GG - Bled GG — Kranj_ ALPLES — Železniki JELOVICA — Škofja Loka LIP-Bled ZLIT-Tržič AERO-CELULOZA- Medvode GRADIS-LIO — Škofja Loka LETO VI ŠTEV. 1 1Ì81 GLASILO SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: ZDRUŽENO GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO » G L G « BLED Prispevek delavcev SOZD »GLG« k lil. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije Velja znanstvena ugotovitev, da je vzroke posameznih ravnanj ali odstopanj moč proučevati in spoznavati šele, če smo sposobni opredeliti odstopanja! Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije, ki bo v mesecu juniju bo skozi razpravo in dokumente, predvsem pa ob aktivnosti vseh samoupravljalcev odgovoril na najbolj aktualna vprašanja sedanjega trenutka v procesih samoupravljanja, predvsem pa o vprašanjih njegovega nadaljnjega razvoja. Lani smo praznovali tridesetletnico samoupravljanja, smo torej na pragu četrtega desetletja v razvoju naših značilno jugoslovanskih družbe-no-ekonomskih odnosov, katerim osnovni pečat daje samoupravni sistem. Začetek uresničevanja gesla »tovarne delavcem« sega že lep čas nazaj, na nas pa je, da združeni ugotavljamo, kako daleč je po vsebini razvit samoupravni sistem v vsaki delovni sredini. Z ustreznimi ustavnimi opredelitvami, posebej pa še sprejetjem t. im. »delavske ustave« — zakona o združenem delu pred leti, smo še jasneje opredelili položaj in vlogo delavca v združenem delu. Toda kljub jasni zakonski opredelitvi, jasni nadaljnji usmeritvi v razvoju samoupravljanja, t.j. v krepitvi dejanskega položaja delavca v procesih upravljanja in odločanja o sredstvih v družbeni lastnini, še vedno ugotavljamo, da položaj delavca še ni tak, kot si ga vsi želimo. Vprašanja pridobivanja in delitve dohodka v vsaki delovni sredini in vloga delavca v teh procesih ostajajo v prene-kateri sredini še nedorečena. Zato naj kongres samoupravljalcev Jugoslavije, za katerega je dal pobudo tov. Tito, o vseh aktualnih problemih razpravlja in prinese zaključke, ki bodo dali nove vzpodbude pri krepitvi vloge delavca samo-upravljalca. Toda sam kongres ne bi mogel doseči zaželjenih ciljev, če v predpripravah nanj ne bodo o uveljavljanju samoupravljanja spregovorili vsi delavci. Iz teh razlogov je sindikat dal pobudo, da posamezne organi- zacije združenega dela s temeljito razpravo odgovorijo na določena vprašanja, ki se tičejo njih samih, na ta vprašanja poskušajo same odgovoriti, poiskati rešitve ter le-te spoštovati pri nadaljnjem delu in pri razvoju notranjih samoupravnih odnosov. Za SOZD »GLG« je bila dogovorjena tema: »uveljavljanje sistema planiranja kot podlaga za uresničevanje dohodkovnih odnosov«. Sam naslov pove, da je tema za SOZD kot celoto izredno aktualna, saj izpostavlja dvoje ključnih vprašanj za SOZD: 1) planiranje kot vsebina, oblika in način sporazumevanja o združevanju dela in sredstev znotraj SOZD in 2) uresničevanje dohodkovnih odnosov kot logične posledice združevanja v SOZD. Za pripravo vsebine na navedeno temo je bila v SOZD imenovana posebna delovna skupina, sestavljena iz vrst strokovnih delavcev DO članic in delavcev skupnih služb. Delovna skupina za pripravo gradiva je zaradi sorazmerno kratkega roka in zahtevnosti teme intenzivno pristopila k delu ter po štirinajstdnevnem delu objavila gradivo. Delovna skupina je v gradivu prikazala vso najbolj aktualno problematiko v SOZD »GLG« s področja planiranja in uvajanja dohodkovnih odnosov. Izhodišče za prikaz problematike so vprašanja integrabil-nosti v SOZD, ki po združitvi v sestavljeno organizacijo še vedno ostajajo v ospredju. Poseben del je delovna skupina namenila odnosom v gozdarstvu, njegovim specifičnostim, zlasti iz zasebnega sektorja. Tako pri vprašanjih pia- lli. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE 1981 niranja kot pri uvajanju dohodkovnih odnosov delovna skupina opozarja na eno izmed večjih ovir pri poglabljanju medsebojnih odnosov v SOZD in pri utrjevanju samoupravljanja t.j. vprašanje miselnosti posebej pri strokovnih pa tudi pri poslovodnih delavcih. Ugotovljeno je namreč, da se prepogosto ustavlja v medsebojnih odnosih znotraj SOZD pri tipični kupoprodaji, ni pripravljenosti za uvajanje dohodkovnih odnosov, ki za- htevajo poleg drugega tudi večjo stopnjo pripravljenosti za skupne rizike med članicami. Problematika, katero v svojem gradivu predstavlja delovna skupina, bo najprej obravnavana na razširjeni seji koordinacijskega odbora sindikata SOZD, kateri bodo prisostvovali še predsedniki konferenc sindikata DO članic in poslovodni organi članic. Na tej seji se bodo na osnovi gradiva oblikovali zaključki in stališča, katera bodo obravnavali vsi delavci znotraj SOZD. Pričakuje se, da bodo rezultati javnih razprav na temo: »Uveljavljanje sistema planiranja kot podlaga za uresničevanje dohodkovnih odnosov služili razreševanju aktualnih vprašanj znotraj SOZD. Ce bodo delavci SOZD pri obravnavah tem iz gradiva postavili zaključke, ki bodo pripomogli k uveljavljanju samoupravljanja znotraj SOZD in s tem tudi k boljšim rezultatom skupnega poslovanja, bo prispevek delavcev SOZD k tretjemu kongresu samoupravljalcev Jugoslavije velik. Zrelost delavcev v SOZD je gotovo takšna, da bodo povezave v SOZD, kot reprodukcijske celote, znali pravilno oceniti in jih perspektivno tudi pravilno začrtati. Erzar V prilogi objavljamo prečiščeni tekst Samoupravnega sporazuma o združitvi in Statuta SOZD — gradivo za sprejem na referendumih — spremembe obeh aktov so tiskane polkrepko! poslovanja članic SOZD GLG po rezultatih zaključnih računov za leto 1980 I. Skupni dosežki Skupno doseženi rezultati so razvidni iz naslednjega pregleda gibanja indeksov po najvažnejših elementih gospodarjenja, i. s.: (1979 = 100) Elementi Lesna industr. Gozdar- stvo Celuloza SOZD povprečje Fizični obseg proizvodnje Število zaposlenih po 107 97 108 - vkalkuliranih urah 99,7 95,6 100,2 99,1 Celotni prihodek 148 126 149 145 Porabljena sredstva 157 120 150 152 Družbeni proizvod 128 132 141 131 Dohodek Obveznosti za skupno in 128 133 147 131 splošno porabo 123 138 138 138 Bruto osebni dohodki 126 119 127 124 Akumulacija Bruto sredstva za 120 287 240 145 reprodukcijo 124 195 150 138 Izvoz 148 160 147 148 Uvoz 162 84 123 144 a) Primerjava fizičnega obsega proizvodnje v SOZD GLG v letu 1980 s stopnjo prirasta v predhodnem letu nam kaže relativno upadanje prirasta pri članicah lesne industrije in tudi pri Tovarni celuloze Medvode. Za večjo kvaliteto glasil ENOTNI HONORARJI ZA PRISPEVKE V GLASILA Uredniško odbor glasila SOZD »GLG« je na svoji seji razpravljal o vsebinskih vprašanjih informiranja delavcev preko internih glasil. Ugotovil je, da je sestava posamezne številke glasila velikokrat težka zaradi pomanjkanja kvalitetnih člankov. Akcija sindikatov »TISOČ delavcev sodelavcev«, ki je imela namen povečati vrste pišočih delavcev v kolektivih, je rodila določene uspehe, vendarle še vedno prihaja občasno do težav pri sestavi glasila. Da bi razširili mrežo doposnikov, izboljšali kvaliteto, je uredniški odbor glasila »GLG« sklenil uvesti tudi višje honorarje za avtorje prispevkov. Ti honorarji naj bi delovali vzpodbujevalno, seveda pa stimulirati predvsem kvaliteto informacij. Honorarji za prispevke naj bodo, tako meni uredniški odbor, v SOZD »GLG« za vse članice enotni, enotni tudi za dopisnike glasila »GLG«. Predlagana je bila enotna višina honorarjev, glede na vsebino članka kot sledi: 1 din — za vsako tipkano vrstico za vest oz. informacije o dogodkih, sklepih in vesteh, ki ne zahtevajo posebne obdelave, splošna obvestila, povzeti strokovni članki 2 din — za vsako tipkano vrstico za vest oz. informacije o dogodkih, sklepih s samostojnim komentarjem 3 din — za vsako tipkano vrstico za samostojne komentarje o določenem dogodku, za samostojne reportaže, potopise, samostojne strokovne članke, kritična mnenja o dogodkih in pojavih v kolektivu ipd. 80 din — za vsako objavljeno sliko v glasilu. Detajlnejšo razvrstitev vsebin po posameznih kategorijah napravijo uredniški odbori glasil članic SOZD »GLG« Uredniški odbor glasila »GLG« predlaga uvedbo teh poenotenih honorarjev v SOZD »GLG« z ozirom na dosedanjo različnost, seveda v pričakovanju izboljšanja kvalitete glasil. Vsaka informacija v glasilu naj bo popolna, predvsem pa ne »lakirana«, prav je, da dobre stvari pohvalimo, slabe pa kritizirajmo zato, da se moramo ob kritiki izboljšanje stanja. stanje spremenilo, kar obenem >java nastopati konstruktivno, s Obe gozdarski organizaciji izkazujeta 2,7 odstotni izpad dosežene blagovne proizvodnje nasproti letu 1979 v glavnem zaradi 14,5 % zmanjšane blagovne proizvodnje v zasebnem sektorju pri GG Bledu in za 5,1 % izpada količine od zasebnega sektorja pri GG Kranju, kar v skupni količini predstavlja okoli 9.000 kub. m znižanih dobav vseh gozdnih sortimentov v letu 1980 nasproti dobavam v letu 1979, kar se skoraj v celoti nanaša na hlodovino iglavcev. Nižji porast fizičnga obsega proizvodnje pri lesni industriji se začne pojavljati zlasti v drugem polletju 1980 ne samo zaradi znižanih dobav lesne surovine, temveč tudi zaradi zastojev pri dobavah ivernih plošč (pri Alplesu), ne nazadnje pa tudi zaradi izpada uvoza repromateriala po zaostrenih ukrepih v drugi polovici leta 1980. b) Pri skupnih dosežkih je treba poudariti kvaliteten premik glede na doseženo produktivnost dela, ki se odraža v nižjem indeksu povprečnega števila zaposlenih (99,1) v letu 1980 nasproti indeksu 101,8 ob koncu leta 1979. To dejstvo se ugodnejše odraža pri kazalcih gospodarjenja po preglednici III'./, kar bo v analizi še posebej razčlenjeno. c) Doseženi indeks celotnega prihodka v višini 145 za povprečje SOZD GLG se giblje za 12 indeksnih točk iznad povprečja gospodarstva v merilu gorenjske regije, kar je posledica ugodne konjunkture na domačem tržišču, pa tudi posledica večjega izvoznega prizadevanja, saj indeks dinarskih iztržkov od izvoza presega povprečni prirast celotnega prihodka za 3 indeksne točke. Seveda pa so doseženi indeksi celotnega prihodka v glavnem vendarle posledica povečanja cen izdelkom na domačem tržišču. Na večje iztržke v izvozu pa je vplivala tudi 30 odstotna devalvacija v juniju leta 1980. V okviru lesne industrije izkazuje najnižji prirast celotnega prihodka Alples Železniki (indeks 127 napram povprečju lesne industrije 148), kar je posledica zadržanih cen za sestavljivo pohištvo, katerega prodaja je slonela na nespremenjenih proizvodnih programih. Ostale članice SOZD, katerih prodajni program bazira na stavbnem pohištvu, pa so prodajne cene izdelkom povečale po uveljavljenih sporazumih panoge v merilu SFRJ. Jelovica Škofja Loka z indeksom 162 visoko odstopa od povprečja lesne industrije zaradi statusne spremembe v prodajni organizaciji za grosistični obseg prodaje, kar povzroča dvojno zajemanje internega prometa, vendar je treba omeniti, da se je blagovni promet v TOZD maloprodaja dejansko povečal s povečanim deležem prodaje dopolnilnih programov kooperantov izven sestava članic SOZD GLG. Gradis LIO Škofja Loka je obseg vrednosti celotnega prihodka izdatno povečal z udeležbo kooperantov pri izvajanju montažnih del stanovanjskih objektov na območju SR Srbije (Novi Pazar). Pri doseženih indeksih celotnega prihodka gozdarskih organizacij je treba ob sicer zmanjšanem obsegu blagovne proizvodnje upoštevati občutno regulacijo prodajnih cen v skladu z dogovori po Samoupravnem sporazumu o ureditvi osnov in meril za oblikovanje dohodkovnih odnosov v okviru SOZD GLG. Hkrati pa je treba poudariti okolnost, da je prišlo pri tej regulaciji cen tudi do relativno večjega vrednotenja kot v prejšnjih letih listavcev in celuloznega lesa. Pri T ovarni celuloze Medvode prihaja v indeksu celotnega prihodka do izraza strukturno izboljšanje udeležbe zahtevnejših in tudi bolje vrednotenih vrst papirja, vendar je na rezultate v drugem polletju že močno vplivalo pomanjkanje domače surovine in drugih, zlasti še uvoznih vrst repromateriala. č) Kot sestavni del celotnega prihodka je treba upoštevati posebej dinarsko vrednost izvozne dejavnosti, ki se je nasproti letu 1979 povečala za 48 % po nominalnem obsegu in predstavlja že okoli 10 % dosežene eksterne realizacije (7,7 % v letu 1979). Doseženi rezultati so poleg spremembe tečaja dinarja odraz večjega prizadevanja vseh članic SOZD GLG, da bi v pogojih zaostrene devizno-bilančne situacije omogočile vsaj nujni obseg uvoznega repromateriala in tudi količine repromaterialov domačega izvora od dobaviteljev, ki iščejo devizno participacijo iz naslova reprodukcijske povezave. Kljub takim prizadevanjem pa so se v drugem polletju 1980 pojavile velike težave pri oskrbi z repromateriali iz uvoza, ker je bila s splošnim ukrepom v SRS znižana participacija na devizni priliv, ki ga ustvarja lesna industrija na vsega 35%. To je vplivalo na slabšo založenost z uvoznimi materiali, s tem pa tudi na možnost povečevanja fizičnega obsega proizvodnje zlasti še v zadnjem tromesečju pr.l. razčlenjujemo problematiko delitve doseženega celotnega prihodka, je treba izrazito izpostaviti problemafl^Jfitednèga povečanja udeležbe porabljenih sredstev t WOW v strukturi delitve celotnega prihodka, predvsem v lesni industriji z ozirom na dejstvo, da se je delež porabljenih sredstev, s tem pa tudi ekonomičnost poslovanja, nasproti doseženim rezultatom ob koncu septembra 1980 poslabšala za 5 indeksnih točk, kar v enaki meri ugotavljamo tudi za Tovarno celuloze Medvode. Gozdarstvo pa je tudi ob koncu leta obdržalo pozitivno stopnjo ekonomičnosti poslovanja, ker delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku ni naraščal. Lesna industrija SOZD GLG v negativnem smislu odstopa od proporcev, ki jih je ob koncu leta 1980 dosegla industrija gorenjske regije, pri kateri je indeks porabljenih sredstev v celoti izenačen z indeksom celotnega prihodka in je torej ekonomičnost poslovanja gorenjske industrije ostala nedotaknjena. e) Pod vplivom povečanega deleža porabljenih sredstev se je v lesni in celulozni industriji občutno znižal indeks družbenega proizvoda in dohodka. Tako se je indeks dohodka, ki je ob koncu devetih mesecev leta 1980 znašal pri lesni industriji še 133, znižal ob koncu leta na 128. pri celulozni industriji pa od 159 na 147. Gozdarstvo izkazuje ugodnejše rezultate doseženega dohodka z indeksom 133, kar je za 7 indeksnih točk več od porasta indeksa celotnega prihodka. To je posledica že omenjene regulacije cen gozdnih sortimentov z dogovorjenim namenom, da se gozdarstvu uredijo pogoji za kritje enostavne in razširjene reprodukcije. f) Struktura delitve doseženega dohodka nam kaže naslednje deleže v %: 1979 Del dohodka za OZD 1980 Del dohodka za OZD LESNA INDUSTRIJA Dohodek 100,0 100,0 Čisti dohodek 65,0 64,9 Za delovne skupnosti 10,2 10,3 Pospešena AM 4,8 80,0 2,9 78,1 Del dohodka za obresti 5,0 5,4 Obveznosti za splošne in skupne družbene potrebe 13,7 13,3 Druga plačila 1,3 3,2 GOZDARSTVO Dohodek 100,0 100,0 Čisti dohodek 58,1 58,2 Za delovne skupnosti 8,6 8,1 Pospešena AM 0,8 2,0 Biološka AM 17,3 84,8 15,2 83,5 Obresti 1,7 1,6 Obveznosti za splošne in skupne družbene potrebe 11,6 12,1 Druga plačila 1,9 2,8 CELULOZA Medvode Dohodek 100,0 100,0 Čisti dohodek 58,2 57,3 Za delovno skupnost 1,6 59,8 1,0 58.3 Obresti 23,6 26,0 Obveznosti za splošne in skupne družbene potrebe 16,6 15,7 Druga plačila — — SOZD GLG (povprečje) Dohodek 100,0 100,0 Čisti dohodek 62,8 62,5 Za delovne skupnosti 8,8 8,6 Pospešena AM 3,4 2,3 Biološka AM 3,6 78,6 3,2 76,6 Obresti 6,4 7,3 Obveznosti za splošne in skupne družbene potrebe 13,6 13,3 Druga plačila 1,4 2,8 Iz gornjega pregleda je razvidno, da se del dohodka za razpolaganje v OZD znižuje v povprečju SOZD od 78,6 % na 76,6 %, kar je v glavnem posledica izrednega porasta pri obremenitvi dohodka s kompenzacijami za dobavljene iveme plošče za Alples (44,2 milijonov din) in kar v povprečju SOZD znižuje sredstva za OZD za 2,2 %, v povprečju lesne industrije pa celo za 3,2%. To je tudi razlog za znižanje udeležbe pospešene amortizacije pri lesni industriji od 4,8 % v strukturi delitve dohodka v letu 1979 na vsega 2,9 % leta 1980. Delež obremenitve za splošne in skupne družbene potrebe v strukturi delitve dohodka v povprečju SOZD GLG ne kaže tendence povečevanja, medtem ko delež obresti od kreditov v delitvi dohodka narašča v povprečju SOZD GLG od 6,4 %, v letu 1979 na 7,3 % v letu 1980, pri Tovarni celuloze Medvode pa celo od 23,6 % v letu 1979 na 26,0 % v letu 1980. g) Cisti dohodek se je v odnosu na dohodek oblikoval v naslednjih indeksnih razmerjih: v ineksih 1979 100 Doseženi dohodek Čisti dohodek Alples 118 115 LIO Gradis 127 123 Jelovica 125 128 LIP 138 138 ZLIT 137 137 Lesna industrija 128 127 GG Bled 127 133 GG Kranj 140 134 Gozdarstvo 133 133 Celuloza 147 145 SOZD GLG 131 130 Negativna odstopanja v gornjih razmerjih so očitna zlasti pri Alplesu Železniki zaradi že omenjene obremenitve dohodka s kompenzacijami za iveme plošče. Pri LIO Gradis Škofja Loka se sredstva čistega dohodka znižujejo predvsem zaradi večje stopnje pospešene amortizacije in tudi za 1,9% povečane udeležbe obresti v strukturi delitve dohodka. Pri GG Kranj pa na nesorazmerje med doseženim dohodkom in čistim dohodkom vpliva dodatna obremenitev dohodka za kritje izgub železnice, ki so se v prejšnjih letih pokrivali iz plasmajev poslovnega sklada in tudi za obveznosti za družbene objekte v krajevnih skupnostih ter za izdatno povečanje biološke amortizacije (okoli 7 milijonov din iznad obsega biološke amortizacije v letu 1979). Pri Tovarni celuloze Medvode prihaja do nesorazmerja zaradi povečanega zneska plačanih obresti od najetih kreditov. h) Glede na doseženo razmerje bruto osebnih dohodkov v doseženem dohodku ugotavljamo, da so bruto osebni dohodki zaostajali za indeksom doseženega dohodka pri: lesni industriji za 7,1 % gozdarstvu za 42,4 % celulozni tovarni za 42,5 % povprečju SOZD GLG za 22,6 % Po posameznih članicah SOZD GLG pa se kažejo naslednja razmerja: (zaostajanje bruto OD za dohodkom označeno kot minus v %) (naraščanje bruto OD nad doseženim dohodkom označeno kot plus Alples + 77,8 % LIO Gradis — 33,3 % Jelovica -20,0% LIP - 26,3 % ZLIT _ 24,3 % Skupaj lesna industrija — 7,1 % GG Bled — 40,7 % GG Kranj -45,0% Gozdarstvo —42,4% Celuloza Medvode — 42,5 % SOZD GLG - 22,6 % Zaradi izrednega porasta udeležbe porabljenih sredstev v strukturi delitve celotnega prihodka in naraščajočih obveznosti v delitvi doseženega dohodka (kompenzacije za iveme plošče, povečana udeležba obresti od kreditov), članice SOZD GLG v povprečju izkazujejo manjše zaostajanje bruto osebnih dohodkov za indeksom doseženega dohodka kot ga odreja družbeni dogovor. Možni odstotek zaostajanja po družbenem dogovoru SRS ocenjujemo na višini okoli 27%. Celotna problematika nesorazmerij se osredotoča predvsem na Alples Železniki, delno pa tudi na Jelovico Škofja Loka, ki sta bila pri svojem poslovanju najbolj prizadeta s podražitvami surovin in repromateriala, hkrati pa omejena pri možnosti povečanja celotnega prihodka z regulacijo cen njihovih finalnih izdelkov. i) Tak položaj v delitvi čistega dohodka je diferencirano vplival na višino oblikovanja sredstev za akumulacijo (sredstva poslovnih skladov, pospešene amortizacije in sredstva rezervnih skladov), ki so povečana pri: — lesni industriji za 20% — gozdarstvu za 187% — Celulozi Medvode za 140 % — povprečju SOZD GLG za 45 % Nadaljevanje na 4. strani (1979 =100) ANALIZA... (Nadaljevanje s 3. strani) Upoštevati pa je treba, da se iz teh sredstev pokrivajo še dodatne obveznosti za nerazvita področja in za obveznosti SIS materialne proizvodnje, kar za leto 1980 pomeni znižanje sredstev za razpolaganje v OZD pri: lesni industriji za din 84,587.000 gozdarstvu za din 18,373.000 Celulozi Medvode za din 29,236.000 skupaj SOZD GLG za din 132,196.000 to pa predstavlja okoli 38 % od dosežene akumulacije v letu 1980. j) Ob bilansiranju celokupno doseženih sredstev za reprodukcijo (vključno z minimalno amortizacijo) in predvidenih obveznosti za odplačilo najetih kreditov, ki zapadejo v 1. 1981, bo na razpolago članicam SOZD GLG v 1. 1981 za vlaganja v osnovna in obratna sredstva: Nosilci sredstev Bruto sred. za reprodukcijo v letu 1980 Obveznosti za SIS mat. proiz in za nerazvita področja v letu 1980 Obveznosti za odplač. kreditov v letu 1981 Razlika sredst. za nova vlag. v 1. 1981 1 - (2 + 3) 1 2 3 4 Alples 77.614 24.860 56.090 - 3.336 LIO Gradis 43.509 9.559 15.181 18.769 Jelovica 63.009 18.580 67.029 - 22.600 LIP 120.705 26.800 19.039 74.866 ZLIT 20.229 4.788 3.146 12.295 Lesna industrija 325.066 84.587 160.485 79.994 GG Bled 58.756 12.729 5.100 40.927* GG Kranj 36.371 5.644 10.916 19.811* Gozdarstvo 95.127 18.373 16.016 60.738 Celuloza 118.419 29.236 91.534 - 2.351 SOZD GLG 538.612 132.196 268.035 138.381 * brez sredstev iz prispevkov za gradnjo cest ( 1,5 % in 3,3 %) Ob upoštevanju vseh prispevkov za gradnjo gozdnih cest iz republiške in območne SIS za gozdarstvo je ob predpostavki, da bodo vse OZD med letom koristile vsaj 50 % tekoče obračunane minimalne amortizacije za leto 1981, nam končna bilanca razpoložljivih sredstev za vlaganja v osnovna in obratna sredstva v letu 1981 daje naslednjo sliko: Nosilci sredstev Prenos razlike sredstev iz tabele na prejšnji strani Sredstva prisp. za gozdne c. 1,5 %+ 3,3 % 50 % del min. AM iz leta 1981 Skupaj 1 2 3 1 + 2 + 3 Alples - 3.336 15.653 12.317 Gradis 18.769 — 3.900 22.669 Jelovica -22.600 — 11.015 -11.585 LIP 74.866 — 15.984 90.850 ZLIT 12.295 — 2.383 14.678 Lesna industrij a 79.994 — 48.934 128.928 GG Bled 40.927 7.850 13.342 62.119 GG Kranj 19.811 6.920 7.499 34.230 Gozdarstvo 60.738 14.770 20.841 96.349 Celuloza - 2.351 — 39.592 37.241 SOZD GLG 138.381 14.770 109.367 262.518 Iz bilance skupno razpoložljivih lastnih sredstev izhaja ugotovitev, da so dosežena bruto sredstva za reprodukcijo obremenjena z odplačili kreditov za skoraj 50 %, preostali prosti del v skupni višini 262 milijonov dinarjev pa se zaradi prenešene stopnje inflacije realno zmanjšuje za nadaljnih 30 % tako, da bo v merilu SOZD GLG za nova vlaganja v osnovna in obratna sredstva razpoložljivih po realni vrednosti okoli 184 milijonov dinarjev, kar predstavlja okoli 21 odstotkov realno povečanje razpoložljivih sredstev nasproti bilanci teh sredstev v letu 1979. Pretežni del, t. j. ca. 60% nominalne vrednosti razpoložljivih lastnih sredstev je lociran pri delovnih organizacijah LIP Bled in GG Bled, ki so tudi manj zadolžene z odplačili za najeta posojila (komaj 9 % vseh obveznosti za odplačilo kreditov v SOZD GLG). Problematiko, ki se iz tega aspekta pojavlja v odnosu na predvidena oz. potrebna vlaganja v letu 1981, bomo razčlenili v posebnem poglavju v nadaljevanju te analize. 1. Primerjava doseženih rezultatov po zaključnem računu nasproti predvidevanju po planu za leto 1880 nam kaže naslednje odstopanje v indeksih: ’cTustrija" Gg?r SOZD GLC. plan 1980 dos. 1980 plan 1980 dos. 1980 plan 1980 dos. 1980 plan 1980 dos. 1980 Celotni prihodek 136 148 117 126 125 149 132 145 Porabljena sreds. 142 157 119 120 129 150 138 152 Dohodek 122 128 114 133 104 147 120 131 Čisti dohodek 120 127 115 133 104 145 117 130 BOD 117 126 110 119 113 127 115 124 Akumulacija 115 120 158 287 81 240 116 145 Število zaposlenih 103,6 99,6 101,2 95,5 102,2 100,0 103,3 98,9 Pri lesni industriji primerjava kaže, da so porabljena sredstva porasla za 3 indeksne točke iznad predvidevanj po planu v primerjavi s celotnim prihodkom, kar se odločujoče odraža na znižanje udeležbe doseženega dohodka v strukturi delitve celotnega prihodka. Udeležba bruto osebnih dohodkov je porasla nasproti predvidevanjem po planu, odtod tudi manjši doseženi prirast akumulacije v primerjavi s prirastom doseženega dohodka. Povsem obratna situacija se javlja v proporcih plana in njegove izvršitve pri gozdarstvu, kjer je dogovorjeno povečanje cen gozdnim sortimentom tekom leta omogočilo ugodnejše oblikovanje sredstev dohodka in tudi akumulacije ob dejstvu zmernejše udeležbe osebnih dohodkov v odnosu na dosežen dohodek, ki se kaže tudi kot posledica zmanjšanja števila povprečno zaposlenih delavcev. Velika odstopanja med predvidevanjem po planu in dejansko izvršitvijo nastajajo pri Celulozi Medvode, kjer v planu niso bila upoštevana realna razmerja pri vrednotenju pričakovanih efektov proizvodnje papirja, zlasti še v odnosu na vrednotenje, ki ga urejajo dohodkovni odnosi z matično organizacijo Aero Celje. II. Kazalci uspešnosti poslovanja članic SOZD GLG v letu 1980 Doseženi kazalci po preglednici III./ nam kažejo, da povprečna razmerja pri dohodku, čistem dohodku ter bruto sredstvih za reprodukcijo na delavca v lesni industriji oziroma industriji celuloze skoraj ne odstopajo od doseženih razmerij nominalnih vrednosti po preglednici I./ V povprečju lesne industrije pa se negativno kaže upadanje akumulacije v odnosu na doseženi dohodek. Na to poslabšano razmerje vpliva slabše razmerje med dohodkom in akumulacijo pri Alplesu Železniki, ki se od razmerja 25,8 % v letu 1979 znižuje na 13,9% v letu 1980. Pri vseh ostalih članicah lesne in celulozne industrije se to razmerje v letu 1980 izboljšuje. Zelo ugodne rezultate v kazalcih uspešnosti poslovanja ugotavljamo za gozdarstvo, in to ne samo zaradi večjega obsega doseženih nominalnih vrednosti, temveč tudi zaradi 4,4 % znižanega povprečnega števila zaposlenih. Primerjava vrednosti kazalcev na zaposlenega delavca nam kaže naslednje: Razlike ( + ali — ) v odnosu na doseženo povprečje lesne industrije za 1980 in zneski prirasta vrednosti 1980/79 a) dohodek na delavca v celih din 1980 Prirast 1980/79 Doseženo povprečje lesne ind. 360.653 Alples + 33.106 + 46.831 Gradis + 76.436 + 84.052 Jelovica - 71.827 + 63.974 LIP + 40.079 +112.200 Zlit - 11.522 +103.783 Celuloza +142.526 +160.184 b) čisti osebni dohodki na delavca mesečno 1980 Prirast 1980/79 Doseženo povprečje lesne ind. 8.944 Alples + 138 + 1.941 Gradis + 668 + 2.067 Jelovica -746 + 1.531 LIP + 667 + 2.263 ZLIT + 236 + 2.263 Celuloza + 661 +1.959 1980 Prirast 1980/79 Doseženo povprečje lesne ind. 86.847 Alples - 1.180 - 24.961 Gradis + 67.441 + 42.673 Jelovica - 36.115 +15.982 LIP + 31.145 + 41.051 ZLIT - 16.868 + 29.391 Celuloza +140.010 + 75.732 Pri dohodku na delavca v letu 1980 Jelovica Škofja Loka in ZLIT Tržič zaostajata za doseženim povprečjem lesne industrije, čeprav obe OZD izkazujeta povečan prirast dohodka v odnosu na leto 1979. Povprečna razlika v dohodku na delavca pri Alplesu Želez-naki ni povsem primerljiva, ker dohodek ni zmanjšan za vrednost kompenzacije ivemih plošč. Realnejša primerjava razlik se kaže pri kazalcu ustvarjenih sredstev za reprodukcijo na delavca, kjer izpod povprečja lesne industrije izstopata Jelovica Škofja Loka in ZLIT Tržič, čeprav sta stanje nasproti letu 1979 izboljšala. Alples Železniki pa po tem kazalcu izkazuje negativno razliko tako glede na povprečje lesne industrije in tudi glede na prirast sredstev v primerjavi s stanjem v letu 1979. Pri kazalcih čistih osebnih dohodkov na delavca mesečno so razlike manj izrazite, z izjemo Jelovice Škofja Loka, ki še zaostaja za povprečjem lesne industrije. III. Zunanjetrgovinska menjava Iz podatkov je razvidno, da se je dinarska vrednost izvoza v letu 1980 nasproti letu 1979 nominalno povečala za 48 %, dinarska vrednost uvoza pa za 44 %. Ob upoštevanju devalvacije tečaja dinarja v mesecu juniju 1979 pa se je realni obseg priliva od izvršenega azvoza v letnem merilu povečal za 28 %, vrednost uvoza pa za 24 %. Ta dosežek izvoza zaostaja za 1 indeksno točko za doseženim izvozom v merilu gorenjske regije. Kljub temu pa je pokrivanje uvoza z izvozom naraščalo in znaša v SOZD GLG ob koncu leta 1980 200% nasproti 102 % pokrivanju v merilu Gorenjske. Iznad ovprečja indeksa izvoza se giblje realiziran izvoz v Alplesu elezniki in GG Kranj, seveda ob upoštevanju nižje začetne osnove dosežene v letu 1979. IV. Investicijska vlaganja Iz preglednice VI./ je razvidno, da so se v letu 1980 skupna investicijska vlaganja v SOZD GLG nasproti 1979 znižala za 20 %, t. j. v nominalni vrednosti za 66,129.000 din, od tega pri: - lesni industriji znižanje za 29 % oz. din 69,219.000 - gozdarstvu povečanje za 7 % oz. din 4,595.000 - Celulozi Medvode znižanje za 6 % oz. din 1,505.000 Intenzivnost vlaganj se v letu 1980 pojavlja zlasti pri LIP Bled, Zlit Tržič in GG Bled. Naj večje upadanje nasproti 1979 pa izkazuje Alples Železniki, LIO Gradis Škofja Loka in GG Kranj. Od investicijskih objektov, pri katerih je vlaganje preseglo 8 milijonov din, je treba omeniti naslednje objekte: Alples Železniki — nakup strojne opreme — toplarna ( zaključni del LIO Gradis Škofja Loka — nakup strojne opreme Jelovica Škofja Loka — skladišče Stara Pazova — strojna oprema LIP Bled — rekonstrukcija obrata c — proizvodno sladišče v T — nadomestitve strojne o ZLIT Tržič — dokončna izgradnja koi kompresorske postaje GG Bled — izgradnja gozdnih cest — gozdne ceste 11,823.000 din — strojna in transportna mehanizacija 10,742.000 din Celuloza Medvode — dopolnitev strojne opreme 22,690.000 din Glede na vire financiranja je v letu 1980 občutno spremenjena struktura udeležbe posameznih virov. Tako se je udeležba bančnih sredstev v skupnih investicijah znižala pri: — lestni industriji od 30,5 % na 21,8 % — gozdarstvu od 38,6 % na 25,4 % — povprečju SOZD GLG od 29,9 % na 21,3 % Strukturna razlika pri tej udeležbi gre v korist povečanja lastnih sredstev delovnih organizacij, kar vse je posledica ukrepov restriktivne politike, ki jo je v letu 1980 začela uvajati Temeljna banka Gorenjske pod vplivom splošnih ukrepov na področju omejevanja investicij. Skupni delež investicij v osnovna sredstva v ustvarjenem bruto dohodku (družbenem proizvodu) je znašal: 1979 1980 lesna industrija 21,3 12,6 gozdarstvo 19,0 15,4 celuloza 10,2 6,8 povprečje SOZD GLG 19,3 11,8 Znižanje udeležbe investicij v družbenem proizvodu v letu 1980 predstavlja za članice SOZD GLG največjo nevarnost za zaostajanje razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju, zlasti še z ozirom na okolnost, da tudi razpoložljiva lastna sredstva za vlaganja v letu 1981 po realni vrednosti občutno padajo. Kreditna politika Temeljne banke Gorenjske pa hkrati za leto 1981 uvaja na področju investicij še neprimerno večje restrikcij-ske omejitve brez upoštevanja prioritete za lesno predelavo. Kakor vsa leta doslej, se tudi v letu 1980 pri financiranju investicij pojavljajo združena sredstva znotraj članic SOZD GLG le v minimalnem obsegu in sicer v znesku po 4,000.000 v obe smeri med Alplesom Železniki in LIP Bled, za izgradnjo salona pohištva Alples v Splitu oz. za enako sovlaganje Alplesa pri proizvodnem skladišču TOZD »Tomaž Godec« in 680.000. — sovlaganja GG Kranj za lupilec v LIO Gradis Škofja Loka. Kot vir iz naslova združenih sredstev v preglednici VI./ upoštevamo med lastnimi sredstvi gozdarstva tudi sredstva prispevkov za izgradnjo gozdnih cest. Odstopanje investicijskega plana od dejanske izvršitve v letu 1980 je razvidno iz naslednjega pregleda: v 000 din OZD Plan 1980 Izvršitev 1980 Indeks Alples 117.578 30.808 26 LIO Gradis 27.128 20.616 76 Jelovica 97.200 43.855 45 LIP Bled 165.750 60.032 36 ZLIT Tržič 7.928 13.556 171 Lesna industrija 415.585 168.867 41 GG Bled 77.970 48.603 62 GG Kranj 22.793 22.565 99 Gozdarstvo 100.763 71.168 71 Celuloza Medvode 12.500 22.690 182 SOZD GLG 528.848 262.725 50 Od planiranih investicijskih objektov zaradi pomanjkanja sredstev niso bila pričeta oziroma izvršena naslednja vlaganja: Alples: rekonstrukcija obrata fonskega pohištva in izgradnja še drugega salona pohištva Jelovica: zakasnitev odobritev bančnega kredita za rekonstrukcijo v Preddvoru LIP Bled: objekt kurilnice v Bohinju in pričetek rekonstrukcije prve faze hlodišča na Rečici ter zakasnitev rekonstrukcije v TOZD Mojstrana GG Bled: zakasnitev pri izgradnji mehaniziranega skladišča hlodovine na Rečici zaradi pozne odobritve bančnih sredstev. Nadaljevanje na 6. struni financiranja) 17,607.000 din 8,060.000 din 20,616.000 din 8,300.000 din 20,215.000 din apažnih plošč 'OZD »Tomaž Godec« preme 20.818.000 din 14.864.000 din 15.528.000 din tlovnice in 10,384.000 din 27,808.000 din ANALIZA... (Nadaljevanje s 5. strani) Ali samo V. Financiranje tekoče reprodukcije Problematika financiranja tekoče reprodukcije je bila v letu 1980 na splošno manj zaostrena kot v letu 1979, iz razloga, ker so se sredstva iz tekoče ustvarjenega dohodka tekom leta povečevala, hkrati pa se je občutno zniževala stopnja investicijskih vlaganj, kar je v večji meri kot v letu 1979 nadomeščalo izgubljeno substanco obratnih sredstev zaradi vpliva inflacije. Hkrati so se povečali tudi selektivni krediti iz bančnih sredstev na račun povečanega obsega izvoza. Izjemo od tega splošnega pravila predstavlja finančni položaj Alplesa Železniki in v določeni meri tudi Jelovice Škofja Loka. Alplesu Železniki je že v dveh zaporednih letih izpadlo vsako povečanje obsega potrošniških kreditov iz bančnih sredstev, čeprav se je stopnja dosežene prodaje izdelkov po obsegu letno povečevala preko 10 % in je iz tega razloga delovna organizacija za kritje povečanih potrošniških posojil morala angažirati kvalitetna sredstva lastnega poslovnega sklada. Kot izhaja iz ugotovitev te analize, se je v letu 1980 tudi bistveno znižal obseg ustvarjenih sredstev za reprodukcijo, hkrati pa se povečujejo potrebe za kritje podražitev reprodukcijskega materiala, zlasti še ivernih plošč. Finančni položaj Jelovice Škofja Loka je bil tekom leta prav tako poslabšan zaradi visoke stopnje podražitev surovin in repromateriala, hkrati pa je bil zaradi zakasnitve odobrenih bančnih sredstev za investicije v TOZD Preddvor angažiran v te namene tudi del sredstev poslovnega sklada, ki služi sicer za kritje potreb tekoče reprodukcije. Kot delno nadomestilo za urejanje problemov na področju financiranja tekoče reprodukcije v obeh omenjenih organizacijah je treba poudariti v letu 1980 pomen intervencij ostalih članic SOZD GLG, ki so po načelih obstoječega sporazuma o posebni finančni službi v okviru SOZD GLG v te namene združevale na kreditni osnovi obratna sredstva za potrebe drugih članic v naslednji višini: Kreditorji Celotni obseg sredstev za eskont menic odobrenih kratkoročnih kreditov LIP Bled 126,179.000 10,000.000 ZLIT Tržič 1,800.000 — GG Bled 7,913.035 — GG Kranj - 14,000.000 Skupaj 135,892.035 24,000.000 Skupni obseg intervencijskih sredstev članic SOZD GLG za delno financiranje potreb tekoče reprodukcije znaša torej 159,892.035 dinarjev, od katerega zneska je bil največji del v višini dveh tretjin angažiran za potrebe Alplesa Železniki, ostala tretjina pa za Jelovico in za LIO Gradis Škofja Loka. Po evidentiranih podatkih je bil v letu 1980 realiziran sorazmerno skromen obseg odstopljenih deviznih pravic oz. deviznih sredstev med članicami SOZD GLG. Skupna dinarska protivrednost je znašala 8,200.000 din, od katerih je LIP Bled odstopil 5,200.000 din (v večjem delu v korist GG Bled), ZLIT Tržič pa 3,000.000 din v korist Alplesa Železniki. Zunanjetrgovinska menjava članic SOZD GLG v letu 1980 S Samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD je podana osnova za dobavo hlodovine posameznim članicam. Po podatkih, ki smo jih obdelali iz SUM-obrazcev in iz poročil GG za poračun cene v I. kvartalu, pa so dobave v I. tromesečju letošnjega leta v posameznih primerih kritične. Hlodovina iglavcev — v kub.m: Plan 81 Realiz. I. kv. % na plan 81 Alples 18.000 1.599 8,9 Gradis 20.700 2.755 13,3 Jelovica 20.300 4.791 23,6 LIP Bled 85.500 20.162 23,6 ZLIT Tržič 23.000 4.808 21,0 Skupaj 167.500 34.115 20,3 Ob analiziranju vzrokov zaostajanja za dinamiko, podatki 0 realizaciji po sek- vzbudijo posebno pozornost torjih lastništva gozdov: Prodaja c X • — S g hlodovine jo r X r- O . , -C s -*7 g. iglavcev ss ■S" gi ■311 3 1. II ■g _ (žaga + FL) Q X c 0 0> _ X S3 «S m £ X GG Bled 17.044 116 5.833 122 22.883 117 GG Kranj 7.824 96,7 5.906 54 13.730 68 VI. Zaključne ugotovitve Iz gornje analize poslovanja članic SOZD po rezultatih zaključnah računov za leto 1980 je možno skupne dosežek oceniti kot ugodne in so posledica kvalitetnih premikov v gospodarjenju zlasti v pogledu — povečanja fizičnega obsega proizvodnje v lesni industriji in industriji celuloze, — povečanja fizične produktivnosti dela, kot rezultat povečane proizvodnje in znižanja povprečnega števila zaposlenih, — pozitivnega premika v proporcih delitve doseženega dohodka in čistega dohodka in končno — povečanja realnega obsega izvoza. Negativni vplivi so bili občutni zlasti v pogledu znižanja blagovne proizvodnje gozdarskih organizacij, ki se je znižala za 3 % izpod obsega predhodnega leta, v še večji meri pa je negativno vplivala inflacija in tudi nižja stopnja oskrbljenosti v pogledu preskrbe z repromateriali domačega in uvoznega izvora, kar se je v povečani meri stopnjevalo v drugem polletju 1980, posebej pa še v zadnjem kvartalu. Posebna občutna problematika se je pojavila v letu 1980 v pogledu nazadovanja investicijskih naložb kot posledica realnega razvrednotenja razpoložljivih lastnih sredstev pod vplivom inflacije in kot posledica občutno znižane udeležbe bančnih sredstev, kar zmanjšuje potencialno stopnjo bodočega razvoja. Ker se stopnja inflacije na strani proizvodnih stroškov v industriji ob prehodu v novo poslovno leto še stopnjuje, je razumljivo, da je začetni start v letu 1981 glede rentabilnosti poslovanja močno prizadet kljub velikim prizadevanjem, da bi negativne vplive zmanjšali na najnižjo možno mero. v 000 din Izvoz — priliv Indeks Uvoz — doseženi Indeks Delež uvoza v izvozu v? 1979 1980 1979 1980 vi. 79 vi. 80 Alples 37.437 69.134 185 29.321 38.077 130 79 55 LIO Gradis 101 12.450 — 1.473 4.977 338 40 Jelovica 11.711 16.882 144 20.078 28.564 142 172 169 LIP 171.939 231.521 134 40.363 72.973 181 24 32 ZLIT 24.967 33.362 133 1.257 4.773 380 5 14 Lesna industrija 246.155 363.349 148 92.493 149.364 162 38 41 GG Bled 4.458 4.861 109 6.199 3.185 51 139 66 GG Kranj 10.754 19.448 181 2.598 4.176 161 24 22 Gozdarstvo 15.212 24.309 160 8.797 7.361 84 58 30 Celuloza 38.808 57.365 147 55.304 68.214 123 143 119 SOZD GLG 300.175 445.023 148 156.594 224.939 144 52 51 cene? Iz pregleda je razvidno, da dobave zaostajajo na področju GG Kranj kar je v pretežni meri posledica izpada realizacije v zasebnem sektorju. Vzroki izpadu gozdne proizvodnje v zasebnem sektorju pa so različni. Na prvem mestu je prav gotovo odkupna cena hlodovine oziroma odnos med ceno hlodovine in ceno desk, ki jih lastnik gozda lahko proda. Trenutna odkupna cena ni vzrok za izpad, temveč zaostajanje sečnje v zimskih mesecih, odločitev za tako potezo pa so zasebniki sprejeli že prej. Razrez na domačih žagah in prodaja po raznih skritih ali le delno legalnih kanalih (KZ) sta svoj obseg zgradila do te stopnje postopoma, prav gotovo pa se je rast stopnjevala v letu 1979 in 1980 in je bila kritična že v letu 1980. Nedovoljena prodaja lesa je zasebnim lastnikom gozdov, ki so les tako razpečevali zagotovila visok dohodek, ki je z možnostjo rasti stopnjevan še z velikim pomanjkanjem lesa za individualne graditelje, obrtne delavnice, prekupčevalce in tudi področno lesno industrijo. Kako iz te spirale rasti cene in pomanjkanja? Prav gotovo sedanje stanje in znane možnosti ne nudijo zadovoljivega odgovora. Pomanjkanje lesa se bo še stopnjevalo, ker sta že področna lesna industrija in individualna poraba preobsežni za kapacitete gozdov. Torej bo pomanjkanje še vnaprej stimulator za rast cen. To pa vsekakor ni dopustno. Rešitev se nakazuje le v razvijanju takih dohodkovnih odnosov in take davčne politike, ki bo pravično in pravilno delila delež dohodka in obvez. Gozd je trajna naravna dobrina, ki jo je treba negovati in ohranjevati. Stroške za to naj predvsem nosi enakomerno vsak, ki si ustvarja posredno ali neposredno iz gozda dohodek. Prav tako pa naj pripada sorazmerno vloženemu delu, sredstvom in znanju vsem. ki sodelujejo pri ustvarjenem skupnem prihodku. pripadajoči del dohodka. Dosedaj se ti deleži priznavajo večinoma samo s ceno. Vedno bolj težko pa je ob spoznanjih, da obstojajo tudi drugi načini in vplivi, oblikovati oz. priznati tako ceno, ki bo zadovoljila vse udeležence v reprodukcijski verigi in kjer so zadnji člen. proizvajalci končnih izdelkov, odvisni od trga in uspešnosti prodaje. Dobro leto v naši SOZD teče poračunavanje na akontacijsko ceno hlodovine iz dosežene povprečne prodajne cene žaganega lesa. Očitno je. da oblika še ni zadosti razvita in izpopolnjena, da bi stimulirala udeležence v doseganje večjega prihodka ob istočasno manjših stroških in s tem v realizaciji večjega dohodka. Zasebni lastnik gozda, organiziran v TOK in ki les oddaja, je le še v majhnem odstotku udeležen v tem poračunu in še ta se odraža z veliko zakasnitvijo in kot bagatela proti možnim dohodkom iz nelegalnega razreza in prodaje. Strokovni delavci v gozdarstvu in lesni industriji SOZD si že dalj časa zastavljajo vprašanje, kako skupno rešiti zapleteno stanje. Organizatorji proizvodnje v TOK si izmenjujejo izkušnje o ukrepih, ki bi omogočili večjo proizvodnjo. lesna industrija pristaja na dokaj hitro in skokovito rast cen hlodovine, zakonodajalec v osnutku predloga Zakona o gozdovih predlaga nekatere dodatne ukrepe, itd. Da do pravega odgovora in rešitve še nismo prišli, dokazuje rezultat oddaje hlodovine iz prvega tromesečja, ki je samo še stopnjevano zaostajanje iz preteklega leta. Bojazen, da bo naša lesna predelava zaostajala v svojih proizvodnih načrtih zaradi izpada domače surovine, ko že primanjkuje drugih reprodukcijskih materialov, je velika in upravičena. Iskati rešitev v ceni je pravilno samo takrat, če si pod ceno tolmačimo priznanje vloženega dela in sredstev, delitev rizika in skupnega dohodka. GR Kazalci uspešnosti po proizvodnih TOZD-ih lesne industrije v okviru SOZD GLG za leto 1980 Število delavcev po vkalk. urah Vrstni Akumu- Bruto sredstva V rstni Dohodek na delavc. red po dosežku lacija v doh. za reprodukcijo na delavca red po dosežku v 1.80 v 1.80 v 1.80 1979 1980 1979 1980 1979 1980 ZLIT - TO Žaga 48 45 297.023 453.978 1 18,9 44.313 113.045 6 Gradis — TO LIO 275 282 353.037 437.089 2 30,8 111.615 154.288 1 LIP — TO Rečica 309 306 343.004 424.069 3 23,5 113.952 129.745 3 LIP — TO »Tomaž Godec« 480 468 252.509 390.458 4 24,0 63.625 120.926 4 Alples — TO Predelava masiv, lesa 136 140 243.272 389.750 5 28,2 66.567 147.479 2 ZLIT — TO Lesna predelava 74 70 278.023 388.572 6 15,6 65.352 71.686 10 LIP — TO Mojstrana 53 56 1 321.623 381.875 7 25,5 82.623 115.393 5 LIP — TO Podnart 76 79 268.014 381.241 8 20,8 54.711 108.583 7 Alples — TO Sestavljivo pohištvo 261 276 403.219 374.522 9 9,5 167.897 67.153 11 Alples — TO Fonsko in grt. pohištvo 198 196 283.417 348.659 10 17,2 96.738 74.296 9 ZLIT — TO Pohištvo, tapetništvo 115 110 240.735 345.237 11 13,6 32.853 46.946 13 Jelovica — TO Primarna predel. Preddvor 175 177 227.966 313.537 12 24,0 49.332 86.170 8 Alples — TO Kovinska predelava 41 42 262.098 287.119 13 2,5 59.610 38.858 14 Jelovica — TO Jelobor 151 156 239.292 284.414 14 18,0 54.696 59.474 12 Jelovica — TO Montažni objekti 225 201 195.525 279.448 15 2,9 15.218 25.070 16 Jelovica — TO okna-vrata 396 385 202.879 237.759 16 2,8 37.064 31.328 15 Kazalci uspešnosti po gozdarskih TOZDih in TOKih v okviru SOZD GLG za leto 1980 Število delavcev po vkalk. urah Dohodek na delavc. Vrstni red po dosežku vi. 80 Akumulacija v doh. vf v 1.80 Bruto sredstva za reprodukcijo na delavca Vrstni red po dosežku v 1.80 1979 1980 1979 1980 1979 1980 GG Bled - TO Bohinj 88 87 559.603 730.713 1 14,6 148.353 232.495 1 GG Kranj — TO Škofja Loka 50 45 418.691 622.645 2 9,8 33.480 66.512 10 GG Bled - TO - Pokljuka 103 97 398.000 586.856 3 18,6 52.263 147.794 3 GG Kranj — TOK Preddvor 36 32 410.444 563.782 4 3,7 23.195 33.875 12 GG Bled - TOK Bled 55 56 422.546 525.804 5 3,4 43.582 54.304 11 GG Kranj - TOK Tržič 12 13 467.981 512.308 6 2,5 14.584 19.693 13 GG Kranj — TO Preddvor 83 80 274.237 440.713 7 19,0 21.603 98.700 5 GG Kranj - TO Tržič 92 90 269.660 420.823 8 17,8 33.826 95.800 6 GG Kranj — TO Škofja Loka 75 69 258.469 388.073 9 17,2 29.120 78.522 8 GG Bled — TO Jesenice 66 61 281.167 354.935 10 14,6 37.288 77.705 9 GG Bled — TO Gozdno gradben. 74 70 261.203 342.029 11 27,5 53.176 123.829 4 GG Bled — TO Avtoprevozništvo 59 55 266.458 324.819 12 13,5 87.085 125.037 3 GG Kranj - TO GGTM 115 111 222.841 312.289 13 10,1 42.974 80.973 7 Organizacija usmerjenega izobraževanja v lesni stroki Delo pri miznem rezkarju v vzorčni delavnici, kjer opravlja praktično delo veči na učencev v gospodarstvu. Pri preobrazbi srednjega šolstva v smislu usmerjenega izobraževanja gre za izobraževanje človeka za določen poklic v skladu z njegovimi interesi, sposobnostmi in potrebami združenega dela. Bistvena sestavina novega sistema šolanja je povezovanje vzgoje in izobraževanja s proizvodnim delom in samoupravnimi odnosi v združenem delu. Učenci vseh usmeritev se bodo že v času šolanja v obliki praktičnega pouka povezovali z življenjem in delom OZD. Celotni vzgojno izobraževalni sistem mora biti zgrajen tako, da bo omogočil učencem lažje prehajanje iz ene poklicne usmeritve, iz nižje v višjo stopnjo, pa tudi iz dela v šolo in obratno. To bo doseženo na ta način, da bo po končani osnovni šoli uveden stopenjski način izobraževanja. Vsaka zaključena stopnja bo omogočala zaposlitev ali pa nadaljevanje izobraževanja na naslednji stopnji. V leseni stroki so se do sedaj na poklicnih šolah učenci izobraževali za specializirane in široke profile, na srednjih šolah pa za lesne tehnike. Ti dve usmeritvi se po novem združujeta v srednjih šolah lesarske usmeritve, ki bodo vse izvajale tri različne programe: — prilagojene skrajšane programe — skrajšane programe — programe srednjega izobraževanja Program srednjega izobraževanja v lesarstvu bo zamenjal dosedanje izobraževanje po zakonu o srednjem šolstvu za poklice širokega profila in izobraževanje za poklic lesni tehnik ter delovodja. Tako bo izobraževanje po srednjem programu v lesarstvu potekalo v štirih različnih smereh: SMER STOPNJA ZAHTEVNOSTI ČAS ŠOLANJA LESAR ozkega profila III 2 leti LESAR širokega profila IV 3 leta LESAR tapetnik IV 3 leta LESAR tehnik V 4 leta Prednosti tega izobraževanja bodo prav gotovo v tem, da bo učenec do poklica tehnik skozi vsebine skupne programske osnove, strokovne ter praktične vsebine lesarja ozkega in širokega profila, v splošno in strokovno poglobljene vsebine poklica lesar — tehnik. Usmerjeno izobraževanje pa se bo izvajalo tudi ob delu in moramo poudariti, da je v lesni stroki sistem v smislu takega izobraževanja izdelan že nekaj let. U poštevane so vse zakonitosti usmerjenega izobraževanja kot npr. prehajanje iz nižje v višjo stopnjo brez ponavljanja že predelanih oz. osvojenih vsebin. Vsaka zaključena stopnja pa predstav- lja pridobitev določenega poklica tako kot v rednem sistemu izobraževanja. Tudi v DO Alples izvajamo programe izobraževanja ob delu, in sicer v sodelovanju s Poklicno lesno šolo v Škofji Loki. Lansko leto si je 25 naših delavcev pridobilo preko šolanja ob delu poklic specializirani lesarski delavec. Letos pa 23 delavcev nadaljuje z izobraževanjem na višji stopnji, to je s šolanjem za poklic lesar širokega profila. Naša želja je, da bo tudi precej takih, ki bodo v naslednjih letih končali še naslednjo stopnjo in postali lesni tehniki ali delovodje. Marjana Maček Cene gozdnih sortimentov v SFRJ V obdobju 1960 — 1980 so se cene gozdnim sortimen-tom in sploh vse cene oblikovale na osnovi ukrepov kratkoročnega značaja, brez upoštevanja dolgoročne politike cen. V obdobju so se menjavali režimi, pristojnosti, občasno so bile uveljavljene zamrznitve, ipd. Posledica kratkoročnih ukrepov so bila vedno večja neskladja med cenami, ki so odobrene in cenami, kakršne priznava tržišče. Posledica prehajanja pristojnosti za odobravanja cen posameznim izdelkom pa so neskladja med dejavnostmi. V sedemdesetih letih je pristojnost odobravanja cen gozdnim sortimentom prešla v republiške organe, cene finalnih proizvodov lesne predelave pa so ostale v zvezni pristojnosti. Stopnjevanje disparitete cen so udeleženci v reprodukcijskih verigah skušali ublažiti s samoupravnimi sporazumi o kompenzacijah, doplačilih, posebnih naročilih, ipd. Kot dokaz oz. odraz nesoglasij v sistemu cen preteklega obdobja so trenutne cene glavnih gozdnih sortimentov pri posameznih SOZD v Jugoslaviji: Hlodovina din/kuh. ni Prostorninski lesdin/prm SOZD Iglavci Bukev Celul. les igl. Drva 1980 1981 1980 1981 1980 1981 1980 1981 »ŠIPAD« 1.200 »CRNA GORA« 1.300 »TRESKA« 500-1.700 »SLAVONSKA ŠUMA« »SRBIJA« 2.000- 2.500 23 ? ž. ].* 50? ž. 1.* 660 1.200 450- 850 1.100-1.300 1.550- 2.000 25 ? 33 2.100 2.100- 2.400 790 700-851 950-1.100 1.000 38? c.** 450 700 350- 500 300- 400 546 700-1.000 SLOVENIJA 1.800- 2.000 2.600 1.400- 1.500 2.080 1.170/kub. m 1.500/kub. m 700 700—1.400/kub. m OPOMBA: - * od cene žaganega lesa ** od prodajne cene 11 celuloze cene v »ŠIPAD« in »CRNA GORA« so fco naloženo kamionska cesta VIR: Splošno združenje Iz pregleda je razvidno, da imajo zadovoljivo rešene cene gozdnim sortimentom le slovenski proizvajalci, ki so cene gozdnim sortimentom vezali na cene žaganega lesa iz odobrenega enotnega cenika proizvodov primarne predelave lesa, uveljavljenim decembra 1980. Na enak način želijo problem rešiti tudi ostali proizvajalci v Jugoslaviji, za kar se zavzema Splošno združenje gozdarstva in industrije za predelavo lesa, celuloze in papirja. Ce domače cene gozdnih sortimentov primerjamo npr. s cenami v Avstriji in ob upoštevanju, da naj bi svetovne cene vplivale na gibanje cen v Jugoslaviji, ugotovimo, da bo občutna razlika močan vzpodbu-jevalnik za nadaljni dvig cen. Leta 1980 so bile v Avstriji za hlodovino iglavcev uveljavlje- ne cene v višini 2.723.— do 3.445,— din/kub. m, hlodovino bukve 1.927,— do 2.650.— din/kub. m in celulozni les iglavcev 1.445.— do 1.566,— din/kub. m. Ob ugotovitvi trenda rasti cen hlodovine v Avstriji, kjer je bil v zadnjih mesecih zabeležen celo rahel padec in se nivo cen iz leta 1980 dosega v letošnjem marcu in aprilu, pa tendenca neprestane skokovite rasti cen pri nas ne prenese nobene realne primerljivosti. Primanjkljaj lesne surovine v Jugoslaviji, ki svoj obseg najbolj izraža prav pri hitri rasti cen žaganega lesa in hlodovine, oziroma preko žaganega lesa na hlodovino ne more in ne sme biti regulator cene. Naša finalna predelava zaradi predragih surovin že dolgo ni več konkurenčna v izvozu oz. cene, ki jih inozemski kupec priznava, ne pokrivajo niti izdelavnih stroškov izdelka, torej cen reprodukcijskega materiala in dela. Iz primerjav doseženih cen hlodovine v Jugoslaviji v letu 1980 in v letošnjem letu je izrazito zaostajanje cen v BiH. v okviru »ŠIPAD«. Vendar, »ŠIPAD« končni izdelki so zato cenejši in »ŠIPAD« resen konkurent doma in v tujini. Istočasno pa je cena žaganega lesa iz BiH, ki ga kupujejo tudi članice naše SOZD. na nivoju cen iz veljavnega enotnega cenika. Vsa ta nesorazmerja lesne surovine v Jugoslaviji, za katero vedno deklariramo, da je oz. naj bo njeno tržišče enotno, nujno vodijo k resnim posledicam. Tega se zaveda tudi Splošno združenje gozdarstva in industrije za predelavo lesa. papirja in celuloze, ki opozarja na te posledice in se do njih tudi opredeljuje. Vzroki, ki so privedli do disparitete cen, kljub uveljavitvi novega zakona o sistemu cen, ostajajo. Pristojnost za cene celuloze in papirja ima Zvezna skupnost za cene, za hlodovino cene odobravajo po republikah, cene končnim izdelkom pa samo evidentirajo, če so seveda oblikovane v okviru zakona in dogovorov. Da bi Združenje doprineslo svoj delež k usklajevanju in gibanju cen v okviru dogovorjene politike, njegovi organi intenzivno delajo na predlogu samoupravnega sporazuma in Družbenega dogovora na nivoju Jugoslavije, s katerim bi se po vertikali skladneje reševali cenovni odnosi v reprodukcijski verigi gozdarstvo-predela-va lesa-trgovina. G.R. Izvajanje sistema oblikovanja cen v delovnih organizacijah SOZD »GLG« S pričetkom veljavnosti neke odredbe ali zakona prizadeti vedno najprvo ugotavljajo, v koliki meri in na kateri način se sprejeti ukrep ali način odraža. V delovnih organizacijah še posebej pozorno spremljajo predpise, ki obravnavajo in urejajo cene. Cena je med drugim tudi družbeno priznanje za opravljeno delo in kdo ne želi, da njegovo delo ni dobro nagrajeno. Ker pa je pri nas to področje »obvladovano« vedno le s kratkoročnimi predpisi, se vsak trudi takrat, ko mu predpisi omogočajo, nadoknaditi zamujeno in si pridobiti prednosti za vnaprej. To pa je dvorezno. Ekonomisti ugotavljajo, da danes v našem gospodarstvu vsaka lastna podražitev že v šestih mesecih pomeni udarec nazaj v obliki dražjih repromateri-alov in drugih stroškov. Področje cen izdelkov in storitev v Jugoslaviji sedaj regulira Zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Zakon je bil objavljen že 4. januarja 1980, a takoj njegova uporaba odložena za šest mesecev in ponovno za šest mesecev in se uporablja od 1.1. 1981. Za njegovo dosledno uporabo še vedno niso objavljena že sprejeta »Navodila za uporabo kriterijev« in v vseh republikah in občinah še niso formirali pristojnih skupnosti za cene. V osnovi daje veljavni zakon delavcem pravico, da odločajo o cenah svojih izdelkov in storitev, pri čemer pa morajo upoštevati ekonomske zakonitosti, stabilnost gospodarstva, enotno jugoslovansko tržišče, pospeševati produktivnost in gospodarnost, itd. Ker pa naše gospodarstvo v neugodnih razmerah bije boj za svojo stabilizacijo in uveljavitev na svetovnem trgu, sedaj pri oblikovanju cen prevladujejo ti cilji in naloge. Za dosego teh so pri oblikovanju cen po pogojih tržišča v tem trenutku s sprejetimi dogovori in resolucijo podani naslednji kriteriji: — Z resolucijo je opredeljeno, da mora biti v povprečju rast cen v letu 1981 nižja od rasti cen v letu 1980. — Z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1981 je določeno, da mora biti rast cen v primerjavi z rastjo v letu 1980 pri proizvajalskih cenah za 1/4 nižja od rasti cen v letu 1980. Ta je bila 35,5 %, kar pomeni. da letos proizvodne cene lahko narastejo v povprečju le za 26,6 %. — Z istim dogovorom je določeno, da morajo delovne organizacije, ki so v zadnjem tromesečju 1980 dosegle povečanje cen svojim izdelkom zagotoviti, da bo rast cen teh proizvodov in storitev v letu 1981 bistveno počasnejša in dinamično prilagojena tako. da ne bo bistveno vplivala na skupno rast cen v prvem polletju 1981. To pomeni, da razen v izjemnih slučajih, ni pogojev za spreminjanje obstoječih cen pred drugim polletjem. — Do 9. 4. 1981 so organizacije združenega dela Republiški skupnosti za cene morale posredovati vse podatke o spremembah svojih cen od 1. 1. 1981 do izida Navodil o pošiljanju cenikov. — Delovne organizacije oblikujejo cene na osnovi zakona, način oblikovanja cen in kriterije z njihovo razčlenitvijo morajo obdelati v posebnem aktu (pravilnik, sporazum) in se po njem ravnati, cene pa sprejemajo na zboru delavcev. V kratkem pomeni to, da že štiri mesece stojijo pred delovnimi organizacijami take ovire, ki omogočajo le izjemno povečanje cen in še to v za našo prakso nizki stopnji (nekako od 10 do 20 %). Pri članicah SOZD smo poskušali ugotoviti, kako obvladujejo neugodno stanje na področju oblikovanja cen v četrtem mesecu veljavnosti zakona. Iz vseh odgovorov izhajajo enake ugotovitve. Zakon, navodila in delo Republiške skupnosti za cene so pomanjkljivi, kar povzroča nejasnosti in dileme. Proizvodni program naših članic je sorazmerno skop, vendar ob konkretnem oblikovanju cen že za teh nekaj izdelkov zadolženi v delovnih organizacijah za oblikovanje cen naletijo na nejasnosti. Kako naj oblikujejo cene zabojem, ki jih npr. kupec naroči le nekaj kosov: kako oblikovati cene izdelku, ki je za delovno organizacijo nov. ni pa to nov izdelek, kot ga smatra predpis; kako oblikovati cene oz. kako opravičiti tak odstotek zvišanja, ki je iznad dogovora, a v nižjem odstotku pomeni proizvodnjo z izgubo, itd. Pri tem pa odmislimo vso problematiko okrog uporabe kriterijev, primerjav starih in novih cen, itd. V DO LIP Bled poskušajo sprotno spremljati cene, kot jim narekujejo potrebe in pogoji. Zato so bili med prvimi, ki so sprejeli Pravilnik o obli- kovanju cen po novem zakonu. V to so jih pač prisilile razmere, saj imajo nekaj izdelkov, katerih proizvodnja je na robu rentabilnosti. To so predvsem masivne obloge, zaboji, ISOSPAN in lesna moka. Prav masivne obloge in embalaža so specifični problem vseh naših predelovalnih delovnih organizacij. Sedanje cene so prenizke in podražitev v okviru dogovora še zdaleč ne dosega cene. ki bi zadovoljila ustrezno pokritje. V LIP Bled so pred kratkim posredovali Skupnosti za cene cenike vrat in podbojev in ISO-SPAN in jih že uporabljajo. Problematične pa ostajajo cene oblog, lesne moke in zabojev. Pripravljajo tudi cenik za nov izdelek pohištva. V »Jelovici« bodo kmalu spremenili cene vrat, vratnih kril in podbojev. Cene oken smejo po dogovoru spreminjati šele v drugem polletju, saj so sedanje cene uveljavili šele v zadnjem četrtletju preteklega leta. Skupnost pa jim je že petič zavrnila predlagane cene masivnih oblog, kljub temu, da so ob zadnjem pošiljanju cenika upoštevali vse določbe navodil in dogovora. Nejasno je tudi oblikovanje cen montažnim hišam, kjer je oblikovanje cene različno od primera do primera. V »Zlit« so pred kratkim poslali Skupnosti cel paket novih cenikov za zaboje. Preko 300 različnih tipov izdelujejo, kjer se cene izdelkom, preračunane v kub. m, gibljejo od 3.000,— din do 30.000.— din-kub. m. Primerjave med izdelki so skoraj nefhogoče, ker jih izdelujejo na osnovi individualnih naročil v omejenih količinah. Nadaljevanje na 10. strani Gradnja gozdnih prometnic v GG Bled Gozdarstvo, kot izredno pomembna surovinska panoga v Sloveniji, ima precej družbeno pomembnih nalog v okviru gospodarjenja z gozdovi. Med vsemi je odločilnega pomena takšno pridobivanje lesa, da še vedno ohranjamo naravni gozd z vsemi mnogonamen-skimi funkcijami. V sklopu pridobivanja lesa ima posebno mesto tudi izgradnja gozdnih prometnic. Pomen gozdnih prometnic Med gozdne prometnice štejemo ceste, vlake in druge poti, ki služijo racionalnemu gospodarjenju z gozdovi. Večkrat se med gozdarskimi strokovnjaki prometnice obravnavajo ločeno, osebno pa menim, da je dobršen del prometnic nujen, za uvedbo sodobne tehnologije dela v gozdni proizvodnji. Iz tega sledi tudi vprašanje optimalne gostote prometnic v določenem gozdnogospodarskem območju. Primerno gostoto gozdnih cest lažje postavimo kot gozdnih vlak, vendar to lahko napovemo le za določene obdobje. Tako smo na blejskem gozdno gospodarskem območ- Nadaijevanje z 9. strani Upajo, da bo Skupnost za cene evidentirala cenike. Manj so optimistični glede poslanega cenika za obloge. Cene pohištvu v prvem polletju ne bodo spreminjali. V Alplesu trenutnih cenovnih problemov nimajo, saj bodo cene spreminjali šele v II. polletju. Seveda pa jih tare rast cen surovin, energije itd. V »Gradis« pravijo, da jih problematika cen v letošnjem letu, ko so vse proizvodne kapacitete zasedene za IRAK in ITALIJO, prizadene samo v obliki nabavnih cen. Izdelkov za prodajo skoraj ne bodo izdelovali, zato niti cene oblog niti embalaže niso bistveno problematične. Republiški skupnosti so poslali v evidentiranje cenike, ki jih v decembru ni potrdil Zvezni zavod za cene in cene uporabljajo od 1. januarja. Gozdarjem je z uveljavitvijo enotnega cenika v SRS za nekaj časa problem cen odpravljen. S samoupravnimi sporazumi o dohodkovnih odnosih pa se dogovarjajo s svojimi partnerji o oblikovanju cen znotraj teh dohodkovnih enot. Problem jim trenutno predstavljajo cene storitvam, npr. prevozom in drugim, ki ni nerešljiv, seveda v mejah družbenega dogovora o politiki cen za leto 1981 in ob izpolnjevanju pogojev iz zakona. ju sprejeli, da bomo v petih letih zgradili 120 km gozdnih cest in temu primerno tudi obseg vlak. V okviru uvajanja sodobne tehnologije bo potrebno razmišljati o prevozu lesa namesto vlačenja, kar pomeni kvalitetnejšo izgradnjo določenih vlak. Skratka — dela na področju gozdnih prometnic bodo tudi v bodoče zahtevna, ker izgradnja cest poteka v vedno težjih terenih. Gozdne ceste TOZD gozdno gradbeništvo potrebuje za izvršitev planskih obvez okrog 70 delavcev, od tega je 60 % sezonskih delavcev. Pri tem se kaže precejšnja fluktuacija in majhna navezanost na TOZD. Zaradi takšnih gibanj je razmišljati o spremenjeni tehnologiji gradnje gozdnih cest. Letni obseg gradenj cest je v poprečju nad 20 km in smo ga uresničevali tako, da smo z ozirom na kategorijo hribine oblikovali skupino, kjer je buldožer, kompresorji, miner in ustrezno število vrtalcev. Vrtanje hribin je izredno naporno delo in tudi zdravju škodljivo predvsem zaradi vibracij. Vse te pomanjkljivosti bi pri izkopih V Tovarni celuloze v Medvodah še niso dokončno oblikovali kriterijev za oblikovanje cen celuloze, ki je edini izdelek naših delovnih organizacij, kateremu se cena odobrava v Zvezni skupnosti za cene. Proizvajalci celuloze že dalj časa pripravljajo skupni predlog za spremembo cene, ki je že skoraj dve leti nespremenjena. Tudi cena pinotana ni več primerna, vendar še ne vedo, ali jim bo uspelo opravičiti zvišanje. V delovnih organizacijah se ubadajo s cenami, posebno ko še obstoja toliko nejasnosti. Potrebne akte so povsod sprejeli, a jih bo potrebno dopolnjevati. Sistem in politika cen bosta še nekaj časa vzrok, da bodo npr. za skoraj enak izdelek pri različnih proizvajalcih v Jugoslaviji obstojale različne cene z razlikami do 50 %, ker je pač posamezni delovni organizaciji pred uveljavitvijo novega sistema uspelo pridobiti novo višjo ceno. Isto velja za razmerje in rast cen surovin in končnih izdelkov. Vendar družbeni dogovor pravi nedvoumno, največ 26,6 % v povprečju za leto 1981, izjemno tistemu več, ki ni po svoji krivdi v izgubah. G. R. odpravili z uvedbo vertikalnih lafet, ki bi povsem izločile težko ročno delo. Menim, da je prav vrtanje hribin trenutno eno izmed najtežjih del v gozdarstvu. Spričo načrtovanja gozdnih cest v ekološko občutljivih območjih bomo uvajali novo tehnologijo dela v cilju, da zmanjšamo poškodbe na okolju. Buldožerske izkope bi zamenjali bagerski izkopi, kar pomeni brez upoštevanja poškodb dražjo gradnjo za okrog 10—15%, odvisno od izkopanega materiala po tekočem metru trase. Uporaba bagra nam med drugim omogoča tudi boljšo uporabljivost materiala, ki ga pridobimo na sami trasi. Ker gre gozdarstvo v smeri težje mehanizacije, se mora tem pogojem prilagoditi tudi gozdno gradbeništvo. Uvajamo težje stroje z več operacijami, kar pomeni, da ti stroji s seboj prinašajo tudi že določene načine dela. Sodobni prevoz dolžinskega lesa zahteva ceste, ki bi prenesle 40 tonske obremenitve, kar pomeni, da naj bodo ceste pretežno v vraščenem terenu, to pa v končni fazi pomeni večje izkope. Vse navedene spremembe v tehnologiji dela narekujejo tudi precejšnje kadrovske spremembe. Pri popolni mehanizaciji je potrebno več znanja in manj delavcev, znanje pa je tudi primerno nagraditi. Vzdrževanje cest Mreža gozdnih prometnic se izpopolnjuje, ceste gradimo v težke terene, alpske vremenske razmere narekujejo dobro vzdrževanje prometnic. Pri tem gre za kombinacijo ročnega in strojnega vzdrževanja. V predhodni številki glasila GLG (štev. 3,1980) je bil prikazan postopek pridobivanja celuloze iz lesa. Tokrat prikaz nadaljujemo z opisom tehnološkega postopka izdelave papirja v našem TOZD. Proces izdelave papirja bi lahko na kratko opisali kot postopek »lepljenja« majhnih, Zaenkrat še ni rešeno vprašanje kdaj in kolikokrat vzdrževati ceste, gre za to ali vzdrževati ceste ne glede na potek proizvodnje, ali pa samo v času proizvodnje na določenih prometnicah. V bodoče je dati povdarek strojnemu vzdrževanju, v času večjih nalivov pa organizirati ročno cestno vzdrževanje. Vlake Vlake so razširjene gozdne poti, ki služijo za strojno spravilo lesa. Gostota vlak je odvisna od spravilnih sredstev in samega terena ter se giblje od 150— 300 m/ha. Vlake imajo kapilarni značaj in z njim pokrivamo celotno površino. Osnovni cilj polaganja cest in vlak je v tem, da zadostimo potrebe sedanjega pridobivanja lesa in da bodo le te v največji možni meri služile tudi novim načinom dela v prihodnosti. Izvršitev planskih obvez v letu 1980 V preteklem letu smo planirani prihodek 45.800.000 din dosegli 103%, materialne stroške presegli za 4 %, opravili pa 152.624 delovnih ur. Vsa preseganja prihodka so rezultat zunanjih uslug za krajevne skupnosti in druge investitorje. Opravili smo izkop za 21,3 km gozdnih cest, pri tem pa izkopali 64.890 kub. m materiala III. kategorije in 33.740 kub. m materiala V. kategorije. Polovico manjše so količine izkopanega materiala na gozdnih vlakah. Z našo dejavnostjo pokrivamo celotno blejskogozdno-gospodarsko območje in moramo zato na podlagi dogovarjanj med TOZD stremeti za boljšo koncentracijo in racionalnost dela. A. Klinar vsega 1,5—3 mm dolgih, celuloznih vlaken v kompaktni list papirja. Seveda pri tem ne uporabljamo nikakršnega lepila, temveč mehansko trdnost papirja dosežemo s posebno tehniko mletja vlaknin. V splošnem delimo proces izdelave papirja na tri dele: pripravo surovin, formiranje papirnega traku in dodelavo papirja. ------------------------------------------------------ Izvajanje sistema oblikovanja cen v delovnih organizacijah SOZD »GLG« V_____________________________________________________J Iz celuloze - papir Tradicija izdelave papirja na območju Medvod je s prekinitvami vred dolga skoraj dvesto let, če štejemo za zametke papirništva tiste prve papirne mline iz konca 18-stoletja. Po skoraj 45-letni prekinitvi proizvodnje papirja je bila današnja papirnica zgrajena leta 1976 kot rezultat združitve Tovarne celuloze Medvode z delovno organizacijo AERO iz Celja. Tako danes skupaj s sosednjim obratom za proizvodnjo celuloze ter z ostalimi predelovalnimi obrati Aera v Celju in Šempetru, predstavljamo zaključeno tehnološko celoto, v kateri iz lesa preko celuloze in papirja proizvajamo končne, visokooplemenitene izdelke kot so: potiskani brezkončni obrazci, poštne in bančne nakaznice, različni kopirni papirji itd. Priprava surovin Glavna surovina za izdelavo papirja je seveda celuloza. Pri nas uporabljamo poleg domače beljene celuloze iglavcev, ki jo direktno črpamo iz obrata Celuloze, še beljeno celulozo listavcev iz več domačih tovarn celuloze. Celuloza iglavcev je mehansko močnejša in predstavlja v strukturi papirja nekakšno armaturo, ki daje papirju večino mehanske trdnosti. Nasprotno pa so listavci voluminoznejši in učinkujejo kot nekakšno vlak-ninsko polnilo v papirnem listu. — Gladkost, poroznost in opačnost papirja reguliramo z doziranjem mineralnih polnil. Ta so največkrat iz družine kaolinov domačega ali tujega izvora. — Galun (Al-sulfat) in kleji vo (posebej pripravljene naravne smole) dodajamo z namenom doseganja vodoodboj-nosti papirja, kar omogoča pisanje s črnilom. — V papirno maso dodajamo tudi niansirne barve in optična belila, ki podele papirju večjo belino kot jo imajo osnovne surovine. — K surovinam štejemo tudi vrsto naravnih in sintetičnih kemikalij. Z nekaterimi dosegamo posebne efekte v končni kvaliteti papirja, z drugimi pa izboljšujemo gospodarnost proizvodnega procesa. Ker je izdelava papirja »mokri postopek«, je potrebno vse kemikalije oziroma surovine v vodi razpustiti (celuloza), raztopiti ali pa samo razredčiti. S tem se priprava za večino surovin konča. Celuloza oziroma celulozna vlakna pa morajo preden pridejo na papirni stroj še skozi fazo mletja. Mletje celuloze vršimo v posebnih kontinuirnih mlinih t. im. rafinerjih. Prav mletje je najpomembnejša faza izdelave papirja, ker z njim uravnavamo večino bistvenih lastnosti papirja (predvsem mehanske lastnosti). Formiranje papirnega traku Vse tako pripravljene surovine pomešamo v točno predpisanem razmerju. Nastalo papirno snov najprej razredčimo na koncentracijo 0,5 do 1?, nato pa vodimo skozi poseben sistem čistilnih naprav, kjer se izločijo nečistoče kot so pesek, lubje, plastika itd. Tako- prečiščena snov pride končno na papirni stroj. SITOVA SKUPINA PressenSTISKALNICE Siebpartie partie Papirni stroj je kompleksen sklop črpalk, bazenov, valjev, klobučevin in sit, kar vse služi enemu samemu namenu — ločiti vodo od papirne snovi. Običajno delimo papirni stroj na sitovo skupino, skupino mokrih stiskalnic in sušilno skupino z navijalnim aparatom. Sitovo skupino sestavljata v bistvu natočna omara in brezkončno sito. Papirna snov pride najprej v natočno omaro, kjer se porazdeli enakomerno po celi širini papirnega stroja, nakar izteče na brezkončno sito. V tem trenutku se začne faza ločevanja vode od papirne snovi in tako formiranje papirnega traku. V začetnem delu brezkončnega sita odteka voda v glavnem s prostim padom, v zadnjem delu pa vodo odsesavamo skozi sito s pomočjo vakuuma. Na koncu brezkončnega sita ima papir približno 20 % suhote. Od tu ga odvzamemo in vodimo v skupino mokrih stiskalnic. Mokre stiskalnice sestavljata dva valja, ki sta v večini primerov opremljena z izžemalnimi klobučevinami oziroma siti, ki prevzemajo izžeto vodo iz papirja pri prehodu le-tega skozi stik stiskalnic. Papirni trak, s suhoto več kot 40 %, vodimo iz skupine stiskalnic v sušilno skupino, kjer s pomočjo toplote na številnih sušilnih valjih izparimo vodo do končne suhote papirja — 94— 96%. Poleg sušilnih valjev sestavlja sušilno skupino še celotni rekuperacij ski sistem za paro in zrak. Na našem papirnem stroju imamo sredi sušilne skupine, ki je dolga več kot 20 m, vgrajen premazni agregat, ki omogoča oplemenitenje papirne površine s pigmentnimi ali impregnacijskimi masami. Te uporabljamo za dosego posebnih kvalitetnih učinkov pri zahtevnejših tehničnih papirjih. Preden navijemo papirni trak na koncu papirnega stroja v velike zvitke — tamburje, peljemo papir skozi gladino napravo imenovano kalander. Kalander je v bistvu več valjčna vertikalna stiskalnica, v kateri se papir gladi, ko prehaja med valji, zaradi nastalega trenja med valji in papirjem. Dodelava papirja Papir je tako skoraj gotov. Preden ga pošljemo kupcu ga razrežemo na manjše zvitke ali pa liste (formatni papir). Po fazi zavijanja oziroma pakiranja ja papir pripravljen za ekspedit. Naš papirni stroj sodi med najmodernejše v Evropi. Vgrajena regulacijska tehnika nam omogoča izdelavo kvalitetno zahtevnih papirjev. Letno izdelamo na njem 25 — 26.000 t papirja različnih kvalitet. S svojim proizvodnim programom sodimo med proizvajalce specialnih tehničnih papirjev. Prevladuje program kopirnih papirjev kot so: samokopirni papir (izdelujemo ga skupaj z obratom Aero-copy iz Celja), heliografski papir (diazo-ko- Delovni človek se dobro zaveda, da mora obnavljati duševne in fizične moči, ki jih vsak dan vlaga v svoji delovni organizaciji. Počitek je nujno potreben, da vsaj za nekaj dni pozabimo napore in probleme, menjamo svoje okolje z morskimi ali planinskimi kraji. Kako na LIP urejamo oziroma razvijamo počitniško dejavnost za pet temeljnih organizacij in DSSS? V prvi vrsti je potrebno opisati naš počitniški dom v Seči pri Portorožu. Kmalu po vojni smo na LIP začeli načrtovati, kako bi delavcem nudili letovanje ob morju. Leta 1957 je delavski svet DO odobril gradnjo počitniške hiše v Seči. Naslednje leto pa je Občinski odbor iz Pirana dodelil pravico uporabe zemljišča splošnega ljudskega premoženja v izmeri 4.539 kv. m in hišo z gospodarskim poslopjem v Seči. Člani kolektiva so pričeli z marljivim delom, obnovili so staro hišo. Naporno je bilo voziti iz Lucije vodo. Dom smo otvorili v juniju 1959. Kapaciteta je dosegala pet sob s 15 ležišči ter deset šotorov. Tedaj smo se vozili k morju s tovornim avtom. Dobro se še spominjamo, kako smo na tovornjaku sedeli na klopeh, zastave so plapolale, mi pa smo prešerno razigrani peli vesele pesmi. Tudi tako se je krepilo prijateljstvo in trdna povezanost r.ied kolektivom. Čas je tekel, v delovno organizacijo so prihajali novi delavci, zahteve po povečavi doma so postale večje. V letu 1962 smo odstranili barako ter šotore ob domu. S povečanjem zgradbe smo pridobili 33 postelj. Naslednjega leta smo nadzidali nad jedilnico nekaj novih prostorov. V letu 1973 pa smo dom ponovno začeli urejati, dozidani so bili kuhinja, klet ter drugi prostori. Leta 1975 je bil dom olepšan, dela so bila opravljena po predlogih mnogih gostov našega kolektiva. Letošnje leto pa so kapacitete v našem domu 20 sob s 64 ležišči, urejeno imamo otroško igrišče ter lepo dvorišče. Hrana je izvrstna, pimi papir) in xerox papir. Sledijo jim tehnični papirji, ki so namenjeni za različne industrijske predelave (tapetni papir, papir kot podloga za matrice, olje odporni papir za kaširanje itd.). Preostali del programa pa izpolnjujejo grafični papirji, med katerimi sta najpomembnejša brezlesni ofsetni papir in mehanografski papir, ki se uporablja za avtomatsko obdelavo podatkov. gostom nudijo količinsko obilne obroke. Od doma, ki stoji na griču pa se nudi razgled na morje, na desni strani Portorož ter Savudrijo, Beli križ in Sečoveljske soline. Cene so ugodne, v domu je prostor tudi za delavce članic SOZD. Dom imamo odprt od 20. junija do konca avgusta. Poleg počitniškega doma ob morski obali pa je na razpolago tudi gorska koča v Vratih pod Triglavom. Le-to pa imamo v načrtu temeljito popraviti. Prejšnja leta je bila premalo izkoriščena. Morda bo boljši obisk, ko bodo popravila zaključena. Poleg počitniškega doma pa je ob jadranski obali mogoče letovati tudi v počitniških prikolicah. Prvi dve prikolici smo postavili leta 1978 v Stupicah pri Puli. V letu 1979 smo kupili kar štiri prikolice, lani in letošnje leto še štiri, tako da je vsega skupaj na razpolago gostom 10 prikolic s po 4 ležišči. Kraji, kjer so postavljene prikolice, so nekateri bolj oddaljeni, drugi manj — ob severnem Jadranu (Poreč v Zeleni Laguni, Laguna kamp v Novem gradu, na otoku Krku — Punat, na otoku Pagu — Novalja ter Primoštenu). Ker bencin ni tako poceni, je zanimanje dopustnikov večje za bližje kraje. Iz razporeditve po prijavnicah za letovanje, je mogoče razbrati, da je največja zasedenost v juliju in avgustu. Pred sezono je še nekaj prosto, vendar je letos konec junija tudi precej zasedeno. Starši se iz leta v leto bolj odločajo za dopust junija z otroci, ki še ne obiskujejo osnovno šolo. Možnosti za letovanje je kar precej, vse s ciljem: delavcu nuditi čim lepši počitek, da bo še z večjim veseljem in elanom prispeval k rezultatom dela. Zahvala za takšno počitniško dejavnost v naši DO gre vsem delavcem, ki so v preteklosti z vnetim delom, požrtvovalnostjo ter veseljem skrbeli za dom počitka ob naši obali, hvaležni pa smo tudi vsem, ki se v DO trudijo za razvoj te vrste dejavnosti. Jana Beravs Boris Tavčar Počitniška dejavnost v DO LIP Bled Organizacija športnih prireditev v SOZD Ena izmed prireditev, katere se delavci SOZD vsako leto množično udeležijo, je prvenstvo SOZD v veleslalomu in smučarskih tekih in tekmovanja v letnih panogah. Športne prireditve vsako leto organizira sindikat SOZD. oz. po dogovoru med članicami SOZD, je vsako leto organizator tekmovanja ena od članic SOZD »GLG«. Da bi čimbolje organizirali letna tekmovanja, ki so bila v preteklih letih organizirana v različnih krajih, smo se letos dogovorili, da bodo vsa letna tekmovanja SOZD (mali nogomet, kegljanje, streljanje, balinanje, namizni tenis in šah) združena v enem dnevu, kot letne športne igre članic SOZD. Letos bo organizator teh letnih iger Jelovica v športni dvorani Poden v Škofji Loki 30. maja. Organizatorji zimskih in letnih tekmovanj so določeni tudi vnaprej do kona leta 1985, tako da se sindikalni in športni delavci posamezne članice SOZD lahko pripravijo na organizacijo tekmovanj pravočasno. Organizatorji tekmovanj v SOZD po posameznih letih so: leto zimske igre 1981 Aero Celuloza Medvode 1982 GG Kranj 1983 ZLIT Tržič 1984 Gradis-LIO Škofja Loka 1985 Jelovica Škofja Loka letne igre Jelovica Škofja Loka Alples Železniki GG Bled LIP Bled Aero Celuloza Medvode Garter Majda — Alples prejema kolajno za I. mesto VSL čestita tov. Tolar, preda. KPO in tov. Zupan, Koos. Pričakujemo, da bo 30. maja v Škofji Loki množična udeležba iz vseh DO članic, ki se bodo pomerile med seboj v ekipnem tekmovanju za prehodni pokal SOZD ter tudi v disciplinah, ki bodo imele zabavni značaj (vlečenje vrvi, »holcarsko« tekmovanje ipd.). IV. prvenstvo SOZD »GLG« v veleslalomu in smučarskih tekih na Sorici Kljub poznemu terminu, se je 5. aprila na Sorici abralo okrog 150 tekmovalcev in tekmovalk na prvenstvu SOZD »GLG« v veleslalomu in smučarskih tekih. Organizator tekmovanja Aero — tovarna celuloze in papirja Medvode, je skrbno pripravil dve progi za veleslalom, po katerih so se pognali v boj za čas in uvrstitev udeleženci vseh članic SOZD. Težje je bilo zaradi odjuge in pomanjkanja snega pri pripravi tekaške proge. Ta je bila nekoliko krajša, kot je bilo napovedano, vseeno pa je bil tek tudi v teh nemogočih razmerah dobro izpeljan. Popoldne se je večina tekmovalcev zbrala v dvorani alplesa v Železnikih na zaključni prireditvi. Po kosilu, točno ob štirih, je bila razglasitev rezultatov in zvrstili so se pozdravni nagovori tekmovalcem in prisotnim gostom. V imenu pokrovitelja je pozdravil tov. Tolar, predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD, tekmovalce in goste: sekretarja Medobčinskega komiteja ZK za Gorenjsko tov. Krvino, predsednika Sob Škofja Loka tov. Žaklja ter direktorja DO Alplesa, Jelovice in Gradisa. O pomenu prireditve je spregovoril tov. Zupan, podpredsednik KOO sindikata SOZD. Sledila je podelitev kolajn, diplom in prehodnega pokala, ki sta ga letos osvojili ekipi Alplesa v veleslalomu ter LIP v smučarskih tekih in to že drugič zapored. V kolikor bosta navedeni ekipi osvojili pokala tudi prihodnje leto, po pravilih preideta pokala v njihovo trajno last. Priznanja so podelili posebej tudi za »holcarsko« tekmovanje, ki ga je organiziral Aero v obliki iger na snegu -vožnja z dogami po smučišču, žaganje drv idr., kar je bilo že uvod v zaključek prireditve. Udeleženci so veselo zaplesali, razpoloženje je bilo izvrstno. Tudi IV. zimsko prvenstvo SOZD je bilo uspešno! g. g_ REZULTATI 4. ZIMSKIH IGER SOZD GLG V VELESLALOMU, SMUČARSKIH TEKIH IN IGRAH NA SNEGU - SORIŠKA PLANINA 5. 4.1981 VELESLALOM 1. ŠTURM FRANCKA ALPLES 32,03 8 2. KAISER JASNA LIP BLED 32,24 7 3. ŠMID VERONA ALPLES 32,46 6 Ženske do 30 let 1. GARTNER MAJDA GRADIS 28,47 16 2. STANONIK JANJA GRADIS 29,46 15 3. ŠIFRER ANA LIP BLED 30,13 14 Moški nad 45 let 1. GORTNER JERNEJ ALPLES 28,36 13 2. OMAN ANTON GRADIS 29,95 12 3. STANONIK SLAVC GRADIS 30,62 11 Moški od 36 do 45 let 1. LAKOTA PETER GG BLED 35,16 19 2. ŠMID JANCE ALPLES 36,92 18 3. MIKLAVC IVAN JELOVICA 37,19 17 Moški od 26 do 35 let 1. HOČEVAR FRANC AERO 38,17 21 2. GABERC FRANC GG KRANJ 38,62 20 3. CESAR BRANKO LIP BLED 38,68 19 Moški do 27 let 1. ROZMAN MILAN GG KRANJ 34,38 30 2. ŠEMRL JANEZ GG BLED 34,51 29 3. PINTAR RADO ALPLES 35,01 28 TEKI: Ženske do 30 let 1. ŠOLAR STANKA ALPLES 7,24,31 5 2. JAN URŠKA LIP BLED 7,43,06 4 3. ŠIFRER ANA LIP BLED 8,09,90 3 Ženske nad 30 let 1. KUSTEC LIDIJA JELOVICA 7,32,60 5 2. RISTIČ ALBINA LIP BLED 7,73,48 4 3. KAISER JASNA LIP BLED 8,33,27 3 Moški do 35 let 1. LAPAJNE MIRKO LIP BLED 10,10,42 16 2. MEGLIC DANILO GG KRANJ 10,57,77 15 3. FAJFAR FRANC ALPLES 11,03,49 14 Moški nad 35 let 1. KOBILICA PAVEL GG BLED 10,38,80 12 2. REPINC VIKTOR LIP BLED 12,05,80 11 3. AHAC BORIS GG BLED 12,18,91 10 EKIPNA RAZVRSTITEV VELESLALOM 1. ALPLES ŽELEZNIKI 2. LIP BLED 3. GG BLED 4. GG KRANJ 5. JELOVICA ŠKOFJA LOKA 6. GRADIS ŠKOFJA LOKA 7. AERO MEDVODE 8. ZLIT TRŽIČ TEKI: 1. LIP BLED 2. ALPLES ŽELEZNIKI 3. GG BLED 4. GG KRANJ 5. GRADIS ŠKOFJA LOKA 6. JELOVIC ŠKOFJA LOKA 7. AERO MEDVODE Glasilo ureja uredniški odbor odgovornih urednikov internih glasil članic GLG: Tone Robič, Zoran Raut-ner, Franc Pavlin, Ivan Robič, Anica Greblo, Franc Kumer, Jože Lejko. Glavni in odgovorni urednik glasila GLG je Slavko Erzar. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Glasilo izhaja v nakladi 5.400 izvodov. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Združeno gozdno in lesno gospodarstvo »GLG« Bled V . Združeni delavci temeljnih organizacij in kmetje, lastniki gozdov, člani temeljnih obratov za kooperacijo, v okviru DO: GG Bled, n.sol.o., GG Kranj, n.sub.o., Alples Železniki, n.sol.o., Jelovica Škofja Loka, n.sol.o., LIP Bled, n.sol.o., ZLIT Tržič, n.sol.o., Aero Celje, n.sol.o., Gradis Ljubljana, n.sol.o. smo v skladu s svojimi ustavno-pravnimi pravicami in dolžnostmi na podlagi našega skupnega spoznanja o naših skupnih interesih pri ustvarjanju dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev v primarni proizvodnji, predelavi in blagovnem prometu, s čimer se ukvarjamo, ter za zagotavljanje razvoja pogojev dela in poslovanja ter povečanja družbene produktivnosti vsake in vseh združenih organizacij, svobodno in enakopravno z osebnim azrekanjem sklenili, da združimo naše delovne organizacije v sestavljeno organizacijo »GLG«. Sporazumeli smo se: — da bomo zadeve in posle skupnega interesa opredeljevali in uresničevali s samoupravnimi sporazumi, zavedajoč se, da medsebojna povezanost in odvisnost pri ustvarjanju, pridobivanju in razpolaganju z dohodkom terja od nas, združenih delavcev, da na načelih medsebojne odgovornosti in solidarnosti odločamo o delu in poslovanju temeljne organizacije, v kateri delamo in delovne ter sestavljene organizacije, v kateri združujemo delo in sredstva; — da svobodno prevzemamo obveznosti s samoupravnimi sporazumi in dogovori o osnovah planov: — da na podlagi združevanja dela in sredstev in rezultatov, ki jih na tej podlagi dosegamo, uresničujemo svoj osebni, skupni in družbeni, materialni in moralni interes in pravico, da uživamo rezultate svojega živega in minulega dela ter pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka; — da razvijamo in varujemo socialistične samoupravne odnose; — da izpolnjujemo svoje delovne in upravljalske pravice in dolžnosti ter jih izpopolnjujemo zaradi razvijanja celovitosti ustvarjalne osebnosti. V potrditev te svoje odločitve in zato, da sporazumno opredelimo izhodišča in smotre združitve ter določimo družbeno-ekonomske osnove, na podlagi katerih bomo opredeljevali in uresničevali svoje medsebojne odnose z drugimi organizacijami združenega dela ter drugimi osebami smo sklenili sprejeti SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela »GLG« 1. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom delavci združenih delovnih organizacij določamo: — zadeve skupnega interesa; — posle in opravila, ki jih bomo urejali skupno kot sestavljena organizacija; — dejavnosti skupnega pomena in skupne službe, ki so potrebne za uresničevanje skupnih poslov in opravil ter o pravicah, obveznostih in odgovornosti delovne skupnosti, ki opravlja skupna dela; — družbeno-ekonomske osnove odnosov in povezav med združenimi organizacijami, na podlagi katerih bomo združeni delavci oblikovali in uresničevali skupen razvoj; — sprejemanje skupnih planov odnosno medsebojno usklajevanje planov; — oblikovanje in uresničevanje skupnih nalog sestavljene organizacije v tekočem letu in poslovanju; — medsebojna razmerja pri pridobivanju in delitvi dohodka; — oblike in pogoje za zagotavljanje sposobnosti sestavljene organizacije za izpolnjevanje prevzetih obveznosti in prevzemanje rizika, ki bo nastal iz skupnega poslovanja; — firmo in sedež sestavljene organizacije, njeno poslovno dejavnost, oblike jamstva in druga določila, ki so pomembna za nastopanje v pravnem prometu; — zadeve, ki jih bomo urejali v skladu z določili tega sporazuma s splošnimi samoupravnimi akti; — skupne organe upravljanja in načine ter oblike uresničevanja samoupravljanja; — način in oblike za pristop v sestavljeno organizacijo in izstop iz sestavljene organizacije. 2 CILJI ZDRUŽEVANJA 2. člen Delavci združenih organizacij združujemo delo in sredstva z namenom, da bi združeni skrbeli za stalno povečevanje družbene produktivnosti dela in učinkovitejše gospodarjenje ter dosegli na tej podlagi vse večji dohodek na enoto vloženega tekočega in minulega dela. 3. člen Svojo družbeno-ekonomsko vlogo in naše skupne interese bomo delavci združenih DO uresničevali z združevanjem v SOZD »GLG« tako, da bomo: 1. razvijali dohodkovne odnose; 2. usklajevali plane in sprejemali skupne plane; 3. uresničevali skupne razvojne cilje z usklajevanjem srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja lesnopredelovalnih organizacij združenega dela in njihovih proizvodnih programov s srednjeročnimi in dolgoročnimi območnimi gozd-nogosšpodarskimi načrti ter medsebojne interese uskladili z letnimi plani; 4. zagotavljali trajnost surovinskih virov in odpiranje gozdov ter združevali v ta namen sredstva za izgradnjo gozdnih komunikacij; 5. optimalno vrednotili napadle gozdne Sortimente; 6. medsebojno trajno in smotrno zagotavljali oskrbovanje z lesno surovino in polizdelki; 7. pospeševali razvoj zasebnih kmetijskih gospodarstev, kmetov, lastnikov gozdov in združevali sredstva za povečanje gozdne proizvodnje v zasebnem sektorju; 8. pospeševali proizvodnjo predelave v lesni industriji, ki temelji na uporabi vseh vrst gozdnih sortimentov, ki napadejo pri realizaciji gozdnogospodarskih načrtov; 9. optimalno izkoriščali kapacitete obratov primarne predelave v območju in skrbeli, da se ves žagan les predela v območni lesni industriji; 10. načrtno razvijali in pospeševali delitev dela in specializacijo za posamezne vrste proizvodov in proizvodno povezanost v skupnih proizvodnih ter medsebojne kooperacijske odnose; 11. pospeševali razvoj proizvodnje za izvoz; 12. skupno načrtovali usklajen razvoj maloprodajne mreže; 13. združevali sredstva za skupne razvojne programe oz. objekte skladno s skupnim planom; 14. medsebojno združevali in odstopali devizna sredstva in pravice za uvoz surovin, repro materialov in opreme rezervnih delov; 15. skrbeli za smotrno razporejanje delovne sile v gozdarstvu in predelovalni industriji ter urejali zaposlovanje delovnih invalidov; 16. skupno koristili objekte za rekreacijo delavcev ter skupno programirali izgradnjo novih objektov ter združevali sredstva za te namene; 17. enotno zastopali skupne interese pri družbeno-političnih in drugih skupnostih, pri zbornici, bankah in drugih organih in organizacijah. Obseg in druge opredelitve pri uresničevanju ciljev združevanja bomo opredeljevali s srednjeročnimi skupnimi plani ter z vsakokratnim usklajevanjem osnov plana ter letnim planom sestavljene organizacije. 3. POSLI IN OPRAVILA SKUPNEGA POMENA 4. člen Najpomembnejši posli in opravila, s katerimi bomo delavci združenih organizacij uresničevali skupne interese in povezavo v obsegu in drugih opredelitvah, ki so določene v tem sporazumu oziroma, ki bodo določeni v vsakokratnem vsakokratnem sporazumu o temeljih skupnega srednjeročnega plana, zaradi katerih se združujemo, so: — skupno planiranje razvoja in poslovanja; — komercialna in zunanjetrgovinska dejavnost skupnega pomena; — urejanje finančnega poslovanja skupnega pomena; — organizacija poslovanja skupnega pomena ter — obveščanja v zadevah skupnega pomena. Posamezni posli in opravila iz prejšnjega odstavka so natančneje opredeljeni v naslednjih členih sporazuma in vsakokratnega sporazuma o temeljih skupnega srednjeročnega plana. 3.1. Skupno planiranje razvoja in poslovanja 5. člen Skupno planiranje v SOZD »GLG« pomeni visoko stopnjo usmerjenosti k skupnim ciljem za uresničevanje skupnih interesov delavcev v organizacijah zdru- ženega dela, ki so med seboj neposredno povezane v procesu družbene reprodukcije. S skupnim planiranjem v SOZD »GLG« preprečujemo delavci gospodarske in druge motnje v materialnem in socialnopolitičnem razvoju, zagotavljamo enakopravnost vseh in povečujemo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela ter svojega in celotnega družbenega dohodka. Po načelih sočasnega in kontinuiranega planiranja bomo združeni delavci v SOZD »GLG« pri skupnem planiranju najprej uskladili osnove planov in sicer osnove letnih, srednjeročnih ter dolgoročnih planov po naslednjih prvinah skupnega planiranja v SOZD »GLG«: 1. planiranje gozdno-biološke in tehnične proizvodnje, gozdnih sortimentov, ki jih lesnopredelovalna in celulozna industrija uporablja kot surovino; 2. planiranje lesne predelave in celulozne proizvodnje glede na vse razpoložljive količine lesne surovine ter količino in kakovost sortimentov; 3. planiranje lesne predelave s poudarkom na usklajenosti letnih, srednjeročnih in dolgoročnih proizvodnih programov glede na splošna in posebna merila za delitev dela, katere namen je doseči specializacijo dela, večjo produktivnost, prihranek in boljše izkoriščanje surovin, boljši učinek dela in delovnih sredstev ter povečanje proizvodnje. Planiranje na tej osnovi v osnovah plana mora preprečiti dupliranje kapacitet ter motnje, ki zmanjšujejo delovne učinke in preprečiti nelojalno konkurenco članic na tržišču; 4. planiranje programsko dogovorjene medsebojne kooperacije; 5. planiranje razvoja maloprodajne mreže s posebnim poudarkom na usklajenih kapacitetah med proizvodnjo in trgovsko mrežo ter planiranje skupnih nabav najpomembnejših enakih ali strojev artiklov strojev in opreme; 6. planiranje obsega združevanja sredstev za razširjeno reprodukcijo biološke in tehnične sfere; 7. planiranje investicijskih naložb glede na točke od 1. do 6.; 8. planiranje združevanja sredstev za skupne programe: 9. planiranje medsebojne pomoči pri zaposlovanju delavcev izven sezone, posebej delovnih invalidov; 10. planiranje izkoriščanja počitniških kapacitet in gradnja novih. Na podlagi tako usklajenih osnov ter osnov skupnega plana bomo izdelali plane temeljnih organizacij, delovnih organizacij in sestavljene organizacije. Skupne plane v SOZD »GLG« bomo po načelih sočasnega in kontinuiranega planiranja usklajevali tudi s plani, ki sprejemajo jih sprejemajo članice z DO izven SOZD »GLG« ter pri tem zasledovali predvsem usklajenost znotraj sestavljene organizacije. Skupni razvoj temelji na osnovah srednjeročnih in dolgoročnih planov. 3.2. Komercialna dejavnost skupnega pomena 6. člen Komercialna dejavnost skupnega pomena nastopa v primerih, kadar se v »GLG« pojavljata dva ali več proizvajalcev ali kupcev enakega ali podobnega proizvoda na domačem ali tujih tržiščih in je za to potreben usklajen nastop vseh tistih DO ali TOZD, ki pri tem sodelujejo. Skupno smo zainteresirani tudi za razvoj maloprodajne mreže. Komercialno dejavnost skupnega pomena bomo razvijali v cilju učinkovitejše povezave med proizvodnjo surovin in izdelkov ter potrošnjo. 3.3. Zunanjetrgovinsko poslovanje skupnega pomena 7. člen Zunanjetrgovinsko poslovanje je naš skupen interes, podpisnice tega sporazuma bomo na tem področju usklajevale interese pri: — raziskavi tujih tržišč; — iskanju poslovnih stikov v tujini za najugodnejšo prodajo svojih proizvodov; — uvozu blaga z namenom večjega izvoza; — vključevanju v druge zunanjetrgovinske organizacije (izvoz, uvoz); — prevzemanju izvoznih poslov, če ena članica »GLG« dobi izvozni posel, pa ga iz objektivnih razlogov (tehnične ali tehnološke narave) ne more prevzeti; — naložbah, ki jih organizirajo članice »GLG« v tujini ali doma s tujimi partnerji; — pri kreditnih razmerjih s tujimi partnerji; — ustanavljanju predstavništev in podjetij (lastnih ali mešanih) v tujini; — združevanju potrebnih deviznih deviznih za koriščenje in prenos deviznih pravic. 3.4. Urejanje finančnega poslovanja skupnega pomena 8. člen Skupno urejanje finančnega poslovanja bomo delavci združenih organizacij po dogovoru izvajali preko posebne finančne službe s tem, da bomo v sporazumu o ustanovitvi oz. formiranju posebne finanč-nè službe določili njen status in način delovanja. Podpisnice sporazuma se zavezujemo, da bomo s stalnim analiziranjem in medsebojnim usklajevanjem tokov denarnih sredstev omogočile razvoj medsebojne finančne povezanosti ter dohodkovnih povezav; s tem pa omogočile tudi racionalno uporabo obratnih sredstev. V SOZD »GLG« bomo poenotili postopek glede določanja osnov in meril pri določanju internih cen, ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka oz. dohodka ter usklajevali skupne finančno-gospodarske zadeve glede na odnose, ki se vzpostavljajo s temeljnimi bankami in službo družbenega knjigovodstva v zadevah, ki se nanašajo na dve ali več članic »GLG«. 3.5. Organiziranje poslovanja skupnega pomena 9. člen V cilju racionalnega izpopolnjevanja organizacije opravljanja strokovnih opravil v organizacijah, združenih v »GLG«, bomo skupno organizirali: — proučevanje in pripravo enotnih standardov za zajemanje in merjenje posameznih in skupnih učinkov dela in poslovanja; — pospeševanje inovacij z vključevanjem čim širšega kroga delavcev ter medsebojno posredovanje informacij in rezultatov s tega področja; — spremljanje in aplikativno posredovanje družbene normativne dejavnosti; — uvajanje skupne in enotne metodologije planiranja. 3.6. Obveščanje v zadevah skupnega pomena 10. člen Obveščanje skupnega pomena bomo uveljavljali v cilju, da bomo delavci v vseh TOZD lahko spremljali in analizirali vse pomembne podatke za delo in povezovanje za proizvodne, poslovne in druge odločitve v svojih in drugih TOZD in DO v sestavu »GLG« ter rezultate dejavnosti, ki jim posamezne TOZD pripadajo, te rezultate medsebojno primerjali in si tako ustvarili osnovo za odločanje v celotnem procesu družbene reprodukcije. Poleg kazalcev, ki jih za izkazovanje rezultatov določa zakon o združenem delu v 140. in 143. členu, lahko delavski svet »GLG« določa še druge enotne odnosno skupne kazalce, ki so pomembni za ocenjevanje rezultatov dela posamezne TOZD in DO iz področja skupnega delovanja TOZD in DO v »GLG«. S podatki o dosežkih, problemih in delovanju organizacij, združenih v »GLG«, bomo seznanjali tudi organe družbenih skupnosti, zbornico in druge organizacije, s katerimi sodelujemo. Prek javnih občil in drugih sredstev bomo z našim delom seznanjali tudi širšo javnost. Za medsebojno obveščanje in pretok informacij v »GLG« bomo izdajali skupno interno glasilo »GLG« ter občasne informativne priloge glasila. Za dobro medsebojno obveščanje bomo objavljali tudi informacije o delu sestavljene organizacije in uresničevanju skupnih interesov v rednih mesečnih glasilih članic. Za nemoteno, pravočasno in popolno informiranost se zavezujemo medsebojno in do delovne skupnosti v »GLG« zagotoviti vse podatke, s katerimi razpolagamo in s katerimi so povezane naše dejavnosti skupnega pomena. 4. ORGANIZACIJA ZA OPRAVLJANJE POSLOV SKUPNEGA POMENA 11. člen Za opravljanje strokovnih del skupnega pomena in za opravljanje drugih admi-nistrativno-strokovnih in pomožnih del, oblikujemo delavci na osnovi 400. člena ZZD delovno skupnost za opravljanje skupnih del v »GLG«. Dela za opravljanje zadev skupnega pomena in ki jih opravljajo delavci v delovni skupnosti, se opravljajo v koordinaciji in strokovnem sodelovanju s strokovnimi delavci združenih organizacij, skladno s programom dela delovne skupnosti. Posamezne dejavnosti skupnega pomena, če je tako določeno v planu, pa lahko prevzamejo TOZD oz. DO oz. njihove delovne skupnosti. Dela, ki so potrebna za izvajanje zadev skupnega pomena, bodo opravljale: — v pripravljalnem in koordinacijskem delu ustrezne strokovne službe delovne skupnosti v »GLG«, v poslovno-tehničnem (operativnem) in propagandnem delu pa strokovne službe posameznih DO: — v zadevah blagovnega prometa delovne organizacije z ustreznim predmetom dejavnosti in interesom za ta posel, ali posamezna DO po pooblastilu drugih. 5. DRUŽBENO-EKONOMSKE OSNOVE ODNOSOV IN POVEZAV V »GLG« 12. člen Družbeno-ekonomske osnove odnosov in povezav v sestavljeni organizaciji »GLG« bomo delavci uresničevali: — s skupnimi plani; — z urejanjem medsebojnih razmerij, ki temeljijo na prodaji po 63. členu ZZD; — z urejanjem medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega prihodka; — z urejanjem medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev; — z urejanjem medsebojnih razmerij v svobodni menjavi dela z delovno skupnostjo. 5.1. Pridobivanje in razporejanje skupnega prihodka 13. člen S tem sporazumom in drugimi sporazumi urejamo delavci medsebojna razmerja pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka med temeljnimi oziroma delovnimi organizacijami iz področja proizvodnje in prodaje, ki sodelujejo pri izdelavi skupnega proizvoda. 14. člen Kadar so TOZD oz. DO, ki so v sestavu SOZD »GLG«, v proizvodnem procesu tako povezane, da pri končnem proizvodu sodeluje več TOZD oz. DO in kadar je delež surovine — polizdelkov pomemben v končnem proizvodu, bomo delavci teh TOZD oziroma DO to sodelovanje urejali s posebnimi samoupravnimi sporazumi o ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka. S sporazumom iz prejšnjega člena bomo uredili zadeve, ki jih določa 68. člen zakona o združenem delu. Samoupravne sporazume o ustvarjanju skupnega prihodka bomo praviloma, sklepali za obdobje srednjeročnega plana. S proizvodnimi in drugimi organizacijami, s katerimi občasno poslujemo, se bodo medsebojni odnosi urejali s pogodbami. 15. člen Pogoje in način uresničevanja solidarnosti bomo pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka urejali tako, da bomo delavci sodelujočih TOZD zagotavljali osebne dohodke in sredstva skupne porabe v višini, za katero se bomo skupno dogovorili na ta način, da bomo v okviru svojih ekonomskih možnosti združevali sredstva za odstranjevanje motenj pri poslovanju in za izvajanje ukrepov sanacije temeljnih organizacij, ki so sodelovale pri ustvarjanju skupnega prihodka. 5.2. Urejanje medsebojnih odnosov pri ustvarjanju skupnega dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev 16. člen Za uresničevanje nalog in ciljev, za katere se bomo TOZD sporazumele v samoupravnih sporazumih o temeljih plana ter za zagotavljanje tekoče likvidnosti, bomo TOZD združevale svoja denarna sredstva. Za objekte, ki so določeni v temeljih plana srednjeročnega razvoja SOZD ali v letnem planu SOZD kot skupni objekti ali objekti skupnega pomena, bomo TOZD članic SOZD, združevale sredstva. Tako združevanje bomo delavci TOZD urejali s posebnimi skupnimi ali medsebojnimi sporazumi (v nadaljnjem besedilu sporazumi o združevanju dela in sredstev). 17. člen Združevanje sredstev po obsegu in namenu, kakor bodo opredeljena v sporazumih in planih, bodo TOZD uresničevale neposredno med seboj ali prek posebne finančne službe v »GLG«. Prek posebne finančne službe bodo TOZD uresničevale združevanje sredstev zlasti v tistih primerih, ko se po sporazumu o temeljih plana dogovorijo za združevanje sredstev za skupen objekt po skupnem programu razvoja, ko več TOZD združuje sredstva v eni TOZD in ko bi bila vzpostavitev neposrednih odnosov sodelujočih TOZD neracionalna. Vloga posebne finančne službe glede združevanja sredstev bo natančneje opredeljena s posebnim sporazumom. 5.3. Medsebojno poslovanje po principu internih cen 18. člen Medsebojne odnose v poslovanju po principu internih cen bomo urejali skladno z določbami 63. člena zakona o združenem delu v sporazumih o temeljih plana ter vsa-bodo ustvarili v svobodni menjavi dela z delavci v TOZD, za katere opravljajo dela 5.4. Medsebojno urejanje razmerij v svobodni menjavi dela med delavci TOZD in delavci delovne skupnosti »GLG« 19. člen Medsebojne odnose glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanje dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov med delavci delovne skupnosti v »GLG« in delavci TOZD, bomo urejali s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih (v nadaljnem besedilu sporazum o medsebojnih pravicah). 20. člen V sporazumu o medsebojnih pravicah iz prejšnjega člena, bomo zlasti uredili zadeve, kot so navedene v drugem odstavku 404. zakona o združenem delu, pri tem pa bomo upoštevali naslednja izhodišča: 1. obseg del, ki jih bodo opravljali delavci skupnih služb »GLG«, bomo določali za srednjeročno in letna planska obdobja, skladno s skupnimi interesi in cilji tako, da bomo delovni skupnosti v »GLG« poverjali taka dela skupnega pomena, katera opredelimo kot skupna v sporazumu o medsebojnih pravicah; 2. pogoje glede strukture del in nalog, kvalifikacijske strukture kadrov v delovni skupnosti bomo določali skladno z vrstami in obsegom del, ki jih bomo poverjali delovni skupnosti v »GLG«; 3. osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti bomo oblikovali tako, da bodo delavci te skupnosti pridobivali dohodek iz celotnega prihodka, ki ga bodo ustvarili v svobodni menjavi dela z delavci v TOZD, za katere opravljajo dela skupnega pomena tako, da bo njihov dohodek odvisen od: — obsega in kakovosti njihovega dela, — uspeha pri poslovanju in zadovoljevanju potreb ter interesov TOZD in DO, za katere delovna skupnost opravlja dela, — dohodka, ki ga ustvarijo TOZD oz. DO; 4. pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem del, bomo urejali tako, da bo s finančnim planom, ki ga bomo sprejemali na predlog delovne skupnosti, zagotovljena racionalna uporaba in koriščenje teh sredstev; 5. glede odgovornosti delovne skupnosti za opravljanje del, bomo v sporazumu uredili tako, da bo delovna skupnost odgovorna za pravočasno in kvalitetno izvršitev del, ki so ji poverjena. 5.6. Spremljanje izvajanja samoupravnih sprejetih sporazumov, aktov, sklepov ter odločitev za doseganje skupnih ciljev 21. člen Z namenom, da se sproti ugotavlja izvajanje planskih in drugih nalog ter uspešnost in učinkovitost poslovanja skladno s postavljenimi cilji, bomo na temelju kazalcev iz 140. in 143. člena ZZD in drugih pokazateljev tekoče spremljali dejavnost združenih organizacij. Na podlagi teh kazalcev in analiz bo poslovodni organ »GLG« tekoče seznanjal samoupravne in poslovne organe TOZD, DO in SÖZD, ter jim dajal ustrezne predloge. Kadar so ugotovljeni odkloni takšnega značaja, da je mogoče utemeljeno sklepati, da so nastali zaradi subjektivnih vzrokov oziroma kršitev ali neizpolnjevanja sprejetih odločitev, bo poslovodni organ »GLG« o tem obveščal tudi organe samoupravne delavske kontrole ter delavske svete TOZD, DO in SOZD, glede na to, kakšnega obsega so lahko posledice. 22. člen V smislu določil tega sporazuma bomo udeleženci za neizpolnjevanje sprejetih obveznosti določili sankcije. Sankcije za neizpolnjevanje sprejetih obveznosti in prekrški so določeni v statutu SOZD. 23. člen Z namenom, da se med udeleženci tega sporazuma zagotovijo v njihovem medsebojnem poslovanju načela poštenega in odkritega sodelovanja, bodo TOZD in DO dovoljevale vsakemu udeležencu in pristojnim skupnim organom ter službam SOZD vpogled v svoje poslovne knjige in drugo dokumentacijo v vseh tistih zadevah, ki se nanašajo na medsebojno skupno poslovanje. 6. FIRMA, SEDEŽ IN DEJAVNOST 6.1. Firma in sedež SOZD 24. člen Sestavljena organizacija bo poslovala pod firmo: SOZD Združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG, o.sub.o., skrajšana firma je: GLG, o.sub.o. 25. člen SOZD ima zaščitni znak, ki je opisan v statutu. Zaščitni znak se uporablja skupno s firmo, lahko pa tudi posebej kot blagovna ali storitvena znamka tako kot določa statut ali posebna pravila. 26. člen Delovne organizacije, združene v SOZD »GLG«, lahko uporabljajo v svoji firmi tudi del firme SOZD, to je njen zaščitni znak ter besedilo »GLG«. Delovne organizacije, ki so združene v SOZD »GLG«, se lahko izjemoma združijo tudi v drugo sestavljeno organizacijo, če je to skadno s cilji združevanja v SOZD »GLG«. V tem primeru lahko vključijo v svojo firmo tudi firmo druge SOZD, če je tako določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v to drugo SOZD. 27. člen Sedež SOZD je na Bledu, Mladinska 3. 28. člen O spremembi firme SOZD in o spremembi sedeža SOZD odloča delavski svet »GLG« soglasno. 29. člen Pravni položaj združenih organizacij se ne spremeni z združitvijo v sestavljeno organizacijo. 6.2. Dejavnost SOZD 30. člen Glavne dejavnosti SOZD, ki jih opravljajo TOZD oz. DO, združene v SOZD, so naslednje: 1. gozdarstvo (gojitev gozdov, varstvo gozdov, izkoriščanje gozdov); 2. proizvodnja žaganega lesa in plošč (proizvodnja žaganega lesa, proizvodnja furnirja in plošč); 3. proizvodnja končnih lesenih izdelkov (proizvodnja lesenega pohištva, proizvodnja lesene embalaže, proizvodnja lesenih stavbnih elementov, proizvodnja galanterije iz lesa); 4. proizvodnja celuloze in papirja; Članice SOZD »GLG« oz. TOZD si usklajeno in povezano delijo delo pri opravljanju teh dejavnosti. Kadar opravlja več TOZD oz. DO istovrstne dejavnosti, bodo zaradi razvoja teh-nično-tehnološke osnove dela ter delitve dela in s tem večje produktivnosti medsebojno sodelovale in spoštovale samoupravni sporazum o delitvi in specializaciji obstoječega proizvodnega programa, podpisanega 28. 12. 1974, v sporazumih o temeljih planov za srednjeročna razdobja; v vsakokratnih letnih osnovah planov pa konkretizirale prehodna obdobja ter utrjevale in programirale skupni razvoj skladno s cilji sporazuma. 7. OBLIKE IN POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI SOZD ZA IZPOLNJEVANJE PREVZETIH OBVEZNOSTI IN PREVZEMANJA RIZIKA IZ SKUPNEGA POSLOVANJA 31. člen Sestavljena organizacija bo opravljala posle pravnega prometa s tretjimi v svojem imenu in za račun DO oz. TOZD na podlagi določil tega sporazuma. V kolikor se posamezne DO oz. TOZD sporazumejo o sklepanju poslov za več DO oz. TOZD, sklenejo o tem poseben sporazum. V sporazumih iz prejšnjega odstavka bo določeno predvsem: — nosilec poslov, ki uporablja firmo SOZD; — vrsta in obseg posla; — dinamika oz. čas izvršitve posla; — način zagotavljanja sredstev za izvršitev posla; — osnove za razporeditev ustvarjenega prihodka; — eventuelni drugi pogoji, ki so pomembni za določene specifične posle. 32. člen V skladu z določili prejšnjega člena bo SOZD opravljal naslednje posle pravnega prometa na osnovi združenih sredstev po tem sporazumu: — sklepanje kreditno-investicijskih pogodb; — sklepanje nabavnih in prodajnih pogodb; — posle, pri katerih je udeleženih več TOZD oz. DO v sestavu SOZD; — pristopanje k samoupravnemu sporazumu v zadevah, ki se nanašajo na vse ali večino združenih organizacij. 33. člen Rizike za posle iz prejšnjega člena nosijo vse TOZD oz. DO v sorazmerju z njihovo udeležbo v celotnem poslu in do višine združenih sredstev. 34. člen Za obveznosti sestavljene organizacije iz poslov po 32. členu tega sporazuma odgovarjajo TOZD članic omejeno subsidiarno. Članice SOZD se sporazumejo, da medsebojno odgovarjajo omejeno subsidiarno glede na dohodkovno in proizvodno medsebojno povezanost. Za obveznosti SOZD GLG jamčijo v skladu s 1. odstavkom tega člena pri DO, članicah SOZD, Gradis Ljubljana in Aero Celje TOZD, ki so s svojimi dejavnostmi združeni preko DO v SOZD in sicer Gradis, TOZD LIO Škofja Loka in Aero, TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode, ostale združene DO pa s sredstvi vseh svojih TOZD (do višine 10 % svojega družbenega proizvoda). 7.1. Pokrivanje izgub in solidarnost 35. člen Pokrivanje eventuelnih izgub bodo DO, v sestavi SOZD, najprej reševale med TOZD znotraj DO. V kolikor nastalih izgub v okviru DO, članice SOZD ni mogoče pokriti, so ostale članice SOZD, ki ne poslujejo z izgubo, dolžne pokriti izgubo v organizaciji, kjer je nastala iz sredstev rezervnega sklada v obliki posojila v sorazmerju in do višine medsebojne subsidiarne odgovornosti, ki je določena za obveznosti SOZD po prejšnjem členu. 36. člen V primeru, da nastale izgube ni mogoče pokriti po 1. odstavku prejšnjega člena, se problem pokrivanja izgube predloži na predlog poslovodnega odbora v reševanje delavskemu svetu SOZD. Delavski svet SOZD mora zahtevati od DO v izgubi, izdelavo sanacijskega programa, ki ga je prizadeta DO dolžna posredovati v zakonitem roku delavskemu svetu SOZD ter delavskim svetom vseh DO, članic SOZD. Na podlagi sanacijskega programa iz prejšnjega odstavka ter glede na družbeno-ekonomsko utemeljenost pokrivanja izgub, skladno z interesi in cilji združevanja v SOZD, sprejme delavski svet SOZD na predlog poslovodnega odbora odločitev o tem, na kakšen način bodo članice SOZD pokrile izgubo, pod kakšnimi jamstvi in pogoji ter sprejem ukrepov za uspešno izvedbo sanacijskega programa v prizadeti DO, članici SOZD. 37. člen Solidarnost na osnovi prejšnjega odstavka si bomo delavci združenih organizacij medsebojno zagotavljali tako, da bomo v SOZD »GLG« po posebnih sporazumih zagotavljali združevanje sredstev za odstranjevanje motenj pri poslovanju ter za izvajanje sanacijskih ukrepov. Za zagotavljanje solidarnosti in socialne varnosti znotraj »GLG«, bomo podpisnice vsem delavcem v »GLG« v primeru, da njihovo delo v katerikoli TOZD ali delovni skupnosti ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, tehničnih in tehnoloških izboljšav ali dogovorno načrtovane reorganizacije, zagotovile znotraj »GLG« delo, ustrezno njihovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Na osnovi določila tega sporazuma bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih določili, da gre lahko za razporejanje delavcev iz ene TO v drugo TO v sestavi »GLG«, kadar to terja racionalna organizacija dela, sezonsko povečanje oz. zmanjšanje obsega dela v eni izmed TO ter ob izrednih primerih, ko se zaradi višje sile nepričakovano poveča ali zmanjša obseg dela v eni ali več TO. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje z delavci v drugi TO brez oglasa oz. javnega razpisa. 8 SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SOZD 38. člen Najpomembnejši samoupravni splošni akti SOZD so: 1. samoupravni sporazum o združitvi; 2. samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD; 3. statut SOZD; 4. samoupravni sporazum o delitvi in specializaciji obstoječega proizvodnega programa; 5. samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti z delovno skupnostjo skupnih služb SOZD; 6. samoupravni sporazum o ustanovitvi posebne finančne službe; 7. drugi sporazumi in splošni akti, s katerimi se urejajo medsebojna razmerja za uresničevanje ciljev združevanja v SOZD. 9. ORGANI SOZD 9.1. Delavski svet SOZD 39. člen Delavski svet SOZD (v nadaljnem besedilu DS SOZD) sestavljajo delegati vseh DO in delovne skupnosti skupnih služb SOZD, ki so neposredno voljeni v DO oz. v delovni skupnosti skupnih služb SOZD. Vsaka delovna organizacija ima v delavskem svetu 3 delegate, delovna skupnost SOZD pa 1 delegata. Vsak delegat ima pri glasovanju en glas, razen v primerih, ko delavski svet odloča soglasno. Ob soglasnem glasovanju ima vsaka DO en glas. Delegati DS SOZD delajo po smernicah in stališčih TOZD, ki so jih izvolili in so jim za svoje delo odgovorni. Delegati DS TOZD so dolžni smernice in stališča usklajevati v skladu s skupnimi interesi združevanja v SOZD. 40. člen Postopek za izvolitev in odpoklic članov DS SOZD, njihove obveznosti in odgovornosti za poročanje in povezanost z delavci, ki so jih izvolili, uredijo DO in delovna skupnost skupnih služb v svojih samoupravnih splošnih aktih. 41. člen Delavski svet SOZD odloča v posebej določenih zadevah soglasno, sicer pa z večino glasov vseh svojih članov. Delavski svet odloča soglasno kadar: 1. sprejema sklepe in samoupravne akte v zadevah, o katerih se delavci (na zborih in na referendumu) neposredno izjavljajo (verifikacija); 2. oblikuje predlog statuta SOZD, predlog za spremembo in dopolnitev sporazuma o združevanju v SOZD; 3. sprejema razvojni program; 4. določa poslovno politiko SOZD; 5. sprejema srednjeročni in letni program dela in letni finančni plan sredstev za DSSS SOZD; 6. razglaša sprejem novih DO v SOZD; 7. določa normative, ki zadevajo ekonomska razmerja med delovnimi organizacijami; 8. odloča o delitvi in specializaciji dela ter sprejema ukrepe in načrte za izvedbo teh; 9. odloča o vrstnem redu investicij iz skupnega programa razvoja; 10. oblikuje predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD; 12. sprejema predloge o pristopu novih delovnih organizacij v SOZD; 13. sprejema okvirni program organiziranosti služb SOZD. Delavski svet odloča z večino vseh svojih članov, kadar: 1. odloča o poslovno-tehničnem sodelovanju; 2. razpravlja in sklepa o ukrepih za usklajevanje samoupravnih splošnih aktov DO s samoupravnimi splošnimi akti SOZD; 3. sklepa v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov; 4. sprejema zaključni račun SOZD in obravnava periodične obračune SOZD; 5. odloča o sanaciji in sprejema ukrepe po 35. in 36. členu samoupravnega sporazuma; 6. odloča o sankcijah zaradi kršitve in neizpolnjevanja samoupravnega sporazuma; 7. določi program in ukrepe za družbeno samozaščito; 8. predlaga delavskim svetom TOZD članic SOZD izvolitev članov koordinacijskih odborov na ravni SOZD in spremlja njihovo delo; 9. razpisuje, imenuje in razrešuje predsednika poslovodnega odbora in člane tega odbora; 10. imenuje vodilne delavce v DSSS SOZD; 11. odloča o sporih med poslovodnim odborom ter organi upravljanja združenih organizacij; 12. imenuje razne odbore in komisije za opravljanje izvršilnih oz. ugotovitvenih dejanj; 13. odloča o zahtevkih za varstvo pravic, kadar je_ za to pristojen delavski svet; 14. sprejema sklepe o razpisu volitev v delavski svet in samoupravno delavsko kontrolo; 15. voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika delavskega sveta; 16. sklepa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti z DSSS; 17. sprejema ukrepe v primerih, kadar določena DO ne izvršuje svojih planskih in drugih obveznosti; 18. pripravlja predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma; 19. imenuje in razrešuje delegate v organih DPS in organe v gospodarski zbornici oz. drugih institucijah ter sprejema sklepe o vključitvi SOZD v te organizacije; 20. sprejema letno poslovno poročilo SOZD in DSSS; 21. odloča o drugih zadevah, ki so skupnega pomena za SOZD in ki so v pristojnosti DS po zakonih ter tem sporazumu. 42. člen Ce delavski svet SOZD pri sklepanju o zadevah, za katere se zahteva soglasje po prejšnjem členu, soglasja ne doseže, imenuje izmed sebe 3-člansko komisijo za usklajevanje stališč. Po predlogu komisije delavski svet po premoru ponovno odloča. Ce soglasje tudi po dodatnem predlogu komisije ni doseženo, predsednik DS umakne predlog dnevnega reda in naloži koordinacijskemu odboru ali poslovodnemu odboru ponovno obravnavo in dokončno uskladitev. Ce na prihodnji seji DS ni doseženo soglasje, o zadevi odloči arbitraža. 43. člen Novoizvoljeni delavski svet izvoli iz svoje sredine predsednika in namestnika za dobo dveh let. Do izvolitve predsednika predseduje seji DS njegov najstarejši član. Predsednik delavskega sveta oz. njegov namestnik sklicuje seje, vodi seje in opravlja druge naloge, določene s tem sporazumom. 44. člen Delavski svet zaseda po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno. Predsednik DS sestavlja dnevni red seje in o njej obvesti vse člane najmanj deset dni pred sejo. Gradivu o sklicu seje je treba priložiti gradivo oziroma obrazložitev predlaganega dnevnega reda za vsako točko posebej. Predsednik DS skliče sejo po lastni presoji, na zahtevo predsednika poslovodnega odbora ali DS posamezne članice SOZD. 45. člen Delegati so lahko odpoklicani pred iztekom mandata, če izgubijo zaupanje članov delovne skupnosti, ki jih je izvolila. Odpoklic se izvrši po postopku, ki je določen z akti združenih delovnih organizacij. 46. člen O poteku seje delavskega sveta se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar, overita pa ga dva overitelja zapisnika. 47. člen S posebnim poslovnikom se lahko podrobno uredi delo in poslovanje delavskega sveta. 9.2. Samoupravna delavska kontrola 48. člen Delavci v SOZD imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno po organih upravljanja in po posebnem odboru samoupravne delavske kontrole SOZD. V odbor samoupravne delavske kontrole SOZD izvoli vsaka podpisnica tega sporazuma po enega delegata neposredno. Člani odbora izmed sebe izvolijo predsednika odbora. Mandat članov odbora traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat izvoljen v odbor samoupravne delavske kontrole SOZD. 49. člen Odbor samoupravne delavske kontrole SOZD nadzira: — izvajanje tega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih aktov SOZD ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katere podpisnica je SOZD; — uresničevanje delitve dela, programa razvoja in vseh planov SOZD; — izvajanje sklepov zborov delavcev, organov samoupravljanja in poslovodnih organov; — skladnost samoupravnih aktov in sklepov organov SOZD s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; — izpolnjevanje delovnih in samo-upravljalskih dolžnosti delavcev, organov in služb SOZD; — ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi; — obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v SOZD; — uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico vpogleda v vse akte kateregakoli organa SOZD, kakor tudi pravico zahtevati poročila in dokumentacijo od vseh organov upravljanja SOZD, od skupnih služb ali tudi od posameznih delavcev SOZD. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi in s svojim mnenjem seznanja delavce, organe in službe, pri katerih jih je opazil in organe SOZD, ki imajo pravico in dolžnost, da jih odpravijo, kakor tudi sodeluje z organi družbenega nadzorstva in drugimi organi kontrole. 9.3. Koordinacijski odbori SOZD 50. člen Za realizacijo sprejetih ciljev združevanja po tem sporazumu se formirajo koordinacijski odbori, kot stalna samoupravna telesa na ravni SOZD »GLG«. Koordinacijski odbori imajo nalogo, da na osnovi ciljev združevanja, njihove konkretizacije v skupnih planih SOZD »GLG« delujejo kot usklajevalni organi za posamezne dejavnosti, ki so enake ali sorodne v dveh ali več organizacijah, združenih v SOZD »GLG« in ki so opredeljene kot zadeve skupnega pomena v tem sporazumu. Posebej imajo koordinacijski odbori nalogo realizirati sporazum o delitvi dela in specializaciji. Koordinacijski odbori delujejo po programih dela, ki jih sprejemajo odbori na predlog stališe DS »GLG« in strokovnih služb ter po skupnem poslovniku, ki ga sprejmejo na konstituantni seji. 51. člen Sklep o formiranju koordinacijskega odbora sprejme delavski svet »GLG«, ki s sklepom o formiranju določi področje dela, število in sestav članov ter glavne naloge posameznega koordinacijskega odbora. Clane koordinacijskih odborov imenujejo v skladu s sklepom DS SOZD »GLG« delavski sveti TOZD oz. DSSS organizacij v sestavu članic »GLG«. Na ravni »GLG« delujejo naslednji koordinacijski odbori za: 1. gozdarstvo: 2. razvoj zasebnih kmetijskih gospodarstev; 3. stavbno pohištvo; 4. pohištvo; 5. leseno embalažo; 6. izgotovljene stanovanjske objekte in montažne proizvode; 7. žagarstvo in primarno predelavo; 8. tržišče; 9. uvajanje dohodkovnih odnosov; 10. organizacijske, kadrovske in pravne zadeve. Delavski svet SOZD »GLG« lahko sklene, da se imenujejo koordinacijski odbori tudi za druga področja, skladno z ugotovljenimi potrebami. 9.4. Notranja arbitraža 52. člen Delavci združenih organizacij soglašamo, da bomo spore iz medsebojnih razmerij in uresničevanja tega sporazuma ter drugih samoupravnih splošnih aktov ter poslovnih odnosov reševali sporazumno. Če ne pride do sporazuma po prejšnjem odstavku tega člena, nastali spor razrešuje notranja arbitraža SOZD. 53. člen Notranja arbitraža je pristojna za razreševanje sporov, ki nastanejo iz izvajanja določil tega sporazuma; iz sporov, ki nastanejo iz samoupravnih sporazumov, sklenjenih na osnovi tega sporazuma o združitvi ter za spore, ki nastanejo iz pravnih poslov, ki se ne štejejo za samoupravne sporazume, to je posle blagovnega prometa in storitev, če so le-ti sklenjeni v očitnem nasprotju s cilji združevanja v SOZD. V vsakem konkretnem primeru notranje arbitraže, prizadete stranke izberejo iz liste arbitrov ustrezne arbitre. Predsednika za vsako konkretno arbitriranje določijo sporazumno stranke v sporu iz liste stalnih arbitrov. 54. člen Notranja arbitraža pri svojem delu uporablja materialno pravne predpise in odloča zlasti na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi, samoupravnega sporazuma o delitvi dela ter sporazumov, sklenjenih na osnovi teh sporazumov, posebno še samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja ter veljavnih zakonov, predpisov in pravnih pravil. Za postopek pred notranjo arbitražo se uporabljajo pravna pravila ZPP in zakona o sodiščih združenega dela, pri tem mora notranja arbitraža upoštevati zlasti tista določila, ki pomenijo temelje upravne ureditve (načela ustnosti, neposrednosti, javnosti, obojestranskega zaslišanja, materialne resnice, vesti in poštenja, ipd.). Odločba notranje arbitraže je dokončna in izvršljiva. 9.5. Kolegijski poslovodni organ SOZD 55. člen SOZD ima petčlanski kolegijski poslovodni organ — poslovodni odbor, ki ga sestavljajo: — predsednik; — član poslovodnega odbora za program in razvoj; — član poslovodnega odbora za trgovino; — član poslovodnega odbora za organizacijo, kadre in pravne zadeve; — član poslovodnega odbora za go-spodarsko-finančne zadeve. Poslovodni odbor imenuje in razrešuje s sklepom delavski svet po opravljenem javnem razpisu na predlog razpisne komisije. Predsednik in člani poslovodnega odbora se imenujejo za dobo štirih let in so po poteku tega časa lahko ponovno imenovani. Predsednik in člani poslovodnega odbora so lahko razrešeni pred potekom časa, za katerega so bili imenovani. Razpisno komisijo za imenovanje poslovodnega odbora sestavljajo: člani, ki jih imenuje DS SOZD, koordinacijski odbor sindikata ter skupščina občine, v kateri ima SOZD svoj sedež, vsak po dva člana. Pred imenovanjem poslovodnega odbora ali njegovih članov je potrebno pridobiti mnenje o kandidatih od družbenopolitičnih organizacij SOZD in koordinacijskega odbora pri Medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko. Razpis za imenovanje poslovodnega odbora oz. njegovih članov ter postopek imenovanja se opravi skladno z zakonom in tem sporazumom. 56. člen Člani poslovodnega odbora morajo izpolnjevati tele pogoje: predsednik — višja strokovna izobrazba splošne, gozdarske ali lesarske smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih nalogah v gospodarstvu, znanje enega svetovnega jezika; član poslovodnega odbora za program in razvoj — najmanj višja izobrazba gozdarske, lesarske ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih nalogah v gospodarstvu, znanje dveh svetovnih jezikov; član poslovodnega odbora za trgovino — najmanj višja strokovna izobrazba gozdarske, lesarske ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih nalogah v gospodarstvu, znanje dveh svetovnih jezikov, izpit za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti; član poslovodnega odbora za organizacijo, kadre in pravne zadeve — najmanj višja izobrazba pravne ali organizacijske smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih nalogah v gospodarstvu, znanje enega svetovnega jezika; član poslovodnega odbora za go-spodarsko-finančne zadeve — najmanj višja izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu, znanje enega svetovnega jezika. Od vseh kandidatov za člane poslovodnega odbora se zahtevajo moralnopolitične kvalitete, ki se odražajo v odnosu do samoupravnega sistema, socialistične družbene ureditve in tradicije NOB. Skladno z družbenim dogovorom o kadrovski politiki se pri izpolnjevanju pogoja izobrazbe za predsednika poslovodnega odbora lahko izjemoma odstopa za eno stopnjo. Za predsednika in člane poslovodnega odbora ne morejo biti izbrani kandidati, katerim to onemogočajo določila 511. člena ZZD. 57. člen Poslovodni odbor SOZD ima naslednje pristojnosti, pravice in odgovornosti: — vodi poslovanje sestavljene organizacije; — koordinira delo poslovodnih organov članic SOZD v poslih in opravilih skupnega pomena; — odloča o ukrepih za izvajanje dogovorjene delitve dela in kooperacijskih dejavnosti v SOZD; — predlaga DS poslovno politiko SOZD in ukrepe za njeno izvajanje; — izvršuje določitve in sklepe, ki jih sprejmejo delavci z osebnim izjavljanjem ter sklepe delavskega sveta SOZD in koordinacijskih odborov v SOZD; — obravnava pred določitvijo predloge planov SOZD, daje o njih svoja mnenja in predloge; — sprejema ukrepe za izvršitev plana SOZD ter ukrepe za uresničevanje sprejetih sporazumov, dogovorov in pogodb na ravni SOZD; — je odgovoren za predloge, ki jih posreduje DS SOZD v odločitev ter za pravilnost in zakonitost sprejetih ukrepov za izvrševanje sklepov in sporazumov; — predlaga DS SOZD odločitve o poslih in zadevah skupnega pomena; — skrbi za pravočasno in popolno informiranost delavcev in organov upravljanja; — opravlja druge zadeve, ki so mu poverjene z zakonom, s tem sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti ter sklepi DS SOZD. Poslovodni odbor je pri opravljanju dela iz svojega delovnega področja samostojen in odgovoren delavcem in delavskemu svetu SOZD. Predsednik poslovodnega odbora ima naslednje pristojnosti in odgovornosti: 1. zastopa in predstavlja SOZD; 2. sklicuje in vodi seje poslovodnega odbora in kolegija poslovodnih organov; 3. koordinira delo članov poslovodnega odbora in vodi delo DSSS; 4. podpisuje pogodbo, skladno s tem sporazumom; 5. zadrži izvršitev aktov delavskega sveta SOZD, če so ti v nasprotju z zakonom in o tem obvesti pristojni organ družbenopolitične skupnosti; 6. je odgovoren za zakonitost dela na ravni SOZD; 7. daje mnenje DS SOZD o tistih zadevah, ko delavski svet spreminja predlog poslovodnega odbora. Člani poslovodnega odbora pri svojem delu sodelujejo s poslovodnimi organi in strokovnimi službami članic SOZD. 58. člen Člani poslovodnega odbora so odgovorni za področja dela, za katera so imenovani, skladno z določbami statuta SOZD, ki opredeljuje konkretne naloge za posameznega člana poslo- vodnega odbora. V primeru odsotnosti predsednika poslovodnega odbora zastopa in predstavlja SOZD član poslovodnega odbora za program in razvoj v okviru pooblastil. 59. člen Poslovodni odbor, njegov predsednik ali člani, so lahko razrešeni še pred potekom dobe, za katero so bili imenovani: — na lastno zahtevo; — če delavski svet ugotovi, da delo, ki je bilo poverjeno poslovodnemu organu oz. njegovim članom, presega njihove sposobnosti in da to negativno vpliva na opravljanje poslovodne funkcije; — če s svojim delom huje prekrši ali večkrat prekrši predpise; — če prizadene z nevestnim ali nepravilnim delom škodo SOZD ali družbeni skupnosti; — če SOZD ni izvrševal plana in drugih temeljnih nalog zaradi neizpolnjevanja ali malomarnega izpolnjevanja poslovodnih dolžnosti; — če je s svojim ravnanjem ali opustitvami onemogočal izvrševanje samoupravnih pravic in pripomogel, da je prišlo do motenj v samoupravnih odnosih ali da so bili huje oškodovani družbeni interesi; Pobude za razrešitev lahko dajo DS SOZD, delavci vsake TOZD v sestavi združene DO, njihovi delegati v DS SOZD, družbeni pravobranilec samoupravljanja, družbenopolitična skupnost ali sindikat. Delavski svet SOZD je dolžan pobudo obravnavati, o njej odločati in o odločitvi obvestiti pobudnika. 9.6. Kolegij poslovodnih organov SOZD 60. člen Kolegij poslovodnih organov SOZD deluje kot pripravljalni in svetovalni organ v zadevah, ki so skupne v SOZD pri kreiranju in izvajanju poslovne politike na ravni sestavljene organizacije. Kolegij poslovodnih organov sestavljajo individualni poslovodni organi — direktorji članic SOZD in predsednik poslovodnega odbora SOZD, v primeru njihove odsotnosti oz. nujne zadržanosti pa njihovi namestniki, ki so določeni v samoupravnih splošnih aktih članic. Kolegij poslovodnih organov deluje na sejah, ki jih vodi predsednik poslovodnega odbora. Poslovodni odbor si pred svojo odločitvijo ali ob sprejemanju ukrepov pridobi mnenje kolegija poslovodnih organov. Člani kolegija poslovodnih organov so odgovorni za izvajanje skupno dogovorjene poslovne politike in so dolžni sodelovati s poslovodnim odborom v zadevah skupnega pomena v SOZD. Udeležba na sejah kolegija poslovodnih organov članic SOZD je obvezna. 10. PRISTOP DRUGIH DELOVNIH ORGANIZACIJ K TEMU SPORAZUMU IN IZSTOP IZ SOZD 61. člen K temu sporazumu lahko pod pogoji iz 382. člena zakona o združenem delu pristopijo tudi druge DO. O združitvi v SOZD odločajo pri DO, ki se združuje, delavci z referendumom s tem, da sprejmejo ta samoupravni sporazum. V SOZD odločajo o pristopu novih članic delavski sveti DO, članic na predlog delavskega sveta SOZD. Sklep o sprejemu mora biti soglasen. 62. člen Podpisnice tega sporazuma imajo pravico do izstopa iz SOZD. To lahko storijo le ob zaključku poslovnega leta z enoletnim izstopnim rokom. Podpisnica, ki izstopa, mora še pred izstopom poravnati vse obveznosti, ki jih ima do SOZD ali do podpisnic sporazuma in TOZD v njihovi sestavi in katere so nastale do dneva izstopa na podlagi medsebojnih sporazumov, dogovorov in pogodb. Podpisnica sporazuma z izstopom ne sme povzročiti škode SOZD in podpisnicam sporazuma. Prav tako mora biti kljub izstopu zagotovljeno nadaljnje izvajanje skupno sprejetega programa SOZD, če to ni ob izstopu s posebnimi pogodbami drugače urejeno. Podpisnici sporazuma, ki je izstopila, se vrnejo združena sredstva, vložena v razvoj ali v sanacijo, pod pogoji in v času, dogovorjenem v sporazumu o združevanju sredstev. Podpisnici, ki izstopa, pripada tudi delež iz skupaj ustvarjenega dohodka do dneva izstopa. Podpisnica sporazuma, ki izstopa, jamči za obveznosti, katere je prevzela v SOZD še dve leti od dneva prenehanja članstva v SOZD. 11. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V SOZD 63. člen Skupni organi upravljanja SOZD so dolžni omogočiti družbenopolitičnim orga- nizacijam delo na ustvarjalnem sodelovanju pri reševanju skupnih nalog in pri oblikovanju medsebojnih odnosov, solidarnosti in tovarištva, dela in odgovornosti med delavci, TOZD, skupnimi službami, podpisnicami sporazuma in organi SOZD. Sindikalna organizacija sodeluje v postopku za sklepanje tega in drugih samoupravnih sporazumov v okviru SOZD ali med SOZD in drugimi organizacijami in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega vsakega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbeno-ekonomski odnosi, ki jih določa ustava. 12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 64. člen Samoupravni sporazum o združitvi je sklenjen, ko ga je z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejela večina delavcev v vsaki TOZD v sestavi delovne organizacije, ki se združujejo oz. večina delavcev v enovitih delovnih organizacijah. Samoupravni sporazum podpišejo predstavniki DO, ki se združujejo in katere so na zborih pred referendumi pooblastili delavci TOZD. Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se uporabljajo od 1.9. 1981 dalje. 65. člen Prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Združeno gozdno in lesno gospodarstvo »GLG« Bled sprejme DS ter se izda v enem mesecu po sprejemu sprememb in dopolnitev tega sporazuma. Bled, april 1981 STATUT sestavljene organizacije združenega dela Združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG, Bled Na podlagi 106. člena ustave SFRJ, 131. člena ustave SRS, 385. člena Zakona o združenem delu in v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju delovnih organizacij v SOZD Združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG Bled, so delavci temeljnih organizacij in kmetje — lastniki gozdov v TOK, v sestavu delovnih organizacij na referendumu sprejeli naslednji STATUT sestavljene organizacije združenega dela Združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG, Bled I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem statutom delavci temeljnih organizacij združenega dela in kmetje — lastniki gozdov, člani temeljnih organizacij kooperantov (v nadaljnjem besedilu: delavci), ki so v sestavu delovnih organizacij, podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG, Bled (v nadaljnjem besedilu: združene delovne organizacije) podrobneje urejajo položaj sestavljene organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: SOZD), način izvrševanja skupnih nalog, organizacijo in delovanje delovne skupnosti skupnih služb ter poslovodni in samoupravni sistem v SOZD. 2. člen Določbe tega statuta morajo biti usklajene s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD. V kolikor bi obstajalo nasprotje med tema aktoma, se uporablja neposredno samoupravni sporazum. II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Firma SOZD je: SOZD Združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG, o. sub. o. Skrajšana firma SOZD je: GLG, o. sub. o. Sedež SOZD je na Bledu, Mladinska cesta 3. 4. člen SOZD ima žig pravokotne oblike z napisom: SOZD Združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG, Bled, o. sub. o. Pred tem napisom je zaščitni znak SOZD, ki je v obliki kroga s stilizirano črko G v sredini. 5. člen Zaščitni znak SOZD, ki je v obliki kroga s stilizirano črko G v sredini, simbolizira dejavnosti, združene v SOZD. Zaščitni znak se vedno uporablja s skrajšano firmo GLG. Barva zaščitnega znaka znotraj kroga je oranžna, stilizirana črka G pa je zelena. 6. člen Določbe o dejavnosti SOZD, o odgovornosti za prevzete obveznosti, o nastopanju napram tretjim osebam ter o pristopu ali izločitvi članic SOZD, vsebuje samoupravni sporazum o združitvi v SOZD. 7. člen SOZD zastopa in zanjo podpisuje predsednik poslovodnega odbora v okviru pooblastil sporazuma o združitvi brez omejitve. V odsotnosti predsednika poslovodnega odbora zastopa in predstavlja SOZD član poslovodnega odbora za program in razvoj, v okviru predsednikovih pooblastil. V vseh zadevah splošnega in ekonomsko-finančnega značaja, ki zadevajo SOZD, podpisujeta oziroma sopodpisu-jeta za SOZD član poslovodnega odbora za organizacijo — kadre in pravne zadeve in član poslovodnega odbora za finančno-gospodarske zadeve. III IZVRŠEVANJE SKUPNIH NALOG 8. člen Skupne naloge in skupne strokovne zadeve se opravljajo na nivoju SOZD v skladu z nalogami, ki jih določa samoupravni sporazum o združitvi in ta statut, opravljajo delavci, ki imajo lastnost delavca v združenem delu v skupnih službah SOZD in delavci, ki združujejo svoje delo v združenih delovnih organizacijah, pa veljajo kot strokovnjaki za posamezna področja, ki so skupnega interesa za SOZD. To velja posebej za poslovodne kadre članic in v člane delovnih skupin za posamezna področja dela. 9. člen Delovna skupnost opravlja naslednje naloge: — usklajuje in pripravlja razvojne programe in gospodarske plane, — usklajuje in predlaga poslovno politiko, — načrtuje, usklajuje in pripravlja skupno nabavo in prodajo surovin, polizdelkov in izdelkov, — predlaga in uvaja racionalnejše in sodobnejše metode poslovanja in organizacije, — predlaga in organizira združevanje sredstev podpisnic sporazuma preko posebne finančne službe, sodeluje pri pridobivanju finančnih sredstev in kreditov, analizira rezultate poslovanja članic SOZD ter predlaga ukrepe za izboljšanje poslovnih rezultatov, — sestavlja zbirno bilanco SOZD, — programira in pripravlja skupne investicije, — organizacijsko pomaga pri pospeševanju razvoja zasebnih kmečkih gospodarstev, lastnikov gozdov, — vodi pravne zadeve in daje pravno pomoč pri podpisnicah, — pripravlja predloge splošnih aktov ter daje pomoč pri izdelavi teh aktov pri podpisnicah, — usklajuje kadrovsko politiko, politiko izobraževanja in strokovnega usposabljanja, — pripravlja in uvaja enoten informacijski sistem, — usklajuje in pospešuje hranilno-kre-ditno službo, — razvija skupne rekreacijske dejavnosti članov delovnih skupnosti podpisnic. 10. člen Za izvrševanje nalog iz prejšnjega člena tega statuta se v delovni skupnosti SOZD organizirajo štirje področni sektorji, katere vodijo člani poslovodnega odbora za posamezna področja dela. Člani poslovodnega odbora organizirajo delo v sektorju in so odgovorni za organizacijo in strokovnost pri izvajanju nalog določenega sektorja. Ti sektorji so: — za program in razvoj, — za trgovino, — za organizacijo, kadre in pravne zadeve, — za gospodarsko-finančne zadeve. Sektorji opravljajo naslednje naloge: Razvojno-programski sektor: — koordinira srednjeročno in dolgoročno razvojno politiko in programe ter jih usmerja, — usklajuje gozdno-gospodarske načrte obeh območij, — izdeluje enotne osnovne podatke o biološki in tehnični zmogljivosti enotne osnovne podatke o biološki in tehnični zmogljivosti o razvojnih trendih in o vlaganjih v biološke in tehnične naložbe in drugih elementih, — izdeluje skupne surovinske bilance in analizira surovinsko bazo za nove skupne ali posamezne proizvode, — usklajuje odnose obeh gozdno-go-spodarskih organizacij do pospeševalne službe v kmetijstvu, — sestavlja in zasleduje programe gozdnega gospodarjenja v zasebnem sektorju, — analizira in usklajuje vlogo nosilca v smislu samoupravnega sporazuma o delitvi proizvodnega programa in specializaciji dela, — predlaga metodologijo za planiranje prehodnega obdobja in prehoda na dokončno delitev, — pojasnjuje, pomaga in usklajuje pri planiranju ter spremlja uresničevanje delitve dela, — analizira letne programe in stopnjo finalizacije ter vrednotenja lesne surovine, — spremlja razvoj in objavlja izsledke o posodabljanju tehnologije in proizvodnje obstoječih in novih izdelkov, — sodeluje pri pripravah dokumentacije za investicijske programe in organiziranju razvojno-programskih služb, — usklajuje delo koordinacijskih odborov za gozdarstvo, primarno predelavo, pohištvo, celulozno proizvodnjo ter stavbno pohištvo in montažne objekte, — sodeluje s programsko-razvojnimi službami podpisnic, — spremlja in preverja usklajenost srednje in dolgoročnih planov gozdarstva in lesne industrije v republiškem in zveznem merilu ter sodeluje s službami planiranja pri občinah in zbornicah. Sektor za trgovino: — pripravlja osnove o internem, eksternem poslovanju v SOZD, — uravnava prodajno bilanco surovin in usklajuje poslovno politiko pri prodaji gozdnih sortimentov, proizvodov primarne predelave in končnih proizvodov članic SOZD, — zbira, analizira in ugotavlja količinski in finančni promet med članicami SOZD, — koordinira promet surovin, polizdelkov, izdelkov ter kooperacijske proizvodnje po principu optimalnosti in smotrnosti, — usklajuje in koordinira izhodišča komercialne politike, — koordinira in sodeluje pri enotnem nastopanju na tržišču, — usklajuje in pospešuje prodajo ter išče najugodnejše možnosti plasmaja na domačem in inozemskem tržišču, — zasleduje funkcijo uspešnejšega delovanja trgovinske mreže, — urejuje odnose indirektne prodaje, — posreduje tržne analize, — proučuje uspešnost komercialnega poslovanja, — povezuje in zastopa skupne interese komercialnega značaja pri raznih institucijah, — koordinira nastop na sejmih in razstavah, — koordinira propagandno dejavnost. Sektor za gospodarsko-finančne zadeve: — sodeluje pri sestavi srednjeročnih in dolgoročnih planov, zlasti glede analize in ocene gibanja vrednostnih pokazateljev, — analizira možnosti za razširjeno reprodukcijo ter daje strokovno oceno možnosti za združevanje sredstev znotraj SOZD za skupne naložbe, — izdeluje analize poslovnih rezul-tov združenih organizacij, — na podlagi analiz organizira skupne in usklajene akcije pri poslovnih bankah za utemeljitev in preskrbo potrebnih finančnih sredstev, — sodeluje pri organiziranju posebne finančne službe SOZD in pripravi koncept samoupravnega sporazuma o organiziranju takšne službe, — ugotavlja investicijske potrebe ter raziskuje vire financiranja znotraj SOZD in tudi izven, — usklajuje in vpliva na poenotenje knjigovodskih evidenc, — skrbi za izvajanje proračuna SOZD in izdeluje z zakonom predpisane bilance. Sektor za organizacijo, kadre in pravne zadeve: — koordinira delo istovetnih sektorjev v OZD in TOZD ter skrbi za čimbolj poenoteno delo, — proučuje in analizira notranjo organizacijo strokovnih služb SOZD in služb v OZD in TOZD ter daje predloge za enotno organizacijo, — proučuje, analizira in na podlagi analiz daje predloge za poenotenje avtomatske obdelave podatkov, — izdeluje predloge enotnih meril kadrovske politike, — izdeluje programe za reševanje problemov delovnih invalidov in izboljšanje pogojev dela v gozdarstvu in lesni industriji, — analizira potrebe po enotni politiki izobraževanja ter pripravlja programe za oblike izobraževanja, — pripravlja predloge za enotno politiko regresiranja in cene oskrbnega dne v domovih, išče možnosti za povečanje počitniških kapacitet, — izdela predlog enotnih meril za dodeljevanje kreditov in urejevanje stanovanjskih razmerij delavcev, — pripravlja osnutke splošnih aktov, potrebnih za delovanje skupnih služb SOZD, — sodeluje pri izdelavi tistih samoupravnih aktov, ki so enotni ali podobni v vseh OZD in TOZD, — pripravlja predloge sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi in statuta SOZD ter skrbi za pravočasno registracijo SOZD,. — pripravlja gradivo in daje strokovno pomoč za samoupravne organe ter družbe-no-politične organizacije SOZD. Sektorji so organizirani tako, da delujejo kreativno in samostojno po področjih dela. Člani poslovodnega odbora, ki vodijo delo sektorjev, so dolžni organizirati delo sektorja ter usklajevati izdelane strokovne predloge na poslovodnem odboru. Člani poslovodnega odbora se ob pripravi gradiva za organe upravljanja konsultirajo s poslovodnimi organi članic, za operativno izvajanje nalog s posameznega področja pa imajo pravico in dolžnost formirati delovne grupe, sestavljene iz strokovnih ali poslovodnih delavcev, članic SOZD. 11. člen Status delovne skupnosti skupnih služh SOZD GLG opredeljuje poseben samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med članicami SOZD in delovno skupnostjo ter na tej osnovi sprejeti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS GLG. IV SAMOUPRAVLJANJE V SOZD 12. člen Delavci v temeljni organizaciji združenega dela odločajo o vseh svojih druž-beno-ekonomskih razmerjih in statusnih razmerjih, ki zadevajo SOZD skupaj in enakopravno z drugimi delavci, na zborih delavcev in z referendumom; v delavskem svetu SOZD in drugih samoupravnih organih. 13. člen Delavci na zborih delovnih ljudi odločajo o vseh bistvenih zadevah, ki zadevajo SOZD, skladno z določili samoupravnega sporazuma o združitvi. 14. člen Delavci v TOZD pri podpisnicah sporazuma odločajo z referendumom v primerih, ko referendum razpiše delavski svet SOZD. Delavski svet SOZD lahko razpiše referendum v primerih, ko presodi, da je takšna oblika izjavljanja delavcev potrebna glede na bistvena vprašanja razvoja SOZD zaradi preverjanja volje delavcev z določeno izredno pomembno skupno akcijo SOZD. 15. člen Postopek za izvedbo referenduma začne DS SOZD v tem, da opredeli predlog, o katerem naj poteka glasovanje. Predlog mora biti objavljen in pojasnjen delavcem najmanj 15 dni pred dnevom, ki je določen za referendum. Izid referenduma je obvezen. 16. člen Zbori delovnih ljudi in referendum potekajo v skladu z zakonom in internimi akti podpisnic samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. 17. člen Določbe o pristojnostih delavskega sveta o načinu in izvolitvi delegatov so v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD. V nadaljnjih določbah tega statuta so le dopolnilne določbe k citiranemu sporazumu. 18. člen Kadar delegat v DS SOZD sodeluje pri odločanju o vprašanju, ki se nanaša na uveljavljanje neodtujljivih pravic delavcev, se mora izreči in glasovati v skladu s stališčem, ki ga je o tem vprašanju zavzela delegacija, katere član je. Če v DS SOZD ni doseženo soglasje po 28. členu samoupravnega sporazuma o združitvi glede odločanja o neodtujljivih pravicah, mora delegat obvestiti delegacijo o mnenjih drugih delegatov in zahtevati ponovno proučitev danega stališča. 19. člen Kadar delegat v DS SOZD sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki se nanašajo na uveljavljanje neodtujljivih pravic delavcev, se mora ob izrekanju ravnati v okviru smernic delegacije. 20. člen Delegat v DS SOZD, ki ne daje stališč delavskega sveta TOZD in ne obvešča delavcev o svojem delu v delavskem svetu, o delu delavskega sveta in o vprašanjih, o katerih ni bilo doseženo soglasje delegatov, krši svojo delegatsko dolžnost in je na podlagi tega odgovoren ter lahko odpoklican. 21. člen Delavski svet SOZD je sklepčen, če je od skupnega števila 25 delegatov, prisotnih najmanj 17, to je po dva delegata iz vsake podpisnice in delegat DSSS. DSSS SOZD ima v delavskem svetu enega delegata, ki ima pravico in dolžnost enakopravno z drugimi delegati sodelovati na seji. 22. člen Delavski svet SOZD lahko za obravnavo posameznih vprašanj, ki spadajo v njegovo pristojnost, imenuje posebne stalne in občasne komisije. Za te komisije določi delavski svet s sklepom sestav, naloge, začetek in konec njihovega dela. 23. člen Poslovodni odbor SOZD dela in odloča v okviru pristojnosti iz sporazuma na sejah. Poslovodni odbor je sklepčen, če so prisotni vsi člani tega organa. Sklepe sprejema poslovodni odbor z večino glasov vseh članov. 24. člen Na sejah delavskega sveta SOZD in poslovodnega odbora se vodi zapisnik. V zapisnik se vnašajo kratki povzetki razprav in ločena stališča članov, ter sklepi, ki vsebujejo nalogo, izvajalca ter rok za izvršitev dogovorjene naloge. Zapisnik seje poslovodnega odbora se posreduje vsem članom, predsedniku DS SOZD in predsedniku odbora samoupravne delavske kontrole. Zapisniki delavskega sveta, odbora samoupravne delavske kontrole, poslovodnega odbora ter koordinacijskih odborov se hranijo kot trajne listine v arhivu DSSS GLG. V. ODGOVORNOST ORGANOV 25. člen Posamezni član DS SOZD, odbora samoupravne delavske kontrole in koordinacijskih odborov se lahko odpokliče: — kadar se ne udeležuje sej delavskega sveta oziroma drugega organa, — kadar ne posreduje stališč, ki jih je sprejel organ, ki je delavca izvolil in pooblastil za posredovanje stališč, — kadar krši samoupravni sporazum o združitvi ter pravice delovne organizacije, ki ga je izvolila, — kadar je storil kaznivo dejanje v zvezi s svojim delom. Odpoklic se izvrši po postopku, ki je določen z akti združenih delovnih organizacij. 26. člen Delavski svet lahko sklene, da začne postopek za razrešitev predsednika in članov poslovodnega odbora v primerih: — kadar s svojim delom krši predpise, ki se nanašajo na delo in poslovanje SOZD, — kadar delavski svet ugotovi, da zadeve, ki so mu zaupane, presegajo njegove sposobnosti in da to negativno vpliva na opravljanje njegove funkcije — opravljanje zadev in poslovne uspehe ter na razmerja v SOZD, — kadar s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči SOZD ali družbeni skupnosti škodo v večjem obsegu, ali bi zaradi njegovega nevestnega in nepravilnega dela utegnila nastati takšna škoda, — kadar je s svojimi postopki ali napakami prispeval h kalitvi samoupravnih odnosov v SOZD ali k hujšemu oškodovanju družbenih interesov. DS SOZD razpravlja o razlogih, navedenih v prejšnjem odstavku, kadar nastanejo. Če DS meni, da so podani razlogi za razrešitev, navede v sklepu osnovne razloge in imenuje posebno petčlansko strokovno komisijo, ki ima nalogo proučiti razloge in zbrati dokumentacijo. Komisija poda poročilo DS in v primeru da komisija predlaga razrešitev — o tem sklepa DS po postopku. 27. člen Predsednik in člani poslovodnega odbora so posebej odgovorni in dolžni: — občasno in brez posebnega poziva poročati organom upravljanja SOZD in vsem podpisnicam sporazuma o združitvi o svojem delu ter o položaju SOZD, za katerega vodenje so odgovorni, — poročati o motnjah v proizvodnji in na tržišču in drugih okoliščinah, ki ogrožajo redno in smotrno delovanje SOZD, — ukreniti redno in sproti vse potrebno, da se prepreči kakršnakoli škoda ali nastanejo škodljive posledice za SOZD kot celoto ali posamezne smernice v odvisnosti od druge podpisnice, — ravnati se po načelu medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti med podpisnicami ter probleme strpno reševati s sporazumevanjem in dogovarjanjem. 28. člen Članica, ki ne izpolnjuje sprejetih obveznosti po samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD, sporazumu o medsebojni delitvi dela, sporazumu o temeljih plana oz. ravna v nasprotju z določbami omenjenih sporazumov, drugih splošnih aktov SOZD ter sklepov delavskega sveta SOZD, napravi prekršek in je odgovorna za svoje ravnanje oz. opustitev v skladu s tem statutom. Za prekršek članici SOZD izreče delavski svet GLG enega izmed naslednjih ukrepov: 1. opomin, 2. javni opomin, 3. predlog DS GLG delavcem članice za izvedbo postopka ugotavljanja disciplinske in materialne odgovornosti poslovodnih organov in organov upravljanja. 29. člen Opomin se izreče članici GLG za vsako neizpolnjevanje sprejetih aktov ali sklepov, če le-to nima materialnih posledic za druge članice ali SOZD kot celoto. Javni opomin se izreče članici, ki je z neizpolnjevanjem sprejetih obveznosti povzročila moralno in materialno škodo drugim članicam SOZD ter so posledice njenega ravnanja ali opustitve škodljive skupnim ciljem in razvoju GLG. O povračilu materialne škode odloči notranja arbitraža v GLG. Ukrep predloga delavcem posamezne članice zaradi ugotavljanja disciplinske in materialne odgovornosti poslovodnih organov in organov upravljanja se izreče v izredno hudih kršitvah samoupravnih splošnih aktov GLG, kadar te kršitve ogrožajo nadaljnjo skupno razvojno politiko in uresničevanje temeljnih ciljev združevanja. Ukrepe iz 1. do 3. odstavka izreka delavski svet SOZD na predlog poslovodnega odbora ali odbora samoupravne delavske kontrole v GLG. Ukrep javnega opomina in predloga ugotavljanja odgovornosti se z obrazložitvijo objavi v glasilu GLG in glasilu odgovorne članice. VI OBVEŠČANJE DELAVCEV 30. člen Delavci v TOZD pri podpisnicah sporazuma o združitvi imajo pravico zahtevati in biti obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta SOZD ter kolegijskega poslovodnega organa. V ta namen DSSS SOZD zagotavlja pravočasno, popolno in resnično obveščenost o delu in poslovanju SOZD, o materialno-finančnem položaju, o uporabi sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev v vseh oblikah združevanja dela in sredstev. 31. člen DSSS, posebno pa sektor za organizacijo — kadre in pravne zadeve zagotavlja pravočasno, resnično in popolno obveščenost delavcev s pošiljanjem zapisnika ter poročil s sej organov upravljanja, in sicer najkasneje v 5 dneh po seji ter z objavo le-teh v internih glasilih združenih delovnih organizacij. 32. člen DS SOZD zagotovi delovni skupnosti skupnih služb v letnem proračunu sredstva za popolno obveščenost. DSSS lahko izdaja skupni časopis SOZD zaradi zagotovitve popolnih informacij. Obliko, čas izdajanja in drugo, določi delavski svet SOZD, ki imenuje tudi uredniški odbor časopisa SOZD. VII. SPLOŠNI AKTI 33. člen Splošni akti so: sporazumi, statut, pravilniki in poslovniki. Naziv splošnega akta se določa z njim samim, če z zakonom ni drugače določeno. 34. člen Za pravočasno pripravo osnutkov splošnih aktov SOZD in njihovo usklajevanje je odgovoren sektor za organizacijo — kadre in pravne zadeve. Osnutek splošnega akta, ki ga pripravi strokovni sektor, najprej obravnava poslovodni odbor ter po potrebi kolegij poslovodnih organov in nato DS SOZD, ki ga da kot predlog v javno razpravo. 35. člen Predlog splošnega akta mora biti v razpravi najmanj 15 dni. Po preteku tega roka zbere strokovni sektor vse pripombe ter jih posreduje delavskemu svetu. Kadar splošni akt sprejemajo delavci neposredno na zborih oz. na referendumu (samoupravni sporazum o združitvi in statut), delavski svet SOZD sprejme končno besedilo tega akta in ga da v sprejem delavcem v TOZD. V vseh drugih primerih pa DS SOZD prouči vse pripombe in sprejme splošni akt po postopku o glasovanju. 36. člen Spremembe in dopolnitve splošnih aktov potekajo na enak način kot velja za njihov sprejem. DS SOZD mora o pobudi za spremembo splošnega akta sklepati v roku 30 dni po prejemu pobude ter v sklepu navesti ali bo začel predlagani postopek oziroma navesti razloge, zakaj pobude za spremembo ne sprejema. Će predlagatelj pobude meni, da negativen sklep DS posega v neodtujljive pravice delavcev, ima pravico zahtevati ponovno proučitev in intervencijo predsednika poslovodnega odbora. 37. člen Splošni akti se ojbavijo predno začnejo veljati. Objava splošnih aktov se opravi v skupnem časopisu SOZD ali v glasilih združenih delovnih organizacij oziroma tudi na drug način, če tako sklene DS SOZD. 38. člen Splošni akt začne veljati osmi dan po objavi. Splošni akt se lahko uporablja tudi s povratnim učinkom, če se DS SOZD s tem strinja. Določbe splošnih aktov, ki se nanašajo na delitev dohodka, se lahko uporabljajo retroaktivno, vendar samo za tekoče leto. VIII. DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE 39. člen V SOZD delujejo naslednje družbenopolitične organizacije: — zveza komunistov, — zveza sindikatov, — zveza socialistične mladine, — zveza borcev NOV. 40. člen Družbeno-politične organizacije delujejo v SOZD kot prostovoljne zveze delovnih ljudi za uveljavljanje družbeno-po-litičnega položaja delavcev v SOZD in za spoštovanje pravic in dolžnosti delavcev, ki so določene z ustavo SFRJ in SRS. Pri tem je odločilnega pomena njihovo sodelovanje in udeležba na razpravah in pri oblikovanju splošnih aktov SOZD ter posebno pri izgrajevanju takšnih medsebojnih odnosov v SOZD, ki so osnova za družbeno-eko-nomski napredek SOZD kot celote. 41. člen Družbeno-politične organizacije imajo pravico obravnavati vsa vprašanja v zvezi z delovanjem SOZD in ponašanjem posa- meznih OZD in TOZD v njeni sestavi. Preko svojih organov in članov izražajo stališča in dajejo predloge s posameznih področij dejavnosti in si prizadevajo za realizacijo samoupravnih odločitev. 42. člen Združene delovne organizacije so dolžne omogočiti družbenopolitičnim organizacijam, njihovim forumom ter voljenim predstavnikom delovanje za aktivnost na ravni SOZD. Prav tako morajo samoupravni organi ter poslovodni odbor obravnavati predloge in pobude družbeno-poli-tičnih organizacij, jim omogočiti sodelovanje ter o svojih stališčih obveščati posamezne družbeno-politične organizacije. IX. SLO IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 43. člen Na ravni sestavljene organizacije se določbe zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti uresničujejo le v tistih primerih, ko zadevajo obrambne priprave celotno regijo in je v obrambni načrt vključen SOZD kot celota. Vprašanja koordinacije in skupnih obrambnih priprav ureja poseben pravilnik. Delavci združenih delovnih organizacij uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v družbeni samozaščiti z organiziranim delovanjem vseh v zaščito pred napadi za svobodo in samoupravne pravice delavcev, družbeni sistem in družbeno lastnino. V ta namen združeni delavci zavestno delujejo neposredno v svojih temeljnih organizacijah, v SOZD GLG pa preko delegatov in organov upravljanja. X POSLOVNA TAJNOST 44. člen Člani poslovodnega odbora, kolegija poslovodnih organov delavskega sveta in delavci DSSS GLG so dolžni varovati poslovno oz. uradno tajnost. Za poslovno oz. uradno tajnost se štejejo listine in podatki, ki jih delavski svet GLG določi kot tajnost oz. uradni podatki, za katere določi tajnost pristojni organ izven SOZD. Listine in podatki, ki štejejo za tajnost, sme drugim sporočati le predsednik poslovodnega odbora. Kdor krši določbe o poslovni oz. uradni tajnosti, je za kršitve odgovoren po samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 45. člen Za tolmačenje določb tega statuta in drugih splošnih aktov SOZD je pristojen delavski svet SOZD. 46. člen Vsi splošni akti SOZD morajo biti usklajeni s sporazumom o združitvi ter tem statutom. 47. člen Ta statut stopi v veljavo osmi dan po objavi. Bled, april 1981