153. številka.
Ljubljana, v petek 7. julija.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan »ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta a gld. HO kr., za jeden mesec 1 i;ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za čotrt
leta — Za tuje dežele toliko vef, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali vec^knit tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednifitvo in upravuistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „ Gledališka stolba". D pravnižtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani 7. julija.
—.r.— Iz Heba se poroča, da je vlada premestila dva visoka uradnika, ki sta se bila udeležila banketa, na katerem se je slavil poslanec hebske kupčijske komore, vitez Plener. Le-ta gospod poslanec je tisti dan valil na vlado grofa Taaffeja naj-hujše napade in zvečer napravili so mu zaradi tega meš&arije v Hebu slovesno pojedino, pri katerej se je po znanej navadi prav močno zabavljalo na mi-nisterstvo in zdanjo vladno zistemo. Pri tej pojedini bila sta navzočna tudi prva uradnika v Hebu in jeden teh dignitarjev spozabil se je tako zelo, da je dvignil kupo ter napil hebskega mesta prebivalstvu, z željo, da bi harmonija, ki je isti večer vezala to prebivalstvo s c. kr. uradništvom, večna ostala. Pomen te napitnice nikakor nij mogel tajen ostati, in grof Taaffe je takoj opazil, kam je hotel visoki gospod uradnik mahniti s svojo napitnieo. Javno mnenje je torej odločno zahtevalo, da se kaj stori nasproti takej birokratičnej ošabnosti. Ker konečno mora ponehati vsaka disciplina, če bode vsakemu uradničku dovoljeno, šale vganjati z zdanjim mini-sterstvom ter mu na pravi jati v oficijalnej obleki fakcijozno opozicijo. Ministerstvo je tudi takoj izpre-videlo, da mora svojej avtoriteti na korist poslati oster odgovor v Heb — in čez noč je spustilo Da-moklejev meč nad renitentna uradnika ter ju v kazen premestilo v Prago, kjer se bode uže za to Bkrbelo, da jima ne bode izraslo preveč nemško-liberalnega perja!
Vlada odkrila je pri tej priložnosti nekoliko tistega poguma, iz katerega pognal je zadnji Pra-žakov ukaz, ki je nemškim liberalcem bodeč trn v peti. Za tega delj zakričalo je vse levičarsko časo • pistvo tudi proti korekciji nemških uradnikov v Hebu ter pri tem nnglašalo znane fraze o liberalstvu, svo-
LISTEK.
Josip Mašek.
Prijatelju v spomin.
Ako prideš s človekom v dotiko, v katerem biva nenavaden duh, obdarovan z nenavadnimi močmi, ne spoznaš takoj v njegovem vsakdanjem obnašanji kaj posebnega. K večjemu zapaziš tam pa tam kaj čudnega, česar bi ti sam ne storil. Ali ko smo živeli s takim človekom dalje skupaj, ako se nam je odprla njegova duša, kmalu čutimo neko moč, ki nas sili opazovati ga, ki nas priklepa k sebi, da sami ne vemo kako in zakaj. In ako je tak Človek zopet zapustil te, ako ga celo nij več mej živimi, — ti občutiš Še dolgo, dolgo ono moč njegovega duha, ali občutiš tudi, da je nastala v tvojej lastnej duši neka praznota, ki se ne da izpolniti. Da! posebno takrat se zavedamo, kaj nam je bil. Dokler je živ, morebiti si še malo nejevoljen, da te njegov dub nadvladuje, toda, kadar je mrtev, takrat se ne more srce ustavljati, da bi mu ne vsulo polnega priznanja, hvale in slave na grob.
Tako se je tudi meni godilo in se mi godi de
bodi, prostej volji itd Odgovor n. te t'rade nij pre-težak ; ali zadostuje uže, če se obrnemo v preteklost nazaj, v tiste čase ko so ustavoverni ministri davili uradnike, in to samo za tega delj, ker so se pre-drznili nekateri državni služabniki misliti slovansko. Ali pod grof Taaffejevo vlado ne zahteva se od nikogar, da bi zaradi državne svoje službe zatajeval nemško svoje mišljenje; po vsej pravici pa se zahteva toliko taktnosti od uradnikov, da pri jasnem dnevi ne napravljajo zdaujej vladi židovsko-libetal-ske opozicije! Bilo je pri hebskem slučaji vedenje vlade modro ter bode povsod rodilo najboljše vspehe. V prvej vrsti pa se bodo pokazali ti vspehi tudi po Slovenskem, kjer je imel grof Taaffe poprej mej uradništvom mnogo nasprotnikov. Ko je to ministerstvo pričelo svoje delovanje, bilo je mej našim uradništvom prav zelo vkoreuinjeno mnenje, da bode živelo samo nekaj mesecev in da bode potem hipoma poginilo, kakor pogine tista muha, ki jej je odd( lila usoda samo jeden dan življenja. Tiste dni bila je volitev v Ljubljani za državno zbornico. Kandidirala sta Dragotin Desehmann in vitez Schneid. Nekega dne prilezel je boječ uradniček k visokemu svojemu načelniku ter mu potožil svojo stisko, da ne ve, koga bi volil, ker ne ve, ali je Desehmann ali Schneid vladni kandidat. In visoki načelnik je odgovoril: „Desch mann igt Regierung s kau d id a t ; d f e jetzige Regierung ist nur ein kurzer Schwindel." Ta izrek nam jasno osvetljuje nase razmere. tu bi-roktvtično mišljenje o grofa Taaffeja pričetem vladanji! Tudi se je pripetilo, da je ravno isti visoki načelnik pri drugej volitvi dal svoj glas fakvijoznim oponentom, kar mu je bilo dano ua prosto voljo. Ali s tem nij bil nasičen: Visoki gospod postavil se je pred volilno komisijo, dvignil volilni svoj listič s fakcijoznimi kandidati (ki so potem deloma propali) ter dejal ponosno:   „Nicht nur eigenhändig
zdaj. Kako bi bilo mogoče, da bi se ne vzbujal živo v meni spomin na Te, mili prijatelj, ko po tisočih časopisov*) odmeva spomin strašnega onega požara, kateremu si tudi Ti, prijatelj, daroval svoje mlado življenje! V takih urah, ko se mi je zaupno odpirala Tvoja duša, sem lehko zapazil, da je uže zgodaj prevzela Tvojega duha neka misel, — misel postati neumrjočim. Še slišim Tvoje besede, katere si včasih, bodi si tudi le v šali izrekel: „Tako bo-dete govorili, ko mene več ne bo in dejali: to je Mašek rekel!" — Zdi se mi, kakor da bi me Tvoj duh klical, klical izmej strašnega plamena, katero je končalo Tebi drago življenje: otmi me, otmi me! — Življenja oteti — Ti več ne morem in tega me Tvoj duh tudi ne prosi, ali tega me prosi Tvoj duh in Tvoj spomin: naj Te otmem popolnej pozabljivosti.
Svet sicer nij videl slavnih del mladeničevih, katerega sem se namenil v malih potezah naslikati: in 7m to bi se marsikomu utegnilo čudno zdeti, da hočem o njem pisati. Ali naj mi nihče ne zameri, ker Bpolniti hočem le dolžnost zvestega prijatelja; njegovih del sicer naštevati ne morem; za taka bilo
*) Spisek ta je bil spi so v u it, ko seje vršila na
Dunaji pravda zaradi pobara v K <i.
gesehrieben, sondern a u c h eigenhitndig untersehrieben!" S to demonstracijo hotel je ošabni ta uradnik pokazati, da se ne boji vlade, in tla jej oponira z vso svojo dušo! Tako ravnanje na-pravljati je moralo najslabše uhse, ker toliko je gotovo, da so uradniki v prvej vrsti poklicani, da pomirujejo javno mnenje in da nijmajo nikakor poklica, z demonstracijami kaliti javni mir. Radi pa obstanemo, da so taki oponenti mej Dllim uradništvom zelo redke prikazni, in da je pri nas skoraj nemogoče, da bi se dobila dva uradnika, ki bi se pre-drznila tako obnašati, kot sta se obnašala onadva v nemškem Hebu. Vera in zaupanje navdaje vse naše uradništvo, in vlada grofa Taaffeja uživa mej njimi tisto avtoriteto, kot vsaka druga poprejšnja vlada. Ta vera, tO zaupanje in ta avtoriteta pa se bode utrdila še veliko bolj, zdaj, ko slučaj iz Heba jasno pričuje, da ima vlada energično roko in da je nikakor nij volia dopuščati, da bi se uradniki šalili iz nje.
Poročilo
o LVI. odborovej seji ,,Matice Slovenske44
dne 5. julija 1882.
1. Predseduje dozdanji podpredsednik g. župan Peter Grasselli in navzočnih je iazen njega še 17 odbornikov, in sicer gg.: dr. Jarec, Klun, Kržič, Leveč, Mam, Pleteršnik, dr. Poklukar, Praprotnik, Robič, Senekovič, Svetec, Suklje, Tomšič, Vavru, Vilhar, Vodušek, Wiesthal;u\
2. Predsednik pozdravi na novo v odbor izvoljene gospode, naznani, da se je g. dr. Zupanec odpovedal odboniištvu, da je odbornik g, dekan Gra-brijan umrl in da dozdanja odbornika gg. V. Krisper in M. Močnik na njiju željo nijsta bila nič več izvoljena v odbor.
Odbor ukrene g. notarju  dra. Zupanca,  ki je
je njeaovo življenje prekratko. Zato pa tudi ne bom opisoval prijatelja svojega kot imenitno osob-nost, ampak kot značaj, osobnost, ki zamore sama uu sebi marsikoga zanimati. Ko gledaš to sliko, nij ti treba ravno misliti, da je slika ta — slika Josipa Mašeka, ampak da je slika nenavadnega človeka, in kot taka je res vredna, da si jo ogledaš.
Začel sem sicer poznavati tega svojega prijatelja še le, ko je dosel v 5, gimnazijalni razred v Ljubljano. Njegova mladost mi tedaj nij tako znana, kakor oni čas, ki ga je preživel na višjej gimnaziji. Ali kakor vsak človek plemenitega srca, povedal je tudi Mašek rad kako črtico o svojej prvej mladosti. Zato so mi tudi njegova otroška leta dovolj znana. Spomini teh let so mu bili najmilejši in v svojej živej domišljiji postal je v takih treuutkih pravi otrok. Smem pač reči, da je bila lepa njegova prva mladost. Rodil se je 4. svečana 1859 v mestu Radovljici. Kot mali deček se je odlikoval po svojej zgodnjej bistroumnosti in nenavadnej živosti. Povsod ga je bilo dovolj, vsa Radovljica bila je njegovo igrališče. Mej otroškimi igrami zbiral si je najraje bolj drznih in skušel v njih prekositi svoje tovariše. Dvojno veselje pa je posebno imel: jedno v cerkvi. V cerkvi ga je vse zanimalo; tukaj je dobival nje-
dozdaj uže toliko let vspešno delal v gospodarskem odseku, prositi, da Še dalje ostane Matici odbornik, a gg. Krisperju in Močniku izreči pismeno zahvalo za njiju dozdanji trud v korist Matice Slovenske.
3. Predsednik prečita pismo g. vst učiliščnega profesorja Kvičale, s katerim se toplo zahvaljuje, da ga je občni zbor izvolil za častnega družabnika „Matice Slovenske* ter poudarja, da bode po svojih močeh vselei, kadar mu bode dana prilika, verno zagovarjal interese bratovskega naroda slovenskega.
Odbor ukrene, gospodu prof. Kvičali poslati krasno izdelano diplomo o njegovem častnem dru-žabništvu.
4. Predsednik naznanja, da je slikar g. F r a n ke v Kranji po naročilu naslikal portret Matičinega predsednika, pokojnega vit. dr. J. Blciweis-Trste-niškega.
Odbor ukrene, da se krasno izdelanej podobi oskrbi primeren okvir in da se slika obesi v Mati činej sobi poleg Tomanove in Costine.
5. Zapisnika o LV. odborovej seji in o po slednjem   občnem  zboru  se ne  prečitats, ampak ukrene se, da se v potrjenje društvenih zapisnikov v obče še denes izvolita dva stalna verifikatorja.
6. Na to se po kratkem razgovoru zvrši volitev društvenih funkcijonarjev.
Izvolijo se (vsi per acclnmmationem): za predsednika g. župan Peter Grasselli; za I. podpredsednika g. prof. Maru; za II. podpredsednika g. prof. Lovec; za blagajnika g. Ivan Vilhar; za pregledov»*lca  društvemh računov gosp. L. Robič;
za ključarja g. ravnatelj A. P r a p r o t n i k , in g. prof. Wiesthaler;
za verifikatorja g. katehet A nt. Kržič in g. prof. And. S e n e k o v i č.
7. V književni odsek sena to izvolijo gg. odborniki:  Erjavec,   Gregorčič,  Hubad,  dr. Jeglič, Klun,  Kržič, Leveč,  Maru,  Pleteršnik, Praprotnik Senekovič, Stegnar, Šuklje, Tomšič, Urbas, Vavrfi, Vodusek, Wiestluver, Zupančič.
A v gospodarski odsek: Grasselli, dr. Ja-rec, Klun, dr. Poklukar, Robič, Tomšič, Villhar, dr. Zupanec.
Književni odsek se takoj ustanovi ter si gosp. prof. Mama izvoli za prvomestnika, kateri prvo sejo odsekovo skliče na soboto, 8. dan julija ob 5. uri popoludne.
8. V odsek za pregledovanje in prelresovanje sklepov, katere je zadnji občni zbor naložil društvenemu odboru, izvolijo se g«. Klun, Praprotnik, Ple-teršnik, Svetec, Šuklje. Ta odsek mora poročati posebno o izpremembi društvenih pravil, o izdanji narodnega blaga itd.
9. Predsednik poroča, da je g. prof. Janko Pajk
gov duh največ hrane, in cerkvena opravila so mu bila najljubša. Kakor hitro je smel, začel je streči pri altarji in bil kmalu prvi ministrant". — Kolikokrat je pozneje govoril o tej srečnej dobi, ko je mogel, Bkot nedolžen angeljček riti pred altarjem!" — Zato pa sta mu tudi g. župnik in mežnar marsikaj dovolila, kar drugim nij bilo dovoljeno. Stopiti v farovž, hodit- k gospodu, to je smel on, kadar je hotel, itd. Najbolj pa ga je veselilo to, da je smel zvomti. Prav zgodaj uže je čutil uo glasbe veliko veselja in tudi zato mu je bila cerkev priljubljen kraj. Ves pa je bil iz sebe, kadar so prišli godci v Radovljico. Tudi je bil neločljiv spremljevalec takih, ki so z orgijami, z vrtalom hodili od hiše do hiše. Tako se je budilo vedno bolj veselje do glasbe. Zamogel je tudi to veselje uživati pri harmoniki, katero je imel oče njegov in katero je oče sam znal ubirati. Ali tudi na klavirji se je vadil uže kot majhen otrok; menim pa, da le bolj igraje, nego v resnem redu. —
Ko je začel v sedmem letu hoditi v šolo, je hitro pokazal veliko nadarjenost. Odlikoval se je pred drugimi v šolij in kadar je bilo treba pri ka-kej slovesnost srčnega dečka dobiti, precej so izbrali Mašeka.   Zraven tega namreč, da je bil bister, bil
v Brnu Matici poslal dve razpravi: „France Preširen v ljubezni", in „France Preširen kot filozof. — Prof. dr. Jos. Pajek v Mariboru obljubuje, da do konca julija dovrši svoj spis o običajih štajerskih Slovencev. — Prof. Senekovič izroči odboru dr. Kri-žanov spis „Fizikalično-godbeno zvukoslovjeu ter pravi, da bode o njem poročal ustno v književnem odseku. — Prof. Leveč odda odboru svoj spisani referat o prof. Macunovem spi mi: „ Književna zgodovina štajerskih Slovencev". — I)r. Svetina pošilja odboru svojo razsodbo o nLogiki" prof. dn». Križana. — Vsi tukaj omenjeni spisi in poročila o njih kakor tudi Remcev prevod „Lovčevih zapiskov" izroče se književnemu odseku v pregled in konečno razsodbo.
10. G. L. Robič poroča v imenu gospodarskega odseka, da Kbke na Dunaji zahteva za 1. 1880. in 1881. 40 gld. skladnim*, ker hrani plošče slovenskega atlanta. Izreče se želja, da bi se te plošče prodale. Prof. Marn predlaga, da naj se naprosi g. Cigale poizvedeti, kako je s to stvarjo. To se sprejme. — Odbornik Tomšič vpraSa, kaj je s tistimi klišeji, katere je pred nekaj leti Matica posodila družbi sv. Mohorja za Erjavčevo knjigo „ Domače in tuje živali.u   Naloži se gospodarskemu odseku tudi
0 tej stvari poizvedeti, kako je.
11. Prof. Šuklje predlaga: Ker je dozdanje Iterarno delovanje Matičino prepuščeno bilo preveč slučajnostim, izdela naj se natančen črtež o bodočem delovanji nje ne ni. Odloči naj se, katere knjige naj Matica izda v bodoče in naj si tem knjigam poiSče spretnih pisateljev.
Odbor ukrene osnovo črteža prepustiti književnemu odseku, kateri naj o njem poroča odboru v pri hod njej seji.
12. Prof. Marn predlaga, da nuj se uradni zapisniki o odborovih sejah redno priobčujojo v „No-vicah" in »ko bi „ Novice" tega ne hotele, v „Slo-venskem Narodu". Taka poročila so važna za vsakega književnega zgodovinarja; zatorej naj se priobčijo tudi še vsa dozdaj zaostala poročila.
Odbor to odobri.
13. Prof. Pleteršnik prosi, da bi Matica izročila uredništvu ».slovenskega slovarja" spise, katere hrani iz Cafove ostaline. — Dir. Praprotnik omenja, da veliko teh spisov je vzel na posodo gospod Božidar Raič.
Odbor ukrene izpolniti željo prof. Pieteršnikovo ter pisati gospodu Bužularu Raiču, da vrne izposojene spise.
14. G. Poznik Radivo/, ki je izmej letnikov prestopil mej ustanovni ke Matičine, prosi, da bi se mu poslale uže poprej na svetlo dane knjige.
Odbor ukrene, da se ne samo temu družabniku, ampak sploh vsakem u, kdor iz letnika postane Matici ustauovnik, poje tudi kaj srčen deček, katerega nij nič spravilo v stran. Po svojej živosti, ki je bila neusahljiva, je bil posebno sposoben za deklamacije in mimična pri kazanj a.
Z lepim upanjem so ga smeli poslati starši v 4. razred ljudskih šol v Krauj, kjer je leto pozneje stopil v latinske šole. Spričevala pričajo, da se je vedno odlikoval na prvem mestu. Veselje je imel za vse predmete in tudi v vseh jednako napredoval. Najraje pa se je učil na pamet pesnic, katere je mlčno deklamoval. Imel je posebno hiter spomin, s katerim si je pridobival, česar se je lotil, kakor bi b:l vlival vase. Usoda pa je hotela, da se oče nij mogel veseliti svojega nadarjenega sina, ker mu je umrl v tem času. — V Kranji se je začel pravilno učiti glasbe in sicer klavirja. Kazal je kmalu veliko nadarjenost. Ne morem sicer reči, da je bil rojen umetnik, ali imel je gibčnega duha, ki je iehko povsod pridobil si katero si bodi spretnost, tako tudi v niuziki. Po dokončanem 4. gininazijalneiii raz-! redu igral je tudi bolj težavue komade Luko in urno.
Kako se je razvijal njegov duh v tej dobi? K.s, razvijal se je iu sicer hitro in kolikor za-
1 morem sklepati iz njegovega pozuejega življenja — tuli pravilno. Ali, nij manjkalo piilik, ki so ga od-
šljejo vse knjige, kolikor jih  ima Matica iz prejšnjih časov na razpolaganje.
Uredništvo „Kresovo" prosi, da bi se mu poslal brezplačno 1 iztis Lavtarjeve „ Geometrije".
Odbor ukrene, uredništvom vseh slovenskih novin društvene knjige pošiljati brezplačno, da morejo o njih pisati ter jih občinstvu priporočati.
Tudi knjižnici graškega „Triglava- se na njeno prošnjo pošlje 1 iztis Vodnikovih pesnij brezplačno.
G. Jožefu Zupanu, kaplanu v Tomaji, odpiše se, da je odbor hvaležno vzel na znanje, da je v svojem okraji prevzel poverjeniätvo «a »Matico Slovensko".
Seja je trajala od Vj6. do Va8. ure zvečer.
Politični razgled.
Notranji* dežele.
V L j ub 1 j a n i 7. julija. Včerajšnja „Wiener Ztg." objavlja imenovanje dra. Karla Habletlii«*lta za senatnega predsednika v najvišjem sodišči. Dr. Karel Habietinek bil je justični minister v Hohenwarto-vem kabinetu, ali ko je bil odslovljen ta, moral se je umakniti iz državnne službe tudi Habietinek, kajti Auersperg-Lasseijevo ministerstvo nij moglo rabiti tako odličnega Čeha in zanesljivega federa-lista. Slovanom prijazna vlada Taaffejeva pa je Ha-bietineka odlikovala zapored, podelivši mu čast člana gosposke zbornice, tajnega sovetnika in podpredsednika državnemu sodišču. Zdaj imenovan je Habietinek senatnim predsednikom v najvišjem sodišči. Imenovanje to vzbudilo je v Čehih neizmerno veselje, potrdilo pa tudi z nova prijateljstvo mej kabinetom Taaflejevirn iu češkim narodom.
Poroča se o nekakšnih prepirih, ki da so nastali mej rusioskimi škofi v («¿»lici.fi in namestnikom grofom Potockijem. Namestnik pritožil se je zadnjič na Dunaji, da grško-katoliški nadškof S e rubra tov ič na videz le dela v smislu vlade, skrivši pa s svojim konzistorj jem vred pospešuje v rusin-skem duhovenstvu agitacijo proti Rimu ter da tudi neče preklicati svoje okrožnice, pobijajoče papeževo pismo o reformah bazilijanskega reda. Grof Taaffe odgovoril je na to pritožbo, da je bojazen zastran razširjevanja agitacije opravičena, ter celo omenjal, da bi se po tem takem moral odstaviti metropolit. Ali nuncij Vami teli i je ugovarjal, da bi se to dalo težko izvesti, zatorej je obljubil apostolsko kurijo poprositi, naj se odpošlje v Galicijo poseben legat, da, preišče to zadevo. Za legata poverili so škofa iz Albanije, P. Malčinskega, njega dni generalni vikar za bolgarske dežele; te dni pride v Lvov. Kakor „Dziennik" poroča, podal se bode Sembratovič še ta teden v Rim ter bo papežu izročil spomenico v imenu rusinskega duhovenstva. Namestnik grof Potočki je pri onej priliki tožil tudi rusinskega škofa v Premišlu, Stunnickega, v čegar imenu se je razglašal pastirsk list, razkladajoč zatiranje Rusmov v Galiciji in latinizatorsko delovanje ia Rima sem.
Vnaiijc države.
Iz ■Vtrojjr»«la poroča „Voss. Ztg." o velikem strahu na carovem dvoru vsled z nova v palači najdenih razstrelil.   Tolstoj da je dobil mnogo
vračevale od ravne poti. Kdor ima pred očmi svoje življenje in življenje svojih bližnjih prijateljev, mora priznati, da nadarjenost nij vselej — da! skoraj redkokrat — mladeniču v korist. Živ, bister, močan duh hrepeni le dalje in dalje: domišljija mu donaša vsakovrstnih mislij, ki so drugim čisto nepoznane in kadar se ga loti morebiti kaka strast, veliko preje uniči nadarjenega, duševno zmožnega mladeniča, kakor manj nadarjenega tovariša. Uzrok je Jehko najti. Velik duh je v vseh rečeh bolj velik, nezmeren, nenasitljiv v dobrem, kakor tudi v hudem. Zato bi morali odgojevalci posebno skrb imeti za zmožnejše gojence, kajti tem preti veliko več nevarnosti, kakor drugim.
Kako je bilo z MašekomV Jedna strast, ki se ga je lotila uže tačas, je biia, da je mnogo, mnogo čital. Kjer je mogel dobiti povesti, potopise, romane itd., izposodil si jih je. Kuj se je zgodilo? Izgubil je za vselej zdaj tisto ravnotežje na poti svojega življenja, ki zamore človeka varno dovesti do trd« nega namena. — Romani okužijo fantazijo ali jo vsaj preveč vnemajo, zmedejo zdrave nazore o življenji, vnemajo človeka za nepotrebne ali celo škodljive strani v človeškem življenji; trezni, naravni razum oslabi in izgubiva svojo  moč.  — Mašek je
pretečih pisem in je za tega delj poslal svojo družino preko mej; pred njegovo hišo in pa pred Po-bedonoševo da stoji mnogoštevilna straža, ker se je bati mhilistov.
Z Bolgarskega: Novo in i n i .s te rs t v o sestavljeno je tako-le: general Sobolev je mini-sterski predsednik in ima notranje posle, V" ul kovic vnanje in za zdai javnih zgradeb posle, generad Kaulbars vojno, Dimitrij G rekov justico, Na-Čevie finance in Te oh ar o v za nauke.
Glede Esrtpta stoje stvari, kakor ao stale. Vse čaka še na sultana. V včerajšnjej seji konfe renče storil se je baje določen sklep zastran sultanovega posredovanja v Egiptu. Anglija pa uže rožlja z orožjem in admiral Seymour je dal včeraj vedeti egiptovskej vladi, da bode koj začel bombardirati, kakor hitro ne nehajo utrjevati in oborože vati luke. Torej jedna puška v luki pred Aleksan-drijo izpremeniti zamore ves položaj, gotovo ne v dobro sultanovo, ki še vedno pričakuje čudeža iz ntbes.
V ponedeljek predlagal je Gladstone v an-«1« hK<-| spodnjej zbornici, naj se 0' Doneli i z k I j uči i z zbor ni ce za 14 dnij, ker je v sobot -nej seji vzkliknil: „To je sramota!" O' Doneli se je zagovarjal, a Gladstonov predlog je obveljal s 151 glasovi proti 30. To je bil epilog dveintrideset-urnej, „dolgej" seji.
Iz mestnega zbora ljubljanskega
4. ju'ija.
(Konec.)
Dr. Zamikov predlog se glasi: Slavni mestni zbor naj sklene:  Šolskemu odseku naj se izroči v pretres sklep:
Deželnemu šolskemu svetu naj bi se oddala prošnja s temi nasveti:
1. V vseh razredih deških in dekliških mestnih ljudskih šol naj bode odslej učni jezik za vse predmete slovenski jezik.
2. Nemški jezik naj bi se na podlagi slovenskega materinega jezika začenjal poučevati v III. razredu s slovenskim učnim jezikom.
3. Poučevanje v nemškem jeziku (poleg slo ■ venskega) naj bi se od III. razreda naprej po vseh razredih nadaljevalo in izvrševalo tako, da bi n. pr. dečki iz IV. razreda mogli prestopiti t I. razred kake srednje šole ali t meščansko ali v obrtno šolo s slovenskim učnim jezikom, kjer pa je nemški jezik obligaten predmet.
Dr. Zarnik pravi, da je njegov predlog ie „restitutio in integrum", kajti namerava le to, kar je bilo uže veljavno leta 1870, ko je namreč deželni šolski svet sklenil naznaniti po okrožnici, da je slovenski jezik učni jezik v vseh ljudskih šolah na Kranjskem, izimši šole v Kočevji in "Weissenfelsu. Nemški jezik smel se je učiti v ljudskih šolah še le potem, ko so učenci v materinem jeziku dobro izurjeni bili v branji in pisavi. Po tej okrožnici ravnalo se je v vsej deželi in tudi v ljubljanskem mestu. Pozneje je pa nadzornik ljubljanskih ljudskih šol izumil, da se učenci v ljudskih šolah nemščine
sicer vedco ohranil prav trezeu razum; njegova sodba o življenji, o dogodljajih, o spisih nij bila nikoli prenapeta, alt nep rd%. bi dna. Toda izgubil je resuobo ali tisto moč, ki jedino prav obrača zmožnosti in darove. — Na vse straoi hotel je obogatiti svojega duha; ali manjkalo mu je prave zmernosti iu tudi vztrajnosti. V obeh potrebah bi mu bil pomagal doDer vodnik, ko bi mu ga b la, dala pre vidnost; ali žalibog, da ga nij imel. Ker je mnogo bral, postal je zgodaj kratkoviden. Privadil se je precej laščine in se lotil tudi francoščine. Pravil mi je, da se je začel tudi turškega jezika učiti, kar jasno kaže, da se ga je polotila nezdrava želja, ska/ovati se v nenavadnih stvareh. Še nekaj drugega mu je popačilo obilo branje romanov — nje govo ljubezen do cerkvenih stvarij. Postal je prav hladen, otroško njegovo veselje je izginilo iu le ©stalo kot prijeten spomin. — Tako dela branje; v takej družbi izgine marsikomu veselje do prej priljubjenih predmetov, ako so tudi zelo imenitni.
Izvrstno dokončal je 4. gimn. razred,   bil veselje svojim učeni kom in zdaj je bilo  treba misliti dalje. Bil je vzprejet v Aloj*ijevišee v Ljubljani, resen za nekaj let skrni za vsakdanjost mej učenjem. ^Daiju urihodnjič.)
uče premalo  in  se zaradi tega obrnil  na mestni odbor, kateri je tudi leta 1877 sklenil prošnjo na deželni Šolski svet,  naj se poučuje v mestnih ljudskih šolah v nemškem jeziku  ne Še le v tretjem, nego uže v drugem razredu.  Tej prošnji je deželni šolski  svet se ve da zadostil in predpisala se je nemška slovnica Ileinrichova, jako praktično sloven-sko-nemško slovnico pa so morali učitelji popustiti. A pričel je pihati drug veter,  in ravno pod istim nadzornikom  je  konferenca   ljubljanskih učiteljev sklenila, da se uvede zopet prej  odstranjena slo vensko-nemška slovnica, kar je popolnem naravno, kajti tuji jezik  se more poučevati le na podlagi materinega jezika, to je za vse pametne ljudi jedino pravo  pedagogično načelo bilo in bode ostalo vekomaj.   Narobe je bilo le leta 1848 pod Metter-nichovo vlado, pod katero se je nemški jezik vbiče-val uže v tretjem razredu takratne normalke, v ka-terej je bil nemški jezik za vse predmete učni jezik. V ljudstvu slovenskem se je taisti čas udomačil pregovor, da je tretji razred, tako zvana „obereu, najtežji, kdor tistega srečno prebije,  temu nij skrbi priti tudi v „lemenat". In zakaj to? Ker se je prej poučevalo še nekoliko slovensko v drugem razredu normalke. a v takratnem tretjem razredu normalnih, zdaj četrtem razredu ljudskih Šol je bila pa na mah vsa slovenščina odrezana in jedino veljavna le nem ščina. Govornik pravi, da on in njegov sošolec, zda-nji profesor Erjavec, jeden prvih slovenskih in jugoslovanskih pisateljev, sta skusila te baze nenaravni pouk sama  na sebi.  Profesor Erjavec nij bil malo nadarjen učenpc, ali facit je bil,  da sta on in govornik koncem leta oba vje'a svoj „cvajer" in sta morala razred ponavljati samo iz tega uzroka, ker nijsta razumela nemški.   Dr. Zarnik zatrjuje, da se v vsem svojem življenji nij toliko učil, ali kakor se pravi „büflal", kot takrat, ko je bil v tretjem razredu, a vse brez vspeba.   Ob štirih zjutraj spravili so ga star Ši  na noge in do 7. ure vbijal si je v glavo nemške stavke, a vse zastonj, ko je prišel v šolo, pozabil ie bil V3e, ravno tako, ko bi se mestni odborniki naučili kaj v kitajskem ali v turškem jeziku na pamet, n. pr. kako suro kurana, ne bi Čez malo časa znali  niČesa.   In po tem načinu poučevanja  ponesrečilo  se je mnogo izvrstnih talentov, kateri so morali študije popustiti za večne čase. A to je bilo v Metternichovih  časih   /se jedno, kajti takrat je veljalo načelo, da preveč učencev ue sme študirati, da ne vzraste preveč inteligeneije. Dan-denes pa je to vse drugače,  dandenes  nij ljudska šola za to, da bi učeuca vzgojila, da pohodi razne fakultete, ampak  da   se omika za praktično javno življenje, in to se zamore le na podlagi materinega kot učnega jezika.   Da je to treb^, skusili so tudi zdanji mestni ljudski  učitelji,  zato nijso glasovali zgolj iz narodnega nagona za to, da se vpelje zopet prejšnji  red  poučevanja na ljudskih šolah, ampak zato, ker so iz lastne skušnje uvideli, da se po zda-njem potu, ako hote delovati res vspešno in v prid mladine, dalje ne ide.
Dr Schaff er pravi, da neče denes dalje govoriti, ker bode itak predlog izročen šolskemu odseku. Sicer bi bil on za to, da se zavrže predlog precej a limine. Na dalje pa bode govoril, ko pride poročilo o predlogu od strani šolskega odseka.
Dr. Derč opomni na izrek Dežmana v zadnjej seji, kateri je trdil, da je zaradi tega, ker je obrt-mjska pripravljavna šola v Ljubljani dobro obiskana, ljudsko Šolstvo na jako nizkej stopinji, da se učenci premalo nauče. Kdo pa je kriv, da pridejo decaki z nepopolnim znanjem v mesto, kakor ravno vbijanje nemščine v večrazrednih šolah na Kranjskem, katero so po najnovejšem ukazu deželnega šolskega svetu prične uže v drugem razredu Namestu da bi se slovenski učenec izobraževal na podlagi materinega jezika, katero načelo zagovarjajo vsi pametni pedagogi, muči se z brezvspešnim v bij an jem nemščine. Gospod Dež-man pa ima staro navado, da od istega časa, kar je obrnil svojemu slovenskemu narodu hrbet, vsako priliko porabi, da pobere kakšen kamen in ga vrže nanj, da bi ga osmešil. Jaz pa vprašam: Čemu je šola, če nij prav, da hodi veliko učencev v njo, gotovo je boljši, da hodijo v šolo,  kot da bi ne ho-
dili. Kar se tiče druzega surovega napada Dežma-novega v znanem umazanem lističi, pravi dr. Derč, da se mu za to spodobno zahvaljuje.
Dr. Schaffer pravi, da dni. Derču šolske razmere nijso znane, da v to šolo hodijo večinoma dečki, ki pridejo z dežele in tam ao vse šole slovenske.
De ž man jako srdit meni, naj bi bil dr. Derč odgovoril v zadnjej seji, da je to jako čudna metoda, o pravem času molčati, potem pa njemu neopravičene stvari predbacivati, da kamne meče na slovenski narod.
Mestni odbornik g. Hribar odgovarja dr. Schaf-ferju, da na deželi imajo na mnogih krajih 3 in 4 razredne šole, in po ukrepu deželnega odbora mora se v vseh teh šolah uže v drugem razredu nemščina učiti. Kar se tiče vprašanja, je li veselo znamenje, da obiskuje veliko učencev obrtno pripravljavno šolo, pravi g. Hribar, da jc popolnem mnenja dr. Derča, kajti bolje je, da mojstri pošiljajo dečke v šolo, kakor pa, da bi isti pohajkovali in po cestah igrali za denar. Predlog dr. Zamika i/roči se potem šolskemu odseku in javna seja mestnega odbora se sklene, pa prične tajna.
Domače stvari.
— (Pevsk večer.) V soboto dne 8. t. m. priredi pevski zbor ljubljansko čitalnice „pri avstrijskem čaru" na sv. Petra cesti pevsk večer na korist po toči poškodovanim na Gorenjskem. K temu vabijo se vsi prijatelji petja najuljudneje. Vstopnina 20 krajcarjev.
— (Iz Podsrede) se nam piše: V okolici našega trga goreli so zvečer 4. julija kresovi v čast našima blagovestnikoma ss. Cirilu in Metodu.
— (Vabilo.) Prihodnjo nedeljo t), t. m. bosta praznovali slovenska narodna čitalnica pa slovensko bralno in podporno društvo v Gorici god ss. Cirila in Metoda, slovanskih apostolov iu patronov bralno-podparnega društvi; s slovesno sv. mašo in ptidigo na Kostanjevici ob 10. uri, h katerej svoje društvenike uljudno vabita odbora slovensko narodne čitalnice pa slovensko bralnega in podpornega diuštva. Popoludne ob (j. uri bo domača zabava pri „zlatem križi"- (pri Lizi ali pri Jozelnuj, h katerej so vabljeni društveni ki obeh narodu h diu-štev, ki smejo  tudi poštene goste seboj pripeljati.
— (Zadnje zborovanje v tem tečaji ima društvo „ Triglav") v soboto 8. julija v gostilni „ zur alten Bienjuelle *4 (Badegasschen). Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Predavanje g. Gabrona (IV. del). 3 Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajuikovo. 5. Poročilo knjižničarjevo. <>. Slučajnosti.  Gostje dobro došli! Začetek ob 8. zvečer.
— (Eksekutivmh d raze h) kmetskib posestev na Štajerskem objavila je uradna „Grazer Zeitungu v jednej številki 90, čitaj: devetdeset!
— (S pre me m be v I a v an t i n s k ej Š k 0 f i j i.) G. Anton Vraz prestavljen je kot kaplan k sv. Marjeti na Pesnici, g. Janez Oagran pa v Kamco. Mab-reoberška župnija je razpisana.
Vabilo k tretjemu letošnjemu izletu MSokola." v Litijo in Šmurtno v nedeljo dne 9. julija 1882. 1. — Red: „Soko-lovci" zbirajo se v polnej društvene) opravi do 5. ure v jutru na kolodvoru južne železnice ter se odpeljejo z mešanim vlakom v Litijo. — V Litiji je zajutrek pri g. Koblarju, potem pa izlet v Šmartno, kjer ue bode sii žila sv. maša, pri katerej bode pel iz prijaznosti jeden oddelek slav. pevskega zbora ljubljanske čitalnice. — Po maši izlet na krasni Wageus-perg. — Ob 1. uri skujmi obed j»ri g. Jakliču v Činartuem iu potem splošno radovanje s petjem, godbo, plesom in drugimi zabavnimi igrami. — Preko 7. ure na večer odhod iz Šmartnega v Litijo in od tu z mešanim vlakom zopet nazaj v Ljubljano.
K temu izletu vabi čč. gg. pevce liubljanske čitalnice in „Sokolovceu, kakor tudi dru^o občinstvo najuljudneje odbor ..Sokola".
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Ptuj 6. julija. Pri uČiteljskej konferenci v Ptuji se je s 33 proti 21 glasovom sklenilo, naj se v narodnih šolah drugi deželni jezik ne poučuje.
London 7. julija. „ Times" poročajo: Poveljnik v Aleksandriji odgovoril je na ultimatum Seymourov, da se nij in se ne bode podvzelo nič sovražnega. Seymour odgovoril je, da bode proti ponovljenju utrjevanj postopal strogo. „Daily News" menijo, da se je utrjevanje fortov v Aleksandriji ustavilo zaradi strogega telegrama sultanovega.
Carigrad 7. julija. Konferenca določila je tekst povabila na Porto, naj Turčija posreduje v Egiptu pod gotovimi pogoji.
ID-u-instjsl^st "borza,
dne 7. julija.
(Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta.........
Srebrna renta .... ....
Zlata renta ........
1860 državno posojilo....... 131
Akcijo narodne banke....... 827
Kreditu*} akcije......... 327
London............ 120
Srebro ............ —
Napol.............. 9
C. kr. cekini........... 5
Državne marko...... .58
77 gld. 2.r> kr
«6   ,   10 „
25
i
35
50 „
67V, 67 „ 85
Darila za   Narodni Dom".
II. izkaz ,,prvega kluba za nabiranje prostovoljnih doneskov za ,,Narodni Dom" v gostilni „pri avstrijskem caru" v Ljubljani:
Prenesek   ...     247 gld. 22 kr. Doneski iz sledečih pušic:
V gostilni „pri avstrijskem caru" ....
V gostilni pri Malici
„        „   Auerji . n        „ Druško-viči vulgo „Figabirtu"
V gostilni pri Mlinarji .
B „  (i -bančku
„ „ Slovši
Igralci _d<un nou v kavarni „Valvazor"
V gostilni pri g. Hau-deku v Udmatu  . .
Hiša se proda,
9 gld.	—	kr.
4 „	95	n
3 ;	50	n
3 „	65	11
5 »	60	n
— »»	70	i»
1 H	70	n
31 „	84	1»
8 k	so	n
Vkupe iz pušic . . . Prostovoljni donesek od gg. članov kluba Clan g. KaiBer nabral v Zagrebu . . . Stava Knez-Peterca........
64 167 22 10
24 16
50
Vkupe
511 gld. 12 kr.
iwi.ii i m,
zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I,
ordinira v vseli
zobnih boleznih
in postavlja zdaj
nmetalne zobe in zobovje
dobro in broz bolečin.
(77—42)
nova, s 4 *obami, z živinskim hlevom in s 470 Q° obseza-nii   opekarske)  centi  v Trnovskem
Na polovico plačila bi se nekoliko
Ijočim vrtom ' predmeti tj I Mt. 7
časa počakalo.
(388—8)
.l.-nie/. TtirMlč.
Potujoči
po kupčiji s öivtiliiliiii wti-oji, za to sposobni, se vzprcjuaejo.
Ivan .Tax,
(442—1) v Ljubljani._
Za učenca ali pnanta
v/prejme se v večjej prodajalnici špecerijskega in meSanega blaga mladenič, 14 do 15 let star, iz poštene hiše doma, s potrebno vednostjo iz dobro dovršenih šol in učen slovenskega in nemškega jezika.
Povprašati in poizvedeti se zamore pri J. W. Stedry-Jl v Ljubljani.___(443—1)
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri vporabljanji
Kothejeve zobne vode
1 Nteklenicn :&■"» kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima
iz ust duh. ■   * • j ■
•I. O. Kotite,
umirov. dvomi založnik v Modlingu
(144—19) pri Dunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi se jedino le pri lekar ji Jul. pl. Trn-
koezjji in v vseh lekarnah, droguerijah, partemerijah, pro-
dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem.
Umrli so v I Jubljaiii:
5. julija: Meta Rak, železniškega sprevodnika žena, 86L, Kapiteljske ulice it 13, za črnimi osepnicami.
6. julija: Marija Krez, postreščekova žena, 37 1., Merosodne ulice št. 1, za osepnicami.
V vojaškej bolnici: 5. julija: Jožef Gmerk, pešec, 21 I., za trebušno vročinsko boleznijo.
6. julija.
Pri slo «m: pl. Troyer iz Reke. — Walleman iz Trsta. — Berman, llirschsohn iz Gradca.
Pri Malici : de Luča iz Zagreba. — Bohač z Dunaja. — Hauch i/. Pulja. — PreiBS z Dunaja. — Klinar iz Novega mesta. — Steber iz Trsta.
C. in kr. najvišje priznanje
Zlata kolajna Pariz 1878.
Zdravilišče Gleichenberg
Jeduo vozno uro ofl postaje Feldbacli ogrske zahodne železnice. Začetek sezone dne 1. maja. Začetek grozdnega zdravljenja začetek septembra.
Alknlična-nitiriatično in jUilczno kislico, kozjo mleko, iiili.ilao.ijn z mlokoni, smrekovimi liocki in HtudoiicuMto Hlniiico, oKljuno-kialo kopulji, joklvno kopclji, kopulji v Hlurikoj vodi, kopulji od anirc-kovili bock, mrzla ]iolna kopolj z upravo za zdravljenja z mrzlo vodo.
Johannisbrunnen pri Gleichenbergu.
NHlr.vrNtllO.lNlk in niij/ilin » IiliKllIlItt pi.|lM-u: kor ima vidiku proste o^ljene kisline, pospeiuju prrlitu valuti Loku,  kor ima ilosti dvojno     .|...... i.<       i  natrona in domačo
■oli in iiiiim.i nptioiiHkili zave/., oMe/.u jouili žolodec, zato uit .1 oli it u ■ i i s I«11 ■ n 111 ■ i ■ posebno priporoča pri holosuih v *«-IihI<i in im-li u ■ j i.
Dobiva hb v vsoh vocjili tr^ovinali z mineralno vodo. (212_9i
Z a 1 c p a -v Xj J -lx "fc 13 <x    - pri Potili XjQ.scn.lkvi.. Vprašanja in naročila voz, stanovanj in ruduio pri ni» mi < <■! i si \ u \ <><i n j iik u pri i. I   j ti ln-ni>»- rj; u.
Hitra in fçotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži m pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše <ti»mače sredstvo, da se prebavljenje uravna, da so pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, vpliva uspeSno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem, natokti, hetnerojidih, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vslud motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vslcd tega svojega izvrstnega vpliva je zdai gotovo in priznano tjiiUski* tUtmave sredstva postal in so splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja so na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Bergerjevo medicinično o iz smole
i
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi so v največ evropskih državah s sijajnim
uspehom zoper
vsakovrstne oprhe na životu,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti liSaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Ifcertcerjev« milo iz n m o l«' ima lu" , koncentr. Niiaole Iz lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekati jeiiju izogne« zahteva naj se odločno Hergerjevo milo i/, kuio.i- r«   ->ai se pazi na
znano varstveno marko. Pri trdoyrutuik poli u i h boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj su vedno nanio Berf{4>r|evo milo iz smole in žvepla, ker so inozeiuttku ponarejanja ucnspcâni izdelki.
Kot milejše milo Iz -moi.' za odstranjenje vseh
nečistostij nu polti
zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmetično milo la umivanje iu kopanje pri viiakdaiijej raki služi
Bergerjevo glicerin-milo iz smole,
imejoče 35°/0 glicerina ter fino diši. (38—13)
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar
im. IIKI.lv  v oiiu
V zalogi v vseh lekarnah celo države.  Glavne zaloge pa imajo: V I.I ui> i )»m i pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. P i c c o 1 i, \V. Mayer in J. pl. Trnkoczy. V Kočevji, J. lir au ne. V KrHkem J. Bomeker.  V Idriji J. Wart o.  V Kranji K. âavnik.  V Litiji Jos. BoneS.  V Novem metitu
D. i; i ■/./.<.! i. V Radovljici A. Koblek. V Vipavi A. Koneôny.
Vaše blagorodje!
Čutim se dolžnega, da Vam izrečem najboljšo zahvalo. Za februvarja uže boleham na želodčnej bolečini, zjedinjeno z neapetitnosrjo in brezmirnimi n očrni. Obiskal si m uže mnogo zdravnikov brez uspeha. Le po moči „dr. Kosovega zdravilnega balzama** sem zopet opomogel, vplival je čudovito. Vsi moji znanci v tem kraji morejo to pričati in se čudijo nad mojim apetitom. Do zdaj sem Bi naročil tretjo steklenico pri gospodu Neusteinu v Piankengasse. Prosim Vas, da to moje »pričalo po resnici objavite.   Še jedenkrat presrčuo zahvalo.
Spoštovanjem Peter Npriiifger, vrtar v Gorenjem Sv. Vidu pri Dunaji, Auerhotgasse 2.
Da bo izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, 'naj povsodi izrecno dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zabtevajo, kajti opazil Bem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama.
lr*i*il v!
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej  zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasso Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Pioooll, lekar; Vil j. Mayr, l.-U:u ; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lekar. V Novem mestu: Dom. Rlzzoll, lekar. VKaineniku:
Jos. Močnik, lekar. V Kranji: K. Savnik, lekar. 'jt\W~ Vse lekarne ln večje trgovine z materijalnim blagom v Avstio-Ogerskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Isto tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo iu izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka iu če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne mozoljčke, črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč Be prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če Be noge pote in zoper kurja otasa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rane in take, ki se gnojč; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd.
Vsak prisad, oteklina, ukoščeuje, uapihnenje Be kmalu ozdravi; kjer seje pa pričelo uže guojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi.
i   škatlicah po        in 33 kr. (142—10)
ISalzant za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. vel).
Izdatelj in odgovorni urednik Mak»o A r m i 6.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".