Štev. 271.
V Ljubljani, v ponedeljek, dne 28. novembra 1910.
Leto XXXVIII.
s Velja po pošti: =
Za oelo lato naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13 —
ia četrt leta „ . „	6-50
za en meieo „ . „	2 20
za Nemčijo oeloletno „	29'—
za ostalo Inozemstvo „	38'—
s V upravništvu: ==
Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta „ , „ 11-20 za četrt leta „ . „ 5-60 za en meseo „ . „ 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne it. 10 v.

Ioserati:
Enostolpna poiltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za več ko trikrat . „ 9 „
V reklmnlb noticah stane emstolpna garinondvrsta 39 vinarjev. Pri večkrainem ob>vljonju primeren popnst.
b Izhaja:
vsak dan, Izvzomšl nedelje In praznike, ob 5. nrl popoldne.
oar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "sjj = Sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. = .	Upravniškega telefona štev. lt'8.	.
Polom „Zveze južnih Slavena".
»Zvezo j u ž n i h Slavena« v državnem zboru ni več . . . Formalno pač še obstoji parlamentarna skupina pod tom imenom, broječa 13 (nesrečno število!) fiktivnih članov — toda firma krije vse kaj drugega, ^ego se je bilo osnovalo leta 1907. pod tem imenom.
Po Izstopu dalmatinske hrvatske stranke prava — državnih poslancev D u 1 i b i c, Ivaniševic, Peric in Prodan, po udarcu, ki ga je dobila »Zveza« pri dopolnilni volitvi za ranj-kim J c ž o v n i k o m, po vladnih brcali naklonjenih jej zasluženo za njeno ponižno politiko, v katero se je dala zapeljati po izvestnih vladnih in aseku-rančnih agentih, ostanejo od te jugoslovanske parlamentarne zveze le še razkropljeni ostanki. O resnem parlamentarnem organizmu itak ni bilo pri tej Zvezi nikdar govora. Bil je od vsega početka le formalen organizem, ki je štel v zelenih bukvicah, kjer so našteti klubi in njihovi člani, ki pa vsled notranje strankarske razkosanosti ni imel nobenega političnega pomena, nobene politične veljave. — Vsi krčeviti poizkusi, potom poniževalnega kleče-plaztva izvestnih »voditeljev« pred vlado in pa s pomočjo židovsko-liberal-liega in vsega nemškega, časopisja, dati 5) d e m V e r b a n d d e r S ü d s 1 a -ven« kaj pomena, so se pomilovalno izjalovili. To ni moglo biti drugače, ko v tej »Zvezi«, ob pomanjkanju vsake načelne edinosti, ni bilo nobene politične potence in ko je povrh bila še silno slabo vodena po vodilih najožjega hori-conta majhnega, dunajskega, birokrata.
Ni čuda, da »Zvez a « ob takih razmerah ni mogla priti do nikakršne politične veljave. Ves parlamentarni in politični svet je jasno občutil, da narodno-politično življenje slovanskega jupa pulzira zgolj le v »Slovenskem klubu«, ki si je s svojo dosledno in odločno politiko osvojil spoštovanje prijateljev in sovražnikov in tako pridobil najdragocenejši politični kapital na velikem trgu politične konkurence. — V velikih političnih računih je bil »Slovenski klub« zmironi resen faktor — a »Z vez a južnih Slavena« nikdar! —
Sedaj se je začela likvidacija fe politično impotentne ter zgolj mehanične ali recimo aritmetične parlamentarne združitve. Zapustila jo je dalmatinska hrvatska stranka prava, ki si je
LISTEK.
Stranski človek.
(Slovenska narodna pravljica.)
Stranski človek je šel po poti, ki pel jo v vas. Pogledal je okrog in videl je, da zahaja solnce in odpada orume-uelo listje, po polju pa veje jesenski hlad.
Stranski človek je šel s počasnimi koraki in gledal pred se v daljavo, kdaj ho zapazil dimnike domače vasi.
Pri cesti jc stal cestar in tolkel Kamenje.
Stranski človek je prišel do njega m ga vprašal:
»Dober dan, stric!«
»Bog daj!« odgovoril je cestar in tolkel dalje kamenje.
»Mož me ne pozna,« mislil si je stranski Človek ter ga vprašal: »Ali m c poznate?«
»Menda vender,« je reke! cestar. "Saj ste vi tisti človek, ki je šel iz naše Va*i, ko jc bila še pomlad in je zele-llplo listje, a po gričih so veli južni vetrovi.«
»Bil, jaz sem tisti človek, ki je odšel v svet pred dolgimi, dolgimi leti. Sedaj s<-' vraču spet domov uživat iesen. Bil
tekom poletja osvojila vsa poštena hrvatska srca, ko je sprejela v svoj program odkrito in jasno poleg držav-nopravnega ideala tudi verski ideal vesoljnega hrvatskega naroda in ko je po svojih glasilih jasno izražala globoko in odrešilno misel, da treba iskati v tesni politični solidarnosti s slovenski m 1 j u ti -s t v o m uresničenje zgodovinskega hrvatskega p r o g r a m a.
Bila je naravna posledica zgodovinskega preobrata v političnih odno-šajih Dalmacije, da so značajni dalmatinski pravaši zapustili »Zvezo južnih Slavena «. Ne bomo prerokovali nadaljnega razvoja. Nam je jasno, da slovensko in hrvatsko ljudstvo morata delati skupno politiko, če hočeta priti do skupnega cilja. Ta resnica pride do veljave tudi v dunajskem parlamentu na en ali drug način. — Združenje na p o z i t i v no k r š č a. n s k i in pra vaški podlagi stoječih slovenskih in hrvatskih poslancev v skupno parlamentarno falango je tako nujno potrebno in neodloživno, da je uresničenje danes ali jutri gotova stvar, ker to apodiktično zahteva narodni interes Hrvatov kakor Slovencev.
Kar ostane potem še drugih jugoslovanskih poslancev, bodo igrali ulogo disidenlov. Ne preostaja jim drugo, nego konstituirati se kot to, kar so: kot. liberalna stranka. In lako bo jasnost vladala in iz jasnosti bo izviral narodni napredek v blagor hrvatskega in slovenskega ljudstva.
Dani se !
Državni
Dunaj, 27. novembra.
Ljudska stanovanja.
Včeraj je zbornica po deveturni razpravi sprejela načrt zakona, ki zagotavlja državno poroštvo in tudi posojila za cenena ljudska stanovanja. Ta misel je že stara, sprožil jo jc zopet, draginjski odsek. S tom zakonom naj bi se dosegel dvojen namen. Ljudem se da prilika dela in zaslužka in preskrbe cenejša ljudska stanovanja.
V ta. namen se ustanovi v ministrstvu za javna dela poseben zaklad, v katerega se bodo stekali državni prispevki, in sicer: Prihodnji dve leti skupaj 1,500.000 K, 1913. leta 1,300.000, 1911. leta 1,500.000, 1915. leta 2,200 000, 1910., 1917. in 1918. leta 2,500.000, 1919. in 1920. leta 3.500.000 in 1921. leta 4 milijone, vsega skupaj 16 milijonov kron.
sem daleč, daleč pri Mavrih na španskem. Vse njihove vednosti sem preštudiral in vseh njihovih umetnosti sem se naučil. Bil sem na dvoru kalifov v Kordovi in videl sem palače iz alaba-stra in palmove vrtove. Sedaj se pa vračam domov in s sabo prinašam najdražjo iznajdbo španskih saracenskih učenjakov, takozvani kamen modrijanov. Jaz ti znam iz vsake reči narediti zlato, samo ako hočeš. Ali hočeš?«
Cestar ga jc gledal začudeno. Ko .¡o stranski človek nehal govorili, je prijel spet za svoje orodje in tolkel dalje kamenje ter rekel med delom počasi:
»Kaj govoriš o jeseni? Poglej okrog in videl bodeš, da vlada v prirodi naj-bujnejša pomlad in slavec se že oglaša v grmu za potokom. Izbij si vendar iz glave svoje sanje o jeseni in o zlatu in o saracenskih kalibrih!«
Stranski človek ga pa. vpraša še bolj vsiljivo:
»Ali hočeš zlata? Povej, koliko naj ti ga naredim, da ti ga ne bo preveč. Zlaio je težka stvar, ti pravim, in človek se lahko nad njim zadavi.«
Cestar je postajal nepotrpežljiv in odgovoril je hladno:
»Ga boš pa drugič, ko bova imela več časa. Danes se mi mudi slolči tole kamenje.«
Iz tega zaklada bodo dobivala p o-sojila stavbena društva, okraji, občine in druge korporacije ali pa državna. poroštva za posojila pri denarnih zavodih. Posojila in poroštva bode vlada dovoljevala le proti vknjižbi do 90$ skupne vrednosti posameznih stavb. Natančne določbe o obrestni meri, poroštva, nadzorstva zaklada in gradenj bode vlada izdala v posebnem štatutu.
Ljudska ali mala stanovanja v zmislu tega zakona so: D r u ž i n s k a stanovanja z eno sobo, čumnato in kuhinjo do SO štirjaških metrov, samski d o m o v i, to so poslopja s stanovanji za samce z eno, kvečjemu s tremi ležišči; prenočišča z ločenimi ali skupnimi ležišči. Vsa ta stanovanja morajo odgovarjati stavbenim, zdravstvenim in nravnopolicij-skim zahtevam.
V	skupno vrednost stanovanj so bode vštevala tudi vrednost stavbišč, malih delavnic in gospodarskih poslopij.
Vlada bode dajala poroštva v razmerju gotovine v zakladu; skupna svota poroštev ne sme presegati 200 milijonov.
Občekoristna stavbena društva so po zakonu, ki svojim članom izplačujejo kvečjemu po 5% dividende od vplačanih deležev.
Državni zaklad za stanovanja ima pravico, da v varstvo svojih posojil odkupuje dotična poslopja in kupuje tudi stavbišča, ki jih potem razprodaja občekoristnim društvom in tudi zasebnikom za. ljudska stanovanja.
Obrestna mera za državna posojila ne sme presegati ic/c.
V	ministrstvo za javna dela bodo nastavili poseben stanovanjski svet, poleg tega se morejo ustanoviti krajevni stanovanjski odseki.
Pomanjkanje mesa.
V	torek bode zbornica razpravljala o predlogih draginjskega odseka glede pomanjkanja mesa. Odsek predlaga:
L Vlada se poživlja, da dovoli uvoz argentinskega mesa do konca leta 1911.
2.	Vladi se naroča, da preskrbi naprave, ki omogočijo hiter prevoz tega mesa. in porazdelitev tudi na manjša mesta.
3.	Vlada naj takoj vse potrebno ukrene, da povzdigne poljedelstvo, osobito živinorejo.
•i. Vladi se naroča, da predloži načrt zakona, ki bode organizoval trg za poljedelske pridelke ter varoval kon-
sumenta in producenta.
5. Vlada naj zniža tarife za dovoz vsakdanjih živil, posebno mesa, mleka in zelenjave.
G. Vlada naj hitro sklene trgovinsko pogodbo z Argentinijo.
Manjšina v odseku (socialni demo-kratje) je zahtevala, naj vlada dovoli neomejen uvoz argentinskega mesa in začasno razveljavi carino 30 h od kg. Večina je ta dva predloga odklonila, ker ni upanja, da bi v to privolila ogrska vlada.
V državnem proračunu za 1. 1910 je v proračunu 2467 kron za dva živi-nozdravniška asistenta.
Za 1. 1911 pa je tudi le za dva asi* stenta v proračunu 3133 kron.
Posl. Pišek
je interpeliral ministra notranjih zadev zaradi samonemških napisov (kažipotov) na okrajnih cestah v konjiškem okraju. Tam je 99/r Slovencev in nemški kažipoti samo žalijo in izzivajo Slovence. Isti poslanec je vložil nujni predlog za pomoč po toči hudo prizadetim občinam v konjiškem in slovenjebistriškem okraju.
Poslanec Jaklič
je zahteval podpore za bedno prebivalstvo v občinah B a n j a 1 o k a , Far? in O s i ln i c a.
i Interpolacije poslanca Gostinčarja.
Interpelacija na domobranskega ministra zaradi vpoklicanja rezervistov k vojaškim vajam ob času, ko pošiljajo na žetveni dopust aktivne vojake.
Interpelacija na domobranskega ministra zaradi odškodnine kmetovalcem zaradi strelnih vaj v Begunjah pri Cerknici.
Interpelacija na ministra javnih del, zaradi ureditve službenih in plačilnih razmer in zaradi draginjske do-klade pisarjem pri rudniku v Idriji.
Interpelacija na voditelja poljedel-1 skoga ministrstva zaradi cenejše oddaje lesa izdelovalcem lesnih izdelkov v ( rnein vrhu pri Idriji.
POGAJANJA MED ČEKI IN NEMCI NA DUNAJU.
Bienerth je povabil češkega višjega maršala dr. Urbana in načelnika »Češkega kluba« dr. Fiediei ja na razgovor v torek glede na nadaljna pogajanja med Čehi in Nemci.
POLJAKI PROTI VLADI.
Iz poljskih virov se poroča, da so Poljaki zopet jako nezadovoljni z Bi-
»Samo nekaj trenutkov,« prosil je stranski človek, »samo nekaj beglih trenutkov in imeli boste zlata, kolikor imate sedaj kamenja. Saj se ne gre zame, jaz zlata ne potrebujem, gre se samo za vas, moje rojake, katere bi rad osrečil. Jaz sem poslan od samega Abdulilaha, kordovskega kalifa. Sedaj mi boste verjeli.«
Cestar se je nepotrpcžljivo obrnil na drugo stran in mirno tolkel dalje svoje kamenje.
Stranskemu človeku se je storilo neizmerno tesno v pršili in prevzela ga je taka bolest, da se je kar dušil. Zakril si ji< obraz z rokama in šel nd<aj časa dalje po poti kar na slepo g min samo od grenke sil<> svoje bolesti in svojega hrepenenja.
»Tako sprejema domovina, ko se vrača k nji stranski Človek!«
Toda polagoma se je polegla njegova bolest in njegovo hrepenenje se je pomirilo.
»Saj to je bil samo cestar, ki je celo življenje zatopljen samo v cestno kamenje,« mislil si je. »Kako bo on razumel, kaj je kraljeva znanost alkimije in kaj znajo saracenski derviši. Njemu se ni niti sanjalo nikdar o alubastrovih palačah v Kordovi in o palmovih vrtovih. Toda daleč lam v megli sloje hiše moje rodne vasi in lam so urntii prebi-
valci, ki bodo s hrepenečo dušo vsrkavali skrivnosti kraljeve znanosti alkimije. «
Stranski človek je šel in šel dalje po prašni poti in je prišel do mesta, kjer so pastirji pekli krompir kraj pota. Vsedel se je k pastirju poleg ognja, utrujen in izmučen, ter si položil roke v dlanju. Pastirji so gledali začudeno in boječe prišleca, se široko odmaknili od njega in nikdo ni imel poguma vprašati ga, kilo je in odkod.
Slednjič dvigne stranski človek glavo in pogleda po pastirjih:
»Ali me ne poznate?«
Pastirji odkimajo začudeno.
»Seveda me ne poznate! Jaz sem tujec med tujci in nikdo me ne pozna več v mojem rodnem kraju. Bil sem mlad in kipeč, ko sem šel od tod in sedaj sem star in utrujen, ko se vračam. Neugnana želja tne jc gnala v tujino. Najti sem hotel kamen modrijanov, oni čudni magisterijum. ki zdravi vsako bolezen in spreminja vsako stvar v zlato. Ni mi bilo mar ne časa, ne truda, ne napora, samo da bi utešil svojo perečo željo in si pridobil oni prečudni kamen. Sedaj se vračam domov star in zlomljen in utrujen in s sabo prinašam čudodelni magisteri-jum. Hotel sem se vrniti velik in slaven in mogočen, kakor junak v pravljici.
linskim in sicer z ozirom na to, ker vlada ne namerava zgraditi že po postavi sklenjenih kanalov.
OBSOJENE ANGLEŠKE DE1HON-STRANTKE.
Policijsko sodišče je obsodilo 21 tistih demonstrantk, ki so demonstrirale za žensko volivno pravico pred stanovanjem angleškega ministrskega predsednika. Dve demonstrantki, ki ste metali kamenje v Asquithova okna, ste dobili ena dva, druga en mesec zapora. V zapor so bile obsojene tudi vse ostale demonstrantke.
RUSI IN NEMCI V PERZIJI,
Ob carjevem obisku v Potsdamu sta se dogovorila ruski car in nemški cesar z ozirom na Perzijo, cla izpopolni Nemčija Bagdadsko železnico v Perzijo.
Ecsfinske stvari.
Pri zadnjih občinskih volitvah v Sarajevu je domalega zmagala lista onih življev, ki so izključeni iz sedanjega sabora oziroma njegove večine, t. j. lista mohamedanskih samostalcev pod vodstvom bivšega župana Esad ef. Kuloviča in. pa katoličanov izven Za-jednice. A" saboru, kakor znano ni nobenega moli. samostalca, marveč sami šerifovci. t. j. pristaši Šerifa Arnavtovi-ča, ki je hrvaškim katoličanom zelo nasproten, pač pi prijatelj Srbov; dalje so v saborski večini poleg Srbov hrva-Ski za jedničarji pod vodstvom dr. Man-diča. Ker jo slednji pri zadnjih občinskih volitvah stal v vrstah šerifovcev in Srbov ter delal proti nasprotni hrvaški in Hrvatom prijazni listi, se je zelo ¿amerii rolo mnogim zajedničarjem. Postal jo nemogoč kot vodja Zajednice ter je tudi odstopil kot predsednik iste. Na njegovo mesto je izvoljen dr. Suna-rič. Baje sedaj sporazum mod Ilrv. Kat. Udrugo in llrv. .\ar. Zajed nico ni izključen. — Oficjjozen sarajevski list prinaša vest. da bo za župana v Sarajevu imenovan (po sarajevskem obč. statutu imenuje župana in podžupana vlada) Esad e.f. Kulovič, za podžupana pa dr. Mandič. »Hrv. Dnevnik« piše z ozirom na to. tla jo bil dr. Mandič izvoljen zgolj z glasovi šerifovcev in Srbov in je zanj glasovalo od 1100 katol. volivcev le pet odstotkov, da nikakor ne gre, da bi Mandič postal podnačelnik.
Sabor redno zboruje, a posebnega zanimanja za. delo ni meti poslanci, ki zelo malomarno obiskujejo seje. To se je zlasti pokazalo v seji dne 24. t. m., ko je prišla na dnevni rod prošnja poslanca Kovačeviča za dopust. Poslanec Jankiowicz jo ob toj priliki grajal malomarnost poslancev, predsednik pa je konštatiral, da je sabor nesklepčen, ker je samo 32 poslancev navzočih. Seja se je prekinila; čez nekaj časa se je nakapalo do 37 poslancev in kasneje do <15, nakar se jo seja nadaljevala. Pri glasovanju jo bila nato Kovačevi-čeva prošnja odbita.
VIHAR V BOSENSKEItt SABORU.
V sobotni seji bosenskega sabora je prišlo do zolo burnih prizorov vsled odgovora vlade na razne v saboru
sprejeto interpelacije. Ko je predsednik Bašagic vprašal, ako sabor sprejme odgovor vlade na znanje, jo poslanec Ko-čič opetovano zaklieal: Ne, to je vladna brezobraznost ter bil po pultu. Seja se je prekinila; ob nadaljevanju je izjavil predsednik, da sabor po sklepu predsedstva odslej ne bo več vprašan, ako jemlje vladne odgovore na znanje, marveč so bo vsak vlad in odgovor po prečitanju oclkazal proračunskemu odseku. — Vladno poročilo, da je na merodajnem meslu zastopala želje, ki jih je glecle avstro-ogrske banke v saboru izrazil poslanec Somogyi, je bilo s priznanjem vzeto na znanje. — Neko poročilo pravi, da bo bosenski sabor z ozirom na katoliške in mohamedanske praznike 10. decembra odgoden in bo sklican zopet sredi januarja prihodnjega leta.
«TAT VSEH TATOV.«
Vendar enkrat igra, ki jo pisatelja imenujeta sicer komedija, a je burka v pravem pomenu besede. Tu ni tistih dolgočasnih francoskih pikan-terij in frivolnih šal in nemogočih situacij! Zalo je igra gotovo vsem ugajala. Snov je zajeta iz kriminalislike in igra v njej ljubezen skoroda prav minimalno ulogo. Surovosti in banalnosti ni v igri, seveda burka ostane burka in vsebuje gotovo par vprašanj, a je burka višje vrste! Njena uprizoritev bi tudi v nedeljo popoldan ne bila odveč. Tehnično je zgrajena prav dobro in deluje s prav originelnimi sceničnimi triki. Prav da se je uprizorila, ker za nas jc suhi, angleški humor vse bolj prikladen, kot francosko rakete. Režija je bila vestna, samo tempo prvega dejanja je bdi odločno prepočasen. Čemu se je pričela šele ob tričetrt na 8. uro, in zakaj se piše, da je konec ob 10. uri, če se je ros končal po tričetrt na. 11. uri. Tudi pavze so duhomorno dolge, dasi se oclerske slike n e menjavajo. Igralo se je v obče prav dobro. Veseli nas, da moremo to-pot Nučiča (Arsena Lupin) pohvaliti. Igral je naravno in ni imel nobene običajne hibo, patosa, stokanja itd. Posebno nam je ugajal njegov diabolski smeh m res prav dobra mimika. Vreden partner je bil Guerchard (Bohu-slav), ki je s svojo cinično mirnostjo dosegel velik uspeh. Maska je bila pa preveč japonska. Njegove umerjene kretnje in nepretiranost sta v soigri z Nučičem koncem III. dejanja dosegle višek večera. — Sonja (Šetrilova) jo bila v svoji sicer malobesedni, a težki vlogi docela umetnica. Samo včasih preveč hlasta in postane težko um-ljiva. Momente, kjer je imela duševne boje, je igrala naravno, diskretno in z neko eleganco, ki je na ljubljanskem odru nismo vajeni. Germaine (VVinier) je uloga, ki je samaposebi, da rabim tehnični izraz »pes«; cla je VVinterova. napravila iz nje več kot pisatelja, ji štejemo v nemalo priznanje. Povhetov sodnik so je gibal v mejah dostojnosti in bil verjetna figura; Verovškov Gottr--
Mislil sem, da bom udaril s pestjo ob goro in gora so bo zamajala, stopil na rodna tla in zemlja se bo pod mano tresla. A sedaj sem star in slab in truden in od vseh svojih visokoletečih sanj mi ni ostalo ničesar, kakor kamen magisterijum. Z njim lahko izpreme-nim celo vašo vas in ves svet naokoli v čisto zlato.
»Ali hočete zlata, čistega zlata? Lahko vam ga nasujem na perišče, na polne klobuke. Dajte mi samo en pečen krompir, samo en krompir za klobuk čistega zlata.
Kaj se umičete in kaj trie gledate fako začudeno? Saj sem vaš rojak in dete vaše vasi. Med menoj in med vami ni drugega razločka, kakor da sem jaz umetnik in posedujem prečudni kamen magisterijum, ki zdravi vsako bolezen in izpreminja vsako stvar v zlato. Dajte mi samo en krompir za perišče suhega zlata, kajti grozno sem lačen. Vi še ne veste, kaj je zlato! Z zlatom lahko stresate gore in teptate zemljo. Ljudje vas bodo slavili in se vam klanjali in vam brali vsako misel in željo iz oči. Vsako koprnenje srca in vsako poželenje duše uspokojilo vam bo moje zlato.«
Pastirji se pa odmičejo še dalje od ognja in gledajo s čudnim strahom na prišleoa. Tujec jim pa govori dalje:
»Nikar se no bojte! Nisem v zvezi s škratom in ne s Čatežem. Svojo vednost sem si pridobil pošteno z lastnim trudom in krvjo. Moja skrivnost, je nlod mojega lastnega neumornega napora in brezsenih noči. Pridite bližje k meni, povedal vam boni čudno povesti. Bil sem v staroslavni Kordovi, ki ima tisoč vrat in štiri tisoč stolpov, učil sem se
na dvoru kalifa. Abd-ur-rahmana, v palači Accahra, ki ima štiri tisoč petsto marmornatih stebrov. Nikdo mojih rojakov še ni bil tam in nikdo še ni študiral skrivnostne knjige tabola smaragdina, katero je napisal pred tisoč in tisoč loti v Egiptu učeni Iler-mes Trismegistos. Jaz sem jo čital in sem so, naučil iz njo kraljico vseh ved, znanost nad znanostmi, deviško alkimijo.«
Medtem ko je tujec, še govoril, se jo najpogumnejši izmed pastirjev približal ognju toliko, da je z dolgo palico pobral iz njega pečeni krompir, potem so je pa naglo oddaljil k svojim tovarišem, ki so med tem od daleč in plašno gledali na čudnega tujca. Potom so si razdelili krompir in izginili na planjavi.
Zdaj jc stranski človek zakričal tako bolestno, da je jek njegovega glasu odmeval od jasnega neba. Prijel se je z obema rokama za obleko na prsih in jo potegnil narazen, kakor da bi se mu bolesti dušilo v prsih srce. Potem se je vrgel na svobodno zemljo s prsmi navzdol, kakor da bi si hotel s hladno prst jo matere zemlje ohladiti pereči žar svoje duše.
»Torej niti enega pečenega krompirja za vse, kar sem si tekom celega napornega življenja pridobil v daljni tujini. Kaj mi pomaga čudni kamen magisterijum in vsa vednost saracen-skili učenjakov! Domovina toga no potrebuje in ne ve ceniti njegove vrednosti.«
Stranski človek vstane in gre daljo po poti, ki pelje v vas.
(Konec sledi.)
nay je izrastel iz rutine in slabo študirane uloge, Molekov Finnin kreacija, ki se je dvigala nad srednjo mero in bila dober tip. Danilov Charolais nam je ugajal, ker je bil samostojno ustvarjen in ne šablonski. Vse ostalo je epizodnega značaja.
TANNHÄUSER.
Po preteku skoro desetih let je dobil na našein odru zopet enkrat prostora Wagnerjev »Tannhäuser«. Silno krasno delo silnega in plemenitega duha. Hiša je bila sicer natlačeno polna sinoči in odmevala ploska, toda pravega navdušenega razpoloženja za Wagnerjevo stvar ni bilo čutiti, čemur je bila deloma tudi pomanjkljiva predstava kriva, pretežno pa nepoznanje bistva Wagnerjevih del in njegovega duha. Bučeče reklame se je sicer dosti delalo in celo kapelnik in režiser gosp. Reiner (?!) je napisal v »Narodu« nekak uvodnik k »Tannhäuserju«, vendar se je osredotočila vsa reklama na eno osebo — gosta g. Foedranspergovo, kar odločno grajamo. Umetnost je bila a priori potisnjena v ozadje, osebni kalt pa v ospredje. V informacijo širšega občinstva podamo tu na kratko pomen in bistvo Wagnerja in njegovih dol sploh.
Rihard Wagner, roj. 1813 v Lipsiji, bil jc pesnik in skladatelj obenem. Tekom svojih študij je spoznal degene-ratijo človeštva, umstveno nazadovanje, uvidel, kako je takrat bila vsa opora umerjena na vnanji blešč, kako se je vedno bolj v njej zanemarjala etična stran. V tem spoznanju je vstal in stvarjal dela, katera preveva vseskozi globoko krščansko prepričanje, ki jasno spričuijejo tendenco tega izrednega duha — odrešenje človeštva, ki ga je pričakoval iz transcendentalnega idealizma.
Idealna ljubav naj bi preko čutne ljubavi v resničnem pojmovanju krščansko ljubezni rešila človeka iz njegovo propalosti. Kot mislec, pesnik in glasbenik si je Wagner potom umetnosti stavil nalogo, zbližati človeštvo iti religijo. Iz teh dveh faktorjev je upal na regeneracijo človeštva. Osebe, podobo in dogodki v njegovih »muzi-kalnih dramah« (tako sam naizivlje svoja dela), kakor jih vidimo na odru, so vtelesene ideje človečanstva, one niso indivicluelno omejene, historične prikazni, nego reprezentanti narave in človečanstva, kakor jih nudi nemški mi tus ali pravljica. Petje v Wagnerjevih operah je umevati le kot sredstvo za. izraz tega, kar hoče Wagner povedati srcu in duši, ono ne služi zabavi in nasladi.
Ta smisel Wagnerjevih del pa po-menja popolen obrat v tačasni umetnosti in Wagner postane reformator. On stremi za tem, da bi bila opora nepretrgana deklamacija, izogiblje se vsemu, kar moti in zadržuje dejanje, zato ne piše arij, duetov itd., ki so zase zaključeni. Pač pa obogati recitativ na škodo arije. Istotako so zbori v organi čn i zvezi z vsem delom. Novodobno naziranje VVagerjevo zadobi v strogem pomenu in smislu konkretno obliko šele v »Lohcngrinu«. V prejšnjih delih prevladuje tačasni okus. »Rien-ziju« se pozna. Meyerbeer, »Letečemu Holandcu« Weber in Marschner, pa tudi »Tannhäuserju« je poznati še mnogo »absolutne« glasbe. Pozneje pa se je Wagner otresel sodobne operne forme ter krenil svojo pot. Sicer je doživel s svojo novotarijo dokaj bridkosti, ali njegov silni duh in energija sta mu pripomogla do uspeha. Pač ne smemo pozabiti, da sta se zanj zavzela bavarski kralj Ludovik II. ter sloviti pianist in glasbenik Liszt. Ravno »Tannhčiuser« je leta 1860 trikrat propadel v Parizu, dasi je tako krasen po vsebini in glasbi.
V njem sta v konfliktu čutna in idealna ljubezen. Zadnja zmaga.
Elizabeta se zavzame za Tannhäu-serja, viteza in pevca ter v svoji veliki ljubezni, sluteč, da je na poti v Rim, kamor je šel po odvezo k papežu, izginil in da ga več ne bo, umre. Kakor pomeni »Leteči Holandec« zvestobo do groba, tako pomeni »Tannhäuser« ljubav do smrti.
O predstavi sami sledeče: Na vrhu je bila gca. Nadas. Ona je takorc-koč predstavo rešila. Prav dobre partnerje je imela v gg. Peršlu, Bukšcku in deloma g. Križaju. Priznati moram g. Nadas, da nas je odškodovala za njeno absenco in za vse operetne nesmiselnosti, ki smo jih morali ta čas požirati. Bila jo premišljena in sigurna v igri in petju, jasna v izgovoru. G. Peršl ic v zadnjem dejanju nekoliko preveč pritajeno pel, sicer pa je za g. Nadas prvi na mestu. Pri g. Bukšeku moram znova obžalovati, da nima šola noga glasu, drugo bi bilo v redu. Tudi g. Križaj je ugajal. Nasprotno g.
Kad Tabeli, ki je pel hlastno in malo estetično. Tenorist g. Waszrnuth, žal, sinoči ni bil na mestu. Igral sploh ni! pel pa nekaj nerazumljivega in še to ne siuino. Naj bi se malo bolj potni, dil v tej ne lahko pa hvaležno izpeljivi vlogi. Kot gost — Venera je nastopila ga. Foedranspergova. Njena postava ougovarja popolnoma in to je bil naj. brž prvotni nagib ravnateljstva za to gostovanje, kateremu je ono sama vnaprej žeriralo umetniški uspeli Glas g. Foedranspergove je ljubek, a majhen, njen nastavek v višini neraz. vit, v spodnjih registrih dober. Tudi govor ni brez hibe. Igra pa je bila res da decenlna, a premalo strastna. T« Venera bi bila kmalu blažja nego lili zabeta. To je moja čisto odkrita m nepristranska soclba o umetnici Foedransperg, kakor se jo je oznanja, lo. O diletantki bi se dalo govoriti dru. gače.
Režija je bila v rokah kapelnikal g Rej nor ja. Žalostno — ni ga Sloven. ca, ki bi hotel in mogel izvesti to, kar je sinoči tujec. G. Reiner se je sicer resno potrudil, da bi iz teh skromnih moči kaj poštenega spravil skupaj, Krepko oporo je pa imel le v orkestru, kjer je seveda največ muzikalne inteligence; deloma na odru kot, je zgoraj povedano. Zbor ni bil za nič in bi po-treboval še vaj, inscenacija pa je bila hvalevredna.
A. S.
Abstinenta! vestnik.
a) Zimska sezona. Pričela se je
zimska sezona, v kateri se zopet oživi društveno življenje. Oživeti mora tudi agitacija in organizator i čno delo za abstinenco. Naši krožki morajo zopet prirejati sestanke in seje. Važnejše sklepe in dogodke z našega polja rtaj se sporoča odboru v Ljubljano. Posebno skrb je treba obrniti šolam, in sicer srednjim šolam, pa tudi ljudskim. Zlasti bi bilo dobro zanesti našo stvar tudi na dekliške šole. Vzgojiti se mora popolnoma nov zarod, ki ne bo zra-stel v alkoholnih tradicijah. Naša glavna naloga mora biti: Vrzimo se na mladino. V vsakem izobraževalnem društvu in v vsakem odseku Orla bi moral biti krožek abstinentov. »Zlata Doba« mora biti v vsaki čitalnici.
a Abstiuenčno gibanje v Ameriki,
»Ave Maria«, katoliški slovenski lisij za izseljence, poroča v zadnji štel vilki o velikanskem zborovanju katoliških abstinentov v Ameriki tako-Ie: Glavni letni shod »Unije katoliške popolnih abstinentov« je bil meseca avgusta v Bostonu od 10. do 15. v mesecu. Shod je bil jako sijajen. Nad 2000 delegatov iz vseh strani sveta jc bilo navzočih. Iz Chicage je pripeljal delegate poseben vlak. Posebno so se odlikovali župljani čč. oo. pavlistov, ki so voditelji vsega gibanja. Konvencijo je otvoril apostolski delegat nadškof Diomedes s slovesno pontifikalno mašo v katedrali in nadškof bostonski 0'Connell je imel slavnostni govor na delegate. Po maši uvrstili so se delegatje in katoliška društva v velikansko in impozantno parado. Šli so po najznamenitejših ulicah mesta do zborovalne dvorane. Druga parada je bila. prvi dan zvečer, katere so se udeležili samo popolni absti-nentje, to je taki, ki nikdar ne pijo nobenih vpijanljivih pijač; bilo jih jc nad 10.000 v vrsti. Sveti oče so poslali svoj posebni blagoslov zborovalcem in izrazili željo, da naj bi se vsepovsodi širila krščanska čednost treznosti in zdržnosti. Zlasti v sedanjih časih, ko se polastuje človeštva vsesplošna bolezen: Uživajmo! Če je bilo kaj Slovencev med delegati, ne verno. Želeti bi pa bilo, cla bi se tudi med nami Slovenci razširilo to gibanje. O, saj vemo, koliko zla povzročuje med nami nesrečna pijača. Koliko družin v starem kraju
zastonj pričakuje pisma od ljubega ateja, ker so je vtopil revež v pijacj. Koliko poštenih mladeničev, ki so pi'1' šli sem dobri in pošteni, uničila na,m je pijača! Da, najkrutejši vladar sedanjega sveta jc ravno alkohol! Zahteva najstrašnejše človeške žrtve, uničuje brezsrčno cele družine, uničuje neusmiljeno cele rodove, drži v kruti služnosti krepke može, žene, mladeniče, celo dekleta in počenja grozne reci z njimi. Meče jih po ces'ah, pobija. Jih. strelja, jih, razdira zakone, uničuje družine, pusti lačne tisoče otrodcev, jemlje jim čut poštenosti, čut ljubezni jemlje sramežljivost. In pri vsem teni zahteva še od vsakega človeka tako m1 likanske, da oderuške davke! Zato bo. in upor proti takemu krutnežu, in si cer boj na celi črti!
a Praktičen antialkoholizen> »Zora«, glasilo katoliškega dijaštva piše: Posnemajte! Navada je bila do sedaj, da je novi doktor napojil svoji sodruštvenike en večer v gostilni in da
na ta način vsem znati, kalčo čast je dosegel. Letos so nekateri tovariši Da-ničarji opustili to nespametno razvado jn tisti denar, ki bi ga bili sicer zapili, dali v organizacijske namene slovenskega katoliškega dijaštva. Tako je daroval g. star. dr. J. Adlešič 10 K za »Slovansko Ligo kat. akad.«, 10 K za znanstveni klub v »Danici« in 10 K za pravni klub v »Danici«. G. star. dr. Mirko I3ožič je daroval 10 K za »Slovansko Ligo kat. akad.« G. star. dr. Kulovec 10 K za »Slovansko Ligo kat. akad.« G. voj. kurat v Mollersdorlu pri Dunaju, Šilchan ob priliki promocije gospoda M. Božiča 10 K za »Slovansko Ligo kat. akad.« — To je praktičen antialkoholizem; tega naj bi posnemali vsi vprek, ki bodo v bodoče doktorirali !
a Upliv alkohola na duševno delovanje človeka. Profesor Kracpelin je na podlagi številnih poizkusov dognal, da se zmanjša duševno delovanje človeka takoj, ako zavžije dvajset, do trideset gramov alkohola. Sprememba se pokaže že pri malih množinah sedem do petnajst gramov. Dr. Smith je preiskavah kako dolgo traja taka izpre-memba v duševnem delovanju pri majhnih množinah, ki se splošno smatrajo za zmerne. Prvih šest dni je duševna zmožnost naraščala, to pa le kot posledica neprestane vaje. (Na primer pri učenju se številk na pamet.) Od sedmega do osemnajstega dne se je dajalo taki osebi po štirideset do osemdeset gramov alkohola na dan v majhnih množinah in jako zredčenih. Poiz-kušnja se je vršila šele osem do dvanajst ur po zadnjem uživanju. Toda kljub temu, da je vaja vedno napredovala, je bil uspeh vendar od dne do dne manjši. Od devetnajstega do 25. dne se ni dajalo več alkohola in duševna zmožnost se je takoj zboljšala. Ko se je pa 26. in 27. dne zopet dal alkohol, je takoj zopet padlo duševno delovanje. Podobne izkušnje z istim uspehom so se naredile tudi pri bolj praktičnem delu, na primer pri tiskarskih stavcih.
Dnevne novice.
+ Občni zbor »Zveze Orlov« in javna telovadba. Včeraj dopoldne in popoldne se je vršil v »Unionu<< občni zbor »Zveze Orlov«. Iv skupni službi božji so odkorakali Orli korporativno ob 8. uri zjutraj v kapelico Alojzijevi-šča, kjer je imel pridigo in sv. mašo držs in dež. poslanec dr. Krek. Pri maši je pel moški zbor glasb, društva »Ljubljane« pod vodstvom pevovodje g. A. Svetka. Po cerkvenem opravilu je bilo celo dopoldne zborovanje v dvorani »Uniona«, ki so se ga udeležili dr. Krek, dež. odbornik dr. Pegan, podpredsednik S. K. S. Z. Luka Smolnikar in drugi. Zastopani so bili v /elikom številu kranjski, goriški in štajerski Orli. Govoril je tudi dr. Krek, čegar izvajanja so zborovalci sprejeli, navdušeno z odobravanjem. Ob 6. uri zvečer so je vršila javna telovadba ud dežnikov mladeniškega tečaja, ki jc trajal zadnja dva tedna v Ljubljani. Telovadba je nadvse izborilo izpadla, občinstvo je telovadce burno aklamiralo in posipalo s cvetjem. Nadvse so ugajali marmornati kipi, zlasti pa končna alegorična skupina, ki jo predstavljala »Slov. krščansko-socialno zvezo«, v kateri se združujejo vsi sloji slovenskega ljudstva. Telovadbo je poselil med drugimi odličnjaki tudi načelnik V. L. S. dr. 1. šusteršič, ki ga je občinstvo živahno pozdravilo. Pripomniti moramo še, da so pri vCerajšni telovadbi nastopili samo člani zunanjih telovadnih odsekov. Zvezi Orlov moramo le čestitati na uspehih. O občnem zboru Zveze Orlov in javni telovadbi prinesemo še daljše poročilo.
+ Neoslavizem v konkurzu! Propad Kram ara pri kandidaturi za načelnika novega edinstvenega češkega kluba v državnem zboru, pomenja popolni poraz najmlajše politične fantazije: »n o o s 1 a v i z m a«. Nobenega dvoma ni, da velika večina čeških poslancev obsoja takozvani »neoslavizem«, ali vsaj o njem ničesar vedeti noče. Zato je moral pasti Kramar kot »oče nooslavizma«. Krama f* ima to tolažbo, da jc padel za veliko idejo, t. j. za iclejo, katero je on smatral za veliko in kateri jc sledil s poštenim idealizmom. Ne moremo pa pri tej priliki prezreti smešne figure v neoslo-vnnski aventuri — bivšega ljubljanskega župana Hribarja. Tega seveda nj vodil noben idealizem (tega g. Hribar ni nikdar poznal), temveč vodile so ga bolj posvetne misli na veliko slovansko banko, kjer bi zasedel »On« krmilični sedež upravnega svetnika ali pa še kake višje šarže. laka šarža ni nikdar »brez nič«. Pri Hribarju rodi vsaka »ideja« vsaj eno
»banko« in vsaka taka banka rodi vsaj enega upravnega svetnika, ki se piše za Hribarja. Iz vsega skupaj no bo nič. Vso jo padlo v vodo in ubogi Hribar se je obrnil do bliže ležečih »idealov« doli v Bosni, kjer sije solnce Buri a nove milosti . . . »Neoslavizem je mrtev, Buri an pa še živ« — to je najnovejša idealna parola bivšega ljubljanskega župana.
-!- Zborovanje S. L. S. so ie vršilo včeraj v Mirnipeči pred obilnim številom somišljenikov. Dr. Boži č je očrtal demokratično delo S. L. S. in nato razločil občinski red in občinski volivni red ter poživljal k ustanovitvi izobraževalnega društva. Razpoloženje za tako društvo je ugodno.
Shod zaupnikov S. L. S. novomeškega okraja je zaradi nenadnih ovir preložen na prvi ponedeljek meseca januarja.
+ »Riečki Glasnik« vržen izpod bratove strehe! Parkrat smo že poročali, kako reški municipij preganja hrvaški neodvisni list »Riečki Glasnik«, čegar uredništvo se je zato preselilo na Sušak. Sedaj pa je najhujše preganjav-ce poštene hrvaško besedo nadkrilil rodni brat: »Riečka Dionička Tisk ara->, ki je doslej tiskala »Riečki Glasnik«, je nenadoma vrgla list na cesto 24. t. m. popoldne, ko je bil list že stavljen, je upraviteljstvo naenkrat ustavilo delo in odreklo nadaljno tiskanje lista, dasi je imel »Riečki Glasnik« v pogodbi enomesečno odpoved. Uredništvu pa so za eventualno daljno tiskanje stavili pogoj, da se zdrži vsnke polemike z reškim (Supilovim) »Novim Listom«, ki je last iste tiskarne. List bi seveda moral molčati tudi k vsem lopovstvom, ki se gode v reki hrvatstvu od mažar-stva in lahonstva, prav tako kakor molči k vsemu temu tudi reški »Novi List«, ki piše o vsem mogočem v zunanjem svetu, domačih nečednosti pa srni z lasom ne loti. Vrli »Riečki Glasnik« jo nato izšel na eni strani v Merkurjevi tiskarni v Heki, kjer uredništvo poroča in razkrinkuje mogočnjake v D.*onički Tiskari ter ob enem slovesno izjavlja, da »Riečki Glasnik« tudi sedaj ni na prodaj in bo izhajal tudi v naprej kot neodvisen in pošten hrvaški list.
-j- Nemci in ljudsko štetje. Nemci se pripravljajo na vse kriplje, da bi ljudsko štetje izpadlo v prihodnjem letu, kolikor mogoče ugodno zanje. Pri ljudskem štetju se hočejo Nemci posluževati nopostavnih sredstev in to na organiziran in skrajno nesramen način. V dokaz temu je pismo, ki ga je ponatisnila praška »Union« in ki ga jc poslal konzulat deželnega kulturnega sveta v Pragi K. J. Hüffler neki občini na Češkem. Pismo je zaupno ter stoji v njem, da je velikega pomena za Nemce na Češkem ako pri pred-stoječem ljudskem štetju ne bodo odločevali občevalnega jezika posameznikom uradni organi, temveč domačini, ki so nacionalno (nemško) popolnoma zanesljivi in so toliko vplivni, da se tudi v dotični občini živeči Čehi priznajo 1< nemškemu občevalnemu jeziku. Svetuje se v tem pismu, naj v tem oziru primerno posreduje občinski svet pri okrajnem glavarstvu ter tudi navaja ime nekega učitelja, ki bi mogel kot števili komisar sleparili Čehe. Končno so povdarja v pismu, da morajo Nemci stremiti po tem, da se kolikor mogoče malo domačinov izreče za češki občevalni jezik. Torej Nemci hočejo z nepostavnimi sredstvi biti veliki. Tem večja je potem dolžnost oblasti, da vsakovrstnim sleparjem pri ljudskem štetju glodajo na prste. Kakor na Češkem, tako bodo Nemci organizirano sleparili tucli na Štajerskem, Koroškem in drugod. Nemški »volksrali« in nemška obrambna društva so tozadevno uvedla že obširno akcijo, kar nam dokazujejo posamezni slučaji njihove neprevidnosti. Torej pozor!
+ Vojaške vesti. Deželni hrambi se pridelc 31. decembra neaktivni poročniki Ivan Vrančič, dr. jur., Karel Strunz, Lambert Budan, Karel Doblin-ger, Ivan Tome, Konrad Wutscher, Ludwig Terdina, Kuno Hočevar, dr. jur., Franc Degen. Emil Güstin in Rudolf Czelinich 27. branibovskcga poš-polka. Poročnik Vencel Müller, poš-polka št. 24, je prideljen deželnemu orožniškemu poveljništvu v Ljubljani.
Red »Pro ecclesla et ponliiicc« je dovolili cesar nositi deželnemu poslancu g. Anionu Kobiju.
— Drušlvo za krščansko umetnost v Ljubljani je imelo v sredo, 23. novembra 1910 odborovo sejo. V razgovor so prišle razne notranjo zadevo društva in škofijski muzej, o katerem jo poročal ravnatelj prof. dr. .1. Mantuani. V oceno jc došla skica za altarno sliko sv. Frančiška v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Izvršil jo je monakovski slikar F rit z Kunz, Skica se je odobrila. --
Slikar Fritz Kunz je lr'l rojen 1. maja I 1868 v Einsiedelnu v Švici. Izobrazil se jo v Monakovom. Odločilnega pomena je bilo zanj daljše bivanje v Italiji. Izvršil je že krasne umotvore, zlasti verske vsebine. Reprodukcije in opise njegovih dol prinašajo lopo publikacijo društva za krščansko umetnost v Monakovom. Priznani estetik in umetnostni zgodovinar dr. P. Albert Kuha sodi o Kunzu, tla jo po svojih dosedanjih dolih v najsprednejši vrsti religi-jozuih slikarjev na Nemškem.
—	Poročil so je na Dunaju odvetnik g. dr. S t a n k o L a p a j n o z gdčno. V i d o L a p a j n e, hčerko okrajnega glavarja v pokoju g. Štefana Lapajneta.
—	Umrl je v Šibeniku v visoki starosti veleposestnik g. Mat ko Bogdano-vič, oče tržaškega veletržca g. Anto Bogdanovi <5a.
—	Konec stavke brivskih pomočnikov v Trstu, V predsinočnji seji zadruge brivcev - gospodarjev jo bilo sklenjeno s 155 glasovi proti osmim, ki so se vzdrževali glasovanja, da se bo briv-nicc v Trstu, začenši 28. t. m. popolnoma zapiralo vsak ponedeljek. Sprejet je bil tudi predlog, naj so intorvinira pri namestništvu, naj izda naredbo v tem smislu, drugače da so naprosi poslanca, naj se pobriga za. uzakone-nje ponedeliskega počitka?! Izvoljena je bila 45članska nadziralna komisija v svrho, da so bo zares tudi upošteval sklep zadrugo. Ta sklep gospodarjev so pomočniki vzeli na znanje in so so vsi povrnili k delu.
—	Stavka livarjev je bila te dni v Trstu. Stavka je sedaj končana. Delavcem je bil dovoljen povišek 20 stotink na dnevni mezdi in jo bila določena minimalna mezda 3 K 50 v. Stavka livarjev jo trajala 102 dni od 19. avgusta do 28. septembra.
—	Za uvedbo četrtega razreda po naših železnicah, se zavzemajo pristaši nemške kršč. soc. stranke na Češkem. Poroča so, da so za to zavzame z vso odločnostjo celotna kršč. soc. stranka. Železniško ministrstvo pa ni posebno naklonjeno IV. razredu, češ, da bi padli dohodki železnic. Nasproti tem pomislekom se pa izvaja, da bi IV. razred osolxto v lokalnem prometu dvignil izdatno dohodke železniških uprav, ker bi poskočilo šlevilo potnikov.
—	Zadružni tečaj v Pagu (Dalmacija) jc vodil od 15. do 18. t. m. revizor naše »Zadružne zveze« gosp. F. Z. Do-nadini.
—	Svarilo pred cigani. Dalj časa so klati večja ciganska družba po ljubljanskem in litijskem okraju. Družba je že znabiii odšla naprej, da bo uganjala svojo »delo« tudi drugod. Usi-ljuje so cerkvenim predstojništvom in nadleguje v župniščih za popravo ko-vinasicga cerkvenega orodja in enak-h predmetov. Ponujajo varščino v dvomljivem denarju, da ložje človeka preslepijo. Kažejo knjižice, kaj so dobili tu ali tam v popravo. Izkazujejo so za kollarje in plačajo patent za enaka dela. S takimi rečmi človeka zapeljejo, da jim veruje in ga vjamejo; vse to delajo po dobro premišljenem načrtu. Kjer se oglasijo, vsak najboljše stori, da jih lakoj odstrani, ker so silno drzni in usiljivi. Ce dobijo priliko, gredo sami v cerkev, pokvarijo kako orodje, da bi ga dobili v popravo, naredijo slabo, računijo pa cigansko, tako cia človeka gotovo prevarijo; v zvijačah so pa izurjeni mojstri. Torej pozor pred temi ptiči, da se še kdo ne bo prepolno kosal! Središče le tolpe jc nekje v ljubljanski okolici, kjer se žo organizirajo maloie popolni ciganski tabori.
—	Ta vina iz cerkvenih nabiralnikov. Te dni ponoči jc neznan uztno-vic v farni cerkvi v Rudniku odprl dva nabiralnika. Tretjega pa ni mogel odpreti in je aaredil pri ključavnici 10 kron škodo. Neznani tat se je dal ponoči v cerkiv zapreti, nakar jo, ko je izvršil delo, znotraj odrinil pri velikih vratih zapah ter ušel na prosto. Ker se je od teli vrat že nekaj časa ključ pogrešal, ni izključeno, da si ga je neznan tal prilastil in z njim dobil vhod v cerkev.
—	Zmrznila jo 21. t. m. 68 let stara kajžarica .lera Zupan iz Slamnika. Mrtvo jo. našel Janez Marolt z Bohinjske Bele, ko jo šel na planino po seno. Poleg zmrznjenke je ležala košarica, v kateri jo bilo en četrt litra žganja. Zupanovo so pogrešali že 17. t. m. Raj-nica. jo rada pila.
—	Napaden vojak v Kranju. Desetnika 17. pešpolka Tomaža Rožena jo sunil v ramo z nožem zahrbtno čevljarski pomočnik Ivalinšek brez vsakega povoda. Ranjenca je obvezal dr. Šav-nik.
—	Železniški stroj je skočil s tira
včeraj zjutra j v Zalogu pri aranžiranju vlaka. Delali so celo dopoldne, da so buravili si ro i zone t v tir.
—	+ Mate Vitnztč. Dno 20 t. m. je
umrl na Sušaku dr. Mate \ ilezic, tf. ki. višji inženir v pokoju, odličen Hrvat iz Istro.
-- Predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu stopi v pokoj. »Reiclis-posti« poročajo, da siopi predsednik višjega deželnega sodišča v Trsiu, g. Avgust Jakopič, v najkrajšem času v pokoj.
—	Sled za volkovi je dobil nek kmet na kočovsko-hrvaški meji. V Dolgi vasi v kočevskem okraju pa jo prišel v mraku volk nad psa, ki je bil priklenjen pred hlevom, a ga je kmet prepodil, drugi dan pa je zver zopet prišla ter psa napadla.
—	Sarajevo ima po najnovejšem štetju 50.054 prebivalcev. Garnizija tu ni všteta.
Zus?!o§i m mnetnost.
*	Jan. Pogačnik, Missa in hon. St. Josephi. Op. 11. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena partituri 1 K 60 vin., glasovi po 40 vin. — Kar naredi Pogačnik, je vse lepo; tudi ta maáa je jako čedno in skrbno zloženo glasbeno delo, po katerem naj sežejo pevovodje tem raje, ker je lahko izpeljivo. Stavki so kratki in markantni, samo, kar mora biti. Večinoma homoionija, sera-tort jo tematični poizkusi. Par napak je ostalo pri korekturi, katere lahko popravi vsak. Delo bodi toplo priporočeno.	P. Ilugolin Sattner.
*	»10 obhajil ni Ji in dve v časi presv. Sieu Jezusovemu« za mešan zbor zložil Anion Grum. — Cona 1 K; po pošti 1 K 10 vin. — Dovolil preč. knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani 1910. — Naroča se v Ljubljani pri skladatelju ali pa v »Katoliški Bukvami«. — Ta zbirka, ki obsega pel prod in pet po sv. obhajilnih ter dve presv. Srca Jezusovega, se prav toplo priporoča vsem cerkvenim zborom in bo gotovo našla obilo odjemalcev že vslcd melo-dijoznih napevov v cerkvenem duhu, pravilne harmonizaoije, lične oblike in nizko cono. - Oceno glasbenega strokovnjaka v kratkem priobčimo.
*	\ n t o u F o o r s t c r, 12 Mariji* rtih pesmi za mešan zbor. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena partituri i K 80 vin., glasovi po 40 vinarjev. — Te pesmi so večinoma nova izdaja že natisnjenih pesmi, katere jo g. Foerstei še skrbneje priredil in jih je »Katoliška Bukvama« izdala v jako prijetni in prisrčni obliki. Pesmi so umetne, vendar izpeljivo vsepovsodi, kjer je količkaj okusa in marljivosti. Kakor vsaka zbirka nudi tudi ta pesmi raznega značaja; vsakdo naj si izbore, kar mu prija, vendar štev. 3, 9, 10, 11 so pravi biseri domače umetnosti. Pevovodjem bodi zopet priporočeno, da natančno naštudirajo vsak glas, ker le tedaj prejmo umetne pesmi zasluženo priznanje. Dobro došla zbirka našega ccr-kvenoglasbenega nestorja, saj ji slede še druge.
' Robinzon starši. Povest s p o« dobami za o t r o k e. — širom sveta znana, pri vseh narodih udomačena in na vso jezike prestavljena je stara povest o Robinzonu in njegovih zanimivih dogodkih. Da so seznani naša deca s to odlično povestjo, ki jc tudi za razvoj otroškega uma precejšnega pomena, je izšla ravnokar v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani knjiga opremljena s krasnimi večino-1 m» večbarvnimi slikami in potrebnim tekstom. Cena samo 1 K 40 vin., po pošti ;'.() vin. veC. Knjiga jo izšla v lepi opremi in krasno izvedeno večbarvne slike bodo tudi odraščenega človeka j zanimale in zabavale.
*	Brošurica »Brezmadežna«, lepa dcvetdncvnica, ¡e izšla v 'Katoliški Bukvami« po 20 h iz\od. Pripraven Miklavžev dar za družbe.
Štajerske mm.
š Lutrovska cerkev v Pluju. Pod
načclstvom »Štajorčevih« krušnih očetov se jo osnoval v Ptuju odbor za zgradbo protestantovske cerkve v Ptuju. Nakupilo so je že potrebno zemljišči' v takozvanom »Villenviertel«. Gra-ško namestništvo je z odlokom 18. nov. t. 1. vzelo ta odbor na znanje. Danes 28. novembra se je vršilo ustanovno zborovanje v hotelu »Klefant«. Kaj poreče »katoliški« »Štajerc«, kaj njegovi backi. kaj kmetje, ki drvijo še mnogo-kje /a Ornigom?
š Sudmarkina loterija. Po spodnjc-štajerskih vsenemških gnezdih žc zdaj krožijo pole za novo Sudmarkino loterijo. Dobro si bo zaznamovati tiste tobačne trafike, kjer se bodo ponujale te srečko.
š Duh omračil so je strojniku Ciri-lovo tiskarne Mihaelu Peckotu. V petek 25. nov. so ga morali odpeljati v graško opazovalnico.
iS Podčastnik deiravdant. Računski podčastnik deveto stotnije '¿(i. do-Želnobrambovskega pošpolka Leopold Pessenhoffer je poueveril večjo vsoto eraričnega denarja. Zbežal je 21. nov. preoblečen v Švico, od koder je pisal nekemu svojemu kolegu.
š Meteor. O tem se nuni poroča: Dne 24. t. m. po 5. uri zvečer je v Sta-netineih v Medjumurju blizu štajerske meje Jasi robci padel meteor. Ko je meteor letel, jo nastalo zelo svetlo, kakor da bi se zelo zabliskalo.
š Zadružništvo. V nedeljo -4. decembra so vrši ob tretji uri popoldne v dvorani »Narodnega Doma« v Ptuju okrožni zadružni shod za zadruge ptujskega okraja. Na dnevnem redu so važni razgovori o naši gospodarski organizaciji v ptujskem okraju. .Mod drugimi bo govoril tudi naclrovizor g. Vlado Pu-šenjak.
š Südmarki slaba prede. Njena gla-oila jadikujejo zadnje dni, da usahnejo njeni viri, zahteve pa vedno naraščajo. »Grazer Tagblatt« piše o tem: »Die Ansprüche wachsen und die Mittel schrumpfen zusammen.« V širših nemških krogih je postala znana korupcija, ki vlada pri protostantovsko-švabskih naseljencih. Siidmarka jo namreč s svojimi osebnimi podporami v svojih kolonijah, z denarjem, ki ga slepo meče med svoje renegatske in švabsko ljubljence, ustvarila tako korupcijo, da so Südmarkovci zanašajo edino na. to. kaj oi jim dala Siidmarka. C.e pride okso-kutor iztirjavat davke (slučaj Ilempel v Št. Ilju), tolažijo se Südmarkovci navadno: »E, bo žo Siidmarka plačala«. In !a korupcija je prešla že v meso in kri Südmarkovcev. Ni čuda torej, čo se jo vsenemške javnosti polotila novolja in tnalodušnost. Ja: »Die Mittel schrumpfen zusammen«!
š Za nemški Schulverein jo zapustil v Št. Petru pri Gradcu umrli Janez Lex, v oporoki 500 K. Slovenci, Slovenke! Spominjajte se v oporokah »Slov. Straže«. Posnemajte Nemce in tiruge narode!
š Bela žena. V petek 25. novembra 5b 11. uri zvečer jo umrla v Mariboru po daljšem bolehanju gdč. Marija Horvat, trgovska uslužbenka v tiskarni Cirila v Mariboru. Pogreb so jo vršil včeraj 27. novembra ob obilni udeležbi slovenskega občinstva v Mariboru. Vrli Slovenki svetila večna luč!
š Podružnica štajerske »Kmetijske iružbe« v št. Ilju v Slov. goricah priredi 8.. 9. in 10. decembra v šentiljskom Südmarkhofu tečaj za kmetijsko knjigovodstvo. Značilno jo, da so vrši ta t.c-iaj v kobači. Kje so bili slovenski od-oorniki podružnice?
š Stari most čez Dravo v Mariboru Se orar baje ne bo dal podreti. Pri komisijskem ogledu je bila orna stranka Interesentov, da še stari most ostane, druga močnejša, da se podere. Splošno mnenje pa je, da bode itak stari most poprej strohnel, prodno bo novi izročen prometu. Tako grozno počasi se še menda ni zidal noben most v Avstriji kot ta.
i V varstvo proti koleri. Dolgo že 2To strah pred njo po naših krajih; poznamo pa že njo bistvo, razvoj, razširjanje, nevarnost, dobili smo obsežna navodila, kako se je varovati, da je n o dobimo. — ali za Boga. toga dozda.j Se nihče ni povedal, kako in s čim «e je treba hitro zdraviti, čo kdo čuti, da jo jo dobil. Saj vendar ni vedno in povsod mogoča hitra zdravniška pomoč. Dajte torej — kar jo nujno potrebno, če so epidemija bolj razširi, — dajte ljudem navodila, kako in s čim se naj ljudje sami hitro začnejo zdraviti, preskrbito vsaj županstva V ogroženih krajih s potrebnimi zdravili!
š Novo društvo. V Framu pri Mariboru so jo pretočeno nedeljo ustanovilo »Slov. katol. izobraževalno društvo«. Na ustanovnem shodu je govoril podpredsednik S. K. S. Z. dr. lloh-njoc iz Maribora. K društvu je pristopilo posebno veliko število mladino. V Framu jo bilo dosedaj samo neko bralno društvo, v katerem pa so imeli svoje zavetišče samo liberalci in štajer-cijanski šnopsarji.
š Poroka. Iti. t. m. sta se poročila v Šmarju pri Jeišah Anton Babič, orožniški nadstražnik v Dubrovniku in gdč. Amalija <". u j o š , hčerka vpokoje-nega nudstratnika Franca Cuješa.
š Kdo bo voditelj ptujske okrajne sodnije? Naše razmere glede imenovanja sodnijskih uradnikov so najlepšo zrcalijo v našem Ptuju. Dasiravno jo ogromna masa prebivalstva v ptujskem okraju popolnoma slovenska in šo listi redki Nemci in renogati, ki so liatro-šoni v Ptuju, razumejo slovenski, vendar nastavlja slavna avstrijska justiea v Ptuju tako sodnijske uradnike, ki so pokorni slug«1 nemškega Volksrata, Nemci ali takozvani »kurzovci«. Po od-išlem dr. Glasu ic imenovan za vodite-
lja ptujsko sodnije renegat dr. Petro-\vitsch. Ornig in njegova kliku so trudi, da bi bil definitivno imenovan mož njegovega kalibra. Sliši so celo, da ima pok Ornig že zagotovljeno, da pride hud nemški nacijonalec na to mesto. Pod takimi razmerami živimo Slovenci na Štajerskem.
š Preložena tiskovna pravda v Mariboru. Prihodnji teden bi imela mariborska porota razpravljati o celi vrsti tiskovnih pravd. Tožita n. pr. celjski župan dr. Jabornegg in uradni predstojnik dr. Ambroschilz urednika mariborsko »Unterst. Volkszeitung« Karla Habitscha in učitelja deželno meščanske šolo Avgusta Aistricha zaradi raz-žaljenja časti v nekaterih člankih imenovanega mariborskega lista. Dr. Ja-bornegga in dr. Ambroschitza zastopa dr. Mravlagg iz Maribora, Habitscha in Aistricha pa graški odvetnik dr. Els-ner in dr. Kukovec iz Celja. Ker je g. Aistrich nastopil obširen dokaz resnice v obeh slučajih, se jo razprava preložila na prihodnje zasedanje.
š Cene mesa v Gradcu. O tem se nam še poroča: Z ozirom na sklepe Kraškega obč. sveta so določene za mesec december naslednje ceno govejemu mesu v Gradcu na javnih tržnicah: vo-lovsko meso z 10 dkg. priklado in sicer 1. vrsto 1 K 8-4 v, 2, vrste 1 K 68 v, 3. vrsto J K 52 v, brez priklade (iztelita-no), 1. vrsie 2 K 32 v. Kravje, bikovo meso ali od mlado živine z 19 dkg. priklade. in sicer l. vrste 1 K 58 v, 2. vrsto l K 42 v, 3. vrsto 1 K 26 v, brez priklad (iztehtano), 1. vrsto l K 96 v. Meso je torej v Gradcu za prihodnji mesec za 4 v dražje.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Nenadni napad, V Briceljevi gostilni v Štepanji vasi se jo nahajalo dne 15. avgusta t. 1. zvečer več fantov. Navzoča sta bila tudi Anion Juričan in Pavel Lončarič, oba delavca pri gradbi Gruberjevega kanala, kakor tudi 21 loi stari Matija Jerančič, zidar iz Zgornje Hrušice. Kaj rado se pripeti, da tam kjer obstaja družba iz mešanih fantov, nastane kmalu prepir, ki mu sledi pretep. Tako jo bilo tudi tu. V pozni noči je med navedenima delavcema in med domačimi fanti nastal prepir zaradi domače deklo Uršike. Gostilničar, ki se jo bal prepira, je izpraznil gostilno. Juričan in Lončarič sta so mirno napotila domu. Ko pa prideta do hiše svojega stanovanja, ju nenadoma nekdo naskoči oborožen z lesom, ter jame udrihati po njunih glavah. Najprvo jo pobil Lončariča, nato pa še Juričana. Prvemu se je posrečilo priti domov, drugega so pa našli drugo jutro na Povše-tovein podu nezavestnega, ležati. Prepeljali so ga v bolnico, kjer jo še listi dan umrl. Zdravniško raztelesenje je dognalo, da jo bil udarjen Juričan z nekim topim orodjem na desno stran glave in sicer s tako silo, da mu je počila lobanja in raztrgala žilo-dovodni-co, kar jo povzročilo krvavitev v možganih, vsled česar jo morala nastopiti smrt. Posrečilo se jo, da so kmalu zasledili storilca v osebi Matija Jcranči-ča, ki je sprva tajil, potem pa priznal, da je Antona Juričana in Pavla Lončariča pobil z »lajkelonom« na tla. Lončarič je imel na glavi tri poškodbo, vendar so bile po zdravniškem mnenju lahko okvare. Obdolženec se jo zagovarjal. da je menil, da sta ga hotela okvarjena napoditi. Dognalo so jo pa, da. sta ta dva mirno korakala domu in da ju je napadalec s svojim nepričakovanim napadom iznenadil. Umevno jo, da jo bil obdolženec le jezen na okvar-jonco, ker sta bila tujca, ter sta so domačemu dekletu v gostilni dobrikala. Obtožencu porotniki niso verjeli, da bi bil storil dejanje v silobranu in so soglasno potrdili krivdo. Obtožen je bil na tri lota težke joče.
EKSPLOZIJA V ARTILJERIJSKI VOJAŠNICI.
Benetke, 28. novembra. V Pia-cenci jo eksplodirala nabita krogi,ja. Na mestu jo bil ubit nadkanonir Ginu Cavalii, trije artiljeristi so pa nevarno ranjeni.
PO PRETEKU DVEH LET PRIJET ROPAR.
Bero I in, 28. novembra. V Mag-deburgu je bil pred dvema letoma po vlomilcih ustreljen lekarnar Viljem Hathge. Usmrtil ga jo 1. 1884. rojeni trgovec Oton Knikeluis. Njegovega sokrivca, zasebnega detektiva Arturja Hitlerja, so na begu prijeli Obsojen je bil v dveletni zapor. Zdaj so aretirali tudi Knikeluisa in sicer v Petroplisu v Braziliji. Prepeljejo ga v Nemčijo.
: Naročajte ..Slovenca".:
Ljubljanske novice.
I j Seja S. K. S. Z. danes zvečer ob pol 8. uri v društvenih prostorih. Dobrodošli vsi prijatelji S. K. S. Z. — Dr. Krek, načelnik.
Ij Predavanje župnika Finžgarjn. Prihodnjo sredo točno ob pol 8. uri zvečer prodava v S. K. S. Z. slovenski pisatelj župnik F. S. Finžgar, kar bo gotovo razveselilo mnogoštevilne njegove prijatelje in čestilce. O. Finž-gur si jo izbral za svoje predavanje snov: »A 1 i r e s z r o d 11 o g r u-d e? (Kulturnega kmeta adventna meditacija.)« Vabimo občinstvo, da pohiti k temu izrednemu predavanju v naj-obilnejšem številu. Vstop vsakemu prost.
-j- Predavanje »Leonove družbe«.
»Leonova družba« priredi v četrtek dne 1. decembra svoje 11. letošnje predavanje. Predaval bode g. ravnatelj prof. dr. J. Man t uan i »o staro-k r š č a n s k i ir m e t n o s t i«. Predavanje bode pojasnjeval s s k i o p t i č -nimi slikami. Lokal« knjižnična dvorana Katoliško Tiskarne (III. nadstropje); začetek ob 6. uri zvečer.
Ij Na shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva« včeraj dopoldne je govoril dr. Dermastija. Govornik jo poljudno pojasnil določila garancijske laško postave, ki so jo Italijani sklenili, ko so oropali papežu Rim, a se sami na njo ne ozirajo, kar dokazuje dejstvo, ker jc srnel kljub garancijski postavi rimski župan Na-than nekaznovan kruto žaliti papeža. Prihodnjo nedeljo govori na shodu »Slov. kat. delavskega društva« profesor Dermastija.
Ij Liberalni shod v Vodmatu, V soboto so magistrat ovci priredili shod v Vodmatu pri Bizjaku. Navzočih je bilo okoli 60 oseb, med temi najmanj 20 socialnih demokratov, pa tudi nekaj naših somišljenikov. Od odličnjakov magistralne stranke so bili navzoči najmlajši magistratni praktikant 52 let stari Tomažič, nedavno po mladinskem listu okrtačeni ključar Breme, cx-občinski svetnik Pavšek, lepi Gherbaz, krojač Bricelj, Ilauptmanov kompto-arist Burja, Šolko-Mrak, gostilničar Zupančič, Topolavc in drugi taki zaslužni bojevniki za staro razmere na magistratu. Ker so bližajo občinske volitve, sta so. skupaj v fijakerskem vozu pripeljala celo sam dr. Tavčar in »plac-rešpelitar« Ribnikar. Dr. Tavčar jo nadomeščal dr. Novaka, ki jo baje bolan. Dr. Tavčar jo silno ginjeno govoril. Pravil je, da so s cestnim zakonom hoče »meščana odreti«. Zaletaval so jo v »deželnega finančnega ministra, dr. Lampeta« in v svoja stara ljubljenca Kregarja in Štefeta. Dr. Tavčarju gredo sedaj sami konkurzi v liberalni stranki tako po giavi, da jo govoril o »kou-kurzu dežele kranjske«. Dr. Tavčar jo zaključil svoj govor z globokim vzdihom, da upa, »da se Kregarju in Šte-fetu ne bode uresničilo veselje, da bi bili klerikalci gospodarji na magistratu«. Apeliral jo tudi na navzoče, naj vsak vsaj enega agitatorja pridobi za prihodnje občin, volitve. Ribnikar je precej predrzno govoril. Rekel jo, da jo dr. Žitnik rekel, da ni draginje. Draginjo so sovo po mnenju tega veleuma krivi »klerikalci«. Ribnikar jo primerjal plače mestnih delavcev s plačami duhovnikov. Svojo plačo in svojega avanziranja, nad katerim se jo še nedavno celo dr. Tavčar zgražal, sove ni primerjal. Ribnikar je izjavljal, tla se duhovniki debele za delo, ki so imenuje lenoba in hujskanje kmeta proti meščanom. Tako strokovno govori, mestni tržni nadzornik Ribnikar, ki je samo po Hribarjevi protekciji postal to, kar jo! Ni čuda, če so takemu »strokovnjaku« celo liberalci morali krajšati predolgi jezik. Ž i vi no z d ravnik Ribnikar jo končno naznanil, da jo on v izvrš. odboru narodnonapred-ne stranke in če kakega liberalca » k a j boli, naj prid o k n j o m u «. — Bivši občinski svetnik Pavšek v soboto ni govoril. Mož jo ostal glede govorano. zvest samemu sobi. Mož so semtertje nekoliko pojezi nad cestnim zakonom, pa. bi šo to bolje bilo, da bi tako očivid-110 110 kazal, da drugega no ve, kar v »Narodu« bero. Miha Verovšek so jo s primerno jezo shodu predstavil kol osemletni magistratni praklikant. Za primerno zabavo sta šo skrbela mizarski mojster .Praprotnik, ki so jo po kro-parsko jezil nad »Slovencem«, da ga je mar »parrbov«: pravil jo. da rad vzame denar od klerikalcev, »ampak zlod je. da ga nimam nikoli toliko, da bi svojo »dovge poplačal«. Krojač Lavtar jo s stokanjem zabaval poslušalce in jih spravil v bučen smoli. Mislil je menda, da razvije svobodomiselni gospodarski program, ko je pravil, »da pomoč no pride od Boga, ampak od hudiča.« --Resolucije so bilo: proti coslncmu zakonu in uro ti draginji, kjer so sove mo-
rali pokazati, da stvarno ne morejo razpravljati o tej pereči zadevi, ampak da združujejo to resno stvar s svojo umazano gonjo na »klerikalce«. Gospod Šolko, kateremu so napredni časnikarji previdno izpremenlli ime v »Mrak«, je stavil resolucijo, ki jo slavospev »združenju« in dr. Tavčarju, ki jo jo pa, kakor vidimo, priobčil samo »Narod«, mladinski list jo pa poklone Tavčarju lopo črtal. Stara ljubezen, kakor se vidi, nikdar no zarjavi. No, pa za tako »stare ljubezni« Vodmatčani nimajo več mnogo pojma ter so jih že siti, ker se pri vsaki priliki kaže, da. so liberalci združeni samo v zabavljanju, pri resnem delu za ljudstvo jih pa nikdar ni bilo in jih nikdar no bo.
Ij Mestna vožnja se bo oddajala ofertnim potom pri mestnem magistratu za leto 1911, oziroma 1912 in 1913, dne 1 2. d e c e m b r a t. 1. d o p o -1 u d no, v pisarni stavbnega urada. Zanimivo pri tem razpisu jo le prista-vek, da si magistrat pridržuje pravico, oddati vožnjo tudi d r u g e m u nego najnižje m u p o n u d n i k u.
Ij Smrtna kosa. V soboto ob pol 12. uri ponoči jo umrla soproga hišnega posestnika v Sv. Florjana ulici št. 5 občespoštovana ga. M a r ij a K u n -č i č. Velecenjeni rodbini naše naj-iskrenejše sožalje!
Ij Umrla je 8 let stara hčerka gostilničarja g. Hermana ČeŠnovarja. Kakor so zdravniki konštatirali, je umrla na tuberkulozi v črevesih.
Ij Letošnja zima in osuševalna dela v Gruberjevem prekopu. Deževje zadnjih dveh tednov je povzročilo toliko povoclnji, da se voda še teden dni ne bo toliko odtekla, da bi zamogli za,-tvornice v Gruberjevem kanalu zapreti. Tvrdka pa tudi potem no bo mogla v decembru nadaljevati s pogloblje-njem. če ne nastopi ugodno suho zimsko vreme. Delavcev pa je večina odšla žo drugam. V Prulah jo navoženega že mnogo kamenja iz Podpeči.
Ij Zglaševanje nabornikov a;re h koncu. Mladeniče, ki pridejo spomladi k naboru, to je leta 1888., 1889 in 1890. rojene mladeniče, opozarjamo, da je le šo do 30. t. m. čas za zglaševanje. Nabornik, ki opusti zglasitev, se kaznuje z globo 10 do 200 K ali pa z zaporom. Iz zanesljivega vira vemo, da se je doslej komaj polovica mlndoničev zgla-sila za nabor.
Ij Umrl Je 60 let stari realčni laborant in hišnik Jožef S i m o n č i č. 13 let je ob svojem prostem času tudi vrejal inštrumente potresne opazovalnice.
Ij Mlekarski voziček ukraden. V
soboto popoludne jo pustila Ivana Škorjanceva, posestnica iz Dobrunj, na Marijinem trgu mlekarski voziček in šla po opravkih v mesto. Ko so jo vrnila ni bilo več voza. na mestu. Škerjanceva je imela na vozu pet kovinastih posod za mleko, plotenico jabolk in vrečo otrobov. Voziček ima črki I. Š. in je vreden 63 K.
Ij Rabijatnn vojaka. Včeraj sta sb dva vojaka 27. pošpolka v neki žganja-riji nekoliko preveč napila in so nato začela z gosti prepirati. Eden jo potegnil bodalo in začel z njim po gostilni rogoviliti. Ker lo nista mirovala so poklicali stražnika in vojaško patruljo, katera jo obadva aretovala in odpeljala v vojašnico.
Ij Odeja ukradena. Trgovcu Ignaciju Keslerju jo bila v soboto popoldne iz-pred prodajalne na Pogačarjevem trgu ukradena zelena odeja z dolgo dlako, vredna 29 K. Tat jo odejo prodal nekemu posestniku na Marijinem trgu za, 4 krone.
Ij Nov velik čoln za dovažanje kamenja iz Podpeči so preteklo dni dovršili v Prulah. Pripet bo parniku, ki bo plul iz Ljubljano do Podpeči in nazaj in naložen s kamenjem. Parnik je treba zdaj popraviti.
Ij izkoriščanje trgovskih uslužbencev. Na Starem trgu sta dve trgovini, ki imata šo po 8. uri zvečer pri zaprtih vratih uposlone mlado trgovske va-jenke. Isto so godi tudi v par drugih Irgovinah na Sv. Petra cesti. Poživljamo trgovsko zbornico in obrtno oblast, da napravi temu izkoriščanju konec.
Ij Prijeti prisiljenec. Dne 26. t. ni. jo pobegnil 30 let, stari Janez Potepati iz Kopra iz tukajšnje prisilne delavnico. A žo na Ježici so ga orožniki prijeli. Potepan se svoj beg priznal s pripombo, da. so mu jo ta čas zato naj-pripravnejši zdel, ker si niti misliti ni mogel, da bi v tem času, ko tako močno sneži, naletel na cesti na orožnika Oblečen je bil v obleko prisiljenccv tei jo sprva rekel, da je iz Trsta in da gro na Štajersko obiskat svoje sorodnike V Stožicah je prišel k brajnovki Mariji Ramovš poti pretvezo, da se jo prišel gret. V neopažonem trenotku pa i< izmaknil havolok, s katerim jo ušel To tatvino je pa opazil domači vajenec, ki je tekel za £otepanom. Tu pu
je haveto.k pri begu proč vrgel. Po preteku ene ure se je vtihotapil v gostilniško sobo Ljudevika Cundra v Mali vasi ter izmaknil na steni viseči površnik. Ivo jo je pa hotel s plenom odku-riti, ga je zapazila gostilničarka ter mu je površnik iz rok potegnila. Potepati se je izrazil, da bi bil prihodnjo noi izvršil gotovo kak ulom, da ga ni zadela smola priti orožnikom v pest.
lj Najdena je ročna torbica z uro in drugimi stvarmi. Dotični jo dobi v Novem Udmatu št. 32.
lj Opozarjamo na inserat gosp. Kocjan o otvoritvi prve d a m s k e trgovine za ban d a že v Ljubljani. Kakor čujemo, bo v trgovini samo damska postrežba.
NOVA MAŽARSKA VSEUČILIŠČA.
Ogrski naučni minister namerava ustanoviti štiri nova vseučilišča in sicer v Požunu, Kašavu, Debrecinu in v Ostrogonu, ki bodo seveda popolnoma mažarska.
Razne stvar!.
Primera med avstrijsko in italijansko mornarico. Rimska »Tribuna« je prinesla pred kratkim prestavo članka, v katerem opisuje admiral Chiari v nekem dunajskem listu, v koliko zaostaja avstrijska mornarica za italijansko. Napram številkam, ki so navedene v tem članku, navaja »Tribuna« druge ter trdi. da je treba sprejeti Chiarijeva izvajanja za sedanjost z vso previdnostjo. za bodočnost pa nud'jo ta izvajanja le malo verjetnosti o njihovi resničnosti. Kajti tudi Avstro-Ogrska pre-snavlja in gradi svojo mornarico.
Vtihotapljenje orožja v Italijo. Neapeljske carinske oblasti so zaplenile veliko pušk in revolverjev, ki so bili vtihotapljeni po neki luttiehski tvrdki. Tvrdka bo morala plačati carine in kazni v višini 85.000 lir.
Tatvina v budimpeštanskem klubu. V Jožefovem klubu io bilo ukradenih v igralnici 26. t. m. zasebnemu uradniku Rothu 6000 K. Klubovi člani so bili v velikanski zadregi, ker je službeno osobje zvesto. Klubovo predsedstvo je povrnilo Rothu ukradeno vsoto, da jo umaknil ovadbo policiji.
Davek na neoženjence v Rusiji. Finančni odsek dume je sklenil, kakor se poroča 16. t. m. iz Peterburga, da se določi samcem poldrugkrat višjo dohodninske davke kot oženjenim. Predlog, da naj bi se samski davek napram oženjenim zvišal dvakratno, je propadel, češ, da so samci navadno materielno v slabših razmerah in da morajo pogostokrat skrbeti za več družin.
KRANJSKO LOVSKO RAZSTAVO
v »Mestnem Domu« je včeraj obiskalo 800 oseb. Priporočamo obisk!
Telefonska m to^mi poroiila.
LAŠKA FAKULTETA V PRORAČUNSKEM ODSEKU.
Dunaj, 28. novembra. Tekom tekočega tedna bo zboroval proračunski odsek, da bi končal generalno debato o laški fakulteti. Prvi odsekov podpredsednik poslanec Ma,štalka se je danes izrazil, da bi najraje sklical odsek šele tedaj, kadar bi bila popolna jasnost o stališču posameznih strank napram predlogi. Enoten češki klub se bo o svojem stališču danes posvetoval, nakar ho sklepala »Slovanska linota«. Tukajšnji nemški listi poročajo, da češki agrarci seda j svojih mest v odseku ne bodo odstopili Slovencem in prinašajo popolnoma iz trte izvito poročilo, da tudi Slovenci ne nameravajo sedaj obstruirati predloge ter izražajo nado. da bo vsaj generalna debata v odseku končana. Stališče Slovencev napram laški fakulteti pa je seve tako kot je bilo.
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Dunaj, 28. novembra. Vesti, da se danes tu zopet prično češko - nemška spravna pogajanja niso resnične. Danes bo šele Bienerth konferiral z dr. Fiedlerjem in z voditeljem Nemcev Urbanom o modusu procedendi. Ako se bodo konference udoležMi tudi soc. demokratje s Češkega, stopi v ospredje volivna reforma za deželni zbor. V slučaju, da se bodo konference vršile, se bodo vršile na Dunaju ter bodo trajale 14 dni. Ako bo izid ugoden, tedaj bo še pred novim letom zboroval češki deželni zbor, da sklepa o davčnih predlogah.
MONSIGNOR WEISS ARETIRAN?
Gradec, 28. novembrn. »Grazer Tagblatt« je dobil brzojavko iz St. Mihaela, da so v ondotni okolici orožniki aretirali načelnika koroške centralne blagajne monsignora Weissa, ki je prišel v hude denarne zadrege pri kon-kurzu tvrdke Kayser & Palese. Weiss, da je stanoval tri tedne v gostilni ötzner. Ljudje da so mislili, da je kak star potujoč igralec. Poročilo pravi, da je Weiss izjavljal, da čaka svojega tovariša ter da se je rad razgovarj^l s kmeti in delavci. Spoznal da ga je ondi inimopotujoči Seb. Langmeier, ki je Weissa nekoč videl na nekem shodu na Koroškem. Aretiranec je začetkoma tajil, potem pa je priznal, da je Weiss. Aretiranca so odpeljali orožniki v St. Mihael.
SRRSKI PRESTOLONASLEDNIK.
Belgrad, 28. novembra. Ker se zdravje srbskemu prestolonasledniku boljša, so danes prenehali izdajati zdravniške izvide. Kralj je podelil zdravniku dunajskemu vseučirškemu profesorju Chvosteku red sv. Save TI. vrste.
PROTI NATHANU.
Rim, 28. novembra. Senator Pel-loux je priobčil odprto pismo na ministrskega predsednika, v katerem mu naznanja, da je vložil v pisarni senata interpelacijo v kateri se protestira proti znanemu govoru župana Nathana.
REVOLUCIJA V BRAZILIJI.
Rio de Janeiro, 27. nov Vse uporne bojne ladje so se udale. Dva od vlade določena častnika sta prevzela poveljstvo nad ladjami. Sedaj vlada popoln mir.
KONFISKOVANI FILMI O TOLSTOJEVEM POGREBU.
Varšava, 28. novembra. Pol'cija je zaplenila kinematografsko filme, ki so predstavljali Tolstojev pogreb. Ruska policija hoče preprečiti vse predstave o pogrebu Tolstega, ker sn boji, da bi sledili predstavam nemiri.
TOLSTOJEVA ZAPUŠČINA.
Peterburg, 28. nov. Tolstoj je vsa dela zadnjih let zapustil svoji rodbini. Svoji hčeri Aleksandri je naročil, da izda njegova dela pod pogojem, da se ves dobiček prve izdaje porabi za kmete na Jasni Poljani. Ostale izdaje postanejo last ruskega naroda. Večina ne-natisnjenih rokopisov hrani prijatelj rajnega čerčkova. ki hrani tudi Tolstojev dnevnik. Prepisi rokopisov so shra-jeni v Tulaški državni banki.
SAMOUMOR V PTJLJU.
Pulj, 28. novembra. Ustrelil se je enoletni mornariški prostovoljec Vaclav Telkl. rojen Pražan. Vzrok vrnit mor u ni znan.
BLAZNA STAVA.
Sarajevo, 28. novembra. Posestnik Pero Kromljak iz Prusaca je stavil z nekim prijateljem za konja, če spijo v dveh duških liter ruma. Komaj jo iz-pil Kromljak rum, so mu oči ostekle-nelo, grgral je in so kmalu zgrudil mrtev na tla.
VELIKANSR POŽAR V NEWARKU.
ZGOFELO 40 DELAVK.
Berolin, 28. novembra. »Morgen* blatt« poroča iz \evvarka: Zgorela jn popirnica tvrdke Paperbox Company. Dekleta, ki so delala v prvih nadsirop-jih, so se rešila, dekleta v III. in v IV. nadstropju pa niso imela več prosi o poti. Dogajali so so grozni prizori. Dekleta so hotela skakati na tla. Požarna hramba je razpela mreže, a veliko deklet je poskakalo iz višine na cesto. V bolnišnico so odvedli 25 nevarno ranjenih deklic, 12 zgorelih deklic so dobili v tvorriici. Pogrešajo 25 deklet. Zadnja poročila slovč, da je zgorelo 40 delavk.
NEVAREN TAT PRIJET.
Draždane, 28. novembra. »Draž-danski banki« je ponudil neki Julij II. iz Ustij na CoJkem več ruskih akcij v nakup. Bančni uradnik je iz seznama ukradenih vrednostnih papirjev izprevide! da so bile akcije ukradene. Obvestil je o tem policijo, ki je IIa. odvedla v zapor. Akcije so bile ukradeno
TJiZKK CKi^E.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 28. novembra.
Pšenica za april 1911.....10 92
Rž za april 1911.......7 85
Oves za april 1911......8 30
Koruza za maj 1911......5 60
lani polet; kolinski banki Alfred Cam-phausenov naslednik z drugimi popir-ji, ki so bili vredni 30.000 kron. II trdi, da mu je dal akcijo v Ustjih neki mož z naročilom, naj jih proda.
Otroci, kateri hujšalo
najdejo v Saott-ovi emulziji gotovo pomoč. V nasprotju z navadnim ribjim oljem zaužijejo otroci Scott-ovo eir.ulzljo vedno s posebno s astjo, in pri tem je tudi celo lažje prebavna kot mleko. Razuntega je pa tudi bolj učinkujoča in uspeh se po na-v dl pokaže že po dvakratnem zaužitju, tako iz orne in močne so n ene se tavin ■.
SCOTT-OVA
Pristna le slo znam- EMULZIJA
gorineH'kim ~m« :e l50"aSa s 34 lctnim dobrim kom seoTT-cucga slovesom kot najboljše sredstvo, ravnanj i	ki daje slabotnim otrokom nove
moči in novo zdravje.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. 3109 Dobi se v vseh lekarnah.
	' »NA;.,'•. ;	.'-•■s .:'••'•■ •	■ % j ■	
				
shl=£51ISUi
O/erravaiio™
železnato JGna-Vino
Higienična razstava na Dunaju 19C6
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in malo-krVnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Szboral oltus.
H IIBI1I HIBiMIBIHmilllllllll I H III HI M lil III m '
Na Vidmu pri Krškem Je na prodaj
lepa nova hiši

St. 6 tik mosta čez Savo blizu kolodvora. Pripravna za kakega penzijonista ali kako obrt. Proda se takoj prostovoljno. Cena se izve ravnotani.	3488 (3)
Ii
312
31=
Mož srednje starosti, zanesljiv (doseda 17 let v neodpovedani službi), strokovni kmetijske in splošne izobrazbe, zmožen v govoru in pisavi slovenskega, hrvaškega ii nemškega jezika,
bodisi kot oskrbnik veleposestva, tajnih pri občini, posojilnici ali, kjer se nn. zagotovi primerna eksistenca. Lahko da nekaj kavcije. Najraje gre v bližino kakcg; mesta ali k morju. Ponudbe pod »zanesljiv« upravništvu tega lista.	3486
□□□□□□□□□□□□□□□□oonoDDDCinG
Naznanilo.
M1NK1 KOCJAN
znuoKunDM
Večkrat odlikovano.
Nad 7300 zdravniških spričeval.
, c. in kr. dvorni dobavitelj
_ ___THST-Barkovlje.--
3487
Su. Psira cesta 18, pritličje
najtopleje priporoča svojo največjo izbiro vsakovrstnih trebušnih pasov, najbolj trpežne gumaste nogavice, gumaste potrebščine za novorojenčke ter vse priprave za babice.
g taeritev dne 1. tambra.
(¡9 nauDnaaoDD□□□□□□ □□□□□□□□□□ ©©©©©©©©©©©(
elelelele
v večjem kraju na Dolenjskem tik železniške postaje	z lepim vrtom, lede-in prostorna Iliail nico in gospodarskim poslopjem, urejena za gostilno, pripravna tudi za drugo obrt, prodaja sc zaradi odpoto-vanju. — Dopisi s številko „100" na uprav-ništvo „Slovenca". 3324 i
dobrih starišev, ki jc dovršila 6 razredov, v trgovino z mešanim blagom. Ponudbi sprejema uprava pod šifro „Deklica". Išče se za župnišče skromna	—
Delati je treba tudi nekaj malega na vrtu Ponudbe z označenjem mezde na: Podgorje, Istra.	345! 3
314/
3482
s hlevom in velikim gospodarskim poslopjem ležeče tik velike ceste. Pripravno za vsakega obrtnika, kot: mesarja, kovača, kleparja, voznika, kolarja, mizarja in enake samostojne obrtnike, katerim se nudi lepa prilika. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".
s štirimi sobami in vso pritiklino sc odda. Več pove „Gospodarska zveza".
Ondi se odda tud
i večja soba, Kosami
EzrasMsrMMs
3489
Povodom bolezni in prerane smrti nepozabnega nam soproga in očeta, gospoda
Jakoba Hlar^-a
nadučilelja v p.
se čutimo za vse mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja in zlasti za veličastno spremstvo k zadnjemu počitku vsetn in vsakemu posebej izreči najtoplejšo zahvalo.
Zlasti izrekamo najiskrcnejšo zahvalo častiti duhovščini, c. okraj. šol. nadzorniku g. Fr. Gabršku, častitemu domačemu učiteljstvu, slavnemu občinskemu odboru za častno spremstvo ob krsti, vsem gg. tovarišem in tovarišicani pokojnika iz bližnjih in daljnih krajev, gg. pcvcem za ganljive žalostinke, darovateljem vencev in šopkov ter zlasti vsem domačinom, ki so umrlemu tako častno izkazali svojo ljubezen, dalje prijateljem iu znancem ter sploh vsakemu, ki je ljubljenemu pokojniku izkazal zadnjo čast. Vaše sočutje nam je vsaj malo tolažbe za prebritko izgubo.
Ha Viču, 28. novembra 1910.
Žalujoči ostali.
i Božična darila!
I orodj» itd., itd., vie v najmodernejšem »lovu, Postrvih
Preden >i nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati že moje izložbe in presodile cene! — Potrudite se potem v mojo trgovino kjer sc Vam daje drage vol|e vsaktera pojasnila, da se preprlCate in odločili sc bodete takoj, da si nabavite svoje potrebščine le pri domači ivrdki
H. SUTTNER, LJUBLJANA, Mestni trg ali Sv. Petra cesta. Specialna trgovina najnovejših precizijskih ur moje lastne tovarne ur v Švici z znamko IKO'. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnlne, juvelov ter brillantnih nnkitov itd., istotsko ogromna izbira kina-srebrnega blaga kakor nastavkov, jedilnega r *troffo 80,"'n•, renc "inižie! Telefon ,'7J. Brzo,.vni na.lov: ..H. SUTTNEK „ .¡,„eil „,,„„, s,	, ,tr,„, ,„„. 0..ik ..It..........

od 20 — 50 cin v premeru. Hrasti stoje ob lepi vozni cesti, erio uro od kolodvora v obližju Celja. Več se poizve pri stavbni tvrdki
Ivan Ogrin v Ljubljani,
Gruberjevo nabrežje 8.	. 3420
pa Si
pri nakupu dobro doma izdelanih predpasnikov z a otroke in za odrasle, katere najdete v veliki izbiri okusno narejene v Ljubljani, Medarska ulica pri
2800 (10)
I.7KH
Hišni oltar s podobo sv. Družine, z uro in godbo st;ine samo 14 K. Križ s podstavkom, cinast, pozlačen okrasek, z uro in godbo, samo It K. Pošilja po povzetju franko z jamstvom za solidno blago. Ne bi smelo manjkati v nobeni hiši! — Naslov: Tovarn, zaloga devocijonalij Josip Bi-kljačič, Sternberg — Morava.	3445 4
JSm6<
Specialiteta za kariiSce.
Glavna zaloga
Lekarna llfo. pS. Tpjskssscjf v Ljubljani
3427	Cena K 2 —.	52—1
je naprodaj
z vsemi gospodarskimi poslopji; njivami travniki
fn gozdi. — 10 minut od Mokronoga pri cesti. Prav pripravno za živinorejo in mlekarijo. Cena po dogo-
Vce Blaž Mevželj,
išče velika banka za prodajo srečk in papirjev trajne vrednosti proti visoki viziji in nagradi. Ponudbe naj se pošljejo na „Nene "Fortuna» Budapest, V., Börse, Postfach 78.	3468
m
sivo in rdeče
Priporoča tovarna
Ljubljana stsari
1661
(takoimenovane Semeniške)
in	5458 3
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
□
□
P □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
i mm.
□
□ □ □
□ □ □
n □
□
□
n □
□
□ □
□□□□□□üGaoaGoadDaaaüaaaä Sprejme se ".^..1} zanesljiv in zmožen
Za ljudsko pet e po navadni melodiji uredil Josip Sicherl, organist v Ribnici.
Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani in pri organistu v Ribnici. Cena prvim 30 vin.; drugim 20 vin.
pri Solidarno pocjoditvercem društvu za užitnmo za davčni okraj Žužemberk«. S kavcijo imajo prednost. Prošnje je vlagati clo 10. decembra t. 1. načelniku jos. Pehani v Zu-3475 žemberku.	3
50% prihrani?
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri. moč, idcat/je do-
sežete in ohranite, ako pijete
Cl 1
Kdor se hoie o tem prepričati, dobi vsak 3601	knjižico brezplačno
v lekarni Inlhzg traven rotovža ? Ljililljaili
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
riff I MM
111,1
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih kiifigoveškili dsl. Spgcifalifgfa: lpsssloMli hniIg
z a denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno m natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
3012
Najvažnejše je, da se kupi
in
popolno čisto in brez vsecja duha.
Tako perje in puh se dobi pri znani tvrdki

v Lijuii i j 3H1
Seleuburgova nI. 5, na vogalu Knaflove ul. (nasproti cjlavne pošte) po sledečih cenah:
Perje 1 <2 kg po. . . K 168 Puh siv ' ks> po . K 5"25
, 6'25 , 6-75 , 8-35 . 10 —
rt	nw	'i
j»	?} v	n
>»	»I »»	T»
n	m m	w
2-50 3 '35
4-20
5-85
bel
" ji »i >»
Pošilja se poštnine prosto s povzetjem.
2964 1
V konknrzno maso tvrdke F. Lajovic in sinova v Litiji spadajoče blago, in sicer: manufakturno, špecerijsko ter galanterijsko — bode se potom prostovoljne razprodaje od
v trgovini te tvrdke v Litiji na trgu dopoldne in popoldne oddajalo proti gotovemu takojšnjemu plačilu. Oddajalo se bo blago tudi v celih kosih odnosno v zavojih po več komadov skupaj.
V Litiji, dne 25. novembra 1910
Advokat dr. J. Jamšek v Litiji 3469	kot upravitelj konkurzne mase F. Lajovic & sinova.
I KLOBUKI, CILINDRI H
čepice, kravate, perila samo zadnje novosti v j H modni in športni trgovovini za gospode	j, ¡1
khkubbm£suub utitilaaä-j.i
fianufakturna ¥e!etrnovina
o Ljubljani
mestni trg St. 22 in 23.
18161 Narodno podjetje. Hizke cene. Solidna postrežba.