15. štev.
V Kranju, dne 13. aprila 1907.
VIII. leto.
Političen in gospodarsKj list.
in stane za Kranj 4 K., po pošti za celo leto 4 K, u pol leta 2 K, za druge drŽave stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoliljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravniltvo je na pristavi yoep. K, Floriana v «Zvezdi*.
Politični del. s h b
Mesečna priloga
Inserati
■e računajo za celo stran 60 K, za
pol strani 90 K, za
četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za peUt-vnto 10 vin., de se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vee upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
□ □□□□
Notranjski kmetje se gibljejo, kaj pa gorenjski 1
m.
Notranjci pa, v svesti si svojega kristalnočistegs kmečkega programa, so Sli takoj z navdušenjem na delo. To tembolj, ker je prišla misel, inicijativa od nižjih, takorekoč preprostih kmečkih posestnikov; ne kakor se jim rado predbaciva, da so dobili povelje od drugod vsled tega, ker so slučajno razpisane volitve. Dobro vedo, da si mora vsak sam pomagati, če hoče zboljSati svoj položaj; da bi mu gostobesedni odvetniki, stari, odrveneli profesorji ali lepo rejeni duhovniki pomagali, vidimo lahko iz delovanja državnozborskih zastopnikov zadnjih 12 leti Kmetu ne bode pomagal ne Peter, ne Pavel, če si sam ne bodel Kar počno sedaj mestni oblizanci nase klerikalne, se pravi metati pesek v oči in za nos voditi ubogoga kmeta.
Zadnji čas so Notranjci zelo marljivo na delu. Shodi se vrSe nedeljo za nedeljo, in sicer po vseh vaseh, da se seznanijo Ijudjs s pravim kmečkim programom. Ljudje vidijo, da se jih je pcpiej le izrabljalo s sladkimi besedami in te trdneje ter trdneje oklepajo komaj na novo ustanovljene kmečke stranke. Je res, da je le v delu zmaga. Na no-tranjskih kmečkih shodih se govori in razlaga program stranke in važnost organizacije, politične kakor gospodarske.
Će pogledamo te shode, kako so obiskani! Shod v Št. Petru je bil sklican v popolnoma nasprotno trdnjavo, tamošnji kmetje Sli so v sršenovo gnezdo, vendar je bil tako impozanten in navduien ter obilno obiskan shod, da mogoče, odkar so se
sklicevali tabori, ni bil It nobeden tako, prirejen na deželi. Tu te je priznalo kmetom, da so prvi stan in potrebni drugim atanovom, da se zamorijo razvijati. Trgovci ao izjavili po svojem zastopniku, da, če je trden, dobro gmotno atoječ kmet, izhaja dobro tudi trgovec; dobro situirana okolica, tudi mefičan ne bode slabo stal.
•   * e
V koliko smo se gorenjski kmetje pobrigali za predstoječe državnozborske volitve dosedaj? Še čisto niči Niti kandidata nimamo! Hočemo li Se zadnje dneve mirno dremati v zapečku? Ura se je st.-kln, čas je dragocen, zato porabimo vestno zadnji čas.
Co čutimo kmetje kranjskega okraja iskro navdušenja, kal samostojnosti in neodvisnosti, vr-zimo se v volilni boj, postavimo lastnega kandidata, kateri pa mora imeti Zuljavo desnico, na katerega združimo svoje glasove.
BI U ne bil pripraven dan, lemajnl dan Marka, t. J. 25. malega travna, da ie skliče v Kranju ■hod voliloev aa bII*nje drlavnoiborike volitve, na katerem bi ie poatavil kandidat In položil temelj ,,samostojni, neodvlenl kmečki stranki ia Gorenjsko", s tem, da se konstituira delaven in agilen odbor za to stranko.
Enkrat se mora začeti z delom, ropotati samo pred volitvami, ni nič. Delati treba poprej, v mirnem času in sicer premišljeno delati.
Gotovo v sedanjih razmerah ne zmagamo, vemo pa, čo ae spusti kozel v zelnik, gotovo obje zelje; prav tako je gotovo, da prihodnji poslanec ne bode za kmete nič dosegel. Zato bo pa treba ljudstvu odpirati oči in kazati na tiste krodnjarje, ki prosijo pred volitvami za glasove.
Kmečki pogovori.
Janez: Skoda, da nisi bil v nedeljo na našem shodu. Andrej: Saj bi bil prišel, pa je bila ravno ena krava na <brištu», sem pa mogel ostati doma. AU je bil dobro obiskan shod ? Janez: Prav mnogo nas je bilo in prav veliko koristnega smo se dogovorili. Določili smo tudi kandidata, kateremu hočemo dati svoje glasove. Ta se nam je tudi takoj odzval, da bode prevzel kandidaturo in sedaj moramo še počakati, kaj bodo kmetje drugod rekli k temu kandidatu. Pisali bodemo na vse občine, da pridejo zaupniki skupaj in se domenijo, če so zadovoljni z našim kandidatom. Shod je bil lep, le kaplan se je nekaj Stulil v začetku in ponujal nekega človeka za poslanca. Pa smo takoj vsi rekli: Ta pa že ne. Razlagati je začel potem kaplan, da je dober katoliški mož, kar pa naš ni, ker bere liberalne liste in ker drži z liberalci. V tem pa je završalo in vsi vprek so začeli praviti kaplanu, da naj njega ne skrbi to, kakšnega poslanca bodemo volili. Zupan Trškan je povzel besedo in rekel: Mi smo tukaj na volilnem shodu, da se domenimo za poslanca v državni zbor. V državnem zboru se kujejo postave, ki so velikokrat kmetu v Škodo. Zato moramo poslati v državni zbor moža, ki ve, kaj je kmetu v korist ali škodo. Takih poslancev pa ne maramo več, ki so bili dosedaj, da so delali le za druge, za kmeta pa ne. Gospod kaplan, vi nam hočete vsiliti vašega izvoljenca, pa nam povejte, kaj je storil za nas kmete. Za vas je seveda že dosti storil, ker so duhovnikom zvišali plače, za nas kmete pa ni storil nič. Kar se pa tiče tega, da vleče z liberalci naš kandidat, je pa njegova stvar. Ako bode za kmeta dosegel kaj v družbi z liberalci, nam je čisto prav, pomagano pa nam ni čisto nič, če bode na Du-
PObLISTEK.
Kranj — Simonu Gregorčiču.
(K jutrajšnji Gregorčičevi slavnosti.)
Starodavni Kranj obhaja jutri poseben praznik — slavnost, ki velja spominu in počaščenju nedavno nam umrlega Simona Gregorčiča, enega najbolj priljubljenih in najbolj nežnih pevcev v našem pesniškem gaju. Pet narodnih društev v Kranju si je podalo v bratovski edinosti roko, da se tem slovesnejše in tem dostojnejše proslavi naš nesmrtni Gregorčič. Te-le vrstice pa pišem iz tega namena, da Še enkrat narodne prebivalce Kranja in njegove okolice posebej opozorim na nameravano slavnost in jih na to slavnost nekako pripravim.
Reči hočem dve, tri besede o posameznih točkah naše slavnosti, pri kateri se bodo pele in deklamovale samo Gregorčičeve pesmi. V vzpored so se sprejele najlepše cvetke z Gregorčičevega pesniškega vrta s posebnim ozirom na to, da bi dobili udeležniki slavnosti kolikor mogoče popolno sliko o pesniškem delovanju Gregorčičevem.
Solist, g. Karel Mahkota, tudi v Kranju že dobro znan po svojem lepem, obsežnem glasu, bode zapel štiri pesmice. Pesem »Pogled v
nedolžno oko" je pretresljiv pesnikov vzdih po zlati dobi zorne mladosti, po dobi, ki človeku tako hitro mine, pa se ne vrne nikdar več. »Pri z i beli" razmišlja pesnik o neskončni sreči, ki jo vživa speče dete, in o viharjih in bojih, ki divjajo po svetu. „Njega ni* sega človeku globoko v srce po svoji tožni vsebini: dekle se je poslovilo od ljubljenca, odičilo mu prsi s cvetjem, ki naj mu budi spomin nanjo; a dekle zaman pričakuje dneva, da se povrne dragi. V , B i s e r i h t nam ugaja ponosni ljubimec, ki moško prenaša brezbrižnost ljubice.
MeSan zbor „Narodne Čitalnice" si je izbral tri prelepe pesmi, lepe po vsebini, pri-kupljive po napevu. »Nazaj v planinski raj" nam kaže gorečo pesnikovo ljubezen do planin, kjer mu je potekla zibelka; kolikorkrat čuje Človek to pesem, tolikokrat mu vzbuja novih, iskrenih Čustev. Globoko zamišljena je pesem .Zaostali ptič-. Pesnik se v osamelosti svoji primerja ptiču, ki je hotel poleteti s tovariši v južne kraje, a lovec mu je obstrelil perot in mu onemogočil potovanje. V pesmi .Našazvczda" izraža Gregorčič gorečo željo, da se vrne zvezda »srečnih dni-, ki je nekoč sevala našemu narodu, a prezgodaj utonila.
Moški zbor „Narodne Čitalnice* nastopi, tudi s tremi pesmimi. V »Soči" opeva Gregorčič na veličasten način reko Sočo, svojo
ljubo znanko izza mladih let, ki mu je tako prijetno šumljala pod rojstno vasjo. Nobena slovenska reka doslej ni našla tako navdušenega častilca in slavitelja, kakor bistra Soča. »Izgubljen cvet" nam riše pomilovanja vredna žrtev lahko mišljenega razuzdanca. »Za dom med bojni grom" je navdušena pesem naših fantov vojakov, ki gredo v boj, da ubranijo sveta tla domača pred sovražniki.
Vse pevske točke se proizvajajo pod vodstvom čitalniškega pevovodja gosp. Vilka Rusa, ki že dolgo vrsto let požrtvovalno in uspeino vodi či-talniške pevce.
Za deklamacije so se zbrale tri pesmi, v katerih nam pesnik razodeva na poseben način svojo žarko ljubezen do domovine. Z Gregorčičevo .Domovini" se pač v našem slovstvu ne more meriti nobena druga rodoljubna pesem. Gregorčič prispodablja domovino ubogi, zapuščeni vdovi, ki je napojena s solzami in krvjo, katero pa njen sin — pesnik — ljubi in spoštuje tem zvesteje in gorkeje, ker je njen položaj tako obupen. V »Velikonočni" primerja pesnik usodo slovanskih rodov s Kristovim trpljenjem. Tuji narodi so teptali Slovane, potlačili so jih v grob in na grobu vadljali za njihovo dedščino — njih dežele. A kakor Krist je tudi Slovan iz svoje moči vstal iz groba, pride pa mu tudi skoro dan »Oljske gore", ko se povzdigne v višave
mm
naju samo kimal, kar bodo klerikalni poslanci rekli. Mi kmetje hočemo imeti svobodno volitev, ne pa ▼olitev na komando. Andrej: Kaj pa je rekel kaplan na to F Jinei: Nič ni odnehal in le tiščal je svoje, da morimo voliti katohake poslanca, da bodo branili ▼ diiaieeus lboru vero. Trskan mu je pa povedal zopet, da naj za vero skrbe duhovniki, da ne bode pešam, potem se pa m bode bati treba, da bi jo v državnem zbora mogel kdo preganjati. Kaplan je potem rekel, da je Trikan liberalec, zato tako govori Takrat pa eo se vsuli vanj kmetje in so mu kazali vrata in rekli: Mi vas redimo in vi nam hočete le tukaj komandirati in nas strahovati. Trskan je boljši mož, kakor petdeset kaplanov skupaj, će je Trskan liberalec, smo pa še mi, in ker se vi tako bojite liberalcev, pa nas zapustite, da se sami dogovorimo o naših volitvah. Kaplan jo je potem ves zelen popihal in zaklical med vrat: Kdor je kristjan, naj gre za menoj! Vat amo ae zaamejali in ostali še skupaj, samo tistih par njegovih podrepnih muh amo videli, ko so se počasi izmuzali za njim. Andrej: Veseli me, da ste tako dobro zborovali. Janez: Le skupaj držimo, kmetje, in ne pustimo duhovnikom, da bi se vtikali v naše posvetne zadeve, pa bode najboljše za nas kmete. Na zaupni shod pa pojdem, kadar bode sklican.
Novi driavnozborskl volilni red.
Dalje.
Pri tem odloči večina glasov brez ozira na število glasujočih; predsednik glasuje samo tedaj, kadar se glasovi enako porazdelč, ter v takem slučaju razsodi s svojim glasom, rekurz zoper razsodbo volilne komisije ni dopuščen. Zoper volilno pravico kakšne v volilnih imenikih vpisane osebe pa se sme ugovarjati samo tedaj, dokler še ni oddala svojega glasu insamo v toliko, da se trdi, daje oseba od ugotovitve volilnega imenika izgubila volilno pravico. Ugovarja lahko volilni komisar, vsak član volilne komisije, pa tudi vsak volilec in sicer pismeno ali ustno. V ostalem je volilni imenik neizpodbitna podstava za volitev; niti se ne sme v volilni imenik nevpisana oseba pripustiti, da bi oddala svoj glas, niti se ne sme — izvzemši zgoraj navedeni izjemni primer — v volilni imenik vpisana oseba zavrniti, da bi ne oddala svojega glasu.
Oddajanje glasov se sklene ob določeni uri. A taki volilci, ki so prišli na volišče, še preden je pretekla določena končna ura, ter so ondi pričujoči, ko se končuje glasovanje, kakor tudi oni, ki čakajo v čakalnici, katero določi komisija, ali neposredno pred voliščem, se ne smejo izključiti od glasovanja.
Kadar nastopijo okolnosti, ki ovirajo začetek, nadaljevanje ali končanje volitve, sme volilna komisija s pritrditvijo volilnega komisarja volitev na prvi prihodnji dan preložiti ali podaljšati. To se mora za volilce razglasiti, tako kakor je v tistem kraju navadno. Kadar se je oddajanje glasov že pričelo, morajo volilna komisija in volilni komisar volilne uradne spise in volilno posodo z glasovnicami, ki so v njej, do nadaljevanja volitve zapečatiti in posebno je skrbeti za to, da se varno shranijo.
moči in pa slave. V pesmi „Naš čolnič ot-mimo!" pripoveduje pesnik o dečku, ki je rešil čredo svojega očeta; kot mladenič je otel iz deroče reke, narasle ob povodnji, tuji materi otroka; sedaj pa stoji kot mož ob morju, ki razpenjeno premetava čolnič, noseč njegov narod; mož bo planil v razburkano valovje, da pomaga onema-ganim brodarjem in kliče za sabo vsakega pravega rodoljuba, naj skoči za njim in skuša rešiti narodni čolnič.
Na vzporedu je tudi slavnostni govor, v katerem poskusi govornik splesti tanko vez med pesnikom slavljenjcem in med udeležniki slavnosti — slavitelji pa med občinstvom vzbuditi tisto razpoloženje, katero je potrebno, da človek kratek čas slavnosti uživa s pridom in haškom.
Ni ga danes pač med Kranjci zavednega meščana, kateremu bi Gregorčič ne bil ljub znanec, kateri ne bi bil še s slastjo prebiral njegovih nežnih pesmi, kateri se ne bi bil navduševal nad istimi pesmimi, ko jih je slišal vneto prepevati. Zato pa je tudi sveta dolžnost, da se naše zavedno meščanstvo izkaže hvaležno velikemu Gregorčiču za dragocene bisere, katere je pesnik nabral na dnu svojega plemenitega srca in jih poklonil narodu svojemu — za njegove nesmrtne pesmi s tern, da v obilnem številu pohiti k slavnosti naši in s prispevki po svoji moči pripomore, da
Samoumevno pa se je praviloma brezpogojno prizadevati, di se vsa volitev z vsemi svojimi sledečimi stadiji zdržema nadaljuje in se tisti dan dokonča.
Ko je volitev končana, kar mora komisijski predsednik naznaniti, se prične takozvani Š k r u t i n i j, ki je tajen. Volilni prostor se mora zapreti, notri ostanejo le volilni komisar, člani volilne komisije, zapisnikar in oni zaupniki, katerim je dovolilo okrajno glavarstvo prisostvovati vsemu volilnemu dejanju.
Prcdno se prično Šteti glasovi, mora predsednik glasovnice v volilni posodi premešati, nato jih vzeti ii posode in prešteti.
Pri štetju glasov, ki se na to prične, razgane en Član volilne komisije vsako glasovnico posebej, jo najprej pregleda, potem pa izroči predsedniku, ki jo glasno prebere, nato pa poda drugim komisijskim članom, da jo pregledajo.
Pri tem pa pišeta dva člana volilne komisije o osebah, kt so prejele glasove, vsak po en glasovni list ali glasovni vpisnik. Oba glasovna lista se morata ujemati med seboj, in podpisati ju morajo vsi udje volilne komisije.
Ima li glasovnica več nego eno ime, tedaj se je ozirati le na prvo ime.
Glasovi, ki so pripadli osebi, ki je po § 8. izključena, da ne sme biti izvoljena; glasovi, ki se oddajo pod kakimi pogoji ali ki so jim pri-stavljena naročila za kandidata; naposled glasovi, iz katerih ni razločno povzeti, kateri osebi veljajo, niso veljavni in se ne prištevajo oddanim glasovom.
O veljavnosti ali neveljavnosti oddanih glasov razsodi volilna komisija takoj in ne, da bi bil zoper to dopuščen rekurz.
Kako se pri tem glasuje, o tem veljajo ista določila, ki so že zgoraj navedena glede razsodb o identiteti (pravih osebah) in volilni pravici.
Po končani volitvi podpišejo vsi člani volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar sklenjeni zapisnik ter oba glasovnika kakor tudi oba glasovna lista ali vpisnika; kadar jih ne podpišejo vsi člani volilne komisije, je vzrok povedati v volilnem zapisniku.
Vsi volilni uradni spisi se z volilnim imenikom vred denejo v zavitek; pri tem je glasovnice po možnosti nabrati na nit, na vsak način pa jih je ločiti od neveljavnih glasovnic.
Zavitek mora volilna komisija dobro zapečatiti, na ovitku se mora napisati vsebina in zavitek izročiti volilnemu komisarju.
Nato se volilni prostor zopet odpre in predsednik volilne komisije naznani izid volitve.
Volilni komisar odpošlje vse volilne spise volilnemu komisarju, ki je določen za glavno volilno komisijo; če se pa volitev poslanca že s to volitvijo dokonča, n. pr. v Ljubljani ali Celovcu, se pošljejo spisi naravnost na deželno vlado.
Rezultat izidov vseh posameznih volitev kakega volilnega okraja določi glavna volilna komisija, ki se zbere na kraju, katerega določi deželna politična oblast. Ta glavna volilna komisija sestoji iz 7 Članov, 3 od teh izbere občinski zastop občine, kjer ima sedež ta komisija, 3 pa volilni komisar izmed volilcev tega volilnega kraja, sedmi Član se pa voli, kakor pri drugih volilnih komisijah. Predsednik se voli z relativno večino.
Pri določevanju izida posameznih volitev nima razven komisije ter volilnega komisarja nihče dostopa na volišče.
Predsednik glavne volilne komisije razglasi izid volitev, ko se volilni prostor zopet odpre.
se skoro dvigne veličasten spomenik, ki bodi vidno znamenje ljubezni in vdanosti, ki jo goji narod slovenski do ljubljenca Gregorčiča. Vabili smo na slavnost ves Kranj, vso bližnjo in daljno okolico, na vabljene i h pa je, da se mnogobrojno odzovejo našemu vabilu in pripomorejo, da bo nameravana slavnost res taka, kakršno zasluži pesnik takega imena in take slave kakor je bil — Simon Gregorčič, ki se je neka j mesecev pred svojo smrtjo mudil v Kranju in šel ob tisti priliki pomolit na grob sorodnih si pesnikov: Prešerna in Jenka, kakor bi slutil, da pride skoro za njima.
Odlični gostje ,Narodne Čitalnice" v
Kran|U. Konec.
Leta 1872.
Hribar Ivan, župan ljubljanski i. t. d.; 19 aprila;
Legat Vekoslav, vodja Mohorjeve tiskarne v Celovcu; 16. septembra; J. Vidmar.
Dolenc Rihard, vodja deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu; Fr. Špendal.
Leta 1874. Matajc L.; 1. februarja; D. Karlin. Fock Ignacij, tovarnar; 11. oktobra; V. Pečnik.
Glavni komisiji ni dovoljeno preskušati postopanje posameznih volilnih komisij, temveč le sestaviti posledke posameznih volitev in o tem sestaviti zapisnik.
Za poslanca je voljen tisa kandidat, ki je dobil več nego polovico vseh veljavnih oddanih glasov, če se ni dosegla taka absolutna veČina, treba je olje volitve.
Pri ožji volitvi so veljavni le oni glasovi, ki se oddajo za enega izmed kandidatov, ki sta prišla v ožjo volitev, ker sta dobila relativno največje Število glasov. Sme pa voliti vsak volilni upravičenec pri ožji volitvi, čeprav ni volil pri splošni volitvi.
Voljen je oni, ki prejme več glasov, če pa prejmeta oba kandidata enako število glasov, odločuje žreb, ki ga potegne predsednik volilne komisije, kdo je voljen.
Deželni predsednik ali cesarski namestnik iz-gotovi volilno potrdilo, ki voljencu da pravico, da pride v poslansko zbornico državnega zbora.
Če načelnik deželne vlade neče izdati volilnega potrdila, češ, da voljenec nima pasivne volilne pravice, se sme nova volitev razpisati le tedaj, če je poslanska zbornica volitev spoznala za neveljavno.
Volilne spise pošlje deželna vlada ministru notranjih zadev, ki jih izroči predsedstvu poslanske zbornice.
Zgodi se lahko, da je kak kandidat voljen v dveh ali več volilnih okrajih. V takem slučaju določa postava, da se mora poslanec najkasneje v osmih dneh potem, ko se je sestavila novo-voljena zbornica, izjaviti, kateri mandat hoče sprejeti. Če tega ne stori, odločuje žreb, ki ga potegne predsednik poslanske zbornice v javni seji, za kateri volilni okraj se določi dotični poslanec.
Če je treba tekom 90 dni po splošnih volitvah kake nadomestne volitve, bodisi da se voljeni poslanec odpove mandatu, ali umre ali se njegov mandat spozna za neveljavnega, tedaj se porabijo stari volilni imeniki tudi za to volitev.
Poslanska zbornica presoja veljavnost posameznih volitev in mora svojo sodbo skleniti vsaj tekom enega leta po volitvi. Dokler ni spoznala zbornica volitve kakega poslanca, ki je dobil volilno potrdilo, za neveljavno, ima voljenec prostor in glas v zbornici.
V. Kazenske določbe.
Da se pri volitvah izrazi pravo ljudsko mnenje, je državni zbor sklenil posebno postavo za varstvo volilne in zborovalne prostosti. Določbe te postave pa ne veljajo samo za volitve v državni zbor, temveč sploh za volitve v vse zastope, ki so postavno poklicani oskrbovati javne zadeve, kakor so na primer deželni zbori, občinski in okrajni zastopi, cestni odbori, šolski sveti i. t. d.
Te določbe so zelo ostre, in če se bodo v praksi strogo izvrševale, bode skoro konec onim podivjanim razmeram, ki so se v zadnjih letih posebno ob času raznih volitev udomačile v naših krajih.
Pogoj kaznjivosti spodaj opisanih dejanj je hudobni namen, kar znači, da se dejanje mora vršiti s kakim posebnim namenom in s premislekom.
Postava našteva ta-le kažnjiva dejanja:
A) Volilno podkupovanje. To je pregrešek, ki ga zakrivi vsak, kdor skuša z namenom volilen podkupiti, da ne bi volil ali pa da bi volil v gotovem zmislu, njemu samemu ali kaki tretji
Leta 1875.
Mara Jožef, profesor, pisatelj; 2. maja; Tomaž Zupan.
Leta 1877.
Jurčič Jožef, pisatelj, pesnik, urednik; 11. februarja; Ivan Tavčar.
Celestina J., profesor; 11. februarja; Ivan Tavčar.
Borštnik Ignacij, gled. igralec v Zagrebu; 26. aprila; Ljudevit Texter.
Jelene Luka, mestni učitelj v Ljubljani; 26. aprila; Franjo 2an.
Kalan Andrej, kanonik; 1. avgusta; Jož. Polak. Leta 1878.
Možina Luka, misijonar v Severni Ameriki; 18. januarja; Tomaž Zupan.
Šubic Janez, slikar; 2. marca; dr. Ivan Tavčar.
Leta 1879.
Vilfan Janko dr., odvetnik, župan v Radovljici; 2. avgusta; Valentin Prevc.
Ambrož Ivan, c. kr,- mornarski kaplan; 2. avgusta; Valentin Prevc.
Ferlan Jakob', mestni učitelj v Ljubljani; 5. avgusta; Markič.
Krušič Ivan, c. kr. profesor; 16. avgusta; Ivan Pezdič.
Pire Karel, realčni ravnatelj v Idriji; 28. avgusta; Jož. Polak.
I. prlloji „Gortnlcu" ih 13 li 1.1907.
osebi kak dobiček v imovini ponudi, podeli ali pa obljubi. Tak dobiček obstoji lahko v denarju ali pa v čem drugem.
(Primer: Nekdo odpusti svojemu dolžniku obresti, da bi volil po njegovi volji ali načelnik kake posojilnice obljubi volilcu posojilo, če voli od njega priporočenega kandidata.)
Ravno ta pregresek zakrivi tisti, ki zase ali katero tretjo osebo kak dobiček v imovini zahteva, sprejme ali si ga da obljubiti za to, da bi ne volil ali pa volil v gotovem zmislu.
PregreSki take vrste se kaznujejo s strogim zaporom od enega do lestih mesecev. Tudi zapade prejeti dobiček občinskemu ubož-nemu zakladu.
Če kdo na dan volitve v gostilnah ali drugih javnih prostorih volilce napaja ali pogošča brezplačno ali za navidezno plačilo, se kaznuje pri politični oblasti z globo 10 do 200 kron, ako se tako dejanje ne more smatrati za podkupovanje.
B) Volilno silo zagreši, kdor z namenom, da pripravi kakega volilca do tega, da bi ne izvršil svoje volilne pravice ali jo pa izvršil v kakem gotovem zmislu, proti volilcu ali kaki temu bližje stoječi osebi (na pr. starišem) rabi silo ali pa jim prizadene škodo na telesu, na prostosti, na časti, na premoženju, na dohodkih, ali jim škoduje prinjihovem poslu ali poklicu, oziroma kdor jim samo s takimi stvarmi žuga. Semkaj spadajo n. pr. grožnje delodajalcev, da delavce odpuste iz službe, če bi ne volili po njihovi volji, ali tudi pritisk uradnih predstojnikov na podrejene uradnike, da volijo v gotovem zmislu, grožnje z odpovedjo kakega posojila i. t. d.
Kon^c prih.
V Kranja, dne 18. aprila.
V črnogorski skupščini se gode že prav take reči, kakor v starih parlamentih. Predsednik skupštine je nekje objavil pesem, s katero se napada opozicija. Včeraj je na seji opozicija zahtevala, naj predsednik odstopi in ker ni dosegla tega, so vsi udje opozicije zapustili zbornico. Torej tudi že kriza.
Oblak italijanskega kralja. Politično ozadje sedanjega pohoda italijanskega kralja na Grško je sledeče. Grško je bilo doslej med balkanskimi narodi precej osamljeno. Z Rumunsko se nahaja v ostrem sporu vsled kucovlaškega vprašanja; grška vlada reklamira Kucovlahe v Macedoniji, četudi ne govore grškega jezika, za grški narod. Od Bolgarske jo loči nasprotje macedonskih interesov. V macedonskem dogovoru med Avstrijo in Rusijo čuti nevarnost za svoje macedonske aspiracije, odtod zbližavanje z Italijo, članom trozveze, s katero mora rešiti interesno kolizijo glede epirotskega in albanskega vprašanja.
Kmečki upori na Romanskem. Pacifikacija na Rumunskem ne gre tako naglo od rok, kakor si želi vlada. Najboljše sredstvo, ki ga je nova vlada uporabila, je imenovanje prefektov, ki so vsled svojega demokratičnega mišljenja — ponekod je nastavila bivše socialne demokrate — med ljudstvom zelo priljubljeni. — Posredovanje med kmeti in velenajemniki vodijo prefekti. Najemniki so ponekod oholi in nočejo sprejeti posredovalnih predlogov, in kako naj bi ne bili choli, ko jih je vlada
Leta 1880.
Šmorancer Jožef, okr. šol. nadzornik na Štajerskem; 18. julija; Markič.
Gregorčič Simon, pesnik; 22. julija; dr. Janez Mencinger.
Gruntar Ignacij, c. kr. notar, Gregorčičev najboljši prijatelj, založil I. zvezek njegovih poezij; 22. julija; dr. Janez Mencinger.
Drukar Avgust, c. kr. notar v Gornjem Gradu; 22. julija; Dragotin Pleivveis;
Ploj Oto, c. kr. notar; 24. avgusta; A. Preveč.
Murko Matija, dr., vseučiliški profesor v Gradcu; 24. avgusta; A. Preveč.
Rezek Juraj, mestni učitelj v Ljubljani; 16. septembra; Ivan Pezdič.
Leta 1883.
Tomšič Frančišek, nadporočnik; 10. septembra; Frančišek Preveč
Šumi Lovro, 27. decembra; Ivan Rakovec.
Leta 1884.
Kmet Andrej, nadučitelj v Cerkljah; 5. avgusta; Ivan Pezdič.
Merhar ignacij, veleposestnik v Dolenji vasi pri Ribnici; 19. septembra; Franke.
Leta 1885.
Jezeršek Ivan, učitelj; 2. aprila; Ivan Rakovec. Ukmar Anton, c. kr. pristav pomorskega ko-misariata, pisatelj; 11. septembra.
Leta 1886.
Rohrman Jožef, c, kr. notar; 8. decembra; dr. J. Vilfan.
štitila s tem, da je postrelila 10.000 kmetov, 15.000 jih pozaprla. Najemniki bi radi po svoji stari navadi gospodarili dalje. Tako n. pr. so v Galaeu veleposestniki in najemniki odklonili vladno posredovanje. Toda prefekt Atanasin, energičen mol, avoj čas voditelj socialne demokracije ▼ Galaeu, jih je hitro omehčal: zagrozil jim je, da umakne vojaštvo, česar so se tako zbali, da so koj sprejeli od njega predlagane delavne pogoja. — Znatno slabši kot na Moldavakem je položaj na Valaškem; ondi gospodari še neomejena vojaška oblasti in — prelivanje krvi. Izdajatelj «Adeverula» objavlja brzojavko nekega vojaškega poveljnika svojemu predstojniku v Bukarešt: «Sto sem jih umiril, dvesto pa pobožal» Povedati, kaj pomenijo te besede v slovarju vojaškega cinika, je odveč.
Romnnikl uradni Uit objavlja razglas vlade, ki pravi ob koncu kmečkih nemirov, da je imela dežela hudo krizo, ali da ao storili parlament, vojska in oblasti avojo dolžnost. Vlada mora sedaj skrbeti, da ne pride nova nevarnost. Pun ta rje se bode zasledovalo in kaznovalo, vlada se bode pa tudi brigala za usodo kmetov. (To bi bila že davno njena dolžnost, potem ne bi bilo treba sedaj zasledovati in kaznovati.)
Lakota m Ruskem. V tem, ko duma v ne-izkončnih debatah razpravlja o položaju ruskega kmeta, razsaja na vzhodu evropske Rusije nemoteno lakota in nje zvesta spremljevalka skorbut in tifus. Najhujše prizadeti sta samarska in kazanjska gubernija. Vsa poročila jasno govore, da je sedanja pomoč daleko nezadostna. Denarja manjka, in vsa krivda zadeva vlado, kajti organizacija zemstev, • Rdeči križ* in privatna dobrodelost razpolagajo le z zmernimi vsotami. V neki vasi v samarski gu-beriji strada 1500 ljudi; «Rdeči križ» pa more kvečjemu 120 ljudem na dan razdeliti potrebno hrano in se morajo vrstiti. Po nemarnosti vlade se Često prigodi, da je žito, ko prihaja v odpomoc bednemu ljudstvu, popolnoma neužitno. Osrednja vlada objavlja od časa do časa izkaze, koliko denarja je razdala v pomoč bednim; kako pa se ta denar vporabi o tem vladni izkazi trdovratno molče. Nedostatak javn » kontrole je tudi v tem ozira usoden. Koliko lažje bi se bojevala z lakoto zemstva, če bi jim vlada pustila prosto roko in jim preskrbela kak denarni vir. Toda vlada tem avtonomnim zborom ne zaupa.
Gospodarski del.
□□GOD
Prvo poročilo o delovanju „Deželne zveze ta pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem".
Dalje.
Železniške prometne zadeve so se v dobi našega delovanja jako zboljšale. Uvedel seje na južni železnici nov brzovlak med Dunajem in Trstom, ki ima zlasti za Ljubljančane jako ugodne zveze in kateremu ao priklopljeni tudi apalni vagoni. Še z večjem veseljem moramo pa pozdraviti otroritev bohinjske in karavanske železnice, ki je za povzdigo tujskega prometa na Gorenjskem rea velikega pomena, kar se je že v letu 1906 lahko konstatiralo. Promet s tujci je bil na Bledu in zlasti v Bohinju
Leta 1889.
Lindtner Robert, c. kr. davkarski pristav; 5. decembra; Ciril Pire.
Za Robertom Lindtnerjem se ni nihče več vpisal v našo čitalnično spominsko knjigo.
* * *
Kakor vidimo, se je največ gostov vpisalo v spominsko knjigo v prvih letih društvenega obstoja. Potem pa se manjša njihovo število od leta do leta. Iz nekaterih let, zlasti novejših, celo nimamo zabeleženega nobenega gosta. Gotovo je posetilo Čitalnico tudi v teh letih večje Število domačih in tujih, bolj ali manj imenitnih gostov. Prišlo pa je menda iz navade, da bi se bili zapisavali v spominsko knjigo. In tako se ni vanjo podpisal marsikateri mož, katerega podpis bi nam bil prav tako drag in ljub, kakor so nam ljubi in dragoceni podpisi mnogih naših veljakov, ki ao svoj poset zabeležili v spominski knjigi.
Ako še danes obstoja navada, da se vpisujemo v spominske knjige planinskih koč in gostiln, muzejev, tovaren i. t. d. i. t. d., se poprimimo tudi mi te navade in delujmo na to, da se vpise v či-talnisko spominsko knjigo vsak gost, ki prestopi njen gostoljubni prag.
Tako spominsko knjigo bo rad vzel v roke sleherni, kdor se zanima za društveno življenje in delovanje, saj je tudi baš spominska knjiga nekak odsev tega Življenja in delovanja.
Da pomorem čitalniški spominski knjigi do nekdanjega ugleda, iz tega namena sem pisal te vrstice.__
tako velik kakor še nikoli poprej in ae bo v bodočih sezonah vedno višal. Slovesna otvoritve bon. sssstniee m je na povabilo osrednje vlade udeležil kot zastopnik nato zveze predsednik U. pL Trnk6ciy.
Glede železniškega promata na Kranjskem smo napravili več vlog na telscmske oblasti ter prosili, da se odpravijo razni nedostatki. Na ravnateljstvo južne železenice je zveza vložila prošnjo, naj se pomnožijo vozovi na progi Ljubljana-Trst, ker ao nam prihajale pritožba, da je pomanjkanje vozov za osebni promet na tej progi res občutno. Opozorili smo tudi na primerne čakalna prostore na kolodvora v Postojini in prosili, naj se napravi pred kolodvorom pokrita veranda, Na ravnateljstvo državnih železnic v Trstu smo glede kamniške železnice vložili vlogo, da bi prihajali in odhajali vlaki kamniške železnice na južni kolodvor in da ae izpremeni vozni red na tej progi v Um osini, da se čas med prihodom in odhcdom vlakov v Kamniku podaljša, kajti popoldanski izletniki v Kamnik imajo le eno uro časa do odhoda, ako nočejo ostati do dragega dne. S posebno vlogo na c kr. železniško ministrstvo smo tudi podpirali peticijo nižjeavstrijskega obrtnega društva, naj se izpremeni § 37 železniškega obratnega pravilnika, vsled katerega železnice ne sprejemajo jamatva se na kolodvorih shranjeno prtljago, v tem ozira, da bodo železnice jamčile za prtljago.
Na pritožbo mnogih tujcev in domačinov, da pri ponočnih vlakih nI izvoščekov na ljubljanskem kolodvora, amo mestni magistrat kot obrtno oblast opozorili na ta nedostatek in je potem fijakerska zadiuga določila število izvoščekov, ki morajo biti vedno na kolodvora. Dalje ao nam dolle pritožbe, da v kolodvorski restavraciji na Jesenicah natakarji svojevoljno računajo pretirane cene za jedi in pijače. Zato smo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu prosili, naj prisili re&tavra-terja, da bo dal v restavraciji nabiti cenike jedil in pijač. Veliko pritožb smo tudi dobili glede pretiranih cen izvoščekov v Bohinju. Na našo tozadevno vlogo bo c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici po zaslišanju trgovske in obrtniške zbornice in naše zveze izdalo tarifo, ki atopi še pred pričetkom sezone v veljavo.
Poleg Že omenjenih važnejših vlog je zveza sploh v vseh vprašanjih, ki se tičejo tujskega prometa, opozarjala javne oblasti in korporacije na odpravo morebitnih nedostatkov in na zboljšanje razmer ter v tem oziru pazno zasledovala vse pojave bodisi na Kranjskem aH drugod. Posredovala in svetovala je v neštetih slučajih ter bila tudi vedno v zvezi z dragimi starejšimi in izkušenej-šimi deželnimi zvezami, katere je zlasti v reklamnih stvareh za svet vpraševala.
C. kr. železniško ministrstvo posvečuje vedno n&*večjo pozornost pospeševanju tujskega prometa na Avstrijskem. Da se informira v vseh zadevah, skliče večkrat seje zastopnikov deželnih zvez za tujski promet. V poslovni dobi naše zveze so se vršile take seje dne 9. decembra 1905, na kateri se je razpravljalo glede fonda za skupne prireditve, ki se tičejo pospeševanja tujskega prometa, ter glede osrednje organizacije deželnih zvez za tujski promet. Našo zvezo je pri tej seji zastopal g. odbornik dr. Valentin Krisper. Dalje je c kr. železniško ministrstvo povabilo zastopnike dne 11. oktobra 1906 k seji, na kateri je dr. Baumfeld, zastopnik c. kr. avstr. državnih železnic v New-Yorku, predaval o reklamnih sredstvih, katere bi bilo uporabiti, da se privabijo bogati Amerikanci v Avstrijo. Istotako se je vršila seja due 20. decembra 1906, na kateri se je govorilo o vspehu razstav v Londonu in Milanu. Na tej seji Je predsednik sekcijski šef dr. V. Roll, ki se največ trudi za povzdigo tujskega prometa, omenil, da se v kratkem času ustanovi svet za pospeševanje tujskega prometa v c. kr. železniškem ministrstvu in da bodo te pogovore nadomestile seje tega sveta, ki bo izvoljen na podlagi pravil. Ta svet se ustanovi še tekom pomladi. Govorilo se je tudi še o skupnih akcijah, zlasti o tem, kaj namerava Železniško ministrstvo ukreniti. Izdalo bo brošure v različnih jezikih in pa velike plakate, v prvi vrsti bohinjski in karavanski plakat. Ustanoviti se misli tudi mesto potovalnega komisarja, čigar naloga bo, proučavati naprave za povzdigo tujskega prometa v drugih državah ter biti sploh v stiku z žurnalistiko, potovalnimi pisarnami in zlasti z deželnimi zvezami. Omenilo ae je tudi, da namerava to pomlad dražba angleških žurnalistov potovati v Dalmacijo. Dalje ae je povdarjala potreba, da se zboljšajo in pomnožijo pri nas hoteli, ki zaostajajo za dragimi in ne odgovarjajo Željam in zahtevam razvajenih tujcev. Pri teh sejah je zastopal našo zvezo tajnik dr. Rudolf Mara.
Ze večkrat so posamezne deželne zveze po-vdarjale potrebo, da se morajo deželne zveze v posameznih kronovinah tesnejše združiti, da se skupno posvetujejo, kako bi bilo povzdigniti avstrijski tujski promet. V ta namen se je vršila dne 6. februarja 1906 na Dunaju seja zastopnikov deželnih zvez (našo zvezo je zastopal odbornik g. dr. Valentin Krisper), v katerih se je posvetovalo o organizacijskih pravilih, katera so se potem tudi sprejela. Sklenilo se je ustanoviti centralno konferenco za tujski promet, h kateri so bi zastopniki deželnih zvez vsaj enkrat na leto zbirali. Namen te konference je:
1. Porab« in razdelitev sredstev, ki jih da vlada za povzdigo tujskega prometa na razpolago;
9. Pogovor in sklepanje o vseh onih zadevah, ki ae tičejo vobče tajskega prometa, zlasti posvetovanje o dnevnem redu za državni svet za pospeševanje tujskega prometa.
V predsedstvu se posamezne deželne zveze menjavajo in se je prvo vodstvo poverilo nižje-avstrijski deželni zvezi.
Osrednja vlada je dala centralni konferenci za leto 1906 25.000 K na razpolago. Ta znesek se je razdelil med posamezne deželne zveze in je nafta zveza dobila 1109 K. Za leto 1907 je v državnem proračunu vstavljena v iste namene vsota 40.000 K.
Nižjeavstrijska deželna zveza je kot predsednica centralne konference vriila svojo nalogo na hvalevredni način; zasledovala je vsa vprašanja, tikajoča se tujskega prometa in posamezne deželne zveze opozarjala na najvažnejše akcije v tem ozira ter jim dajala najboljše svete. Zastopala je zveze tudi pri vladi ter izposlovala, da se je hitro nakazala zvezam namenjena podpora. Z utemeljeno vlogo na finančno ministrstvo je tudi dosegla, da ae je za tekoče leto zvišala ta podpora. Zasluži torej tudi v polni meri zahvalo naše zveze.
_ Dalje prih.
Slovenci, ustanovimo dijaška prenočišča 1
Vsakdo ve, kako velikega pomena je za mladega človeka potovanje, bodisi da si gre ogledat lepote in zanimivosti sveta, ali pa da proučava na licu mesta krajevne razmere. Pred vsem pa je potrebno, da potuje dijak, ki ima za potovanje najlepšo priložnost in največje veselje, ob počitnicah po svoji domovini, da si ogleda nje naravne krasote in da obenem spozna gospodarske, narodnostne in kulturne razmere po raznih krajih. Tako lahko porabi dijak čas počitnic za primerno zabavo, ogleda si domačo zemljo in spoznava narod, njegovo mišljenje in stanje po vseh pokrajinah svoje domovine.
To važnost so že zdavnaj spoznali Cehi, ki so v namen, da olajšajo dijakom potovanje, ustanovili po vseh občinah dijaška prenočišča. Dijak torej, ki hoče potovati, si lahko že doma sestavi pot, ki jo bo hodil od prenočišča do prenočišča, posebno pa je s tem omogočeno potovanje revnejšim dijakom. S prenočiščem, ki ga preskrbi občina v svojih eventuelno v šolskih prostorih ali pa naroden gosti'ničar v svoji hiši, je v zvezi tudi priprost obed iu večerja za primerno ceno. Tudi pri nas se je že hotela vpeljati ta koristna institucija, žal, da so se na poziv v «Slov. Tehniku* odzvali le nekateri domoljubni gostilničarji in hotelirji. Po osebni intervenciji se je dozdaj ustanovilo okoli 40 prenočišč, največ po Goriškem. To pa ne zadostuje, ampak potrebno je, da je z dijaškimi prenočišči premrežena cela slov. zemlja, da bo odprta mladini pot na vse strani.
<Akad. plan. krožek* v Pragi se torej obrača tem potom na vse domoljube in prijatelje mladine^ posebno na narodne gostilničarje in hotelirje ter na vse slovenske občine, da blagovolijo odstopiti mal kot v svojih ali občinskih prostorih, ki naj bi bil med počitnicami na razpolago potujočim dijakom vseh slovanskih narodnosti.
Na Češkem je 400 prenočišč, na katerih ie slovenski dijak, ki si hoče ogledati češko zemljo in narod, prav tak o dobro, če ne boljše, sprejet, kakor češki. Naša lepa domovina bi vabila k sebi posebno hrvatsko in češko mladino, pokažimo tudi njim svojo slovansko gostoljubnost.
Prosimo torej vse one, ki hočejo pospeševati potovanje mladine med počitnicami, naj blagovolijo spopolniti poslano jim dopisnico.
Na podlagi tega se sestavi seznam dijaških prenočišč, da si more po njih vsak napraviti plan za svoje potovanje. Dijaki, ki se bodo posluževali dijaških prenočišč, se zglasijo pri «akad. plan. krožku*, ki jim da legitimacijo, s katero se ska-žejo na prenočišču ter dobe obed in večerjo za določeno ceno. Želeti bi bilo seveda, da bi imela mladina v vsakem kraju takih prijateljev, ki bi ji i prenočišče i drugo potrebno oskrbeli kolikor mogoče zastonj. Vse one prijatelje mladine, ki spoznajo veliki pomen naše akcije, prosimo za gmotno in moralno podporo.
Vse narodne gostilne in hoteli, ki se priglasijo, dobe napis z naslovom «dijaško prenočišče*, kar naj bo znak narodne hiše.
Dijaštvu priporočamo, da posreduje v svojem kraju in pri znancih, da se ustanovi tam dijaško prenočišče, ter pomaga nam izvršiti akcijo, ki je namenjena dijaštvu. Upamo, da slovenska javnost ne prezre našega poziva; zanašajoč se na prijatelje mladine in na naše narodne gostilne, upamo kar v najkrajšem času z njih pomočjo izdati seznam dijaških prenočišč ter omogočiti mladini potovanje že v teh počitnicah.
Posebno prosimo za podpiranje naše akcije zavedne narodne gostilničarje na naših obmejnih krajih, da si mladina lahko ogleda razmere na meji in da pride «svoj k svojemu*. Odprimo domovino svoji mladini, da jo bo znala ceniti in ljubiti, odprimo jo vsem slovanskim dijakom, ki bodo gotovo tudi v poznejših letih radi prihajali v lepi naš planinski svet.
Gospodarska povzdlga Dalmacije.
Obširnemu poročilu, ki nam je došlo iz ministrstva, posnamemo sledeče:
Mnogokrat so pač že čuli naši čitatelji o strašni zapuičenosti ta najjužnejše avstrijske dežele. Med raznimi siromašnimi avstrijskimi deželami je bila in je Dalmacija najairomašnejsa. A to ne od prirode — marveč je obdarjena z bogatimi prirodni mi zakladi — le bilo ni nikogar, ki bi bil dvignil te zaklade in jih pravzaprav izročil v porabo bednemu prebivalstvu. Mnogo so moledovali in beračili dalmatinski državni in deželni poslanci pri avstrijski vladi za pomoč vedno bolj propadojoči deželi — a našli so vedno gluha ušesa in trda srca — ali kvečjemu par obljub, ki pa so vedno ostajale — obljube. Je pač 2e od nekdaj v Avstriji tako, da, kdor lepo in milo prosi, dobi malo ali pa nič. To so izprevideli tudi Dalmatinci ter se naveličali prošenj. Obenem pa so prav odločno začeli siliti od Avstrije, ki jim je bila doslej prav trdosrčna mačeha, in zahtevati združitev s Hrvatsko, kateri spadajo po zgodovinskem pravu. In glej čudo, kar naenkrat se je omehčalo avstrijski vladi prej tako trdo srce in takoj je uvidela, da se mora bedni Dalmaciji pomagati na način in prav izdatno pomagati.
Sklicala je vlada posebno komisijo, ki naj bi se resno posvetovala o pomoči za Dalmacijo. Ta komisija je sestavila obširen načrt, zahtevala mnogo, mnogo denarja in — vlada je odobrila vse ter že naroČila dalmatinskemu cesarskemu namestniku, naj prične z izvršitvijo načrta, tako da ni mogoče več dvomiti, da misli resno. Ker se pač ne da izvršiti vse naenkrat, določeno je natančno, kaj se ima zgoditi takoj, za kar se bode potrebovalo več časa, tudi več, celo do petnajst let.
Vsega načrta tu ne moremo navesti, a omeniti hočemo vsaj nekatere točke. Ustanovila se bode redna, deloma vsakdanja zveza dežele z avstrijskim Primorjem s pomočjo brzo voznih par-nikov. Popolnila se bode obrežna (dimača) in trgovinska plovba. Gradilo se bode več železnic: Knin-deželna meja, Dugopolje-Aržan-Bugojno, Du* gopolje-Madonič-Metkovič-Imotski in še več drugih. Načrt obseza celo vrsto novih državnih ter deželnih in okrajnih cest, mostov i. t. d. Mnogo starih pa se bode preložilo. Napoveduje se najodločnejši boj proti malariji (neki vrsti mrzlice). Mnogo občin se bodo preskrbelo po vodovodih z zdravo pitno vodo. Gradila se bodo velika morska pristanišča v Zadru,. Šibeniku, Spletu, Metkoviču, Gružu in Kotoru in nič manj kot 83 manjših. Skrbelo se bode za poglobljenje pristanišč, za povzdigo malega obrta (n. pr. s prireditvijo poučnih predavanj v raznih krajih, z dobavo modelov in orodja, s potujočimi razstavami, s podporo kreditnih zadrug, z napravo vzglednih delavnic za mizarstvo, čolnarstvo, ribarstvo in podporo domače obrtnosti); izboljšale se bodo poštne, brzojavne in telefonske zveze. Mnogo se obeta za povzdigo šolstva. Podr-žavila se bode trgovska šola v Spletu, sezidali se bodeta novi poslopji za državno realko v Spletu in gimnazij v Dubrovniku, višjo podporo dobi dekliška trgovska šola v Kotom. Za ljudsko šolstvo bode dobivala dežela izredno letno podporo v znesku 300.000 kron. Mnogo se bode storilo tudi za povzdigo kmetijskega šolstva. Razširjeno bode poljedelsko učilišče in poskuševališče v Spletu. Resno se hoče nastopiti proti trtni uši in neposredno povzdigniti kmetijstvo s pospeševanjem vinogradništvu in olj kinih nasadov, pridelovanja krmilnih rastlin, sadjereje, živinoreje in konjereje. Pospeševalo se bode nadalje pogozdovanje Krasa in izvedlo mnogo melioracijskih del potom uravnave rek in hudournikov ter osuševanjem, oziroma namakanjem cele vrste dolin in polj. Ko-nečno hoče vlada skrbeti za gospodarsko povzdigo dežele z neposrednjim uplivanjem na deželno po-stavodajo in z raznimi olajšavami, s katerimi naj bi se oživil in pomnožil promet s tujci.
Priznati se mora. da je cel načrt res izvrsten in da si bode vlada pridobila mnogo zaslug, dežela pa si izdatno opomogla — ako se res izvrši, kar se je tako radodarno in tako glasno obljubilo. ♦  * *
Tedenski sejem v Kranju dne 9. aprila 1.1.
Prignalo seje — konj 160 glav goveje živine, 6 telet, 12 domačih prašičev in — ovac. — Pšenica po K 8'—, proso po K 7#— rž po K 7*—, oves po K 8'— f ajda po K 8*75, fižol ribničan po K —, koks po K — in krompir po K 2'10 za 50 kg.
Dobavni razpis. G. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trogovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pri finančnem ravnateljstvu v Sofiji dne 13. aprila 1.1. vršila ponudbena razprava za dobavo 38038 kubičnih metrov hrastovih progov (švelar-jev) za bulg. državne železnice. Natančnejši dobavni pogoji so ob delavnikih pri finančnemu ravnateljstvu v Sofiji ali pa pri materijalnem oddelku bul-garskih državnih železnic na vpogled.
Državno ustanove za obiskovalce obrtnih 80l. Za prihodnje šolsko leto razpisuje naučno ministrstvo več državnih ustanov za obiskovalce obrtnih šol. Ustanove znašajo za ljubljansko umetno-obrtno strokovno šolo 40 K na mesec in veljajo za vso učno dobo. Te ustanove so osobito tudi namenjene obiskovalcem zimskih kurzov zu stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke). Prošnje za take ustanove je nasloviti
na naučno ministrstvo, vložiti pa jih je najkasneje do 15. majs pri ravnateljstvu onega zavoda, v katerega žeti prosilec vstopiti. Prošnji morajo biti pridjane naslednje priloge: krstni list, domovinski Ust, učno ali delavsko izpričevalo (če se prosilec zglašs za vstop v zimske kune za stavbne obrtnike), zadnje šolsko izpričevalo in ubožni list. — S tem opozarjamo svoje čitatelje na zgornje ustanove s pristavkom, da daje vsa potrebna pojasnila v tej zadevi drage volje ravnateljstvo c. kr. umetno-obrfne strokovne šole v Ljubljani.
Umetnost in književnost
□ □□□□ - '
Nova knjiga. — O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hri-boznanstva. S posebnim ozirom na hranitbo pitomih rastlin spisal Frančišek Stupar, tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljana. Natisnila »Učiteljska tiskarna*. 37 podob. 144strani. 2e zdavnaj se je v kmetijsko-strokovni literaturi živo čutila potreba po knjigi, ki bi kmetovalcem podajala vsaj najvažnejše nauke iz kemije. Kmetijski pouk, in sicer usten, v časopisih in v knjigah, se je zadnji čas tako lepo razvil in je obrodil toliko sadu, da vedoželjni kmetovalci z veseljem se-zajo po poučnih strokovnih spisih, če jih le morejo dobiti. Pogosto pa se čujjjo tožbe, in tudi časopisi so pisali o tem, kako jako se čuti nedo-stajanje sicer poljudne, a vendar toliko temeljite knjige o kmetijski kemiji, da bi se kmetovalec mogel iz nje naučiti vsaj temeljnih pojmov. Kolikokrat se sliši in čita o hranilnih snoven, o dušiku, fosforovi kislini, kaliju i. t. d., ki jih potrebujejo rastline; o dušičnatih in nedušičnatih organskih snoveh i. t. d., ki jih potrebujejo živali, a kaj so te reči, iz česa so, kako so sestavljene, kje se nahajajo, kako se presnavljajo, o vsem tem se kmetovalci ne morejo poučiti, ker ni nikake take slovenske knjige. — Zgoraj omenjena knjiga je od-pomogla temu nedostatku. Knjiga sicer ni obširna, vendar obseza vse, kar je kmetovalcu treba vedeti, posebno glede rastline hrane. V uvodu knjiga čitatelja uvaja v pouk. Kaže mu prirodo v vsi raznovrstnosti, navaja prirodne sile ter razmotriva telesa, jih razstavlja in sestavlja, da pojasnjuje bistvo kemijskega pouka. Tako pripravljen čitatelj v naslednjem delu spoznava 14 najvažnejših prvin in nekoliko spojin, ki jih delajo te prvine ter so za kmetijstvo večjega ali manjšega pomena. Kolikor je mogoče, se ta razmotrivanja naslanjajo na znane prikazni v prirodi ter se pojasnjujejo s kemijskimi znaki. Kemijska pisava je sploh porabljena kot dobra pomočnica pri umevanju kemijskih spojin, a še bolj pri tolmačenju kemijskih presnov, ki bi jih bilo brez kemijskih črtežev le težko umeti. O presna vijanju je najprej navedenih nekaj splošnih primerov, da je mogoče razumeti presnove v zemlji, ki so koj za njimi obrazložene v knjigi. S tem je čitatelj spoznal mnogo snovi v zemlji in njih pomen, naslednja dva dela mu pa popisujeta rudnine in hribine, ki pri tvorjenju zemlje najbolj hodijo v pošte v. Pri rudninah in hribinah se v prvi vrsti ozira na njih sestavo, iz česa so, kako prhne, kako se presnavljajo, kako razpadajo in kakšno zemljo dajo, torej je povsod povedano, kar kmetovalca najbolj zanima. Zadnji del pojasnjuje organske spojine. Ce se že prej knjiga vseskozi ozira na sestavo posameznih snovi, je v tem delu ustrojstvo spojin še natančneje obdelano, ker je sestava organskih spojin bolj zamotana. Od preprostejših spojin knjiga polagoma prehaja do bolj sestavljenih, jih sporeja po podobnih skupinah, razmotriva njih ustroj ter obenem navaja njih pomen za življenje in posebno za kmetijstvo. Da je mogoče dobiti vsaj nekoliko pregleda čez to snov ter jo spoznavati tudi v notranjosti, je bilo treba privzeti nekaj spojin, ki bi s strogo kmetijskega stališča mogle izostati, a so sicer važne za življenje.
Iz tega pregleda je razvidno, da bo knjiga koristila onim kmetovalcem, ki so spoznali, da dandanes ne zadošča, da bi bi bil kmetovalec samo delavec, marveč mora biti preudaren gospodar, ki se ne zadovoljuje s tem, da bi videl le posledice, ampak boče poznati tudi vzroke; služila bo pa tudi učiteljem, ki poučujejo kmetijstvo in učencem kmetijskih šot.
Knjiga se dobiva v »Učiteljski tiskarni* v Ljubljani, Gradišče št. 4, ter stane v tiskarni 1 K 50 h, po pošti pa 1 K 66 h.
Dopisi, b b b
□□□□□ s&
Novice lz Cerkljan.
— Belo nedeljo je bil tu volilni shod, in sicer na prostem pri Petrovcu. Navzočih je bilo 120—130 oseb, med temi okrog 40 nevolilcev. Kandidat Fr. Demšar je govoril 10 minut, in sicer o zadružništvu, končno je prosil za glasove 14. maja, češ, delal bom za vas. G. prof. Jarc iz Kranja je prebiral »Gorenjca* in pravil o nekem listu iz Kamnika, za katerega ni vedel, kako se imenuje (žalostno zanj, pozna slabo žurnalistiko). Hud je
II. pfiloj* „Gofnlcu" it. 15 iz I.1907.
HI na to, da dr. Krek veže otrobe. Tudi je rekel, da so točke notranjskega kmetakega programa povzete iz programa S. L. S. Vendar je bil program notranjskih kmetov objavljen 16. marca v »Notranjcu* in posebej izdan temu enak program, S. L. S. pa 30. marca, t. j. v velikonočni Številki «Slovenca». Razlika 14 dni kaze ravno nasprotno. Tudi bi rad vedel, kdo je pisal članek za «Gorenjca*. Govoril je nadalje o šolstvu.
— Po tem govoru poprosi gosp. Jenko za besedo, pa je imel predsednik gluha ušesa. Zato je pa kaplan pravil bajke a Francoskega in proglasil vsakega za brezverca, kdor ne bode volil Demšarja. Kdor je za njega, ta je kristjan, kdor proti njemu, je brezverec. Ko je predlagal kandidaturo, se je vzdignilo kakih 40 rok, proti glasovanj a niti predlagal ni, pač pa konštatiral, da je kandidatura sprejela. Predsedniku shoda Kepicu se je tako mudilo, da je takoj zaključil shod. Po zaključenem shodu je dobil besedo (!) g. Jenko, kateri je rekel: Nimam proti osebi gosp. Demšarja ničesar, treba pa pogledati stranko, kateri pripada. To stranko pa poglejmo v preteklost, katera je že marsikaj zagrešila proti kmetu, kar bi ne smela, če je dosledna svojim obljubam.
— Kaplan sune na desno in levo svoja bližnja soseda pod rebra, v znamenje, da je treba iti, ker si je mislil, da je vest spraševati za veli-konoč nekoliko pozno. Pa so jo backi udrli kakor ščurki pred svitlobo.
— Ko pravi Jenko: Člani te stranke so glasovali v delegacijah za kanone, kateri so stali davkoplačevalca miljone in miljone, praša prof. Jarc, kje je to zvedel. Odgovor je dobil, da z neba ni padlo. Prof. Jarc je izlekel iz žepa zopet »Gorenjca*, katerega je začel citati kaplan Bešter ljudem. (So li postale njegove roke garjave ali ne, ne vemo, samo čudno, da vzame prepoveden list v roke.)
— Jenko nasprotno kaže tretjo številko »Domoljuba* in opozarja na hinavščino glede uradniških plač. S. L. S. pristaši »pridigujojo na kmetih, da so proti zvišanju plač škricem*. »Domoljubov* članek nas pa pouči, do so glasovali v parlamentu zanje. To pa zopet profesorju Jarcu ni šlo v glavo, da bi bilo mogoče, Jenko pa nasprotno g. profesorja trditvi ni hotel verjeti in zahteval od njega, naj se mu dokaže. G. profesor je obljubil poslati stenografični zapisnik državnega zbora, toda ni verjetno, da se doprinese dokaz v prilog S. L. S.
— Je li res? Demšar in Jarc sta trdila, da se v «Gorenjcu* naznanjeni shod v Železnikih niti vršil ni, in da je poročilo izmišljeno. Na kateri strani je resnica? Naj pojasni g. dopisnik iz Železnikov. Nasprotniki so iz tega delali reklamo zase pri »Gorenjcu*.
— Prememba posesti. Čujemo, da je kupila Sangrad kranjska hranilnica za svoto 24.000 K.
— Tatvina. Cerkljanski čitalnici je bila ukradena deska z napisom. Če se je zgodilo zaradi političnih nasprotstev ali iz hudobnosti, se še ne ve.
Iz Tržiča.  (Izjava.) Na v št 13. z dne
30. marca 1.1. cenjenega »Gorenjca* name pod za-glavjem: »Dvoumno obnašanje našega gospoda župnika Špendala* storjen napad odgovarjam svojemu napadniku in njegovim pajdašem tole: Pri vsem svojem delovanju si prizadevam vsako stvar presojati po postavnih in istih načelih, katera služijo po mojem prepričanju v občno korist in dosledno v vsaki stvari tudi tako glasujem, bodi komu priležno ali nepriležno. Zakaj sem toraj glasoval v krajnom šolskem svetu za izšolanje bistriških otrok?
I. Glavno načelo o ljudskih šolah se glasi; Za potrebne ljudske šole skrbi v prvi vrsti županija dotičnega kraja ali selišča. (§ 62. drž. zak. 14. maja 1869.) Seveda je dovoljeno šolski okoliš sestaviti tudi iz več občinskih oziroma pod-občinskih okrajev in občinskih delov, ali taki drugam všolani okraji prevzamejo s pravicami tudi dolžnosti. Ker Bistrica od Kovorja ni oddaljena 4 kilometre in pelje pot z Bistrice v Kovor po najlepši cesti, res ne vem, iz katerega postavnega vzroka je bila Bistrica izšolana iz Kovorja in všo-lana v Tržič ob istem času, ko je bila sv. Ana brez izjeme vsa všolana k sv. Ani, dasi nekatere hiše stoje tik tržiških.  Zgodilo se je to leta 1890.
II. Ce je ,pa že bila Bistrica všolana v Tržič, je s tem prevzela tudi dolžnosti do tega šolskega okoliša. Zakon z dne 28. dec 1884 pa pravi: «§ 3. Šolska poslopja zidati, dajati jim notranjo opravo ter jih vzdrževati itd. dolžnost je šolske občine.* Ko smo leta 1896 zidali v Tržiču novo šolo, sem jaz pri obravnavi zagovarjal tudi to p o-stavno načelo, češ: nova šola bodi lastnina vsega šolskega okoliša in naj zato k zidanju pri spevajo vse tri všolane občine. Pa prišlo je slednjič do tega, da je tržiška občina prevzela vse troške in tako postala sama lastnica šole. Dotični vpis v zemljiški knjigi se glasi: »Marktgemeinde Neu-marktl*. Zastopnik bistriški temu ni ugovarjal; vesel je bil, da mu ni bilo treba šteti atotakov. Šola je veljala približno 40.000 kron; na Bistrico bi bilo prišlo 9% to je: 3.600 kron. Tako so se Bistričani dejansko odpovedali pravicam do šole tržiške, ker niso sprejeli tudi postavnih dolžnosti. Tudi k troškom za prireditev stanovanja
šolskemu ravnateljstvu niso Bistričani nič prispevali. Ni torej reanično, da je kovorska občina kaj prispevala k tržiški novi šoli. Koroška občina prispeva le nekaj za kurjavo, snaženje in druge take stvarne šolske potrebščine. Če je pravno stališče tako, kakšno more biti potem tudi glasovanje?
III. Dne 19. sept. 1906 je bilo v občinski seji tržiški enoglasno sklenjeno, da se Bistrica izšola. Navzoči so bili osebno trije slov. napred-njaki in četrtega (virilista) zastopnik. Torej sem jaz s svojim glasovanjem potrdil tudi a lov enako glasovanje v obč. odboru. Zakaj ao ti možje avoje prepričanje (?) od 29. sept 1906 do zadnje seje spremenili, ne vem; odprto pa smem postiti meni stavljeno vprašanje: če je to značajno in dosledno?
IV. Kadarkoli se v Tržiču razpravlja o soli, se vselej vrže med ljudi trditev: fabrika mora zidati svojo šolo za otroke svojih uslužbencev. Ta trditev je pa napačna in ne odgovarja zakonitim določbam. Kdaj morajo fabriški imetniki ustanoviti svoje šole? § 60 dotične postave pravi: »Za otroke, ki delajo v fabrikah itd., morajo fabriški imetniki ustanoviti samostojne šole*. V tržiških fabrikah pa ne delajo šoloobvezni otroci, toraj vsi otroci pohajajo le občinako šolo, ker je šola za otroke in ne za njihove atariše. Če bi temu ne bilo tako, bi moral vsakdo, ki pod svoje ime podpiše »tovarnar*, za otroke svojih uslužbencev ustanoviti svojo šolo. Kot naobrazen človek vendar ne morem takega pouličnega naziranja biti.
V. Mestni otroci imajo droge potrebe kakor kmetiški. Mesta morajo torej več storiti za šolo kakor kmetiške občine. Tudi za tržiško šolo bo treba še marsikaj storiti in pred ali pozneje bo treba v Tržiču nove šole. Troski bodo neizmerni. Tržiška občina bo lahko prodala svoji stari šoli, primanjkljaj pa doložila iz svojih dohodkov; kje bo pa kovorska občina vzela denar, da bi primerno prispela k zidanju in vzdrženju nove šole v Tržiču? in mislite, da bodo Kovorski občani zadovoljni za petino svojih občanov v Tržič več plačevati, kakor bi jih doma stala morda triraz-rednica, od katere bi imeli vsaj sami tudi kaj koristi.
Ne iz političnih, ampak iz stvarnih vzrokov sem jaz glasoval za izšolanje bistriških otrok in pri tem ostanem. Fr. S pen d al, župnik.
Iz Žirov. Pred poldrugim letom je ustanovil »Sokol* v Idriji svoj odsek v Žireb. 2e v tej kratki dobi svojega obstoja je odsek navzlic skromnim sredstvom dosegel svoj namen: pripravil je tla samostojnemu sokolskomu društvu. Predno pa vznikne v življenje »Sokol* v Zireh, treba mu je dostojnega doma, lastne pripravne telovadnice, kjer bo moglo društvo svoje blagotvorno delovanje po-polno in uspešno razvijati. To predvsem in pa goreča želja, da i ostala domača narodna društva, marljivo delujoča na prosvetnem polju, najdejo v novem domu gostoljubno zavetišče, je izzvalo na zadnjem rednem občnem zboru odsekovem ro-glasen sklep, storiti vse, da čimpreje vzraste na žirovskem polju »Sokolski dom*. Z veseljem je pozdravila narodno probujena žirovska dolina ta sklep in takoj prožila sokolski stvari svojo pomoč: odseku je na razpolago stavbišče v središču žirov-ske doline. Vzpodbujeni po tem krasnem vzgledu slovenske narodne požrtvovalnosti hočemo še letos izvršiti sklep občnega zbora in tako položiti najtrdnejši temelj, da se ustanovljenemu društvu ne bo bati viharjev, kaj-li za obstoj. V polni zavesti si je odsek velikega bremena, ki si ga je naložil, ali zmagati ga more, ker ga hoče. Da pa si olajša težko breme, se obrača do vseh prijateljev sokolske misli, vseh rodoljubnih Slovencev z iskreno prošnjo, naj mu pribite na pomoč. Vsak najmanjši dar sprejmemo radostno in hvaležno. Največja hvala pa bo darovalcem zavest, da so s svojo požrtvovalnostjo pomagali zgraditi dom, ki bo slovenskemu narodu vzgojišče mož, mož trdnega temelja, svojih moči mirno se zavedajočih, nepre mičnih z mesta, obrana in zaščita slabših, svojega prepričanja krepkih braniteljev in neustrašenih zastopnikov. Darove sprejema »Odsek idrijskega Sokola v Žireh* in se objavljajo v slovenskih listih.
Godovi prihodnjega tedna:
14. Justin, Godomir, Jaroslav; 15. Anastazija, Oestirad; 16. Turibij, Božena, Božislava, Tešivoj; 17. Rudolf, Gorinka; 18. Klevterij, Gradislava, Slaviša; 19. Ema, Kosenka, Ratislav; 20i Sulpicij, Dragislav.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden;
15. na Skaručini in v Osilnici.
Kandidat za fckoflo Uze-Kranj le ai celeč tn. Do sedaj nima čočov France nobenega tekmeca. Kakor smo danes teden pisali, so telili v Železnikih, da bi se gosp. Hajnriher kandidiral. Ta gospod pa je odtočno odklonil ter trna preobsežno trgovino, katero sam vodi. čočov Prince je vsled tega silno vesel, da mu ni treba prirejati shodov, za katere se bi mogel učiti go-
Novičar.
□ □□□o
rs
Imenovanje in premeščen je. Sodnim kance-listom v Radovljici je imenovan vojaški podčastnik g. I. Sajovic iz Šenčurja na mesto g. I. Mahor-ćića, ki je premeščen v Lož.
vorov.
V občiai ftmartno pod dnine fere so bile
podobčinske in občinske volitve. V podobčini Tacen je zmagsl napredni g. Fran Sajovic. V prvem rezredu so izžrebani napredni Franc Jer a s, posestnik in gostilničar v Sp. Garaeljnib, inFranKovač, posestnik in gostilničar v Tacnu.
Pomarinčar LX Ko se je Premilostni mndil y Kranju, so mu seveda v soboto zvečer napravili serenado. Sredi zadnje pesmi je prišel knez in škof osebno zahvalit pevce. Vse je pričakovalo lepega nagovora — kakršnega smo vajeni pri takih prilikah in od takega moža, a nismo te motili. Govornik je res naš Anton Bonaventura in zato smo slišali takle imeniten govor: ,No, dober večeri Ja, ja, lep zbor imate, ja sem Že slišal o njem — ja, lep kor — ja lep — prav lep zbor. Pa lahko noč." Gotovo je Pomarančarju hudo — ker ga je prekosil g. knez in škof in ni več prvi in edini govornik tega duhovitega Žanra v naši mili domovini.
Gregorčičevo slavnost v Kranju prirede dne 14. aprila t L v Sokolovi dvorani društva: Bralno društvo,Narodna čitalnica, Podružnica Ciril-Metodo ve družbe (moška in ženska), Podružnica Slov. plan. društva in Telovadno društvo »Sokol* z Ženskim oddelkom. Vzpored: 1. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj*.  Mešan zbor. 2. Slavnostni govor. 3. a) H. Volarič:  »Pogled v nedolžno oko*, b) M. Adamič: »Pri zibeli*. Poje g. Karel Mahkota s premljevanjem klavirja. 4. S. Gregorčič: »Domovini*. Deklamuje ga. Hermina Valenčič. 5. J. Aljaž: »Soči*. Moški zbor. 6. J. Aljaž: »Zaostali ptič*. Mešani zbor. 7. H, Volarič: »Izgubljen cvet*. Moški zbor. 8, S. Gregorčič: »Velikonočna*. Deklamuje gdč. Malči Pravst. 9. a) A. Nedved: »Njega ni*, b) H. Volarič: »Biseri*. Poje g. Karel Mahkota s spremljevanjem klavirja. 10. A. Nedved: »Naša zvezda*. Mešan zbor. 11. S. Gregorčič: »Naš čolnič otmimo*. Deklamuje g. Ivan Grašič. 12. P. H. Sat-tner: »Za dom med bojni grom*. Moški zbor. — Začetek točno ob 8 uri zvečer. — Vstopnina: sedeži 1 K; stojišča 50 v;  dijaki 20 v. - Cisti dobiček je namenjen za Gregorčičev spomenik; zato se prepiačila hvaležno sprejemajo. — Opozarjamo, da se deklamuje jo in poj o edino Gregorčičeve pesmi. Sveta naloga našega občinstva pa je, da se mnogobrojno udeleži nameravane slavnosti, kateri naj bo vredna proslava našega velikega Gregorčiča. Vstop k slavnosti je vsakomur prost
K jutriinji Gregorčičevi slavnoztl pride — kakor se nam poroča iz Škofje Loke — mnogo Ločanov in ves pevski zbor. Dobro dolli!
Telovadna skušnji ženskega oddelka »Gorenjskega Sokola* v Kranju se vrši v soboto dne 13. t m. točno ob 8. uri v društveni telovadnici; a) nastop naraščaja: vije s praporci, skok v daljini v dvojicah, lestva krogi; b) nastop telovadk: proste vaje in vaje na dveh bradljah. Vstopnina 50 vin. za osebo, prepiačila se hvaležno sprejmo na korist izletnemu skladu za Prago. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Občila Medvode voli v dveh volilnih okrajih. Tako je odločilo okrajno glavarstvo v Ljubljani. V volilni okraj Škofja Loka-Kranj pripadejo vasi: Pungert, Gosteče, Draga, Dol in Sora. Druga polovica občine, t j. Medvode, Preska, Goričane, Rakovnik, Zgornja in Spodnja Senica, Ladija, Svetjc i, t. d. pa volijo v volilnem okraju za ljubljansko okolico. Ta ločitev je vsled tega, ker spadajo prvo imenovane vasi pod sodnijo v v Škofjo Loko.
V IJublJintkl okolici, prirejajo socijalni demokrati prav pridno shode. Kakor kaže, bode general dr. ŠušteršiČ imel dosti opraviti z demokrati. Napredna stranka dosedaj Še ni postavila kandidata za ljubljansko okolico. Socialni demokrate prirede v nedeljo 21. t m. shod v Medvodah. Na tem shodu se bode predstavil kandidat Petrič. —c
Shod v Preski. Pretečeno nedeljo so ljudi farbali v Preski v n Delavske m domu". Kmetom so obljubovali take reči, da so pametni kmetje domov grede rekli: Malo preveč obljub smo slišali. Obljub bomo imeli kmalu preveč. Navzoči delavci so pa rekli: Slabe plače imamo, pa nam nič nočejo pomagati. Samo kmetom so obljubovali reči, ki niso mogoče. Kmetje in delavci bodo že enkrat izpregledali, kako jih vlečejo klerikalci za — nos.
Zaklal je — kakor se nam poroča — danes tobačni mojster in posestnik Anton Škof v Ljubljani svoji hčerki in ženo, potem pa Se samega sebe.
Elektrarna ? Kranju. Naprošeni smo objaviti, da je prešla tedaj tukajšnja elektrarni v dobre
roke in de bo sede] električna luč zopet v popolnem redu, ker naj sluzi v pomirjenje odjemalcev električne luči.
riamrinll se je minulo nedeljo na vlaku, U vozi ob turih popoldne iz Ljubljane proti Trbižu, na postajališču Sv. Joit sprevodnik Miha Termin. Nesrečnik je najbrž prehitro skočil na postajališču z vlaka tako, da je padel na desno roko in glavo. Dobil je precejšnje rane in tudi poškodbo na rebrih. Poroci se mm, di se je možu sedaj omračil um.
Radovljiške podruialce sloveiileot pla-ntiiitflf eruštva občni zbor se Je vršil preteklo nedeljo v Becovi gostilni na Bohinjski Bistrici in je bil prav dobro obiskan. Osrednje društvo je zastopal g. Fran Tominšek, na shod je prišel tudi zastopnik koroške podružnice g. dr. C. >blak. Iz tajnikovega poročila smo zlasti posneli, oi je podružnica preteklo leto napravila kočo na Babjem zobu, katero letos izroči turistovskemu prometu, dalje je zaznamovala jako veliko Sle vilo planinskih potov in dala izdelati načrte za novo kočo na Begunjščici. Blagajniško stanje je ugodno, tudi število članov redno napreduje. Letošnje leto se zgradi koči na Begunjščici in pa zavetišče na Rudnici. Pri volitvi je bil za predsednika izvoljen zopet g. dr. Janko Vilfan, za odbornike pa §g. Berlic, Čop, Jensko, Piber, Pogačnik, Sega, Sturm. Natančneje poročilo sledi.
Stavbeno gibanje ob novi železnici. Na Bledu se misli letos nanovo sezidati, oziroma prezi-dati do 40 poslopij, tudi v Bohinju se bo zidalo veliko zlasti ob jezeru, kjer namerava verski zaklad še letos dati parcelirati svoje prostrano zemljišče.
sta Bledu se sta igrala dveletni in devetletni deček v sobi <lovca*. Starejši je vzel v roko očetovo puško, pomeril je na tvojega dve leti starega brata io ker je bila puška nabasana, mu je pre-strelil prsi.  Ubogi otrok je bil v trenutku mrtev.
Prelepo železniško zvezo ima Ljubljana s Celovcem. Da ne govorimo o dolgih presledkih, ki so podnevi v Jesenicah za potnike med Ljubljano in Celovcem, omenjamo le nesrečno ureditev, da morajo potovalci iz Celovca ponoči čakati od tri četrt na eno pa skoraj do pol šestih na zvezo z Ljubljano. Jeseniški kolodvor je pa tako zgrešen, da ni v čakalnicah niti prostora. Po peronu in po vestibilu je včasih cela Četa potnikov, ki se tam
Eotikajo pa ne vedo, kam bi se djali. Nočni vlak, i je prej vozil v Ljubljano, so odpravili in sedaj je v Jesenicah škandal v permanenci. Razni nadzorniki, ki jih je na železnici cel kup, mj bi enkrat pogledali tja, potem pa tudi poskrbeli, da se uredi to stvar.
Pottijiliiče Bela peč se otvori baje že začetkom maja. To postajališče je precej naperjeno
8roti hotelu Mangart pri postaji Rateče-Bela peč, opet nov dokaz, kako dosledno Nemci delajo edino sami zate, in kako malo te jim prikupi vsak Slovenec, čeprav je Se tako popustljiv, in čeprav jim skuša v vtem ustreči. Zadostuje že, da si Slovenec po rodu, in da nisi očiten nemškutar.
Družbe av. Cirila In Metoda 180. seja je bila 2. aprila t. L Otvoril jo je predsednik g. notar Luka Svetec ob treh popoludne in naznanil, da ga je obvestil bivši prvomestnik g. monsig. Tomo Zupan o neprekUcljivosti svojega odstopa. Odborniki so sklenili nato soglasno zaupnico odstopivšemu načelniku. Potem so se razmotrivale nekatere točke o slovenskem šolstvu na Štajerskem in Koroškem. Ukrepi, storjeni na podlagi temeljitih posvetov, izdatno razširijo družbi delokrog. — Konec seje ob petih.
Okrajni ceatni odbor kranjskogorski nam
pošilja naslednje pojasnilo: V odgovor dopisniku članka: „Na naslov okrajnega cestnega odbora Kranjska gora" v zadnji številki »Gorenjca". Podpisani cestni odbor nikakor ne bi odgovarjal na omenjen članek, ako bi bil naperjen proti njemu kot takemu. Ker se pa iz cele vsebine vidi, da ima dopisnik le namen pokazati svojo jezo proti predsedniku cestnega odbora in mu očita, da pristransko postopa in zato, ker biva na Jesenicah, skrbi v prvi vrsti le za ceste spodnjega cestnega okolišča in druge na skrajni periferiji zanemarja, se mu mora pojasniti sledeče: V mesecih december 1906, januar, februar in marc 1907, ko je zapadel sneg, se je izdala za vzdrževanje cest v spodnjem cestnem okolišču, t. j. za Dovško,
Planinsko, Jeseniško in JavorniŠko cesto v skupni dolžini 9 648 km svoti 302 39 K, v zgornjem cestnem okolilčn, tj. za Podkorensko-Rateško In Belopeško cesto v skupni dolžini 9592 km pa 147840 K. Ker pa dopisnik omeni le Podko-rensko cesto, ki vodi skozi Rsteče na tamošnji kolodvor, je pa pripomniti, da se je za to cesto, ki meri le 4 650 km izdalo meseca decembra 1906 350*50 K, meseca januarja 1907 177 50 K, meseca februarja 1907 77*20 K in meseca marca 1907 105*70 K, torej skupaj 710*90 K. Temu nasproti se je pa izdalo za vzdrževanje ceste Jesenice— Planina in Jesenice—Sava, ki meri 6*500 km meseca decembra 1906 71 60 K, meseca januarja 1907 54*98 K, meseca februarja 1907 47*43 K in meseca marca 1907 46*73 K, torej skupaj le 220*74 K. Iz zadnjih navedenih številk je razvidno, da se je za skoro dva km krajšo Podkorenško-RateŠko cesto izdalo dobre dve tretjini več nego za Jeseniško—Planinsko—Savsko. Če se še upošteva dejstvo, da je prva cesta prav malo obvožena in druga izvanredno veliko n. pr. po zimi, ko vozi po tej cesti vsak dan okrog 200 voznikov in se pomisli, da cesta Jesenica—Planina vsled neugodnega vremenskega upliva s Podkoren—Ra-teško zmiraj lahko tekmuje, mora vsak le nekoliko razsoden človek priznati, da o strankarskem postopanju niti govora biti ne more. Odbor.
Volilno gibanje. Po celem Koroškem je volilno gibanje že v polnem teku. Tudi Slovenci so se začeli gibati v slovenskem volilnem okraju in prav pridno prirejajo shode. Predzadnjo nedeljo se je vršil shod v Selih na Borovljami, na Jožefovo na Kočuhi, istega dne Podljubeljem, v ponedeljek prej na Vrati pri Gliajah, minoli pondeljek pa v Kapli v Rožu ter v Svečah. Shodi so bili še precej dobro obiskani in se je na vseh shodih sprejel kot kandidat za slovenski volilni okraj deželni poslanec, kmetovalec Franc Grafenauer.
Ljubezniv mož. Preteklo jesen se je oženil gozdni delavec Simon Anžič iz Vrhpolja na Hrvaškem z dekletom iz Babine grede. Medenih tednov je bilo kmalu konec in mož je pokazal svoji ženi, da je on gospodar, ki ima pravico svojo ženo pretepati, kadar ga je volja. In Ančiča je bila večkrat volja, kakor tudi njegovega očeta. Tu je nekoč žena ušla. Mož in tast sta jo ubrala zanjo in jo privedla nazaj. Seveda so zopet padale batine. Mladi ženi ni bilo vež prestajati, zato je v pismu naznanila očetu svoj obupen položaj. Oče je prišel ponjo s konjem, ki je oba v diru odpeljal v Babino gredo. Ko sta Ančič in njegov oče o tem izvedela, nabasala sta samokrese in jo istotako udrla za begunico. Blizu doma sta jih došla. Počilo je 12 strelov in ranjena je bila žena Simonova ter oče in konj.  Orožniki so aretirali oba napadalca.
m tipa dddik fic. Jb%m JdkuMij^ ham pri
a;
Loterijska 3rečka dne 7. aprila 1.1.
Trst   67  61  64  68 3
Zahvala.
Odbor »Dijaške kuhinje v Kranju* je prejel sto kron 68 vin. kot čisti dohodek koncerta, ki se je vršil 2. aprila 11. v gimnazijski telovadnici. Izpolnjujoč svojo dolžnost, izreka odbor v imenu pndpiranega dijaštva svojo zahvalo vsem p. n. prirediteljem kakor tudi slavnemu občinstvu, ki je z mnogobrojnim obiskom k gmotnemu uspehu pripomoglo.
V Kranju, 10. aprila 1907.
^^^^^ ^^^^^<J»'^«fHMk<*fo4»dfr
V službo se sprejme
dva ali tri pridne
hlapce
fea fijakarijo).
Povpraša se v hotelu <Nova poŠta*, Kranj. 68
Kimio trnAi/ino galanterijskega, norimberškega ter modnega blaga. IlUVd UtJUVIIId        Na drobno in debelo!
Anton Adamič v Kranju
nasproti urarja gosp. Henrik Suttnerja nasl.
priporoča svojo veliko zalogo priznano najboljših 58 62-3
tržnih tašk znamke „Ernol", rožnih in potovalnih kovčegov in korbic.
Tovarnilka zaloga otročjih vozičkov od 4 50 gld. do najfinejšo vrste.
Vence in šopke, maine knjižico, rožne vence, verižice za na vrat ter vse druge potrebščine za
po najnižji ceni.
Slamniki
za dame in gospode, dečke in deklice v bogati vsakovrstni izberi, istotam se okrasijo in prenavljajo ter se dobijo vsi zraven spadajoči okraski po ugodni ceni.
Ljubljana
i
Gričar § Mejač
Ljubljana
uljudno naznanjata, da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo.
66-8
D0^C
Kaj™ m upo«***) mk torek in -oboto ob %t do 8. ure ivcer. dama« p« mko .redo ob »ti uri V« Doiataik daje kni«aid.r ob nafedenih urah, kjer je raipol**« kW .   _    . .
Za r**ko knjifo j« pUiali 4 vinarja, ki »a por. bi jo » nabavo norih kftjif.
Prva
slovenska pivovarna
(i. JkiakJftJfS%!
ii Walfove uliee it 12
49
i Lji
pod r>OL>iri) strokovni") OodsMon)
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svojo novo var-
jeno in priznano izbbrno
marčno pivo « sodih i. tftfatak.
3
Ustanovljeno 1854.
Zaloga v Kranju je v hotelu „Nova pošta".
Naznanilo.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da ima veliko zalogo različnih
krst
mrtvaških
katere bode od danes naprej vedno W po najnižim «»»» t***>-
\
Obenem še omenja, da ima tudi
61-2
iz nep in
Za cenj. naroiila proseč; zagotav.jajac najsolldnejso postrežbo, bele«
Tf*a      I m
z odličnim spoštovanjem AfltOll DrUK^I
= mizarsV moistcr V Kranj« =
h. štev. BB.
6695
4B
Prodajalka
v ■•toni trgovini, m pod SO let tura io
učenec
i dobrimi šolskimi spričevali, nemili ne v«W, is poštene hiie na deželi, •prejmeta te pri tvrd k i       67 8—1
J. Razboršek
Šmartno pri Litiji.
Šivalni stroji in koles
H
Torarailkn zaloga
226-24
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporot* svoje najbolj primane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zuhtevanje zastonj.
Ludovik Borovnik
puškar t Borovljah (Ferlach na Koroškem)
m priporoča v izdelovanje vsakovrstnih' puek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro iivriuje. Vse puške so na c. kr. preizkusevalnid in od mene preizkušene. 204 62— 27 nuatrovanl oenlkl aastonj.
HOTEL „ILIRIJA"
6967 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Oadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Oene niska.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
Novo!
paten- I tirane I
Novo.9
=v 30. oblikah=
izdelane
U močne kovine, fino ponikljane. Luč Je krasna in polovico oenejia kot petrolejska.
Priporoča se gostilničarjem , obrtnikom in sploh vsakomur.   179 26—6
Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
Acetjflen-svetilko
Dobi se samo pri:
A. J. Ivanc-u
u bijana, Kolne ulico, It. 8.
Mavricij Smolej
urar It trgofcc os Jesenicah
priporoča svojo veliko zaloga pravih švicarskih
Z Jcpr>ib ti p
vsake vrste, dalje budilke, ure na nihala, prstane in verižice i. t d. po najnižjih cenah. n n
Popravila
se izvršujejo v lastni delavnici, tečno in po nikik cenah.
Ceneje kot povsod drugod. Potrebščine za kolesa in gramofone.
Zaradi kakovosti in nizke cene posebno priporočam  precizijsko uro «Intakt».
Sama dni
jMre -)(ew-Yorli
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čes
Bazel, Pariz is jti?w V Ameriko.
Veljavne voine liste In bresplaana pojasnila daje samo
Eda Šmarda
oblast potrjena potovalna pisana
v Ljubljani. Dunajska cesti 18
v novi hiši « Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri «Figovcu».      4 25—13
Naznanilo.
Podpisani se usoja naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je otvoril dne 15. januarja 1.1. svojo
urarsko olbirt
na Savi pri Markotu.
Priporočajo se zlasti popravila. Ure budilke se popravljajo po 1 K 10 h, Žepne UTO po 2 K in ceneje. Večja popravila se zaračunijo po najnižjih cenah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo it» se vsako naročilo izvrši natanko in točno. Cene za popravila so kljub veliki draginji
brez konkurence.
Istotako se popravljalo tudi šivalni »troji točno ln ceno.
PriporočujoČ se vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem
" Otokar Jedlička.
Pozor,  gospodje in mladeniči!
1 svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že već nego 80 let, se ml je >, iznajti ni jboljše sredstvo za rast brk, brada In las, proti
V
posrečilo, _
izpadanju brk In las in to je KAPILOR »t. I. On deluje, da lasje In brk« postanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj In vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako poŠto I lonfiek S K 60 h, 2 lonfika 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom 10 20—18
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji.
Najbolje je najceneje.
S
O
a
o
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
t katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
SingerKo., ako. druž. za šivalne stroje
Kranj, glavni trg 192. Zaloga olja, šivank in posameznih delov. 1^        Nad 5000 fllljalk po
86 52—15
09
ob
pa
B
CD
ta
D*
vsem svetu.
TJ O
O
al
v*
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem ie ve* nego 80 let, se mi j"
£osrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih iipadaoju KAPILOR tev. S. Povzroča, da postanejo lasje dolgi In goeitl, odstranja prahaj In vsaj kožno bolezen na glavi. Naročila nuj bi si g.t vsaka družina. Imam premnogo zahvalnie in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako posto lonoek 3 L 60 h, 2 lončka 0 K.
Naroča noj se samo od mene pod naslovom 10 20—18
PETER JURIŠ1Ć
lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavonl|l.
ai
c:
3
C
■MM ■
c"
45
-14
Tonnies
tovarna sa stroje, taisto in tovmoiivarna V LJubljani
priporoča kot poeebooet sage in vse stroja sa
obdelovanje lesa. Fran cis-turbine osobito u tafina naprave zvezane
neposredno i vratiiom. ^etalno-generatonki plinski motori, najce-»jsa gonilna sila 1 do S v. »i konjsko sflo in uro.
Z
/--
Zlate jMiu|«: lirlta, ?iriz, Ris iti.
NaJbolJSe kosmetlčno
ZObOilstllno sredstvo
Večkrat premiranol
Glinaste peči
It vsakovrstna kijncanii !arska deli kakor
štedilnike, nagrobne in vrtne ograje, železna vrata in okna, balkone, vsakovrstne okove
štedilniki, banje u kapeli, kak« tudi kipe, vase In drage glinaste Udelke v ▼teh barvah, trpeine ti cea« priporoča
Avgust Drelse
pnm in največja tovarna peći in glinastih izdelkov v LJubljani«
So 10—S
1.1, d. i. t. d.
M priporoča
Rudolf Florjančič
ključavničar KRANJ, predmestje, Pungrad štev 32.
Poprav seizVrJe točno in solidno.
17). ^odkrafok
frLer aa dame in gospodo
Izubijana, Sv. Petra cesta 80. Jilijalka na-140-36 sproti hotela „Union"
Irtiim laika
pripor ti^a zu gojitev las in za umivanj" fg\ veavojrdrav-niiiko    pri pur-1
"'■»»ni  (forko in
mrzlo zfsfrd sušilni   ■•• :ir.it. Sufli brex n»d
leine vroiin«-. Ne provzročuje
•krtanta l«s. Vpliva dobro na
pos pekova nje ruali las
Zaloofl naKovrsulh vpierv sirlleiib in znr$an las j
Oddelek sa dan*: a sep ratnim vbodom.
oVi Šivalni stroji
no najboljši sa družinsko rabo.
Šivajo, pošivava|o, vežejo. — So nodoaeinl aa obrtne »vrhe. — Šivajo uvre] in
naiaj. — *ajr Teko na krogljlcakl
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
131-40
Koće Je
na gradu.
Aleksander Ambrožič
nrar in trgovec na Bledn
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., vse po naj-79—49 nižjih cenah.
J0S. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
81omftkove   u.lioe>   eVt. 4.
StavUeno-ometio m konstmkcljako HlikiilCuitv«.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvom, obmejno omrežje, vozna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike 1.1, d.
Specijaliteta: 74—84
valjični zastori (Rollbalken).
0mwm £352 2253 532 £252 £352 *****
k. t)
o
K) O
9-
Na|cene|ša ln najhitrejša vožnja je s parnlkl
,SevernonemSk©gfa I*loyda'
iz B^^mcna v Jte^-Jfork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wiihelm TJ., Kronprina Wilhelm, Kaiaer Wilhelm der Qrosae. — Prekomorska vožnja traja 5 do 0 dni
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vsa proge ameriških železnic dobite
v Izubijani edino le pri
EDVARD TAVČAR -J 11 v Kolodvorshth ulicah it. 85
nasproti obeeznane gostilne «Pri starem Tislerju*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in loboto. Vsa potovanja te tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena, rselns in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Meziko, Californija, Arizona, TJtah, Wyoming, Nerada, Oregon in Washington nudi nase društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Ga Ide sto n. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti more in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Ruba, Buenoe Aires, Golom bo, Singapors, v Avstralijo itd. itd. 228—22
Kupujem staro zlato ln srebro po najvišji dnevni ceni.
ea^e\^ey*jeeejya i
88 26—6
_ v
Fr. Čuden • urar
LJubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana
priporoča svojo bogato tovar« nisko zalogo najboljših in najfinejših ur, zlatnine, srebrnim, kina-srebra in dragoc. kamnov.
Razpečavam le prve vrste blago. Zadovoljujem se z malim dobičkom.
Na zahtevanje pošiljam cenike (s koledorjen) brezplačno in poštnino prosto.
i.
Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni.
80
Josi
krojaški mojster
Radovljica it. 41 Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu obcn stvu srojo delavnico v ir delovanje Trst oblak I?
gospodo, nradniiklli oni form, salonskih, turistov sklh in kolesarskih oblek In ogrinjaj ter havelokov. Vedno bo gata zaloga angleškega, francoskega ii brnakega sukna. Naročila se izvršujejr po DajnovejSem kroju točno In poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobre in natančno mero se jamči. Špecijalif v izdelovanju frakov in salonskih oblei Istotam se dobe tudi vsakovrstni dei-niki in SOlntnikl najboljšega izdelk ter se sprejemajo tudi popravila. 134-40
os4if
ZobOtchnKni
Oton 5«y»l
pri g. dr. E. Oloboonikv v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi ae odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI ae Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU in CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE izvršuje l(i>48 tU SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
Rezervna zaklada: K 66.277.
Ifajcenejla tu največja doma' eksportna trrdka.
Razpošiljanje švicarskih ar m T se kraje sveta!
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
<?>
priporoča flvojo izborno zalogo najfinejših natančnih Švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebralne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski
Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares Uno in oeno, |e to, da ga razpošiljam po cele« sveta ln imam od Jemalce tudi urarje in zlatarje glavnih mest.
r«ontoar'Ro7ko7f," trpetno Ravno ]e iiiol na|nove|ii veliki c e ni k, Stt^'£»* ktUtl »e PO«le »utoni ln poštnine
lata s dvojnuUm trtim are- pTOStO.
M™\™w1?n%rT°m Moške ure, J tretjini naravne velikosti.
8t 60Z.   Nikelnasta atker-
SL 506. Prava orebrna oilin-der-remontoar, trpeino kole"!* in moćni pokrovi, gid. 485, ista s dobrim ankar koletjem &ld. 696 in naprej.
6-16
* fjubljaua (Koli«)} \\. £attg Marije Terezije cesta
Bogata zaloga pohištva vsake vrate V vseh oenah, Ogle dala, slika v vseh velikostih.
i9 2B-16 zalagateli društva
o. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški atoli.
Modrocl Iz žlčna-tega omrežja, afrl-danske travo aH žime, prve vrate vodno v zalogi.
Za apalno aobo od 180 ild. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, pred-sobe, oele garniture.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
reglstrovana sadrnga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
Sprejema hranilno Vloge od vsakega in jih obrestuje po
£11 O
2 10
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje. Posolila se dajejo na vknjižbe po 5V«%, na menice pa po 6Vo. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje s*: v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
161-87
Pohištvo Iz želsza, otroške postelje In vozički  po vsaki oenl.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 ild.
Za sobo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna m/za, obešalnik, miza, sten' sko ogledalo.
,Gorenjca'
prodaja
po 10 vin. v
Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec.
Škofji Loki g. M.
2 i g on, trafika, gl. trg;
Tržiču g. J. Aha-čič, trgovec;
Radovljici g. Oton Ho man, glavna trafika;
Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušici g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici
g. M. Grobo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija A2man, trafika;
Ljubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. št.52, in trafika v Še-lenburgovih ul, št. 6.
Izdaja konsorcij ■ Gorenjca*.
Odgovorni urednik Lavoslav Mik u S.
Lastnina in Usek Iv. Pr, Larnpruta v Kranju.