar je d >bii 42, nacijonalec Kokoschineg 51 glasov.
Dunaj 23. septembra. Deželnozborske volitve.* na Moravskem so razpisane, in s eer za k me tke < -bfine na dan 20. oktobra, za mesta na dan 30. oktobra, za veleposestvo na dan 4. novembra. Obe nemški stranki sta sklenili za te volitve kompromis.
Turi51 23. septembru.   Vojna uprava je pozvala  6000 pomorščakov  pod zastavo in odpošlje  Tini prej   mogoče   več   novih vojnih I ladij v Levanto.
Pariz 23. septembra „Figaro" pri« ! javlja pismo Gladstonea e> klanju Armencev, i Gladstotio di.l/i sultana naravnost, <la se je na I njegov ukaz uprizorilo grozno klanje.
Za prebivaloo moit, uradnike Itd.   rSroti tel-ketrm prebavljenja in ra«m nasledkom mnogega so«lonj:i m ! napornega dnievnega ilplu je oprav neobhodno potrebno do-j maoa adravilo prisuil „MoJi-tV 8afdlitt*fralek**, ker upi iv.l i na prebav ljenje trajna in nravnovalnp 11-1- ima olajševalen I in topilcn iu\npk.   Skatljiia velja l pM.   Po  postnem po-i vsetjl raspolilJA i" zdravilo vaak dan lekar A. MOIdi, o In kr. dvorni ■ruagatelj, na DUKAJI, Tnohlanben i». v lekar« uah na il^-  11 jo lire ono Mb te vati MOLI, »o preparat, ea-zimnio« an z varnostno znamko iu podpisom,    ,'t (1766—18)
Iz ur4i«iliiei4«t llSUa«
Ic.vrAITue ali «»U> • i ■« I» it <-■» / !>«■ : Mihaela Habjana posestva v Malom Vrlin, cenjena 8680 gld. In iij.o ubli dne '->H< aapteiabra In 7. novembra v Ljubljani.
Ivana Malina posestma v Ljubljani, MoJemu la.870 gld.. 4"jo gld eii) kr. iu 172 gld. bo kr. dnt 16 leptambra in 86. oktobra v Ljubljani.
Jerneja Za d u-a Berolj iiče v Jurfcicili, lenjeno 390 gld , in Antona B a t i b t a posestvo v Dol, Zemonn. cenjena -10 gld., oba dne 'JS. septembra in BO. oktobra v ilirski BUtriol.
Moteorologično poročilo.
V	Ci\fi op:i-viovauja	Btanji barometra v mm.	lampe-ralura v C	Vetrovi	Ni«ho	Hp| ■ ■ i'j» v r.iua v ?4 urah
22	te. zvcCor	m b	mi	si. sever	oblačno	
23. r.	1. Eiiitraj 2. popol.	733 «; 732-2	8-7 11)2	si. ivah. u sahod	oblačno oblačno	88
Srednja   veorajfinja   Iciupia-amra   H-'.i1,   «a  f> o pod
aorulom
dn4 23 septembra 189G.
skupni drlavnj dolg v aotah ,                . IDI Rld 45 kr.
Skupni državni doli v »rebru    .... 101 r (i0 ,
Avstrijska zlata renta....... 128 m 30 .
Avstrijska i,i-i;i'.k.i reuta 4°/#..... 101 a l.r> ,
Ogerska alata reota 4°,.   ... 122 „ — ,
Ogerska krimska reuta 4",,            ... m 20 B
AvBtro-ogersko banCae dulmce             . 5»u2 — ,
&redltne duluioe.....                           ... 866 ,t 90 ,
Uadon vieta........... 119 . bfi .
NomAki drž, bankovci ta tOO mark    .   , 68 , 77'/, ,
30 mark   ........... 11.   B 78 ,
JO frankov........                                        . 9   „ 58 t
ltalijaurfkt bankovci........ 44   n H ,
C. kr. cekini.......... 6   . 68
Dne 22. septembra 1896.
!•/„ državne srećke iz I. lH.r>4 po 850 gid. 144 i;i.t 50 kr.
Državne srečko is 1. 1HB4 po 100 gld..   . 1HO m — ,
Donava rog. srečke :> ' u po 100 gla.   .   . 128 m — t
Zemlj. obč. avt.tr. 1' ,' „ slati zast. lieti    . — B — a
Kreditne srečke po 100 gld...... 19G B 50 ,
Ljubljanske srefike......... 22 , 78 ,
Hodolfove er^ke po 10 gld...... 23 . — ,
Akcije »iiglo-avitr. bank« po 2UU gld..   . 164 n 50 p
Tracuway-dmlt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 484 „ —• ,
Papirnati rnbelj    ,   ,....... l , uh«/« i
Tninim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je nafi ljubljeni soprog, oziroma sin, brat in strijc, gospod
Anton Grilc
posestnik in trgovec
danes, dne 23. t. m., ob 8, uri zjutraj, po kratki, jako mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 80. letu svojo dobe, mirno v (io-tipodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam rajneega bode v petek, dn6 2!">. t. m., ob 5*. uri dopolndne iz hiBe žalosti na pokopalifičo v Vačah.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. (301t>)
V Vačah, dno 23. septembra 18%. Marij* Grllo  n»j. Kaštel lo, soproga. — Helena Orilo, mati.      Franja Grilc, sestra. —
Mloi, Tono, Stanko Btergar, nečjaki.
Zahvala.
Za mnoge dokaze Brčnega sočutja mej boleznijo in o smrti našega ljubljenega sina. odnosno brata, gospoda
Frana Velkaverh-a
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pc knj-nikovem pogrebu in za mnoge podarjene vence izrekamo vsem prijateljem in znancem tem potom najiskienejso zahvalo.
V Ljubljani, dati 88. septembra 1898.
Aviso za častite hišne gospodinje! Le 1 krajcar
velja pranje, sušenje in valjanje vsakega hišnega, telesnega, restavracijskega in hotelskega perila
l*«»poIuoniH »e isvrftl v petlli dneh. l*erllo Nu brezplH(:u*t |onilfe Iu iIomLim I ju m* slom.
Velespofitovanjem
Prva ljubljanska pralnica s strojem
(3017—1) Židovske ulice št. 4.
najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda (2717-41
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri :
anemiji, klomsi. pvllnili, živčnih in ženskih boleznih, malariji i. t. d.
Pitno zdravljenji- uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah.
(3013)
Žalujoči ostali.
V najem se daje
liiša,
pripravna za KO«*tlliio in prodajalnleo, oboje tkttpaj ali vsako posebej po zmerni ceni (1UO gld. oziroma l.r»0 gld.) po dogovoru. Hiša je prav na dobrem kraju v Lokali pri /auorfn. zraven rndniSkib jam. torej posebno pripravna.
Več pove lastnik  .11« Uoh  Čcnotd v Lokali pri Zagorjl ob S»\l. (3007 - 2)
Restavracija
poleg neke postaje dolenjske železnice ležeči
se oddajata v najem. ;i0i4.i
Vso Be izvć pri  upravnistvii „Slov. Naroda".
ZSZoxa.j'a3si ovet
(pomnoženi rcstitiiciJNltl tok.)
steklenica 1 gld , 5 steklenic 4 gld.
o rabi se za drgnjenje v
S
r.
13 iii""1 '
Skušena
krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdiav-nikib in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpne-lost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (ocvr-stenje) po kakem tru-dapolnem delu.
štupa za
za konje, rogato živino, ovce, prašiče itd.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako i'.vinče ne moro jesti; zboljšuja mleko.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja 60 kr , ■ ■ za motko v z,  rabilnim navodom
saajsV a sid.
Priporoča in  razpošilja na vse stanki s prvo poŠto
lekarnar Ubald pl. Trnk6czy
Ljubljana, Kranjsko. (9160*95)
j Ižsčsa se »"»i
mesečna soba.
Ponudbe  na adreso: Marenka Sevčikova primadona slovenskega  gledališča, hdtel „Lloyd(l.
Izvod iz voznega reda
■v-el3a.-vn.egra. ocL 3L. j-va.3ri.ija. 189G,
Nastopno omenjani  priliajahii ln odhajalui čmi  onnaćenl   ,0 * «r«tln|eevr«»|»Nkent čnnn. (17().r>-'M S i
Odhod la I,|nbl|nue (ju?., kol). '
Ob 13. uri 6 min. po noči osolmi vUk t '1'rt.i/, 1'ontab«!, i. , OoIotoo, Krnnsonafoeto, Ljubno,  tet Solsthal v Anssee, Isclil, Gmtimlan' Solnoirrail, I.i-n.l (r.tntont, /..«11 na josern, Inomoit, 8tnyr, I.lno, Duri »j ^ Ain«totten. — Oh 6. uri Ki min. sjutraj metani Tlak t Kouerje, Novo m«,to.
— Ob 7. uri 10 min. osobni vUk v Trbiž, Pontabel, Mnljak, CoIotbo, i ■Blistaste, l.jiilniii, 1 lun..j čea Hnlathal t SolnoKrail, Slnyr, I j 1111>, Hud« Plsonj, Marijine Tare, Ilob, KransoTe Tare, Karlovo Tare, 1'rafro, 1.1 piko če« Amstatton na DituaJ.— Ob 19. url >•:< min popoludne moaatil vlak t Kočevje, Novo mesto. — Ob 11. uri fiO min. dopolnilne osobni vlak t Trbl* Pontabel, Beljak, Celoroo, KraneensfnstO, Idubno, Selathal, Dunaj. — (»J 4. url pupolu.lue osobni Tlak t Trbia, Holjak, Celoveo, 1 .j 11 t.n. >, ces Sni«, thal t HolnilKrad, Iiend-Gastoin, Zeli na jeseni, luomost, HrCfteuo, Ourih (JiMi.iv.i, Paria, 8toyr, Lino, Omtindon, Isolil, lluilejovico, PlzonJ, Marijina Taro, liob, Kranoove vare, Karlovo rare, Prago, I.ipako, Dunaj via Atu. ■totteu. — Ob 0. uri SO min. svnoor mešani vlak t Koeovjo, Novo msito.
— Ob 7. uri 44 min. avooor osobni Tlak t Jjesue-lMed. — Vrhu tega ob 6. uri SV min. popoludne vsako nedeljo In praanlk t Ijosca-Itled.
1'rlliod v l.fuI»I|hiio juž. kol.). Ob ft. uri fi'J min zjutraj osobni Tlak a Dunaja tIs AmsteHen. Solnograda, KroRonca, Inomosta, Zolla na jesem, Lond-Onateliiv I.iu, » 8teyra, Omuuiioua, Isohla, Aussooa, I.Jubna, Oolovea, Beljaka, Fraiuone-feste, Trblšn. — Ob S. uri ajutraj osobni Tlak ia Lesa-Medn.— Ob H. url 19 min sjutraj mešani Tlak ia KočeTJa, Novega mesta. — Ob II, uri /i, min. dopolndne osobni vlak a Dunaja Tla Amatetton, nipskoga, Prage. KranooTih TarOT, KarloTili varoT, Iieba, Marijinih varov, 1'ltnjn, HuiUje-vii1, Solnograda, l.inoa, Stnj-ra, Parisa, Gonere, Ouriha, ltregenoa, Iuo mosta, Zella na jezeru, l.ond-Uastoina, l<Jul>iia, Celovca, Poutabla, TrMaa.
— Ob 9. uri 39 min. popoludne  metani  vlak ia Kočevja,  Novega mmta,
— Ob 4. uri fifi min. populudno osobni vlak s Dunaja, l.julma, 8olaUh.il a, Beljaka, Oolovoa, Franseusfoate, Pontalila, Trbiža. — Ob 8. url 86 mm, ■večer moiaui Tlak is Kočevja, Novoga mesta. — Ob 0. uri 4 min. stvai sj osobni vlak s Duuaja proko Auiatettuna, is Ijipsijo, Prago, Kranoovib varov, KarloTili Tarov, Iieba, Marijinih varov, Plsnja, Itudujorio, Holuoafra.la, I.jiiluin, Heljaka, Oelovoa, Poutabla, Trbiia. — Vrhu tona ob 10. uri as min. svečer vsako nodeljo in praauik ia I.osou-nioda.
Oillio«! Is l.jiiiil-Ki»«* (drž. kol.) v Kamnik,
Ob 7. uri 93 min. cjutraj, ob 9. uri 5 min. (Kipoluilue, ob 6. url KO min. svečer, ob 10. uri 9fi min. avočer. (PoslodnJI vlak le ob uedoljah in praanikih.)
I*rlli4»d v I.|iil»l|i4ii«»  dri, kol.) iz Kamnika.
Ob 6. uri 66 min. sjutraj, oh II, uri i r« min. dopolnilno, ob 0. url 90 min. svečer, ob 9. uri 06 min. sveuor. (Poslednji vlak le ob nodtljah In praanikih )___
Nagrobne vence
v največji izberi iu
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(2911—7) priporoča
Karel Recknagel.
VIZITNICE
priporoča
Narodna Tiskarna''.
k .
St3--v"b>era.I les.
Dne K), oktobra t. I. oh K), uri riopliuliio
bo podpisana korporacija polom đvaibe V ^o|#.«ln „Tov^tii Koru" |tol«'K   Itallliiiita   pk odidi
približno 235 m' v meri,
440 kosov jelk,
242 145
smrek, druzega, lesovja,
118
48
»t
Knp( i  naj  izvolijo  omenjeni  dan  ali  sami  k  dražbi  priti  ali  pa do 1». oktobra Vpoalatl pismene ponudbe, opremljene z varfićino v zniieku
gld. 50—, podpisani korporaciji.
Upravni odbor meščanske korporacije v Kamniku
(.•{012—1)
din'1 21. septembra 181M>.
Načelnik: Josip Potokar
Usojam se, slavnemu občinstvu naznanjati, da som otvoril
na Poljanski cesti štev. 31 ^
veliko zalogo raznovrstnih koles ^
(278(1-14)
posebno priporočam najfinejša
if^ST ,,Styria^- kolosa <£JU
katera bo obče jako priljubljena in kot. izvrstna poznata, po najnižjih cenah.
Obrabljena« dobro obranjena „Pnettmatlku-koleaaprodajan po 70—100 fld.
Kavno tam nabaja bo t». t lnnn« mt «1«' liti ulcu, in
be prevzemajo vsa v to stroko spadajoča popravila. K obilnemu nakupu so priporoča
Franjo Čuden
m javellr
i. j ii m j a n i«
nrar
1*I«-m(iiI trK-
H
Preizkusili in priporočili so
znameniti možje medicinske vede
tinktura za želodec
lekarja PICCOLI ja v Ljubljani
katera krepča želodec, pospešuje
prebavljenje in telesno odprtje.
St«lclenioev lO Icr. (2ti35—12)
11 steklenic 1 gld.   Po&tna razpoftiljatev se vr&i v zabojCkih po 18 steklenic     1 gld. 3G kr. itd.; po&tni /.aboj s ♦>*► steklenicami velja ti gld. 2H kr.   Poštnino plača naručitelj,
trav ene, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samo ko/niče, M cinkasto in pocinkano ploščevino, % vsakovrstna kovanja za okna in vrata,
siiluh vhi'. kar ae nri sOt\lmli potrebuje
Izdajuteli in odgovorni urednik: Josip M o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiakarne".
9
12
AQV
8188