THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA
m
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico —■ od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 241.
CHICAGO, ILL., TOREK, 18. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 18, 1928.
LETNIK XXXVII.
PREDSEDNIK EMILIO PORTES GIL TRDI, DA MEHIKA SE NE POGANJA Z VATIKANOM GLEDE KATOLIČANOV V MEHIKI. — REVOLUCIJONARNE ČETE SE ZOPET GIBLJEJO. — GIL ŠČITI BANKE IN TUJI KAPITAL.
Mexico City, Mehika. —
Mehikanski začasni predsednik, Emilio Portes Gil se nahaja korjiaj par tednov v svojem uradu, a se je že popolnoma pokazal, kakšno pot bo nastopil, kaj so njegovi principi in za kaj se bo potegoval za časa svojega uradovanja.
Kakor se poroča, se je nedavno izrazil, da na tem ni nič resnice, da bi se mehikanska vlada poganjala z Vatikanom, glede katoličanov v
EVROPA POZORNA.
Vsa Evropa obrača oči na Južno Ameriko in vpraša — kakšne vrste Monroe doktrina se tam upošteva?
NAJBOLJŠA KRAVJA KLICARJA NA SVETU.
Pariz, Francija. — Ko je liga narodov iz Švice poslala brzojavko republikam, Boliviji in Paraguayi, ste te dve odgovorili, da se hočeti držati Mon-Mehiki.jroe doktrine in da medsebojne Trdi tudi, da je neresnična( nemire si boste poravnale brez vest, ki se je raznesla, da bi i tujega posredovanja. Leopold Ruiz Flores, nadškofi Ker se pa ravno za tega ča-; iz Michoacana, poskušal po- [ sa ameriški novi predsednik, sredovati za sporazum med Iloover. mudi v Južni Ameriki, katoliško cerkvijo in mehikan s k o vlado.
Na sliki vidite dva najboljša klicarja na svetu: Mrs. Kate Meyer iz Oaklanda, in Mr. Ben F. Howard iz Truckee
Ko je Gil nastopil svojo službo, se takoj od pričetka ni moglo sklepati, na kaj bo obrnil največjo pozornost. Zato so pa stranke postale nekoliko bolj mirne in so pričakovale, kaj se bo zgodilo.
Po preteku dveh tednov je pa (iil jasno pokazal, kaj so njegovi nazori in njegovi cilji. Revolucijonarna stranka se je zopet zganila in zasedla nezavarovane mesta in vasi. Pričeli so se novi nemiri, novi boj.
Gil je zbral vse svoje vojaške čete in izdal povelje, da se rcvolucijonarje prežene ali po-lovi. V državah, Jalisco, Mi-choacan in Colima se je vnela bitka,'' nakar so bile revoluci-jonarne čete poražene.
Predsednik je tudi izdal povelje, da njegove čete močno zastražijo vse banke in tako branijo domači in tuji kapi-tal. Na ta način, trdi predsednik, bo v Mehiki popolnoma varno investiran tuji kapital, katerega bodo tuji zavodi tam založili.
Z sedanjim posredovanjem, katero je nastopil novi predsednik v Mehiki, še ne bo dosegel splošnega sporazuma. Ena stranka bo zopet popolnoma na površju, druga se bo pa še dalje potegovala za svoje pravice in tako bodo še nadalje ostali nemirni čas. Gil je jasno pokazal, da bo sledil stopinjam svojega prednika Calle-sa.
-o-
VEDNO BOLJ GA PIJEJO.
je vsa Evropa za to postala po-;slišii° dve miIi» da*eč.
Meadows, Nev. Zakličeta lahko tako močno, da jih krave
zorna in smatra Hooverjevo I potovanje po Južni Ameriki j za vse kaj drugega, kakor pa le športni izlet. Kakor se sluti. Evropa v tem vidi nekako politično potezo, s katero Združene države hočejo dobiti podlago za bodoče načrte, da bi nadkriljevale manjše republike in da bi se tako celi ameriški kontinent združil v eno celoto.
Liga narodov v Švici je postala pozorna, posebno se pa za to zanima Anglija, Francija in Španska, ko se vprašujejo, "kakšne vrste Monroe doktrina je to?"
Združene države sicer ne spadajo v ligo narodov, zato tudi ne morejo biti od iste odvisne ; v ligo narodov pa spadajo mnoge manjše republike Južne in Latinske Amerike in do teh ima tudi liga svojo besedo.
OGRSKA UTIHOTAPLJA OROŽJE.
V BOLIVIJI SE PRELIVA KRI.
-o-
MISS COX NI KRIVA UMORA.
Haywood, Wis. — Miss Valerie E. Cox, violinistka iz Minneapolis, je bila obdolžena, da je z kuhinjskm nožem umorila pesnika Elmer Olsona. Ko je bila pred poroto zaslišana, je trdila, da je Olson v pijanosti padel na razbito steklo in si pri tem zadobil poškodbe, za katerimi je potem umrl. Nobene priče ni bilo, ki bi pričala proti Miss Cox; bile so pa priče, ki so pričale, da so bile navzoče v neki poletni koči, kjer se je vršila zabava.
-o-
Obemjna avstrijska straža je izsledila 7 zabojev streliva in strojnih pušk, od angleške tvrdke poslano Ogrski.
—o-
Dunaj, Avstrija. — Avstrijska obmejna straža je te dni zopet prišla na sled, da so posredovalni agentje hoteli uti-hotapiti na Ogrsko večjo množino streliva in strojnih pušk.
Sedem velikih zabojev je bilo pripeljanih k obrežju Donave, kjer naj bi se iste odposlalo v Budapest. Ker so se pa že poprej večkrat dogodili slučaji, da se je Ogrski na skrivnem pošiljalo orožje, je straža postala pozorna tudi na te za^
Napetost med Bolivijo in Paraguay zopet narašča. — Bolivijanske čete so zasedle dve trdnjavi, — Aeroplani bombardirajo ..paraguayau-ske čete.
Buenos Aires, Argentina. —
Te dni se je napetost med Bolivijo in Paraguay zopet poostrila. Poroča se, da so manjši oddelki sovražnih čet trčili skupaj, pričelo se je prelivati kri.
Bolivijanske čete so naskočile in zavzele trdnjavo Bo-queron in nato tudi trdnjavo Roj as Silva. Njihovi aeroplani so pa bombardirali paraguay-boje in se približala, da stvar ske postojanke na obrežju re-
Washington, D. C. — Tihotapstvo pijače iz Kanade vedno bolj narašča. V minulem mesecu se je poslalo v Združene države najmanj za $2,000,-000. opojnih pijač. Suhaški voditelji so kar vzkipeli, ko so culi to uradno poročilo. Mrs. Willebrandt je že predlagala, da se mora nakazati novega kredita, da se bo moglo posta-
viti več suhačev ob kanadski j Rt0 Predsednika katero je poprej zastopal Harvey Cart-
preišče. Ko se je straža potem pogovarjala z uradniki, naj li odbije zaboje za pregledovanje, so seveda uslužbenci pa-robrodne družbe ugovarjali, zakaj zgubljati čas.
Med tem časom, ko so zaboje nakladali na brod, se je en zaboj prevrnil in razbil; iz njega pa so padli posamezni deli strojnih pušk. Nadaljna preiskava je bila nepotrebna; straža je zaplenila vse zaboje.
Orožje in strelivo je bilo poslano od angleške tvrdke "Whitehead". Dva zaboja sta bila naslovljena na Nikolaj-i Kemeny, znanega tihotapca z orožjem. Avstrijsko-ogrski generalni štab je priznal, da je dovolil poslati Ogrski pet zabojev pasov za naboje, katere
NOVI PREDSEDNIK PREMOGARJEV.
Terre Ilaute, Ind. — James II. Terry je bil izvoljen za no- ... vega predsednika v "District naj bl nekl tr^ovec v Budape-11," pri "United Mine Work-'stu Podajal, kot dekoracijske ers of America". Terry je bil! obeske za sobe' Seveda< to je do sedaj za podpredsednika'biIau.dobra pi"etveza' P°d kate~ premogarjev v Indiani. Zdaj ro bl se mog]o "tihotapiti tudi
pa je pri te i zvezi prevzel me-
meji in tako preprečiti tihotapstvo z opojno pjačo.
-o-
PREMOGARJI V MONTANI ZAHTEVAJO VIŠJO PLAČO.
Billings, Mont. — V državi Montani so se premogarji pričeli potegovati za višjo plačo. Kakor zahtevajo, naj bi plača znašala $7.19 na dan. To znaša $1.09 več, kakor je bila slednja zadnja plača, ali $1.20 manj kakor je bila prejšnja plača v Montani.
wright.
ke Pilcomayo.
Drugo poročilo naznanja, da je bilo po severni centralni železnici v Argentini poslano veliko orožja in streliva, namenjeno za Bolivijo. Med drugim vojnim materijalom so se nahajali tudi štirje aeroplani nemškega izdelka, namenjeni za bolivijansko armado.
Razmere so se zopet tako zasukale, da bo težko ostalo brez nadaljnega prelivanja krvi. Na mnogih krajih se vršijo spopadi med sovražnimi četami. Kot se poroča, je bilo do sedaj ubitih nad 20 bolivijan-skih vojakov, med njimi tudi dva častnika, veliko pa je bilo tudi zajetih.
Liga narodov v Švici je poslala novo svarilo, naj se nemiri ustavijo, predno bi sporni ke dovedlo do hujših posledic, do izbruha prave vojne; ni pa u-pati, da se bo to upoštevalo. -o--
SLADKORNA TOVARNA POGORELA. — ŠKODE ZA $1,000,000.
Belmond, la. — V tovarni 'American Beet Sugar Corp."
orožje.
Podoben slučaj se je zgodil tudi že lansko leto, ko se je ravno za časa Novega leta poslalo Ogrski, navedeno poljedelskih strojev, ko so zaboje preiskali, so pa našli v njih 2000 j je te dni izbruhnil požar, ki je strojnic.	napravil škode nad $1,000,000.
Uničena so bila ogromna skladišča, vsebujoča 167,000 vreč zdrobljenega sladkorja. Kakor znano, sladkor je zelo gor-
KRIŽEM SVETA.
—	Pariz, Francija. — Walter Ogden, kupčevalec iz Nev/ Yorka, je bil obdolžen, da je minulo poletje v družbi ko so nekje popivali, okradel Sir de Crespigny-ija za $2,000. Te dni ko se je vršila porotna sodba, je bil Ogden popolnoma oproščen; njegov tovariš, Mo-reau, pa je bil obsojen na 8 mesecev zapora.
—	Chicago, 111. — Emanuel Johnson, star 30 let, je te dni prišel v okrajno bolnišnico v Chicagi in je prosil, da bi ga preiskali, je li napaden od influence ali pljučnice. Zdravnik je takoj dognal, da ima pljučnico. Peljali so ga v bolniško sobo. Ko je slekel svojo obleko, je strežnica opazila, da je vzel iz nje revolver in ga položil pod blazino. Takoj je poklicala policijo. Ko so potem preiskali obleko, so našli v njej več župnih ur, prstanov in druge zlatnine. Bolnika so potem odpeljali v Bridewell bolnišnico.
—	New York, N. Y. — Mrs. Beulag Croker je te dni dobila tožbo, ki jo je vložila proti dvema svojima otrokoma, glede oporoke svojega umrlega soproga. Sin Richard, bo moral odplačati od zapuščin« $15,800., hči. Mrs. Ethel Croker White, pa $9,718.
—- London, Anglija. — Angleška vlada bo te dni Združenim državam plačala $94,000,-000., kot vplačilo na vojne dolge. Na glavnico je od tega plačanega $27,000,000., drugo pa za obresti ostalega dolga. Zdaj Anglija Ameriki dolguje še $4,-153,000,000.
—	Washington, D. C. — Senator Deneen je v senatni zbornici vložil prošnjo, da bi se na kongresu nakazalo potrebni kredit, za zgradbo novega mostu čez kanal jezera Michigan, nasproti reke "Chicago river". Pričakuje se, da se bo ta kredit odobrilo.
—	Benton Harbor, Mich. — Išče se dedič za $60,000. vredno posestvo. Frank R. Delisle, trgovec z tobakom v Benton Harbor, star 55 let, je v oporoki zapustil posestvo vredno $60,000. Ker pa dediča ne morejo najti, je American National banka razglasila, naj se prava oseba takoj zglasi.
—	London, Anglija. — Sod-nija v Londonu je te dni pri-noznala. izvažanje opojne pijače v Združene države za o roti postavno. Ta zadeva je bila orinešena pred sod ni jo radi r^eke pogodbe, za pošiliatev 7,500 zabojev žganja v Združene države.
ZBOROVANJE ORGANIZACIJ PREDILNIH DELAVCEV.
New York, N. Y. — Organi-j	-o_
zatorji in eksekutivni faktorji- — Queenstown, Irsko. _
organizacij predilnih delavcev] Ladja Celtic, ki je nedavno
in tovarnarjev, se bodo zbrali zadela na skalovje in zadobila	__________________
v New Yorku za posebno zbo-| manjše poškodbe, je bila te dni' ljiva snov. Ko je izbruhni^o-
žar, so plameni takoj objeli skladišče in velika zaloga sladkorja je bila naenkrat vsa v ognju.
rovanje, ki se vrši od 27-29. de- zopet popravljena in je odplu-cembra t. 1. Razpravljalo se bo la dalje po svoji črti.
o vprašanjih glede delavskih	-o-
unij in o industriji.	i ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
NOVE IZNAJDBE V KEMIJI
Chicago, 111. — Kot je že znano, se v Chicagi nahajajo mnogi znanstveno kemični zavodi in svetovno znani kemični znanstveniki. Te dni je dr. Hilton Ira Jones poročal, da so iznašli nove vrste najstrupc-nejši plin. ki bi za časa vojne mogel pomoriti naenkrat cele armade vojaštva. Poleg tega r>a so iznašli tudi kovino, ki je dvakrat tako trda kakor jeklo in polovico lažje od aluminiu-ma. Ta kovina bi prav dobro služila za krogle, ako bi se svet tako po nečloveško pogreznil v človeško morijo, kakor v zadnji svetovni vojni.
Iz Jugoslavije«
l
AVTOMOBILSKA NESREČA ZAHTEVA Ž IVL J ENSKO ŽRTEV, DRUGI SMRTN ONEVARNO RANJEN — ŽE LEZNIŠKA NESREČA.—POŽAR V OREHOVICAH. — BOSNA IŠČE POSOJILO . — DRUGE RAZNOTERE KRATKE VESTI.
Huda avtomobilska nesreča.
V ponedeljek zjutraj, 26. novembri, sta se peljala tovarnar usnja v Slovenjgradcu Štefan Savec in njegova soproga Marija na semenj sv. Katarine v Guštanj. Na avtomobilu sta imela naloženega mnogo usnja. Šofiral je g. Savec sam, ob njegovi strani pa je sedela njegova soproga. Ko sta imela že več kot 3 četrtine poti za seboj, je avto naenkrat zavozil v obcestno grapo. S težavo je gg. Savec spravil avlo zopet iz grape, v tistem hipa je pa bil avto že v jarku na drugi strani ceste. Ko ga je spravljal zopet iz tega jarka, se je avto prevrnil in pokopal pod seboj g. Savca in soprogo.
Prvi je nesrečd opazil železniški čuvaj, ki je takoj obvestil reševalno postajo v Gušta-nju in zdravnika dr. Grata v Dravogradu. Z veliko težavo so spravili izpod avtomobila oba ponesrečenca. Marija Savec je dobila tako hude poškodbe, da je bila vsaka pomoč izključena.Umrla je kmalu nato na licu mesta. Tudi njen soprog Stefan Savec jc smrtnonevarno poškodovan.— Prepeljali so ga v bolnišnico v Slovenjgradec.
Pokojna Marija Savec je bila stara okrog 40 let in zapušča poleg težko ranjenega soproga tri že dorasle otroke. Eden je v Ameriki, 181etni sir. doma v tovarni, 20letna hči pa vodi domačo trgovino. Na kraj nesreče se je odpeljala sodna komisija, da ugotovi podrobnosti.
, Dalje je bilo sklenjeno, da stolpi oblastni odbor z drugimi bosanskimi oblastmi v stik, da se najame posojilo 100 milijonov dinarjev za kulturne potrebe. Denar se bo uporabil za zgradbo ljudskih šol, da bi se na ta način pobijal analfabe-tizem, ki je v Bosni in Herce-'govini strahovito razširjen.
J	-o--
NESREČA.
V nedeljo, dne 'J*, nov., je nameraval oditi g. Emil Per-dih, trgovec in mesar v Laškem, v St. Rupert v svrho na-
1 kupa razne klavne živine. V ta i
namen si je osedlal kanja in 'jahal z njim do Gnidicove go-1 stilne, pred katero se nahaja j odcep glavne vodovodne cevi. |Tozadevni jarek je bil šele pred kratkim pokrit in je zato |bilo na dotičnem mestu zelo j mehko. Ko je konj hotel pre-jkoračiti i o mesto, se je z no-.gami zadri v mehko zemljo, pri tem padel in vrgel jezdeca črez glavo. Emil Perdih je ta-> ko padel in se pri padcu precej poškodoval.
Mikličev novi hotel
nasproti glavnega kolodvora v [Ljubljani je poti streho. Hotel je v zvezi s starim hotelom ter je vhod v hotelski salon tudi s Kolodvorske ulice. Nova štirinadstropna stavba, izvršena po ljubljanski gradbeni družbi, je sicer lepo uspela.
Velika železniška nesreča.
Blizu postaje Ivanko vo v Slavoniji se je pripetila v noči od petka na soboto, 23. nov., velika železniška nesreča. Bel-grajski brzoviak, ki odhaja iz Belgrada ob 11. zvečer, se je ob treh zjutraj zadel v tovorni vlak, ki je vozil proti Belgra-du. Trk obeh vlakov je bil zelo močan. Poškodovani sta bili obe lokomotivi, proga pa razdrta na razdalji več metrov. Več vagonov tovornega vlaka se je iztirilo, človeških žrtev pa k sreči ni bilo.
-o-
Ogenj y Orehovijah pri Kranju.
Dne 22. novembra je ob 11. ponoči izbruhnil ogenj na šest-okenskem kozolcu, ki je last Janka Snedica, posestnika v Orehovljah. Kozolec je bil napolnjen s senom in slamo. — Ogenj je uničil vse, tako da bi posestnik trpel škodo okoli 5700 Din, ako ne bi bil proti požaru zavarovan. Kozolec je stal tik ob okrajni cesti in je bil ogenj zaneten po neprevidnosti kakega mimoidočega pa-santa.
Stomilijonsko posojilo za kulturne potrebe Bosne,
Sarajevski oblastni odbor je te dni sklenil povabiti dunajskega strokovnjaka prof. dr. jKneta, da preišče zdravilne
Nezgoda.
i V nedeljo zvečer, 25. nov., ko so gostje odhajali iz neke gostilne na Rimski cesti, se je pripetila poštnemu uradniku Matiji Medenu huda nezgoda. Na spolzkih tleh v gostilniški veži se mu je spodrsnilo in ie padel na tla. Pri padcu je dobil Meden hude poškodbe.
-o---
S Koroškega.
V Škofičah je umrla vrla slovenska žena Bidrihova mati. Po plebiscitu je morala pretrpeli marsikako psovko s strani domačinov nam nasprotnega mišljenja. Zmerjali so jo s "srbsko kraljico" in prirejali ji podoknice, s katerimi so jo hoteli smešiti. Osmešeni pa so ostali malovredneži in vsi pošteni ljudje so toliko bolj spoštovali Bidrihovo mater, ženo blagega srca. Pogreb je bil veličasten. Naj počiva v miru in njena narodna zavest naj služi v posnemo drugim Slovenkam ! — Pred celovškimi sodniki je bil obsojen bivši šmarješki župan Matija Juh na (5 mesecev ječe, ker je zapravil tekom štirih let 90 milijonov občinskega denarja. Pri letošnjih občinskih volitvah je bil nositelj landbundovse kandidatne liste in županski kandidat. Mož se je močno zadolžil pri posojilnicah in pride zato njegovo posestvo na boben. Landbundovska politika! -o-
Naročajte na j stare ji! slo renski list ▼ A meriki "Amerikanski Sloven«*!"
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 18. decembra 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
'Vri id a*jaftarejaA slovenski list ▼ Ameriki.
Ustanovljen Lets Iff 1.
Lzhsjs vsak dan rov ntdey, po-•deljkov in dnevov 90 praznila h.
Izdaja in tfaksl
iDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 649 W. 22nd St., Chicago, XU. Telefon: CANAL 0098
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America*
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Moo-day and the day after holidays.
4 celo leto 1 pol Irta -
NaroCohttl
45.00 UQ
Za Cbkago. gsnado la Evropa j
* celo leto__$6.00
t pol Veta _ 3.00
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 00S8
Subscription:
'"or one year_____
For half a year___.„_
,$5.0< - 2.50
Chicago, Canada and Europe:
•'or one year________$6.(K
.•"or half a year__________3.Of
DOPSSI vaAoega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured Atvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tedni f čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisom rednffttvo ne vrača.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači c kedaj Imate Itlt plačan. Obnavljaj fes naročnino točno, ke< tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office a! hicago, Itlhioir under the Act of March 3, 1879.
Pustite male k meni . . .
- - ! - :-'-:r -^M
Ali res verouk ni na otroka? Saj bi bilo morebiti bolje, če bi šele v poznejših mladostnih ali še zrelejših litih začel spoznavati nauke religije in bi se po lastnem osebnem pre-vaarku odločil za religijo, recimo za katoličanstvo.
Razumemo, da so tega mišljenja prevzeti taki ljudje, ki se jim ne ljubi ali ne zdi vredno zamisliti se v bistvo verskega prepričanja in se ne zavedajo s celim svojim bitjem, torej tudi z razumom težiti k Bogu. Še bolj razumemo, da so proti verouku in verskemu udejstvovanju oni, ki smatrajo vero za zablodo 1:1 Bogn za izmišljotino. Ti so načelno proti pouku otroka v verskih resnicah. Za mami pa včasih ta dvoumna resnica celo one, ki so z naročja ljube mamice ali očeta skozi solo in življenje rešili svojo vero, poglabljali vedno bolj in I bolj tudi svoje spoznanje Boga in verskih resnic. * Če ti govorijo o nepotrebnosti tudi verskega pouka že v nežnih otroških ' l«tik, pa to težko razumemo. Slabo znamenje je že to, če samo zamenjavajo vprašanje o metodi, o vedno bolj uspešnem načinu, kako naj se razlagajo verske resnice otroku primerno, — in pa načelno vprašanje o primernosti verouka za otroka tudi a umske spoznavne strani.
Najbistvenejši in najgloblji odnos človeka je odnos do Boga. Po vsem, kar ima človek v sebi dobrega, pozitivnega, je stvar božja, najbolj po duši in po njenih sposobnostih. In če ima otrok pravico do življenja, ima pravico do rasti dušev-nosfi. StariJi in družba imajo dolžnost mu pomagati tudi v duševnem oziru. Ali ne torej tudi posebno za rast spoznavanja svojega najbolj globokega odnosa k Bogu-Stvarniku. Tembolj k temu, čc glede drugih spoznav zuanjega sveta otrok potrebuje pomoči družbe! Ali kdo misli na to, da bi trdil potrebo avtonomije in zrele odločitve — če bi tako sploh prišlo do nje pri posameznikih, — glede pisanja, branja in drugih tudi umskih spoznav. In kar je najbistvenejše, naj bi ostalo za nazadnje? Ne, otrok ima neodtujljivo pravico, da prav hitro začne spoznavati Boga. Božji je, zato mu je treba pomagati, da tudi z razumom spozna, se zave, da je Njegov, ■ie pa ga prepustiti, da bo šele s poznejšim osebnim "filozofiranjem" morebiti izoblikoval ta svoj odnos do Boga.
V dejanskem življenju pa je zahteva, naj se otroka ne muči z veroukom, le maska, ki skriva veliko laž in pa nevernost. Sovjeti v Rusiji so odpravili iz vseh £ol veronauk, pa ne pustijo otrokove duše v verskem oziru kot bel nepopisan list, niso nevtralni, ampak v svojih šolah že v otroška srca sejejo brezverstvo in sovraštvo do Boga. Pod pretvezo, da se ne sme vsiljevati nikomur, najmanj pa otrokom, religije, vcepljajo oni z vsemi sredstvi "svetovno naziranje" brezbožnosti. Pod pretvezo garancije verske svobode zastrupljajo otroške duše in zastirajo razum z mreno bogoodtujenosti. Pravice otrok more, ker tudi verske svobode odraslih ne poznajo.
Še svetejša je pravica krščanskega otroka do pouka v verskih resnicah. Po sv. krstu postane dejansko otrok božji, sme v najbolj zaupnem prepričanju istočasno z imenom svojega človeškega očeta klicati tudi ime božjega Očeta. In še v globokejšem pomenu. Saj mi tu ni treba katekizma razlagati. Pa naj otrok ne zve kolikor mogoče hitro za to dejstvo? Sam se do spoznavanja te odličnosti ne more nikdar priboriti
z lastnim in zgolj naravnim doživljanjem ali umskim spoznavanjem. Razodeta skrivnost je. In zato jo more vsak človek spoznati le po pouku. Le po veri, ki ponižno sprejme besedo božjo po cerkvi, jo more imeti kot svojo moč, da bo v njej rastla bolj in bolj njegova zavest in moč. Ta raste ne iz medlih in meglenih tal čuvstev, hrepenenja in teženja, ampak iz jasne od solnca razodetja obsejanih spoznav, ki jih seveda ljubezen objema in čuvstvo ogreva. Lahko bi prav tako govoril še o drugih dejstvih, nadnaravnih resnicah. Spoznati jih mora tudi otrok, da bo mogel svobodno zavestno oblikovati, z milostjo božjo, ki v njem deluje, rast božjega otroka.
Saj v otrokovi duši ustvari božji poljub v sv. krstu tudi pripravljenost, trajno razpoloženje (čednost) za sprejem verskih resnic, za veselo priznanje božjega nauka, da postajajo v njegovi svetlobi vedno bolj zavestni otroci božji. In ta pripravljenost za božje resnice naj ostane nedelavna skozi lepa detinska in otroška leta? Ne samo to! Ali naj se še zamori s "svetovnim naziranjem", ki taji božje resnice ali ga vzgaja po pravcu nekega meglenega splošnega "samočlove-čanstva"! To bi bil rop, ki otroški duši vzame njen najlepši blesk, zanika njegovo osnovno pravico in mu vzame največjo moč življenja.
Pustite male k Meni! Pustite jih, da ne samo slutijo in čutijo božjo bližino, ampak da se tudi z razumom vedno bolj približujejo Bogu in Kristusu in ga gledajo v svetlobi resnic, ki jih je sam razodel ter tako oblikujejo vedno popolnejšega božjega človeka.

TO IN ONO IZ ZAPADA.
Puebio, Colo.
Prav za gotovo sem se že
pih ročnih del; ker zares je velik greh, da ne pride v javnost, kar znate lepega narediti z vašimi gibčnimi prstki. —
bala, da bodo po drugih našel- i Mislim, da je ni Amerikanke, binah mislili, da smo tukaj pri] ki bi se mogla ponašati tako z
vsakovrstnim ročnim delom, kakor se morete ve Slovenke. Pokažimo drugemu narodu, da znamo nekaj narediti, kar oni ne znajo in da nismo tako zelene, za kakoršne nas imajo.
Torej na noge! Privihajte si rokave do komolca; kikelc si ni treba spodrecat, ker niso predolge. Vzemite si korajžo, pa bo šlo.
nas same vdove ali stare device, ker se noben moški toliko časa ne oglasi. Pa so se moški menda res zbali, da ne bi Tone s hriba prišel sem, ko ga je j Mrs. Meglen vabila, da bi prišel "putrlie pofiksat". To je j prav, da je tako malo podre-jzala, da bi se kaj bolj zaved-ili; zakaj bi pa samo me žen-iske morale siliti na dan.
Jaz pa Toneta vabim zdaj, ko so putrhi že pofiksani in polni; pa še koline boš dobil povrhu, če prideš, Tone. In še nekaj boš videl tukaj, Tone, če prideš, namreč: Koliko je tukaj mož, ki so bolj zmožni pisati dopise, kakor pa me ženske; pa vendar se moramo ženske s tem baviti, ker se moški nečejo. Tone, le pridi, boš moške malo "sfilcav".
Zdaj se pa še Janezu iz grabna priporočam, da bi se
Zdaj pa naj še nekoliko priporočim, da gremo na delo za našo novo Z.Ž.Z. in prav pridno agitiramo za nove članice. Posebno prosim vas tri ta široke: Mrs. Meglen, Mrs. Kastelc in Mrs. Starcar, malo "exercise" vam ne bo škodovalo, zato pa na delo; pomagajte agitirati za SŽZ., da bo več uspeha. Zares bi tukaj v Pue-blu moglo biti nad 500 članic, kakor piše Mrs. Kozjan, a ni
bolj pogosto kaj oglasil." Samo je.d°Voij korajŽe' smo tako težko ni treba več žak-'mzne*
Torej še enkrat, prebudite se Slovenke, in pokažite drugemu narodu, kaj morete sto-jriti. Katera se za to stvar kaj
l.iev moke nositi; le pridi k meni po "velbar", ti ga prav rada posodim, saj veš, da sva bila pri enemu kamnu krščena, j
Sedaj pa k stvari, katero 'zanima' naj se zglasi pri Mrs' mislim danes opisati. Še mese-iKozJan' potem se P^odm'! ca maja t. 1. sem brala, ko je
.....•:.:::;: .H'! ;•::: "::i;ii:;?:!'!:!;:!i;!;;:;i:ii;iiin:i;:!i!ii[i:;iiiiiitiiiiniiiiiiiinica
pisala Mrs. Prisland o razstavi ženskih ročnih del, ki se je vršila v Shebovganu. Srce mi je poskočilo od veselja, ko sem brala, kako so se naše Slovenke pokazale.
Drage rojakinje v Pueblu in okolici! Kaj pa, ko bi se tudi tukaj žene in dekleta združile in napravile razstavo vaših le-
mesec pri seji kaj več pogovorimo.
Na svidenje!
Mary Heglar.
-o-
IZ URADA JUGOSLOVANSKEGA KONZULA V CH1CAGI.
Chicago, 111.
Kakor je bilo že na kratko poročano, se je v nedeljo, dne
•K*

!l!!l!!:illi!lii:i:!![i!ll!i:il!!illllli:illi:mi!!i!]l

Drobtine s potovanja v domovino in nazaj.
Sedanji lastnik šmarjetskih toplic je Dr. -egorič, okrajni zdravnik novomeškega okraja in drugače zelo popularen zdravnik - -eli novomeški okolici. Odkar ima zadnja leta v posesti Dr. Gregorič te toplice, je mnogo izboljšal in olepšal tako okolico, kakor tudi vsa kopališka in gostilniška poslopja. Kopališče in gostilno ima v oskrbi sestra Dr. Gregoriča, katera je zelo skrbna gospodična in zlasti natančna, kar se tiče sanitarnosti v kopališču in kopališčnih prostorih. Rojakom, ki bodo obiskovali staro domovino, priporočam, da se poslužijo prilike in posetijo te toplice. Koristili bodo s tem svojemu zdravju in obenem imeli res prijeten užitek.
Šmarjeta pa se nahaja še malo naprej od Šmarjetskih toplic v smeri proti Škoc-janu in Mokronogu. Pri gostilni, ki se naziva "Pri Nacetu", se loči cesta. Ena gre
v toplice, druga pa gre naravnost naprej v Šmarjeto. Šmarjeta šteje komaj nekaj nad 90 duš. Tu je sedež šmarjetske du-hovnije, kateri pastiruje ugleden in energičen duhovnik, preč. g. župnik Perko, katerega je letos prevzv. ljubljanski knezo-škof Dr. A. B. Jeglič imenoval za svojega škofijskega svetnika radi številnih zaslug, ki si jih je stekel pri svojem delovanju v Šmarjeti.
Bilo je dne 14. julija, ko sem se drugič nahajal v Šmarjetskih toplicah. Zgodaj zjutraj sem vstal, kmalu po peti uri, in se odpravil peš v Šmarjeto, da ogledam novo cerkev, katero so naslednji dan, v nedeljo 15. julija, slovesno blagoslovili. Po polurni hoji sem dospel v prijazno Šmarjeto. Cesta je bila vsa ozaljšana z raznimi mlaji in venci vseskozi od mostička pri "Nacetu" notri do cerkve. To so ozaljšali v po-čast prevzv. g. knezoškofu Dr. Jegliču, ki je dospel v Šmarjeto isto popoldne in bi! slovesno sprejet od duhovnikov in fara-nov. Imel sem priliko in ogledal sem si novo cerkev od zunaj in znotraj. Cerkev je naredila takoj že od zunaj najboljši utis name. Krasna oblika. V pročelju kaže renesančni slog. Lepa fasada v pročelju jo dela precej podobno frančiškanski cerkvi v Ljubljani, seveda v manjši obliki. Zvo-
9. decembra t. 1. v Chicagi vršila proslava desetletnice uje-dinjenja Jugoslovanov. Shoda se je udeležil tudi jugoslovanski konzul, g, R. Jankovič. U-deležba od strani občinstva ni bila ravno obilna, toda povolj-na. Namen tega shoda je bil, od strani ameriških Jugoslovanov pokazati naklonjenost in simpatije jugoslovanski kraljevini in ujedinjenju Jugoslovanov.
Na shodu so nastopili razni govorniki, zastopniki vseh jugoslovanskih narodov, ameriških naseljencev.
Prvi je govoril g. jugoslovanski konzul Jankovič, ki je navdušeno orisal lepoto in pomen prave sloge med tremi ujedinjenimi jugoslovanskimi narodi. Nadalje je navduševal za trajno slogo ujedinjenih narodov, da bi jugoslovanska kraljevina lepo cvetela.
Drugi je govoril konzulov ; namestnik, g. G. Dinčič. Tudi ; on je govoril o slogi ujedinje-| nih jugoslovanskih narodov in ; izjavil, da srečna je ta generacija, ki je to dosegla.
Za tem je nastopil g. dr. Biankini, velik patriot jugoslovanskega ujedinjenja, ki je že za to veliko storil. Cital je članke iz raznih dokumentov in natančno poročal, kako se je razvijalo ujedinjenje jugoslovanske kraljevine, ki si je z dolgimi boji priborila svojo svobodo.
Nato je govoril Slovenec g. Cankar, glavni predsednik SNP. Jednote, ki je v imenu jednote pozdravil zbrano občinstvo ter proslavo ujedinjenja jugoslovanskih narodov.
Potem je bil poklican še drugi slovenski govornik, F. Rožnik, pom. urednik A mer. Slovenca, ki je orisal zgodovino in dolgotrajno borbo jugoslovanskih narodov, ki so skozi dolga stoletja trpeli preganjanje in suženjstvo od strani Bizantincev, Turkov in pozneje Germanov; da so bili končno, za časa svetovne vojne pri-morani ločiti se v dva tabora in se boriti eden proti drugemu. Sedanja doba pa je prinesla Slovanom svobodo, ki je bila že dolgo zaželjena.
Zadnji je govori! pravoslavni svečenik (duhovnik) G. Ri-stanovič, duhovni vodja pravoslavne cerkve srbske naselbine v Chicagi. Kot pokrovitelj svojega občinstva, se je zahvalil vsem navzočim za u-deležbo, posebno pa še drugim zastopnikom in govornikom, ki so se shoda udeležili. Nadalje je izrazil zahvalo Bogu. da so se jugoslovanski narodi ujedinili in dosegli prostost.
Ker se je g. konzul Jankovič na ta večer moral udeležiti še nekega drugega shoda, zato ni mogel ostati v dvorani do konca. Z zelo prijaznimi besedami se je poslovil od občinstva in od drugih navzočih zastopnikov, se vsem
zahvalil za poset, nakar je odšel iz dvorane.
Vsekako je ta shod napravil zelo dober vtis na jugoslovanske naseljence v Ameriki, posebno na one, ki so bili navzoči.
ZDRAVSTVO.
RED*
Proti influenci v pomoč.
Influenca, ki je nedavno izbruhnila ob obali Pacifiškega oceana, se je že zanesla tudi po drugih krajih in se širi z veliko hitrostjo.
Kakor po mnogih drugih krajih, se je te dni ta bolezen pojavila tudi v Chicagi. Naznanjenih je že več smrtnih slučajev, zelo veliko oseb pa je že obolelo in čuti prvi napad.
V mnogih slučajih se doka-;
že, da influenca se razširja:
• i
vsled nepazljivosti, ako se l.iu- j j d je ne poslužujejo sredstev, postelji katere morejo bolezen preprečiti, predno se ista ukorenini.
Bo kdo morda vprašal, kaj pa naj storim, da se ubranim influenci? Well! Kaj ti je storiti? Ako ne veš, pojdi k zdravniku vprašat za svet, dokler si še zdrav (a), ako se ti že to ne zdi vredno, pa vzemi v roke zdravstveno knjigo ali pa časopis, kjer se priobčit jejo članki za zdravstvo. Našel (a) boš dovolj koristnih nasvetov in če se teh držiš, boš gotovo pregnal (a) influenco, ako te ne napade prehudo.
Prva najpotrebnejša stvar proti influenci je snaga. Kadar greš k jedi, umij si roke. ker od raznih predmetov si pvi
Dva berača. — Dva berača, katerih eden je bil slep, sta jedla skupaj iz ene sklede. — Dogovorjeno je bi i o, da ne smeta naglo grabiti. Kdor bi prehitro grabil, tega srne drugi z žlico udariti po glavi.
Ko tako jesta, udari slepec tovariša po glavi.
"Kaj me biješ?" se ta razjezi, "saj niti ne vidiš, če naglo grabim!"
Slepec: "Ker jaz hitim, kar morem, pa me vendar ne udariš po glavi, tedaj si lahko mislim. kako hitiš šele ti!"
skupaj
delu lahko nabereš na roke bakterije nalezljivih bolezni in to že lahko prinaša bolezen.
Drugič: Pazi, da ne boš jedel (a) pokvarjenih jedil. To povzroči katar v želodcu, h česar sledijo druge bolezni. — Tudi ne uživaj preveč jedi ene vrste. Uživaj nekoliko nuv-:i. juhe, mleka, kruha, sad ju, gotovo pa vsaki dan vsaj nekaj zelenjave. Vsakovrstna jedila imajo v sebi "alkalije", katere so telesu potrebne za pravo cirkulacijo in to zabranjuje. da bi se bolezn prijela.
Tretjič: Privošči si dovolj potrebnega počitka, ki je neobhodno potreben za fizično živčno energijo.
Četrtič: Zelo zdravo je kopanje v mrzli vodi, zjutraj ko vstanete iz postelje. Neobhodno potrebno pa je tudi, kolikor mogoče biti pod solnčnimi žarki, posebno je to dobro \ dopoldanskih urah.
Neroden obisk. — Mož je
sedel za mizo in čakal kosila. Ženo, hitečo v sobo s skledo pred seboj, pa prestriže med vratmi sosedovo dekle, ki jo poprosi: "Neža, prosim, pojdite brž z menoj, materi je slabo!" — Gospodinja: "Brž grem, le hipec potrpi, da dam prasetu jesti!"
Na smrtni postelji. — Pijanec. ki ni nikoli v življenju po-kusil vode, poprosi na smrtni kupico stu d e n č i c e, čes: "Na smrtni postelji se mora človek spraviti tudi s takimi, ki jih je najbolj sovraži!!"
Dober odgovor. — Obleka mu je bila zamazana, da od same umazaniji1 ni bilo mogoče določiti, kakšne barve je bila. Toda v gumbnici mu je bil zataknjen šopek cvetlic.
"Kaj praviš k šopku, ša znanca, ki ga je sre kje sem ga dobil ?
"Ne vem. a zdi se m na tebi zraste i."
\ prileti, "in
da je
m o z
Hie 1:1
"<) ja
pa oovladu
.0 je
i.j-
\ako bi bilo to
Pr:> jažrel vladuje ss res nekaj.
Žena: jem še več.
Priiau Ij; mogoče ? "
Žena: "1 no, jaz ob\i:idujem svojega moža z vsemi njegovimi sedmimi jeziki."
Pobožna želja. — Grozoviti požar je vpepelii ponoči skoro pol vasi, cerkev in solo pustil
pa nepoškodovano.
Jaka. ki ne gre rad v solo, opetovano vpraša:
"Ali še ne gori šola?"
Hudomušnost — Preprosta ženica ie opazovala delavcr, ki j< led.
na
;kem ribniku žagal
Kdo pa vleče na drugem koncu?" ga je vprašala, videč, da se žaga niža in zopet dviga nad ledom.
"listi, ki stoji pod ledom," ji je porogljivo odgovoril.
Debata.
V nekem mestu so nameravali izdati adresar in podžupan je predlagal, da pri oženjenih osebah napravijo na koncu imena zvezdico kar naj bi pomenilo, da vodi dotični samostojno gospodinjstvo. Predsednik cestnega odseka pa je vstal ter protestiral proti temu in zahteval, da ( mora biti na koncu imena 1 križ t.
nik pa je romanskega sloga. Stoji na severni strani cerkve, skoro vštric z oltarjem na strani cerkve. Je precej visok in kar je najlepše, pa je lepi balkonček (mostovž) okrog in okrog zvonika, to je okrog zvoni-kovih lin, da gre lahko človek okrog in okrog lin. To daje cerkvi tako lepo obliko, da človek ne more, da bi je ne občudoval. Je to čisto neko novo delo, a tako spretno zamišljeno, da v vsakemu vzbudi zanimanje in občudovanje. Cerkev je tudi znotraj zelo lepo urejena in prav mična po svojem slogu in obliki.
Okrog cerkve se nahaja še staro pokopališče, a kakor so mi pravili, so že kupili drugje prostor nad vasjo na polju, in menda sedanje mrliče že tam pokopujejo. Tu pa bodo čez leta pokopališče spremenili v lep vrtič okrog cerkve, kar bo dalo cerkvi še toliko lepše lice.
Nova cerkev je bila slovesno blagoslovljena v nedeljo, dne 15. julija t. 1. Bila je to ena največjih slovesnosti, kar jih je menda še doslej videla lepa Šmarjeta. Vse sosedne fare so prišle v goste. Bil je izredno vroč dan in toliko ljudstva, da so množice kar zagrnile vas Šmarjeto.
Izredno lep je bil tudi sprejem prevzv. g. knezoškofa Dr. Jegliča. Okrog pol 4. ure popoldne v soboto so pripeljali prevzv.
g. knezoškofa po cesti od Novega mesta. Mali mostiček pri cesti, ki zavije v toplice, to je pri gostilni pri "Nacetu", je meja med mokronoškim in novomeškim okrajem, pa tudi meja šmarjetske župnije. — Tam na meji je bilo do 50 kmečkih fantov in mož na konjih. Tik na meji so stali preč. g. župnik Perko iz Šmarjete. potem šmarjetski župan in pa načelnik konjenikov, ki je sedel moško na konju. Prevzv. g. knezoškofa je najprvo nagovoril in pozdravil preč. g. župnik, za njim župan in potem še načelnik konjenikov. Prevzv. g. knezoškof je bil vidno ganjen, ko je videl, kako ga narod prisrčno sprejema, kadar prihaja med ljudstvo.
Naj sledi malo bolj podrobni opis o Šmarjeti in njeni okolici. Šmarjeta leži nekako na sredi med Novim mestom in Mokronogom. Kako poltretjo uro porabiš peš. Dve davčni občini. Gorenja vas in Zburc, sta pod mokronovški okraj in sodnijo. — Ena davčna občina Žalovče pa spada pod novomeški okraj in sodnijo.
Šmarjetska duhovnija meji na zahodu na mirnopeško župnijo in trebelsko, na severni strani na škocjansko in belocerkev-ško, na jugu pa na šentpetersko. Ravnine nima Šmarjeta nobene velike. Mala, kake pol ure dolgo ravnina, je v "Zdravcih",
m nogo
kjer so zares lepi in rodovitni travniki. Ti travniki dajejo tamkajšnim kmetom obilo krme. Nadleguje te travnike le večkrat voda Rad ovij a, ki teče tod skozi in rada poplavi ravnino, ko deževje nastopi in pride na ta način iz trebelskih hribov vode po Radovlji.
V okolici šmarjetske duhovnije je mnogo vinskih goric, kjer pridelujejo prav dobro, okusno vino. Te vinske gorice so: Na Kogiem je Mlada gora, pri Krajcu, pri Ključih; potem Mevce in Ravnik, pa Žago mila. Na Strmici je Rebro in proti Celovcu so Roje. Na Osrečjem so Globele, Ločnik, Krivit-nik in Domačič, Verbinčice in v Dulih. Vinica ima Osredek in Kicelj, Krte!j, Rebro, Blagovica in na Ilovcah. K Orešjem štejemo: Nemški hrib, Krevljico, Trajevko, Žabnike, Podleševje, Hrib, O-rešnike in Gomile. Nad Štrlacem so Mla-devine. Najboljša kapljica pa raste v Mev-cih.
Gozdov je še precej. Največji gozd je opaziti v "Rteh", Razprostira se med Brezovico, Obrhom. Žalovčem in Gorenjo vasjo. Drugi tudi obširen gozd pa je v be-locerkovški občini, med Strlacem, Brezovico in Gradnjern, na Cerovcu.
(Dalje prih.)
Torek, IS. decembra 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Strait
ir™ i j ! <3 i ......	Tvoj nedeljski tovariš.	
*		
ravi sv. Pavel in ž njim mora isto govoriti vsak duhov- _ pač zato, ker so U cieže-
da "tukaj pri delivcih milosti božje pa svet išče in le same visoko obdane z vi-
TEDENSKI KOLEDAR.
21 Nedelja — 4. adventna.
24	Ponedeljek — Adam in Eva.
25	Torek — Božič.
26	Sreda — Sv. Štefan.
27	Četrtek — Sv. banez Evang.
28	Petek — Nedolžni otroci.
20 Sobota — Sv. Tomaž, škof.
-o-
ČETRTA NEDELJA V ADVENTU.
•1. adventna: Janez Krstnik poklican v službo predhodnika. (Lk. 3, 1-6.)
BERILO je vzeto iz pisma sv. Pavla Korinčanom 4. pogl., 1. do 5. vrste. Zgodbe stran 842.
Današnja nedelja je pa nedelja katoliškega duhovnika. ( v jt prejšno nedeljo sv. cerkev nekako opravičevala grešil oj i in slabost duhovnika kot "glas vpijočega v puščavi", kot "predhodnika Gospodovega", hoče pa danes njega samega opozoriti na vzvišenost službe, katero kot tak vrši. "Tako naj i ;;s ima vsak za služabnike Kristusove in delivce božjih skrivnosti," pr nik. Toda
zahteva, da so najprej sami zvesti", da s svojim življenjem in /-ledom prvi gredo pred svojimi verniki za Kristusom in k Ki-Musu. Res ne sme noben duhovnik gledati na to, kako ga ■■i sodi. "Meni je pa prav malo mar, kako me vi ali »vet M.dite." Tudi "sam sebe ne bom sodil". Vendar pa mora du-. • uik gledati na to, da more reči s svetim Pavlom: "Nič ni-am na vesti, kajti v tem še nisem opravičen. Gre za to, ka-. me sodi Gospod, kako sodi moje delo On, katerega službo v! ini." To je pa težko, silno težko! O, ljudstvo, zato moli :a svoje duhovnike, m oil, cl a bodo polni duha božjega, da ga l .do tako mogli dajati tudi vam.
EVANGELIJ je vzet iz evangelija sv. Luke 3. pogl. 1. do o. iste. Zgodbe sv. pisma stran 116.
iii!i so razni oblastniki, razni mogočnjaki v Palestini ob n prihoda Kristovega, ki so vladali izvoljeno ljudstvo ta-■at. Hog bi si bil lahko izbral nje, da bi mu pripravljali pot. imeli so v rokah oblast in moč in bi bili gotovo lahko več in
■	>1 je storili to vzvišeno nalogo priprave na prihod Gospodov.
Toda ne! Ni božja previdnost izbrala nje! Ne! Tem-
■	v "Gospod je govoril Janezu, Caharijevemu sinu v pušča-\ ". ki je pusti! puščavo in "prišel na vso stran Jordansko in je . nanjeval krst pokore v odpuščanje grehov, kakor je pisano
knjigah Izajija preroka, glas vpijočega v puščavi: "Pripra" vite pot Gospodovo!"
Ne. tudi danes si Gospod ne izbira svojih predhodnikov izmen kraljev in mogočnjakov, temveč "govori Gospod duhovniku", da on gre in oznanja "krst pokore z odpuščanji grehov".
O, vzvišena je zato njegova čast, pa tudi sveto njegovo opravilo in težka je odgovornost, katero nosi zanjo pred svojim Bogom. O, ko bi vsi božji duhovniki zvesto vršili svojo vzvišeno službo, o, potem se bi gotovo "vsaka dolina — brez-vernih sre — napolnila s sveto vero", potem bi -e "vsaka gora in grič — krivičnih mogočnjakov in bogatinov — ponižal," potem bi se vse. "kar je krivega — bi se krivice na svetu — ..ravnalo," in vse, "kar je ostrega — v sovraštvu in prepirih — bi postalo gladka pot in vse človeštvo bi videlo zveličanje božje."
In da se to zgodi, zato naj gredo naše vroče molitve da-nes pred prestol večnega Boga. Amen.
Vse to je splošno znano in povsodi so na delu roke, da se te planke med državami pode-ro. Kako daleč je doslej to prizadevanje uspelo, kaže tabela, ki jo je pravkar objavila Mednarodna trgovinska zbornica.
Izmed 52 držav na svetu dovoljujejo vsakomur popolnoma prost prihod v deželo: Uruguaj, Haiti, Kuba in Kanada. Maroko vzdržuje visum-ske planke samo proti Nemčiji in Avstriji. — Neverjetno je. kako visoko je zaplankan Monaco, ko bi bilo pričakovati, da je za državno blagajno tem boljše, čim več tujih ovc se da striči v igralnici. Vsekakor je iz Francije dohod prost za francoske državljane, za tujce pa proti izkazu s francoskim visumom.
Med ostalimi evropskimi državami so najbolj gosto1 j"bne Švica in Skandinavska države, ki vzdržujejo \isum 1»' še nasproti Ogrski, Rumuniji, Jugoslaviji, Češkoslovaški in Polj
Raznoterosti.
SVET V PLANKAH.
oljen narod in nobena dr-i. ki hoče napredovati, dane more več živeti sam iz in sam zase, marveč je
za v nes sebe
odvisen od sodelovanja z drugimi narodi in drugimi državami. Ali potrebuje njihove surovine in izdelke ali pa jih jim želi prodati; večinoma je uvoz in izvoz obojestranski. Tudi naučiti se imajo narodi marsikaj drug od drugega, vežejo jih medsebojni politični interesi. Dejansko vse stremi za hitrejšimi zvezami, za hitrejšim obveščanjem in sporazumevanjem ne samo s sosedi, marveč s celim svetom. Mo-derna prometna sredstva dovoljujejo, da se že ikorekoč ves svet zbira na enih ter istih prireditvah; radio veže samotno naselbino v neprehodni puščavi, pragozdu, razklanem
ku, v večnem ledu, ljudi na ladji sredi brezbrežnega oceana — s svetovnimi središči Londonom, New Yorkom, Parizom. Svet postaja v resnici eno samo velemesto, ali prav za prav ena sama vas, v kateri vsak vidi in sliši, kaj se godi pri sosedu. Vsaka ograja je tu odveč.
sumsko ograjo. Jugoslavija na pr. je odpravila visum samo nasproti Češkoslovaški in Nemčiji. Češkoslovaška je doslej sklenila pogodbe za svoboden promet z devet evropskimi državami: Nemčijo, Avstrijo, Finsko, Francijo, Lu-ksemburško, Holandijo, Jugoslavijo, Švico in Belgijo: z Italijo in Dansko so pogajanja v teku.
"Varstvo delovnega trga" je posebej v veljavi v Nemčiji, Avstriji, Belgiji. Finski, Franciji, Angliji, Monaku. Norveški, Švedski, Jugoslaviji in Če-hoslovaški V teh deželah mora dobiti inozcrcee za izvrševanje pridobitnega poklica posebno dovolj o n j e.
TAJNE VISOKEGA SEVERA.
Vrnivši se Mariano, tovariš Malmgrena in Zappija na blodnji po ledeni puščavi, pripoveduje :
Smrt v večnem ledu vzbuja nežno čuvstvo. Polastila se me je slabost, ki je zadnje dni na ledu tako napredovala, da niti glave nisem mogel več dvigniti. Zadnji grižljaj sem za-vžil dne 30. junija. Lakota je bila nekaj strašnega. Nezaposleni želodčni sokovi so se mi dvigali v usta, v ušesih mi je šumelo neprestano. Vse stvari sem videl kakor v somraku. Noga mi je odmrznila, ne da bi bil to opazil. Nohtovi na nogah so brez bolečin odpadli. V spanju sem vedno sanjal, da sem zopet v stiku z ostalim svetom; razočaranje, ko sem se prebudil, je bilo grenko. — Čudno je, da sem imel,čim sem se nahajal na "Krasinu", ravno nasprotne sanje. Videl sem, kako se rušijo name velike ledene gore in kako se odpira led in me požira. Sploh pak —
arktično ledovje — vse požira. Čez-malo časa ne ostane ničesar več . .
Ta Marianova opazka je veljala izgubljenemu tovarišu Malmgrenu. Nato je Mariano pomolčal — Zappija ni spominjal. Potem je začel pripovedovati o Malmgrenovi materi. To je redka, plemenita žena. Ob slovesu ga je spremila do vrat, ga objela in s solzami v očeh menila: "Sedaj čutim, da se nekaj poslavlja od mene. V prejšnjih dneh se mi je zdelo, da je še tukaj. Sedaj vem, da sem ga izgubila . . ."
Malmgren je bil cel mož — pripoveduje Mariano. Po ločitvi sva še dneve in dneve čutila njegovo senco v najini družbi. Zgodilo se je, da sva se morala po večkrat obrniti in sva ga klicala. Vedno se nama je zdelo, da slišiva za seboj korake zapuščenega tovariša.
-o-
ŽIVA REKLAMA.
Aranžerji izložbenih oken nimajo lahkega posla. Vsak domislek je v nekaj dneh obrabljen. Sedaj so prišli trgovci na misel, da postavljajo v izložbe žive živali. To dejansko vleče, a ne vselej. Neki dunajski torbičar n. pr. je postavil v izložbo živega krokodila, ki naj priča, da so njegove torbice in denarnice iz pristnega
pred trgovino je tolik, da je promet po trotoarju popolnoma zatrt in čakajo ljudje, ki so v ozadju, po cele ure, pred-no se pririnejo v ospredje. — Neka druga trgovina — s perilom — je razstavila opico in v velikih napisih naznanja, da so prihodnjih 14 dni cene krokodilovega usnja. Naval
IZPOD ZVEZD MED ZVEZDE.
Nedavno je neki francoski list sprožil misel, da naj bi nove zvezde imenovali po raznih slavnih letalcih, ki v svojem poklicu izgube življenje.Fran-coski zvezdoslovci so predlog takoj osvojili in bodo prihod-
' nji dve zvezdi, ki jih odkrije-^znatno znižane. Tudi opica jo, imenovali po Nungesserju
! in Coliju, ali pa pQ Amundse-
vleče, toda šegavi Dunajčam zbijajo šale na račun opičje reklame, češ: "Opica v izložbi pomeni, da je opica tisti, kdor verjame, da bo v teh 14 dneh kaj cenejše kupil." — Zelo zmiselno živo reklamo je uredil v svoji izložbi neki trgovec z nepremočljivimi plašči. Iz plašča je napravil kotlino, nalil vanjo vode, v vodo pa položil zlato ribico, ki zamišljeno plava sem ter tja. S tem je doprinesel dokaz, da so njegovi plašči res nepremoč-ljivi — toda ribica ne vleče! Živa duša se ne zmeni zanjo. -o-
Širite amer. Slovenca?
VINKO arbana5
Edini »love&sld cretličar ▼ Chmfi
Phone: Canal 4340. 1320 W. 18 th St. Chicago, IIL
▼ene« n pogrebe, iopke za neveste in vsa ▼ to stroke spadajoča dele Izvriujem točno po naročita. Dostavljam na dom.
nu in Guilbaudu.
-o-
TIFUS V LYONU.
V okolici Lyona razsaja že nekaj časa tifus, ki je sedaj navzel epidemičen obseg. Po zdravniških izkazih je bolnikov že 3000, od katerih so jih 300 dali v zdravniško oskrbo
v bolnico in na kliniko. Sedem slučajev je končalo s smrtjo.
Oblasti so podvzele vse potrebne mere, da se bolezen za-tre v kali. Baje izhaja epidemija iz okuženega podzemskega prekopa, v katerem se je nabralo preveč nesnage. -o-
V kopališču. — Kopalec se je pričel potapljati ter pričel kričati: "Pomagajte, pomagajte, jaz ne znam plavati."
Oni, ki je stal na bregu, pa mu je povsem mirno dejal: "Sedaj imate lepo priliko, da se naučite."
Naročajte najstarejši slovenski list t Ameriki "Ameri-kanski Slovenec)"
JOHN SETINA
PREVOZ — PREMOG — SELITVE itd. 1142 — Fifth St. Tel.: 1007, La Salle, 111.
Obenem voščim vsem mojim naročevalcem vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! Slovencem se priporočam v naklonjenost.
I 3
Zato se je le čuditi, da tako
počasi padajo med državami )razprodali in žal nam je,
DRUŽINSKO PRATIKO za 1. 1929 smo že popolnoma
da
planke, ki branijo svobodno medsebojno osebno občevanje: visumi! Vsekakor — previdnosti je treba pred raznimi volkovi v ovčji obleki; a žal, da ti tudi najvišje planke enostavno preskočijo . . . Za poštenjake je pa visum gola ši-kana in nepotreben izdatek, ki marsikoga odvrača, da ne potuje preko meja lastne dežele. Visum je simpatična in koristna ustanova samo za tiste, ki
ne bo mogoče izvršiti več naročil zanjo. Tisti, ki ste jo še nameravali naročiti od nas, blagovolite to vpoštevati.
Knjigarna Amer. Slovenec.
gorovju, na izgubljenem oto-iz njim delajo kupčije.
BOŽIČNE IN NOVOLETNE RAZGLEDNICE S SLOVENSKIM NAPISOM
po 30 centov za ducat,
ima v razprodaji in jih razpošilja po pošti
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 West 22nd Street, Chicago, IU.
NA PRODAJ
hiša, lesena, s šestimi sobami, moderna, z obširnim podstrešjem in kletjo, "furnace" kurjava, lepa velika lota, na u-godnem kraju. — Pišite na: 10448 Ave. J., So. Chicago, 111. Telefon: Saginaw 4238.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob časa selitvs.
Pokličite Telefon: Roosevelt 92X1.
louis stritar 2011 W. 21st Pisca, Chicago. QL
NASVETI ZA
božična darila
Predno se odločite za nakup božičnega darila za svoje drage, preglejte spodnji seznam. V njem bo gotovo kaj, kar bo tudi Vam ugajalo.
A)	MOLITVENIKI
1)	Slava Mariji. Usnje, zlata obreza, veliki tisk. Ako želite napraviti svoji materi ali svojemu očetu posebno veselje, podarite mu ta molitvenik. Stane ....................................................$150
2)	Molitvenik za ameriške Slovence, usnje, zlata obreza ................................ 1.25
bele platnice, zlata obreza........ 1.25
platno, zlata obreza .................. 1.00
3)	Zdrava Marija; molitvenik za žene in dekleta, v treh vezavah.
zlate platniee, zlata obreza........ 1.50
mehko usnje, zlata obreza ........ 1.50
koščene platn., zl. obr............... 1.00
4)	Key of Heaven, mala priročna oblika,
usnje, zlata obreza .................... 1.00
s križem v platnicah, boljša vezava v usnje, zl. obr............... 1.50
bele platn., zl. obr. z zaponko, križ v platn............................. 1.50
5)	Child's Prayerbook, molitv. za otroke, usnje, zl. obreza ...........................75
B)	ROŽNI VENCI, v raznih barvah,
cena ......................50c, $1.00, $1.50 in več.
C)	KNJIGE
1)	Zgodbe sv. pisma stare in nove za-
veze, 2 zvezka skupno, elegantna vezava ..................................$15.00
2)	Življenje svetnikov, 1. in 2. del, trdo vezano .......................................... 5.00
3)	Kristusovo življenje in smrt, 1. in 2.
del, trdo vez..................................... 3.50
4)	Slovenska kuharica. Poučna knjiga
za naše gospodinje .......................... 5.00
5)	Knjiga, v kateri so zemljevidi celega sveta in vsake države posebej,
zraven pa tudi mnogo poučnih podatkov, kakor glede poštnih določb, razdalj, prebivalstva itd................. 2.50
D)	ORTOFONIČNA ROČNA VIKTROLA
Pač ne boste nikomur bolje ustregli, kakor, če mu pošljete dober instrument, pri katerem se bo lahko kratkočasil in zabaval ter pri tem mislil na Vas, ki ste mu ga podarili. Naša nova ortofonična ročna viktrola bo zadovoljila tudi najbolj izbirčne ljudi. Cena ji je ........................$25.00
Naročilu priložite potrebni znesek in ga pošljite naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 west 22nd street,	chicago, ill.
^•MiimiiioiiiiiiiimHiiiiiMiHioiim
| C i
Veljavno samo še do vključno 2@.deeembra
ZNIŽANE CENE
Po vestnih knjig.
Da bo našim čitateljem omogočeno, nabaviti si za zimski čas primerno zabavno berilo, SMO ZNIŽALI CENE KNJIGAM NAŠE ZALOGE tako, da bodo vsakomur dosegljive. Nai-očite si eno ali več IZMED KNJIG V SLEDEČEM SEZNAMU:
Agitator. Povest iz slovenskega življenja. Prej
80c, zdaj ......................................................,.60c
Bele noči. — Mali junak. Dve mieni povesti.
Prej 50c, zdaj ................................................40c
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja. Prej 75c, zdaj........................................60c
Dve sliki. Dve povesti s podeželskega življenja.
Prej 50c, zdaj ................................................40c
Furij. Burna povest mladeniča. Prej 75c, zdaj....60c
Homerjeva Ilijada. Starogrška pravljica. Prej
45c, zdaj ........................................................35c
Izlet g. Broučka v XV. stoletju. Prej 50c, zdaj....40c
Iz življenja za življenje. Kratke poučne povesti.
Prej 20c, zdaj ..............................................15c
Kresalo duhov. Zanimiva povest iz irskega življenja. Prej §1.00, zdaj ................................75c
Krivec. Napeta povest iz vojnega časa. Prej
50a, zdaj ......................................................40c
Moje življenje. Slike iz življenja pisatelja
Cankarja. Prej 70c, zdaj............................55c
Mimo ciljev. Zbirka zanimivih povesti. Prej
50c, zdaj ......................................................40c
Na negotovih potih. Zelo poučna in zanimiva
povest. Prej 30c, zdaj..................................20c
Naša leta. Pretresljive povesti. Prej $1., zdaj....75c
Naše življenje. Mične povesti pisatelja Meška.
Prej 75c, zdaj ..............................................60c
Naši ljudje. Zbirka povesti iz slovenskega življenja. Prej 40c, zdaj ................................30c
Nihilist. Napeta povest iz resničnega življenja.
Prej lOc, zdaj ..............................................30c
Obiski. Iz življenja naših znamenitih mož.
Prej $1.25, zdaj .........................................,95c
Ob tihih večerih. Zbirka zanimivih povesti.
Prej $1.00, zdaj ............................................75c
Patria. Zanimiva povest iz irskega življenja.
Prej 30c, zdaj ................................................20c
Vrtec. Zbirka povesti in poučnih člankov. Prej
75c, zdaj ........................................................55c
Kdor naroči iz gornjega seznama knjig najmanj za $4.00, dobi povrhu še brezplačno povestno knjigo Tolminci.
Naročilom blagovolite priložiti potrebni znesek in jih pošljite na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.

♦goniMi^miiouHniiHamiiHw^
r BtrSfif
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 18. decembra 1028.
Sedaj, ko je mislil, da je zanj izgubljen za vselej, se je vrnila ljubezen do njega z desetkrat večjo močjo in od tega časa niso nikdar videli Kajna, da bi se bil smejal. Postal je še bolj čemeren in še bolj divji kakor kdaj prej in možje so se kar tresli, kadar je prišel no krov.
Nenadni prikaz Franciscov po tako dolgem času in v takem kraju, kjer bi se ga bil najmanje nadejati, je vplival na Kajna, kakor smo opisali zgoraj. Ko so ga prenesli v čoln, se mu je še vedno kar vrtelo v glavi. Šele ko so bili že blizu ladje, je zapazil, da je bil Francisco poleg njega. Skoro bi se ga bil oklenil okoli vratu ter ga poljubil, zakaj Francisco mu je bil več kakor bogastvo vse Indije. Samo eno čisto in dobro čustvo še ni bilo zatrto v Kaj novih prsih, onečastil se je bil z vsakim zločinom — njegove roke so bile omadeževane s krvjo — z vsem ostalim svetom se je bojeval; toda eno čuvstvo je še tlelo v njegovem srcu, ki ga ni mogel zatreti, ki bi se moralo izkazati kakor svetilnik ter ga privesti nazaj k dobremu življenju in k pokori.	' S^**!
Toda bila so še druga čustva, ki so navdajala kapitana morskih razbojnikov. Poznal je Franciscov trdni in odločni značaj. Na skrivnosten, Kajnu nerazumljiv način je bil Francisco zvedel o nasilni smrti svoje matere ter ga obdolžil tega. Ali ne bi bilo mogoče, da bi mladenič sedaj vračal njegovo ljubezen z zaničevanjem in s sovraštvom ? Le še predobro si je bil v svesti tega. Sedaj pa se ga je polotila zopet čemernost in krvoločnost in premišljal je, kako bi se maščeval za napad na svoje življenje. Nenadni prikaz Franciscov je zbudil prav tako veliko čudenje in tresel se je pred njim, kakor bi bil Francisco duh, ki ga obdolžuje in zasleduje zaradi njegovih zločinov. Tako so se podile njegove strašne misli druga za drugo, dokler se ni odločil, da pošlje ponj.
Osoren, temen mož, ki ga Francisco ni bil videl prej, ko je bil še na ladji, je prišel, da izvrši kapitanovo povelje. Odklenil je želez-je ter odgnal Francisca v kabino. Kapitan je vstal ter zaprl vrata.
"Nisem mislil, Francisco, da te še kdaj vidim tukaj", je rekel Kajn.
"Skoro gotovo ne," je odgovoril drzno Francisco, "toda sedaj sem zopet v vaši oblasti in lahko se maščujete."
"Ne mislim tako, Francisco, in tudi ne bi bil nikdar dovolil, da te izpostavijo na suho, ako bi bil vedel za to. Celo sedaj, ko se je naš napad ponesrečil s tvojo pomočjo, ne čutim nobenega sovraštva do tebe, dasi te bom morebiti težavno varoval maščevanja drugih. Res, Francisco, zelo sem vesel, da te vidim živega, in bridko sem obžaloval tvojo izgubo."
Kajn mu je ponudil svojo roko.
Francisco pa je sklenil svoje roke ter molčal.
"Ali si tako nespravljiv?" je rekel kapitan. "Veš da govorim resnico."
"Verujem, da govorite resnico, kapitan Kajn, zakaj preponosni ste, da bi se legali; in kar se tiče mene, vam odpuščam vse; toda te roke ne morem prijeti, in tudi najini računi še niso poravnani."
"Kaj hočeš več ? Ali ne moreva biti zopet prijatelj a ? Ne zahtevam, da moraš ostati na ladji. Prost si in greš lahko, kamor se ti ljubi.
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
Pridi, Francisco, in podaj mi roko; pozabiva, kar je bilo V*
"Ta roka je okrvavljena s krvjo moje matere !" je vzkliknil Francisco. "Nikdar!"
"Ne tako, za Boga!" je vzkliknil Kajn. "Ne — ne, ni tako hudo! V jezi sem udaril tvojo mater, to priznavam; toda nisem ji namerjal storiti nič žalega. A zgodilo se je nepričakovano in umrla je. Nečem se legati — tako je bilo. In resnica je tudi, Francisco, da sem se bridko jokal za njo, zakaj ljubil sem jo kakor tebe. — Nagel, hud udarec je bil to", nadaljeval Kajn, govoreč sam pri sebi, ne da bi mislil na Franciscovo navzočnost. "To me je naredilo, kar sem, naredilo neobčutljivega za vse! — Francisco," je rekel Kajn ter dvignil glavo, "slab človek sem bil, toda nisem bil morski razbojnik, ko je živela tvoja mati. Neka kletev leži na meni. Z onim, kar sem najbolj ljubil, sem ravnal najslabše. Ljubil sem tvojo mater kakor nič drugega na svetu, in vendar je mnogo pretrpela od mene in naposled sem celo provzročil njeno smrt. In poleg tvoje matere, katere spomin častim in ljubim ter se tresem, kadar mislim nanjo — vsako noč se mi prikaže — sem ljubil tebe, Francisco, zakaj ti si angel, kakršen je bila tudi ona. In vendar sem tudi s teboj ravnal slabo. Upiral si se mi in prav si ravnal. Ako ne bi bil ravnal prav, bi mi bilo vseeno, toda ravnal si vedno prav, in to je bilo, kar me je jezilo. Tvoje prošnje podnevi— tvoje matere ponoči —"
Franciscovo srce se je omehčalo. Ako ni bilo kesanje, je bilo vsaj pomilovanje, ki je govorilo iz Kajna. "Res pomilujem vas", je rekel.
"Še več moraš storiti, Francisco; postati moraš moj prijatelj", je dejal Kajn in mu je zopet ponudil roko.
"Ne morem prijeti te roke, ki je tako omadeževana s krvjo", je odgovoril Francisco.
"Da, da, tako bi bila rekla tudi tvoja mati. Toda čuj me, Francisco," je rekel Kajn in začel govoriti čisto tiho, da bi ga kdo slučai-no ne slišal, "sit sem tega življenja — morebiti mi je celo žal, kar sem storil; zapustiti hočem tako življenje — mnogo bogastva imam skritega na krajih, za katere ne ve nihče. Povej mi, Francisco, ali hočeva oba-dva skupaj zapustiti to ladjo in živeti skupaj srečno in pošteno? Vse boš delil z menoj, Francisco. Povej, ali si zadovoljen s tem?"
"Da, veseli me slišati, da se hočete odpovedati temu protipostavnemu življenju, kapitan Kajn, toda vašega bogastva ne morem deliti z vami, zakaj na kakšen način je bilo pridobljeno ?"
"Nemogoče ga je vrniti, Francisco, toda dobro ga hočem obrniti. V resnici hočem, Francisco. Obžalovati hočem", in zopet mu je ponudil roko.
Francisco se je obotavljal.
"Kakor gotovo mi Bog pomagaj, obžalujem. Obžalujem, Francisco!" je vzkliknil razbojniški kapitan.
"Kot kristjan vam odpuščam vse", je odgovoril Francisco in je prijel še vedno iztegnjeno roko. "In tudi Bog naj vam odpusti !"
"Amen!" je odgovoril razbojnik svečano in si zastrl obraz z rokami.
In tako je stal več minut, Francisco pa ga je opazoval. Naposled je zopet odkril obraz in na veliko čudenje Franciscovo se mu je na licu lesketala solza. Njegove oči so bile rosne.
»25
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
IZVRŠUJEMO
Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam!
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam zs. tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleške in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
AMERIKANSKI SLOUENEC
1849 West 22nd Street, chicago, ill.

Dodatne opazke.
(Dalje.)
Point citata je malo drugačen. G. Molek poskoči, kakor bi ga bilo nekaj pičilo. Seve, seve, če kdo citata ne ume, in zato ni čuda, da zagrmi: "To-59086—Na »veto noč, 1. in 2. del........................................$1.25 raj to, kar je zapisal Plinij.
n v«v	i v v
Božične plosce.
To je najnovejša božična plošča, ki je ravnokar prispela v razprodajo. Izdelali so jo znani pevci Adrije.
68924—Romanje k Materi božji, 1. in
kar je zapisal Lukrecij in kar so sanjali samo drugi pagan-ski pisci, naj bi bilo vsebinsko j analogično z znanostjo 20. o (jel	$1.25! Poletja. I like Rev. Trunk's
Po svoji nabožni vsebini je ta plošča zelo primerna za božični čas.
21216—Ave Maria,
The Rosary, orgle solo ..............................................75c
78913—Ave Maria,
O salutaris, — Tantum ergo,
tenor z orglami........75c
80158—Tiha noč,
O preblažena, vijolina z
orkestrom ........................75c
80269—Christmas Night,
Christmas Bells, orkester .........................................75c
81757—Merry Christmas,
Lonely Flowers, orkester ..........................................75c
DRUGE NOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE, KATERE POSEBNO
PRIPOROČAMO.
68923	Ženitovanje, 1. in 2. del. Slika s petjem in orkestrom........................$1.25
68924	Romanje, 1. in 2. del. Nabož. slika s petjem in orglami.................... 1.25
78406	Vojaški nabor, polka — Poročni valček, harmonika....................... .75
79483	Nagajivka, mazurka — Coklarji. šamarijanka, orkester.....................75
79484	Vesela Gorenjka, polka — Korajža velja, polka, orkester.................75
80183	Oj, ta zakonski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s petjem .75
80184	Radi kotla v keho — Raubar na gauge, smešna slika s petjem.........75
80331	Jolietska slovenska polka — Zgubljena pesem, polka, orkester.....75
80332	Amerikanec v stari domovini, slika s harmoniko in petjem.............75
80333	V krčmi, 1. in 2. del. Slika s harmoniko in petjem.......................... .75
80334	France, polka — Gozdni zvok, trumplan, orkester.......................... .75
80481	Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester.............................75
80482	Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom............................75
80526	Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom.............................................75
80527	Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.....75
81250	Mlatiči — Še ena, poje kvartet Adrije .................................................75
81413	Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adriie .75
i 81414	Domače veselje, veseli prizor s pet.—Vesela polka, har. in kitare .75
81454	Ob trgatvi, 1. in 2. del. Prizor s pet. in godbo.....................................75
81455	Holzhacker koračnica, — Kranjska koračnica, trin, citre................75
81204	Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko...................75
81519	Kranjski spomini, lendler. — Emilka, polka	.......................... 75c
81520	Na pustni torek Vojaški nabor, veseia slika s harmoniko............75c
Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in si prihranite te stroške.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
nerve." If you like or do not like my nerve, it makes no difference. Ko bi bil Molek citat razumel, in bi bil to. za kar je šlo, in kar je Plinij zapisal, primerjal s to "znanostjo 20. stoletja", bi bil lahko našel, da je pagansko nazira-nje do pičice podobno nazira-nju "znanosti" 20. stoletja v tem pogledu, ali da govorim v. Molekovimi besedami, da so naziranja v tem "vsebinske analogična". Žival tam, žival tu. that's the point.
Ker tiči v g. Moleku nekaj poeta, ni čudo, da se sentimentalno vtopi v pagansko "naturalistično verstvo", in vidi tam krasen sijaj, in vidi grozno temo "krščanske perverzije". Umevno. Moderni pagan se di-vi staremu paganu. ker sta si brata "vsebinsko in idejno a-nalogična." Evo ga. dokaza.
Tudi pesnik Friderik Schiller je spesnil krasen umotvor "Die Gotter Griechenlands", ki kaže ves sijaj naturalističnega naziranja. Ampak stvar je pa le za kakega pesnika, zgodovina paganskega življenja pa pokazuje malo drutrač-»lo sliko. Realnost jt* trda.
ptič je moral ta Aristotel biti. In tam je našel, kar je pač hotel, da je baje Aristotel veljal enkrat za "hudičevega hlapca", potem zopet za "predhodnika krščanstva", ne morda v presojanju raznih pisateljev, ki morajo biti zdaj tega, zdaj drugega mnenja o pomenu kake osebnosti, temveč kar v nekem okviru cerkvene dogme, kajti g. Molek, ki prav dobro ve,kaj vse spada v pojm cerkvene nezmotljivosti, pristavlja na koncu, da flikne cerkev: 'Nekdo se je grdo motil: prvi cerkveni očetje ali renesančni očetje. Toda ena ali več zmot gori ali doli, samo da je cerkev nezmotljiva." Lahko pristavim: Ena trditev gori ali doli, samo da se nekdo more čez cerkev — lagati.
Sledi se nekaj "dokazov", da Aristotel ni bil nobena 'glava", in so tudi druge "glave", one visoke glave izpred krist-janskih časov prazen bugaboo. Moderni, in edinole moderni, ti so kerlci, kakršen je med drugimi tudi g. Molek sam, vsaj mislil bo tako, ampak najmodernejši izmed modernih, Clarence D arrow, ki piše o duši, da je basen za stare babe, govori o duši kot o — substanci. Take pojme imajc moderni!! To ni kak bugaboo, temveč pravcati tobobabho-boo, prava moderna — luka-matijarija.
Dobro meso - Dobra postrežba
se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost!
MATH KREMESEC
SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd St.	Phone: Canal 6319.	Chicago, 111.
Primeren božični dar
za vase sorodnike, prijatelje in znance je, če jim naročite za eno leto ali pa pol leta list
Amerikanski Slovenec
ki stane za Združene države za celo leto $5.00 in za pol leta $2.50--Za mesto Chicago, Kanado in Evropo pa $6.00 na leto in za pol leta $3.00.
ima pri-
List "AMERIKANSKI SLOVENEC" pravi jene za bodoče leto zanimive originalne romane in povesti, ki jih bo prinašal svojim či-tateljem. Prinaša največ novic iz slovenskih naselbin, iz vseh delov sveta in stare domovine. Prinaša zanimive poučne razprave in članke.
Naročite svojim sorodnikom in prijateljem list "AMERIKANSKI SLOVENEC".
Spomnite se svojih domačih v starem kraju in naročite jim list "AMERIKANSKI SLOVENEC", zakar Vam bodo nadvse hvaležni.
Naj bo vaš letošnji božični dar list "AMERIKANSKI SLOVENEC", katerega naročite svojim sorodnikom ali prijateljem ▼ Ameriki, ali pa v starem kraju!
Od ene točke, za katero je ;io. pa preskoči Molek kar na široko polje, ko zapiše: "Kljub temu niso rimski in grški misleci z vsemi svojimi idealnimi in lepo zaokroženimi filozofskimi sistemi niti popraskali zunanje skorje moderne vede." Glede filozofskih sistemov zanikam, kei "moderna veda" ni spravila bogve kaj na dan, kar bi ne bilo znano že tedaj.Glede drugih "ved", n. pr, biologije, a-natomije, astronomije, kemije . . . je evolucija, razvitek na mestu, in morda po nekih Idecenijah se bo lahko pisalo, | da sedanja "moderna veda" e-nako niti ni popraskala zunanje skorje. Skakanje ni na mestu, ko gre za gotovo točko. * * *
Na vrsto pride "dober poper i za — Trunka samega." Poper je sitna roba, in hud bi bil kak poper, ako bi n. pr. g. Molek Trunka popopral, ampak kak šen poper mora šele biti., če se popopra Trunk— sam. Poglejmo. kako se Trunk samega popra, in kako ga popra še g. Molek: "Pagansko močvirje v Rimu", popra g. Molek, "je malikovalo modernim nazorom, ampak še pred tem močvirjem — toraj še bolj davno pred Kristom — so pa bile "glave", pred katerimi se naj danes vsi skrijemo, ki se ne strinjamo z dogmatiki krščanskega Rima." Jaz bi toraj — popral z "glavami", a obenem bi se pa popopral z — močvirjem. Treba pa je samole malo pihniti in — poper izgine. Močvirje je bilo v paganstvu, gotovo, in isto močvirje je tudi v modernm paganstvu, enako gotovo, a kljub močvirja so bile pa tudi "glave" že pred Kristom, da se v gotovih panogah človeške vede moderni z njimi ne morejo meriti.
Jaz nisem nobene "glave" imenoval, a g. Molek je moral zasanjati, da sem mislil na A-ristotela. Lahko • razodenem, da sem vsaj tudi. Hitro je g. Molek zletel k svojemu avtorju, da mu odkrije, kakšen
Končno se k vsi sreči začne skahi majati in prikažejo se — grobovi. "Fundament, na katerem skala stoji, se giblje in gre." Smrt se bliža, grobovi se odpirajo, mors tua, vita mea, mi. moderni, vstajamo, vi, krščanski, vi morate vgrizniti v . itravo. Maio trdo sicer gre, ni* morda pri vstajenju modernih, tam gre bliskoma, pač pa zelo "težko umirajo" oni, ki so zapisani gotovi smrti, trde bučt imajo, kakor angleški torij i zvani "diehards", ampak gre. gre pa. prav po smrtnici za angleške torije, ki pravi: You're dying hard,dying hard. But you're dying . . .
Naš France PreŠern je pel tako otožno:
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancev je zasula že lopata.
Odprta noč in dan so groba vrata,
Al dneva ne pove nobena prat'ka. Vsaj za dan smrti krščanstva je ta pratika g. Molek v Chicagu. Ampak vremenski preroki prerokujejo po nemški:
Kriiht der Hahn auf dem Mist, Aendert sich das Wetter, Oder bleibt, \vie es ist . . .
In med take vremenske preroke, katerim verujejo le kake stare babe, spadajo tudi vsi preroki,ki prerokujejo krščanstvu — smrt.
Umrjejo lahko ljudje, nikoli ne — ideja.
Niso groba žitja meje. pač pa vir krasnejšega, iz grobov se tmin prismeje, žitja vir jasnejšega.
(Dalje prih.) -o-
Cerkvena tatica aretirana.
V petek, 23. nov. dopoldan, se je vtihotapila v župno cerkev v Črni pri Prevaljah neka Terezija Hribar, baje doma iz Trojan, in iz zakristije pokradla dve albi in štiri hunerale v vrednosti 920 Din. Predrzna tatica je ukradene stvari skušala v vasi prodati, a je bila med tem že tudi aretirana, zato cerkev ne trpi škode, ker so se ukradeni predmeti dobili nazaj.
-o-
Širite amer. slovencai