Pasom» pitftHii v fotovtm.
Leto XVm.. št. 189
Ljubljana, nedelja iS. avgusta 1937
Cena 2 Din
upiavtuscvo, ujuogana, t&naXJjeva ulica 6 — Telet oo it. 5122, 8123, 8124, 3125, 8126.
Inseratni oddelek: LJubljana, fielen» burgova UL 6 — Tei. 3392, 8482.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon fit 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ai. AL 2 Telefon fit. 180.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien 5t 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina mafia mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8123, 8124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon fit. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Praznik naših rojakov v Nemčiji
Jugoslovenska centralna delavska zveza v Nemčiji praznuje danes velik praznik. V rudniško mesto Marl v Vestfaliji se bodo zgrnile množice naših bratov in sester, ki že dolga leta živijo v črnem revirju in se zvesto oklepajo svoje zveze. Danes je njihov dan. Zveza bo v proslavo 15-letnice svojega obstoja razvila prapor, prekrasno umetnino iz težke svile, ki so jo izvezle spretne dekliške roke v Ljubljani. Po svojem zastopniku, narodnem poslancu Rudolfu Pleskoviču bodo izkazale čast novemu praporu naše najuglednejše nacionalne organizacije. Dragocen trak sokolskega saveza bo prvi okrasil ponosni prapor bratov in sester v tujini. Osrednja uprava Narodne Odbrane je poslala k proslavi v Marlu posebno spomenico. CMD je naročila najtoplejše pozdrave z zagotovilom, da bo, kakor že vso dobo po prevratu, tudi v bodoče po svojih močeh podpirala izseljence in njihov rod, ki tone v morju tuje besede. Enako so se osrednjega taborišča naših ljudi v Vestfaliji spomnile Zveza kulturnih društev in nekatere druge naše osrednje ustanove. Vse to je lep, razveseljiv in časten dokaz, kako je v nas zaživela volja, da čim tesneje pri-vežemo nase brate in sestre na tujem in da skušamo v najbolj krvaveči, v deseti banovini leciti rane. kolikor se da z našo idealno in dejansko pomočjo.
Najvišjega priznanja oa so bili naši ljudje v Nemčiji deležni tam, kamor so napotili svojo Drisrčno želio in nroš-njo: na dvoru. Nj. Vel kraljica Mariia je blagohotno prevzela kumstvo nad novim pranorom. To veliko počastitev bodo seveda znali naši rojaki v Nemčiji povrniti z neminovno hvaležnostjo, z neutrudnim poglabljanjem svoje narodne in organizacijske zavesti in z vedrim ponosom v veliki gostinski državi.
Ne no številčnosti, ne po starosti ni naša kolonija v Nemčiji prva, je na največia naša izseljenska enota v Evropi. V državi, kjer sta red in disciplina doma. je pač razumljivo, da je tudi naša kolonija vzorna, še prav Dosebno zadnje čase. odkar sta. obe organizaciji — zveza Društev Sv. Barbare in Jugoslovenska centralna delavska zveza — našli nota k vzajemnemu delovanju. Jugoslovenska centralna delavska zveza je bila osnovana v letu 1922. sredi najbolj razburkanih razmer. Našla je v pokojnem dr. Gregorju Žerjavu svojega vnetega pobudnika, idejnega vodjo in zaščitnika. Bila je prva naša izseljenska organizacija, ki je odločno dvignila na svoj ščit program jugoslo-venstva. Svoj krst je prestala v strašnih letih lakote in obupa. Osamljena veja je znala najti tokove nazaj h koreninam materinskega debla. Mnogo se je takrat storilo za olajšanje bede med našimi ljudmi v Nemčiji, še zlasti za zaščito gladuiočih otrok. Ne s paradami v starinskih veteranskih uniformah, ne s praznim pompom in puhlim politiziranjem. marveč s tvornim delom za socialni in kulturni prospeh naših rudarskih družin in za poglabljanje stikov z Jugoslavijo se je zveza lepo razrasla po Vestfaliji in Poren ju. Danes združuje okrog svojega prapora blizu 40 moških in blizu 20 ženskih društev. Vse te edinice so prežete z iskreno zavestjo pripadnosti k veliki enotni kraljevini Jugoslaviji in z zdravim zmis-lom za medsebojno pomoč.
Minila so najtežja leta preizkušnje. S konvencijami, ki so bile v letu 1924 sklenjene med Nemčijo in Jugoslavijo, je bila ustvarjena Dodlaga za izgraditev harmoničnega sožitia naših ljudi v gostinski državi Nemčiji. Našim delavcem so bile v delovnem in socialnem pogledu zagotovljene enake pravice in dolžnosti kakor domačinom. Starim rudarskim veteranom, ki so pustili svoje moške sile v črnih globinah Poruhrja, je po teh konvencijah omogočen povratek v domovino, kamor se iim redno dostavlja pokojnina in so tako na je-s<=n življenja rešeni skrbi za svoj obstanek. Oteh K^godejnih konvencij ie bil dr. Gregor Žerjav, z njim je dodelil bratom in sestram v Nemčiji dragoceno zapuščino, z njimi si je med narodno zavednimi rudarskimi družinami razkropljenimi oo črnem revirju, ustvaril snomenik. ki ie resnično vel javne j-š; od brona. Dr. Gregor Žeriav je tudi bil ti^ti. ki ie znal nridobit.i našim izse-ljenskìm orgsm'zacijam vpoštevarro na najvišjih rpps+ih. posebno še Dri blago-pokoinpm Viteškem kraliu. Tn tako ni samo čin njo+fte. marveč cdobokp iskro-r« hvaležnosti, ako se delecaciia naših Vpstfalrev za Wom. ob obiskih v domovirio hitijo noklonit z mir+o in rožmarinom pa crrob svojega zaščitnika dr Grogorj?» ^oyìpva m z vencem na
pr^Vinì'-i Vi+^Vpcrq Vraüa. OS frJìV.Sni n^'i^pi rnvpstì ni nrovo*
t^tT^rtry r^fj?^ r"t o lin^ y r, T ncfn n rio
.—.: i^crtTipri^i ^n^TTTlinTY^n cft"Q — .-»o-r^ r^rO-e.	ero p^šl lllffOsTo^rön—
cVo TriTTpJnf 1ìn<Jip ^olofrd ^e r>ro"<"><?+o ■pioniSo pozornosti rtoVÌicar>'h mest kakor vsakovrstne druge organizacije.
Sodobna Nemčija zaničuje figarstvo,
SRDITI BOJI ZA ŠANGHAJ
Borba v mestu se je včeraj nadaljevala ves dan in so posegle vanjo
tudi japonske vojne ladje
šanghaj, 14 avgusta, b. Nova faza v sporu med Kitajsko in Japonsko, ki se je razvila v poslednjih 48 urah, pomeni odločilen prenos fronte in obenem nevarno zaostritev položaja. Glavno torišče akcij se je tako rekoč preko noči preneslo proti jugu Bojišča v Hopeju in čaharju južno Pekinga in Tiencina ter ob Velikem ziidu na severozapadu .kjer so zaradi japonske ofenzive proti Kalganu in Nan-kovškemu prelazu izbruhnili hudi boji, stopajo v ozadje spričo resnih dogodkov, katerih prizorišče je spet postal šanghaj. S tem nastaja v tem predelu Kitajske podoben preokrot položaja, kaikor pred petimi leti in pol za časa mandžurske krize, ko je šanghaj, veliko kitajsko mesto ob izlivu Jangceja.postalo taborišče glavnih bojnih operacij.
Tedaj so se dolgi boji med japonsko celinsko armado in 19. kitajsko armijo končali s premirjem v začetku maja 1932. in sicer na posredovanje Francije, Anglije, Amerike in Italije. Izvedbo premirja je tedaj nadzorovala posebna mešana komisija, v katero je vsaka od štirih velesil poslala po dva svoja zastopnika. Zanimivo je, da ta mešana komisija dejansko še vedno posluje, kar je navsezadnje samo po sebi razumljivo, ako se pomisli, da so kitajsko-japonski odnošaji od mandžur-ske afere dalje prav za prav samo nekakšno stalno premirje med agresivnim japonskim imperializmom, ki še vedno ni nasičen, in velikim kitajskim kolosom, ki je do nedavnega še zelo trpel zaradi svoje notranje razcepljenosti, ki pa se sedaj polagoma organizira in učvrščuje. Ves ta čas je mir na Daljnem vzhodu visel na nitL
Samo ta stalna vojna napetost nam lahko nudi razlage tudi za najnovejši pre-okret na daljnovEhodnem bojišču, ki je dejansko nastal že 9 t. m., ko je prišlo do znanega incidenta na šanghajskem letališču Hungjao, kjer sta postala žrtev spopada s Kitajci en japonski oficir in en mornar. Sprva so v Tokiu presojali in. cident še zelo mirno, primerno njegovemu obsegu. O represalijah ni bilo niti govora. Ker pa šanghajske oblasti niso ustregle japonski želji o takojšnjem umiku vseh kitajskih čet iz neposredne bližine mesta, so Japonci v smislu izjave vojnega ministra Sugijame. ki je sam dejal, da je japonska mera polna, pripravili vse potrebno za pravo vojaško akcijo. Pred šanghajem se je zbralo 33 japonskih vojnih ladij, ki so mesto v pravem pomenu besede blokirale, obenem pa neprestanodz-krcavale nove japonspe čete in nov voj. ni materijal Povod za vojaško akcijo so Japonci našli v vkorakanju kitajskih Čet v kitajsko predmestje šanghaja Cape j, ki leži severno mednarodne koncesije in že v tako zvani razoražemi coni, kjer so se že pred petimi leti vodile hude bitke in od koder so se morale kitajske čete v smislu premirja umakniti. Jaiponci obdolžu-jejo sedaj Kitajce kršitve premirja iz leta 1932, dočim očitajo Kitajci isto Japoncem zaradi blokiranja šanghajske luke in izkrcavanja japonskih vojakov na suverenem kitajskem ozemlju.
Močan pritisk Kitajcev
Šanghaj. 14. avgusta, k. Kitajska vojska se je odločila, da brani Šanghaj pred japonsko invazijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Borbe, ki so se razvnele ze v četrtek zvečer, so se do danes tako stopnjevale, da že nimajo ve. značaja ločenih letalskih spopadov. Nankinška vlada je poslala v Šanghaj več divizij rednega vojaštva, kar je Japonce očividno presenetilo, ker eo računali, da bodo šanghajske miličnike odpravili z lahkoto in v vsej naglici. Boji so se spočetka razvijnii v korist Japoncev, včeraj in danes pa so pričeli Kitajci izvaiati tak pritisk, tako ob železniški progi od Šanghaja do Vusunga kakor okrog japonske naselbine, da so se morali .Tanonci na nekaterih krajih umakniti s svojih postojank in zahtevati nova ojačenja.' Kitajsko vrhovno poveljstvo v Šangha-ju je sicer s posebno noto opozorilo Japonca, da bi se ne smeli posluževati svoje koncesije v Šanghaju za vojaške namene, ker bi drugače Kitajci ne mogli prevzeti odgovornosti za vse posledice, ki bi zaradi tega nastale. V noti je odločno zahtevalo, naj se Japonci umaknejo s kitajskega ozemlja, japonsko vojaštvo pa ni niti najmanj upoštevalo opozorila in je po vesteh iz Toki ja. japonska vlada celo sklenila nastopiti z vso odločnostjo za svoje interese v Šanghaju in poslati pred Šanghaj nove divizije vojaštva.
Prvi hujši boji so se pričeli vzdolž železniške proge Šanghaj — Vusung. Ob tej kratki progi so zrasli v zadnjih letih celi
moderni okraji, v katerih so se Kitajci ob izbruhu sovražnosti močno zabarikadirali. Japonci so morali osvojiti hišo za hišo. Obe nem so se razvili hudi boji še v okraju Cingtau okrog dirkališča znanega kitajskega jocky kluba ter okrog s averne železniške poßtaje v okraju Kjangvanu. Ze včeraj zjutraj so se v teh okrajih, pa tudi v kitajskem središču mesta pojavili požari, ki jih ni bilo mogoče gasiti. V Kjangvanu sta japonska rušilca »Kurie in »Setac, ki sta priplula po reki Vusung v bližino okraja, razdejala celo vrsto mostov in brvi. Boji so se včeraj zjutraj nadaljevali pri »Mostu osmih značajev«, v čegar neposredni bližini so velike japonske vojašnice. Kljub slabemu vremenu so Kitajci takoj prešli v ofenzivo in neprestano ogrožali japonske postojanka. Topništvo je bilo na obeh straneh stalno v akciji. Pokazalo se je, da so Kitajci celo boljše streljali kakor Japonci. Razdejali so štiri vojaške objekte. Z napadom na nož so skušali zavzeti japon ekega vojaškega atašeja, vendar pa 6o jih tu Japonci po krvavi borbi odbili. Otenem 60 manjši kitajski oddalki napadli japonsko predilnico v Kungdi in druge objekte ob robu japonske koncesije. Kitajsko topništvo je nevarno obstreljevalo tudi japonski glavni stan.
Žrtve med civilnim prebivalstvom
Topniški ogenj je trajal vse jutro in tudi opoldna ni prenehal. Prav tako se letalski napadi neprestano ponavljajo, tako z japonske, kakor s kitajske strani. Japonci merijo pri teh napadih na kitajska letališča in na severno železniško prostajo, Kitajci pa ogrožajo z letali Vangpui, nova japonska letališča in japonske vojašnice. Letala krožijo neprestano nad mednarodno koncesijo. V severnem delu Šanghaja so se morale japonske čete, kakor Japonci sami priznavajo, umakniti pred premočnimi kitajskimi oddelki.
Na šanghajskih ulicah se vidijo strahoviti prizori. Kljub hudemu dežju, ki je lil vso noč, tabora po ulicah nešteti tisoči beguncev.
Na vogalu ceste Edvarda VII. in ceste imenovane »Tibet«, je tomba iz kitajskega letala ubila nad 200 ljudi. Bomba je padla kakih GOO m daleč od nankingške ceste. Mislijo, da je med mrtvimi tudi vaČ Evrop-cev, ker sta dva avtomobila popolnoma zgorela. Vogal ulice Edvarda VII. je imel po eksploziji sliko prave klavnice. Ko so kitajska letala izginila na obzorju, so se začele bližati vojne ladje, očitno z namenom, da bombardirajo kitajska postojanke.
Na nankingški cesti eo ubili nekega Britanca. nekega ameriškega državljana ter več Rvropcev. Dva Američana so našli
mrtva na aveniji Edvarda VII., dva Kanadčana pa mrtva v nekem ameriškem avtomobilu.
Osrednja vlada Je proglasila obsedno stanje nad vso pokrajino ob železniški progi šanghaj—Nanking in ob železniški progi Hangcao—Ningpo.
London, 14. avgusta. Reuterjev urad poroča iz Šanghaja: Kitajske čele so zavzele vseučiliški seminar v šanghaju in prodirajo sedaj od saverne postaje proti vzhodu. Japonske čete so hotele ustaviti njihovo prodiranje z oklopnimi avtomobili, kar pa se jun ni posrečilo. Posebno mnogo žrtev je padlo med japonskimi nieSčani, ki so zbežali za japonske postajale in jih Japonci niso mogli pravočasno spravili bolj v ozadja.
Letalski napad na japonsko vojno ladjo
šanghaj, 14. avgusta. AA. Tri kitajska letala so brez uspeha bombardirala japonsko admiralsko ladjo »Amare Djimo« pri Vangpuju pred japonskim konzulatom
Posebni poročevalec DNB je videl z okna svoje pisarne, kako so se kitajska letala zaradi japonskih protiletalskih baterij obrnila in odvrgla štiri bombe. Tri eo padle v Vangipu, ena pa na nangkinško cesto. Prav takrat je bila na ulicah velika množica ljudi. Najmanj 60 jih je obležalo na mestu mrtvih, nad 100 pa jih je bilo ranjenih. »Palače Hotel« je nekoliko poškodovan, na okoliških poslopjih pa so razbite vse šnpe. Ulica je bila polna mrtvih in ranjencev, ki so obupno klicali na pomoč. Kosi bombe so hudo poškodovali tudi neki tramvaj in neki avtobus. Na drugi strani Vangpuja se je vzdigoval visok steber dima, kjer so japonske granate zadele skladišče bencina. S severa se čuje bombardiranje in gre bržkone za japonske vojne ladje, ki od popoldneva neprestano obstreljujejo vzhodni del Šanghaja.
Danes ob 13.25 lokalnega časa eo Kitajci izvedli nov letalski napad na japonske vojne ladje, ki so veidrane na reki Huancr-pu. Japonski protiletalski topovi so napad vnovič odbili.
Dve japonski vojni ladji sta obstreljevali blok vladnih poslopij v Šanghaju. na severu japonske koncesije. Ta blok poslopij služi Kitajcem kot oporišče za napade proti naselbini vzhodne koncesije, v ka+erj 90 ja-
Eonske bombažne tvornice in japonska kemija.
Sporočilo šanghaj skega župana
šanghajski župan ja izročil japonskemu generalnemu konzulu naslednjo uradno noto:
Včeraj so japonske čete napadle kitaj-
ska tla v šanghaju. Kitajske čete so odločene upreti se in izvesti obrambne ukrepe. Slovesno ee zavezujemo, da bodo kitajske čete prevzele odgovornost za varnost tujcev povsod, kjer bo kitajska akcija možna, toda opozoriti vas moramo na tole: Kitajske vojaške oblasti so naprosile mednarodne oblasti, naj se obrnejo do Japoncev, da prenehajo rabiti mednarodno koncesijo kot oporišče za svoje operacije, ker kitajska vlada drugače ne bo mogla nositi odgovornosti za posledice, ki bi utegnile nastati spričo upravičenih obrambnih ukre pov, po katerih bo morala poseči.
Važni sklepi japonske vlade
Kakor doznavajo, je ministrski svet sklenil: 1. da protestira pri nankinškl vladi proti umoru japonskega častnika in japonskega mornarja; 2. da zahteva umak-nitev v Šanghaju koncentriranih čet fn orožništva in 3. da se dajo poveljstvu japonskega mornariškega oddelka vsa pooblastila za zaščito življenja in imovine japonskih državljanov.
Obrambni ukrepi v mednarodnih koncesijah
Šanghaj, 14. avnosta. k. V mednarodnih koncesijah so se ^vropci z vso naglico pripravili za obrambo proti vdoru Kitajcev ali Japoncev v njihove naselbine. V šanghajskih koncesijah je seda-j 950 angleških vojakov. 1.050 ameriških mornarjev, 600 francoskih vojakov in okrog 1.900 prostovolj-n.h miličnikov. Včeraj je angleška križarka »Oumbedand« pripeljala nov bataljon angleškega vojaštva. Na poti v Šanghaj so tri francoske kražarke z ve? bataljoni anamlt-skega vojaštva iz Indokine in ameriška vojna ladja »Auguste«. Okrog mednarodnih naselbin so v poslednjih 24 urah postavili žične ovire.
Protest zaradi blokade Jangceja
Tokio. 14. avgusta AA. Po nekem poročilu iz Šanghaja so zastopniki več držav, med njimi tudi japonski diplomatski zastopnik, vložili odločen protest pri kitajski vladi zaradi blokade spodnjega toka reke Jangceja. Japonski parnik »Tokio Maru« se je moral vrniti v Nanking. Na parniku je 106 japonskih beguncev. Nadaljnjih šest japonskih parnikov se je moralo obrniti, ker je izliv reke zadelan z dvema kitajskima parnikoma, ki so ju Kitajci sami potopili zaradi pokvare.
Nadalje poročajo lz Šanghaja, da so kitajske oblasti sklenile potopiti v izlivu reke Jangceja še 16 kitajskih parnikov, da ga tako popolnoma z a pro.
Tokio. 14. avgusta. AA. Dopoldanski seji ministrskega sveta pripisujejo velik pomen. Mislijo, da so na tej seji sklenili nove odločne ukrepe za povečanje obrambe v Šanghaju. Ministrski svet j-» odobril izredna kredite in po vsej priliki sklenil izredno sklicanje parlamenta za m^sec september. Razen tega so skle-nili mobilizacijske ukrepe razširiti tudi na gospodarske in finančne vire država.
Republikanska ofenziva pri Madridu
Republikanci so s podporo tankov in topov prodrli
pri Bruneti 2 km daleč
Pariz, 14. avgusta. w. Kakor javljajo iz •Madrida, poročajo republikanci o uspehih na zapadni fronti pri Madridu med Villa-nueva della Canada in Bruneto. Po zgraditvi močnega obrambnega sistema med tema krajema so republikanci prešli v ofenzivo ter s podporo tankov in topništva izvedli napad proti pokopališču v Bruneti. Nacionalisti so se le slabo branili. Republikanci so prodrli 2 km daleč ter prepodili nacionalistične čete do pokopališča, kjer so se utrdile.
300.000 Kataloncev pripravljenih za boj
Barcelona, 14 avgusta, b. Katalonski ministrski predsednik Companys ja izjavil časnikarjem, da katalonska vlada nikakor ne podpira in podžiga separatističnih teženj Kataloncav in da niti od daleč ne misli na kak ločen kompromis v državljanski vojni. Oborožitev naših vojakov je ie toliko napredovala, da lahko postavimo sedaj v obrambo naše skupne republikanske zadeve najmanj 300.000 mož.
Boji na biskajski fronti
Santander, 14. avgusta. w. Nacionalistično topništvo je danes obsitTeljevalo postojanke republikanskih čet na biskajski fron-
visoko pa ceni odkrito izpovedovanje nacionalne samozavesti, seveda ob istočasnem taktnem priznavanju avtoritete sedanjega režima. Prav zadnja leta si je Jugoslovenska centralna zveza pridobila v Nemčiji nenavadno lep sloves. To je v korist posameznim pripadnikom kolonije, ki se zopet vračajo sko-j;o do zadnjega na delo, ali so vsaj deležni tolikšne podpore, da jim ni treba gladovati. Obenem pa postaja naša kolonija prav zanesljiv most zbliževanja med dvema državama, ki se morata še v marsikaterem pogledu bolje spoznati in ki se moreta še v mnogočem izpopolnjevati. Vrsta uglednih nemških mož — javnih delavcev, umetnikov, publicistov — je prisrčno naklonjena naši koloniji in ji v vsaki potrebi izkazuje lepe usluge. Le tako je mogoče, da je naša kolonija v črnem Babilonu ob Re-
nu najbolj upoštevana, stalna glasnica in propagatorica Jugoslavije.
Vedno pogostejše so vezi, ki priklepajo našo kolonijo v Nemčiji na domovino. Odpira pa se še široko polje dela, kjer bo le s pomočjo skupnega dela naših narodno obrambnih organizacij mogoče. ustvariti podlago za trajno, sistematično vzdrževanje stikov z brati in sestrami na tujem. Da bi se to čim prej uresničilo, je naša iskrena želja na današnji veliki praznik, ob razvitju prapora v Marlu. Ko sporočamo Jugoslovenski centralni delavski zvezi na nemškem zapadu najtoolejše čestitke, se veselimo. da združuje toliko vrlih mož, žena, fantov in deklet, in da tako odločno predstavlja Jugoslavijo v veliki gostinski državi sredi Evrope. Novi prapor naj pogumno vodi k novemu delu!
ti. Republikanci so odgovorili z ognjem. 14 nacionalističnih letaj je bombar lir&lo republikanske postojanke pri Rio dela Ornita.
Nacionalisti potopili danski parnik
Valeneija, 14. a v giusta, br. Včeraj popoldne se je v vodah 30 milj južno od Barcelone pripetil nov hud incident. Nacionalistična vojna ladja je napadla danski trgovski parnik »Edith«, ki je bil namenjen v neko francosko luko. Na parniku je bil tudi francoski kontrolni organ. Z vojne ladje so danskega kapitana pozvali, naj ladjo ustavi. Danski kapitan je protestiral, češ, da ni namenjen v nobeno špansko luko in je krenil dalje. Nenadoma so pričeli z nacionalistične vojne ladje parrnik obstreljeva-
ti bližnji obaii, Parnik je zadelo več granat in se je po nekaj minutah potopil. Posadko sta pol ure kasneje rešila dva čolna iz bližnje ribiške vasi.
Kodanj, 14. avgusta. AA, Posadka daiH finega pamika »Edith«, ki šteje 20 mož, deloma Dancev, deloma tujcev, je v Barceloni pod varstvom danskega generalnega konzula Dan?ko zunanje ministrstvo je odredilo, naj preiščejo okoliščino, v kateri je bil parnik bombardiran.
Šal japin pride na Bled
Solnograd, 14. avgusta, o. Sem je prispel Fedor Šal japin s svojo rodbino, ki bo nekaj dni prisostvoval tukajšnjemu festivalu. Nato bo odpotoval na Bled, kjer namerava prebiti več tednov. Ob koncu septembra se bo odpravil na veliko turnejo po Skandinaviji, nakar se bo vrnil v Ameriko.
Hitler v Niirnbergu
Nürnberg, 14. avgusta. AA. Danes je prispel semkaj kancelar Hitler. Tu bo imel konferenco o organizaciji kongresa na-
ti. Teiaj je Ladja z vso naglico zavila pro- | rodne socialistične stranke za 1. 1937.
Polarna letalca pogrešana
Levanevski in Kasanajev sta preletela Severni tečaj in se že približala Ameriki, vendar pa je izginila sled za
njima
Moskva, 14. avgusta, br. Ruska letalca Levanevski in Kasanajev, ki sta se v petek ponoči ipodala na nov polet k Moskve čez Severni tečaj v Aljasko, sta srečno preletela Severni tečaj in se že na 2.000 km približala ameriškemu kontinentu. Medtem sta naletela na hud nasproten vihar z brzino 100 km na uro in na gosto meglo, zaradi katere sta se morala dvigniti 5.000 m visoko. Letalo je naglo pokrila debela skorja ledu, kar je letalcema povzročalo hude težave, zlasti pri krmarenju, ker se je krmilo le g težavo udajalo. Ze davi ob zori bi se moralo letalo pojaviti nad severozapadnimi kanalskimi deželami, o letalu pa še ob 7. zjutraj ni bilo nobenega sledu. Tudi zveze med posameznimi radijskimi postajami v Severni Ameriki tn letalom so bile že okrog 3. zjutraj prekinjene.
Nov sovjetski polet okoli sveta
Moskva, 14. avgusta, b. Sovjetski letalci «e pripravi,iajo na nov rekordni polet, ki bi jih vodil okoli zemlje 'preko polarnih krajev, Proga p jieta bo znašala okoli 2Q.00Q
km in bo vodila iz Munnanska proti vzhodu ob severni obali Sibirije na Alasko, od tam v Severno Kanado, Grönlandijo, Islandijo in preko Norveške v Murmansk nazaj. Dosedanje izkušnje dokazujejo, da so ruska letala za takšne polete dobro pripravljena in da ruskii pilota tudi največje težave z uspehom premagujejo. Glavni bornik tega rekordnega poleta je pilot belov.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima
379
malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost, če se Javi dvoji* ite vilo Interesentov.
London—Rim—Pariz
i
Oficiozni „Tempa" ugotavlja zboljšanje odnošajev z Italijo in napoveduje „odločilen preokret v evropski
politiki"
Parli, 14. avgusta, b. Veliko pozornost
v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih je zbudil uvodnik oficioznega »Tempsa«, ki pod znanim naslovom: »Italija in mednarodno sodelovanje« razmo-triva novo italijansko politiko napram obema zapadnima velesilama, Angliji in Franciji. Dejstvo, da »Temps« ne govori samo o zbližanju med Italijo in Francijo, si tolmačijo tako, da Francija že iz prve izmenjave misli med Londonom in Rimom ni bila izključena. V poučenih krogih celo trde, da sta se Anglija in Francija še pred prvim stikom med angleškimi in italijanskimi državniki sporazumeli o vseh skupnih ciljih v Sredozemlju, da bi se s tem že v naprej preprečila možnost sporazuma dveh sredozemskih velesil na škodo tretje.
»Temps« piše med drugim: Trenutno je osredotočena pozornost diplomatskega sveta na Mussolinijevo potovanje po Siciliji, kjer prisostvuje šef italijanske vlade kombiniranim manevrom armade, mornarice in letalstva. Za 20. t. m. je napovedan v Palermp zaključni ducejev govor, ki bo v glavnem posvečen zunanjepolitičnim vprašanjem in v katerem bo Mussolini pojasnil sedanje razpoloženje italijanske vlade za aktivno politiko evropskega sodelovanja. Ze takoj ob svojem prihodu na Sicilijo je izjavil najprej v Messini in nato v Kataniji, da je njegovo potovanje miroljubnega in konstruktivnega značaja, obenem pa je podčrtal pomen Sicilije v sredozemskem sistemu. Te besede moramo vrednotiti v luči omiljenja napetosti, ki je nastopilo zadnje tedne med Rimom in zapadnima velesilama in ki na zelo koristen način pripravlja teren za pogajanja, ki se bodo najbrž začela prve jesenske dni.
Javno mnenje je prijetno presenečeno spričo zmernejšega tona, ki prihaja sedaj do izraza na oni strani Alp. V tem je važen činitelj za vzpostavitev medsebojnega zaupanja, ki je nujno potrebno, ako ho-
čemo zares z uspehom rešiti nekatera posebna vprašanja sredozemskega ravnotežja, brez katerega si ni mogoče zamišljati trajnega in koristnega sodelovanja med velesilami, ki imajo v tem morju svoje življenjske interese. Kočljiva ovira Je še vedno špansko vprašanje, vendar je upanje, da se bo z dobro voljo mogoče izogniti tudi tej nevarnosti.
Popuščanje napetosti, ki ga je mogoče ta hip ugotoviti v odnošajih z Italijo, zaključuje »Temps« svoja izvajanja, utegne pomeniti odločilen preokret v evropski politiki. Nujna naloga diplomacije v tem položaju je, da razprši nezaupanja, ki se še vedno kažejo v nekaterih krogih, da z dejanji dokaže, da ni v resnici nepremostljivega nasprotja med interesi sredozemskih velesil, da nobena izmed njih ne ogroža varnosti druge in da vse svoje sile posveti ustvaritvi medsebojnega zaupanja, brez katerega tudi najboljši dogovori ostajajo brez praktične vrednosti. Razgovori preteklih tednov pomenijo že zelo posrečen uvod k tem naporom in želeti je, da bi Mussolinijev pričakovani govor v Pa-lermu potrdil in upravičil upanje, ki je zaradi njih vzraslo.
Pogajanja za novo lokarnsko pogodbo
London, 14. avgusta, g. Iz Berlina javljajo, da sta Berlin in Rim stopila v zvezo, da skupno odgovorita na zadnjo angleško noto lokarnskim državam. Kakor znano, je ta nota priporočila pospešitev pogajanj o sklepu novega zapadnega pakta in imenovanja komisije strokovnjakov. Nemški kancelar Hitler je v zadnjih dneh proučil angleške predloge. Doznavajo, da bo skupni nemško-italijanski odgovor odposlan že prihodnje dni.
„Drang nach Osten" na kongresu zamejnega nemštva v Stuttgartu
Berlin, 14. avgusta, b. Letos poteka 20 let od ustanovitve znanega instituta za Nemce v tujini, ki ima svoj sedež v Stuttgartu w ogromnem poslopju, kamor se stekajo informacije o položaju Nemcev iz raznih držav, zlasti pa onih na evropskem vzhodu in jugovzhodu. To obletnico je institut združil letos s kongresom zamejnega nemštva in veliko razstavo pod naslovom »Nemštvo na vzhodu — branik Evrope« (!). Na kongresu so zastopane vse nemške manjšine v tujini. Oficielni govorniki podčrtavajo pomen »vzhodnega prostora« za Nemčijo, župan Stuttgarta dr. Ströhn pa je razstavo označil med drugim z naslednjimi besedami: »Kakor že različne prejšnje protikominternske izložbe, tako kaže tudi ta razstava tisočletno nemško vzhodno zgodovino ...« Dr. Forster, vodja narodno socialistične stranke v Gdansku, je govoril o vzhodu »kot vglüä bodočnosti nemškega naroda«. In X tem smislu se vrsti govor za govorom.
Dragoceno priznanje
časopisje seveda posveča kongresu vso potrebno pozornost in objavlja daljše komentarje, članke in uvodnike, posvečene
nemškemu življu v tujini. Tudi naša dr-
Ižava ni izpuščena. V »Neue Leipziger Zeitung« objavlja na primer neka Lise-( lotte Schneidewind članek: »O deželi ln ljudeh v Bački. Skozi nemške vasi med Donavo in Tiso«, članek je zelo zanimiv, ker pojasnjuje z nemškega vidika razloge, ki so dovedli švabe do naselitve v naših krajih. Z močno primesjo sentimentalnosti riše »porušene eksistence« mnogih Nemcev za časa francoskih vojn, ki so morali s trebuhom za kruhom v neznane kraje, kjer se je bilo težko naseliti, še težje vzdržati, toda počasi je le šlo: vzra-sla je vas za vasjo, deloma z doseljeva-njem (!) novih kolonistov iz Nemčije, deloma pa s pregonom prvotno tu avtohtonih Slovanov (!), ki so kos za kosom prepuščali Nemcem svojo zemljo in ^e izseljevali ... Tako so se Nemci usidrali v Bački!
Toda danes, toži Lizelota, »gredo posestva spet v srbske roke« ... »Nova generacija pa se pod vplivom novih idej, ki prihajajo iz materne zemlje (!), polagoma že trezni in vedno bolj bdi nad vsem, kar bi bilo škodljivo lastni narodnosti«...
Beležke
Tresca glas
mladega katolika
Voditelj mladih hrvatskih katolikov organiziranih v »Križarjih«, dr. Cieak Je napisal v »Mladi Hrvatski« daljši članek o borbi proti konkordatu v katerem prihaja
do povsem drugih zaključkov, kakor pa slovenska glasila Katoliške akcije. Tako zatrjuje dr. Cicak, da v borbi okoli konkordata sploh ni govora o borbi proti eer-kvi, nego samo o borbi s ?isto strankarsko političnimi cilji. KatoliÄa cerkev lahko mirno gleda na potek te borbe, ksr Jo nihče ne more premagati, dokler Je svesta svojemu vzvišenemu pozivu. »Ako pa bi zašli predstavniki Cerkve s duhovnega polja na strankarsko politični teren in poskušali izvajati svoje velike naloge na strankarsko političnem polju, potem je gotovo, da bodo prej ali slej zablodili. Politično polje je teren, kjer se morajo duhovni interesi umakniti materialnim. Bilo je že dovolj slučajev, da eo poskušali duhovniki izvesti naloge cerkve tudi na političnem polju. Pri tem pa eo vse bolj zanemarjali versko stran in se končno znašli na povsem strankarsko političnem polju, kjer so prizadejali carkvi in veri več škode, kakor najhujši sovražniki cerkve in vere.«
Kdo se je izdajal za kmetijskega ministra v Dobrepoljah t
Zgasil s» je pri naa kmetovalec Is Do-brepolj In nam pripovedoval:
V	ponedeljek bodo minili 2e trije tedni, odkar je toča s strahovitim néurjem neusmiljeno oklestila vso dobrepoljako dolino. Vsepovsod smo pričakovali obiskov in ogledov, ki so tudi bili napovedani, a so žal izostati. Pač, ko smo po malem že pospravljali sledove strahovitega neurja, se je pripeljal z avtom v našo dolino prikupen gospod z naočniki v spremstvu nekaterih drngih mladih gospodov. Krajevni či-nitelji in agitatorji so nam ga predstavili kot ministra za kmetijstvo. S polnim zaupanjem smo mu potožili svoja tegobe in gospod minister je vse to vzel na znanje. Potem smo pričakovali pomoči, ki pa je prišla od druge strani kakor od g. kmetijskega ministra. Poizvedovali smo sem in tja, in lahko si mislite naše razočaranje ko 6mo izvedeli, da js minister za kmetijstvo g. Stankovič bil tisti čas im je še danes v inozemstvu ter da ga nadomeSča minister Djura Jankovič, ki seveda ne zna slovenski, dočim je nam predstavljeni «minister« govoril lepo po naša. Vprašamo kdo je tnl ta minister za kmetijstvo, ki se je dovolil tako strahotno potegniti strašno prizadete DobTepoljce. Pozivamo oblast, da dožene identiteto tega ministra in nam da polno zadoščenje za bridko potegavščino.
Revolversko obračunavanje
V	petek dopoldne se je mudi! zagrebški novinar Joe Matošič, ki v zadnjem času ostro napada vodstvo hrvatskega narodnega pokreta pri neki razpravi na sodišču. Ko se je vračal iz sodišča ga je pred vrati napadel nek človek in ga dvakrat udaril z železnim boksarjem. V tem trenutku je padlo tudi nekaj revolverskih strelov. Eden od njih je zadel zasebnega uradnika Stje-pana Lisca v hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je bil takoj operiran. Po napadu se je vsedel ranjeni Matošič v spremstvu nekega policijskega stražnika v avtomobil, da se odpelje na kliniko. .Ko je avtomobil odpeljal- je skočil iz množice neki neznanec in oddal nanj pet revolverskih strelov. Trije so zadeli karoserijo in kolo. Napadafca je policija aretirala. Pri zasliševanju je izjavil, da se piše Matija Kovač in da je po poklicu krojač.
Napad na Matošiča je izzval v Zagrebu mnogo komentarjev, ker so se pojavili ravno te dni anonimni letaki, v katerih groze neznanci, da bodo obračunali z njim zaradi napadov na dr. Mačka.
Nevarna cirilica
Kakor je znano so frankovci ustavili v francoskih teritorialnih vodah jugoslovenski parnik »Plavnik«. Prisilili so ga, da je vozil v njihovo pristanišče Melillo, kjer so ga preiskali od vrha do tal. Postopanje španskih fašistov je vzbudilo v našem prestolniškem tisku razumljivo negodovanje. Tako je nanisala na naslov španskih nacionalistov nekaj krepkih besed tudi beograjska »Politika«. S tem pa ni zadovoljna zagrebška »Hrvatska Straža«, ki navija že skozi leto dni na vse kriplje za zmago španskih fašistov. Po njenem mnenju je ustavitev jugoslovenskega parnika v francoskih vodah od stram Frankovrh kri-žark nekaj povsem naravnega. »Frankovci preže na ruske ladje. »Plavnik« je ladia »Oceanie«, ki ima svoj sedež v Beogradu in ima sigurno cirilski napis. To je bilo za Špance dovolj sumljivo, da so »Plavnik« ustavili in odpeljali s seboj. Sum pa je samo še povečalo dejstvo, da je bila večina potnikov Beograjčanov, ki so imeli sigurno s seboj časopise, knjige in razne revije tiskane v cirilici.«
Zagovor »Hrvatske Straže« je tako dober, da jo bo general Franco v znak priznanja sigurno odlikoval z redom brani-teljev Alcazarja. Upoštevati pa ga bodo morala tudi naša parobrodna društva, ki morajo v bodoče rekvirirati vsem potnikom, potujočim v vode okoli Španije vse tiskovine v cirilici in jih založiti namestu tega z nekaj številkami »Hrvatske Straže« s katero se bodo potem lahko legitimirali frankovcem, da so pristojni ljudje.
Iz politične lirike
V	glavnem organu HSS »Seljačkem domu« smo utrgali sledečo cvetko iz vrta politične poezije v proslavo voditelja Hrvatov;
»On ne traM para nI slčara, Oružane siile, ni megdana; Mirnim putem on k »lobodi Me. Neka dobro svi pametni vide Ne plaše ga bombe ni šrapneM, Stoji òvrée nego sami Dardaneli, Jer se vodja zastražitl ne da, Od svih drugih mnogo dalje gleda.«
To- je dovolj celo za »Seljački dom». Najbrže je občutil to tudi sam pesnik, ker je na kraju svoje posvetüne p?smi napisal:
»Drugi puta bit če toga više, jer mi sada slabo pero piše... «
Konference JNS
BanoVinski odbor JNS v Banjaluki je pestavi! program cele vrste sestankov in Shodov po raznih s rezih vrbgske banovi-
Z dejstvi
»Slovenski gospodar« Je prepustil na-
pravo o svojem famoznem uvodniku, v katerem je proglasil borbo proti konkordatu za boj proti samemu Kristusu, svojemu ljubljanskemu kolegu »Slovencu«. Sam pa je nova zavihal rokave in ae spustil v boj za versko šolo in pravi, da bo to prva zahteva, ki jo bodo v bodoče postavljali njegovi prijatelji. Ni pa zadovoljen samo z versko šolo, ampak hoče še več, ko pravi: »Z istim poudarkom zahtevamo popolno svobodo katoliške mla-dinske prosvete in vzgoje na duševnem in
na dan!
. ..
Mesnem področju. Ife HDran^ k ne bomo dopuščali, da M bfla telesna vzgoja ln veftba krinka, pod katero M ae Urilo med mladino nefcrMansko mišljenje
ln hotenje. Tega ne moremo dopuMatl, ker hočemo naš narod obvarovati nere» 6«, da bi znaten del njegove mladine postal slab sad na drevesu nadega narodnega organizma.«
Koga misli bogodopadljive! mariborsko glasilo, ni težko uganiti. )
Nemčija prepovedala romanja v Rim
Berlin, 14. avgusta, o. Nemška vlada je vsem katoličanom prepovedala romanja v Rim. Ta ukrep ni bil izdan zaradi pomanjkanja deviz, temveč zaradi tega, ker je papež v posebnih avdijencah sprejemal nemške romarje in jim govoril o sedanjem položaju katoliške cerkve v Nemčiji. Te ukrepe nemške vlade potrjuje tudi današnji »Angriff«.
Amerika in Podunavje
Praga, 14. avgusta, b. »Bohemia« objavlja predavanje ameriškega poslanika na Dunaju Georgesa Messersmitha v New Yorku. Messersmith se je v svojem predavanju dotaknil tudi podunavskih problemov in pri tem podal nekaj važnih izjav, h katerim pripominja »Bohemia«: Messersmith je med drugim podal tudi senzacionalno sporočilo, da se namerava Washington odreči zahtevi po izvedbi načel svoje trgovske politike v odnošajih s srednjeevropskimi državami. Ameriški poslanik je mnenja, da Amerika lahko navzlic svoji znani trgovski načelnosti sprejme tudi posebne trgovske pogodbe, zlasti s srednjeevropskimi državami, ako take pogodbe lahko dejansko pripomorejo k izboljšanju odnošajev z njimi. Ta svoja izvajanja je poslanik pojasnil z naslednjim primerom: Ako se vzamejo avstrijske industrijske izvozne potrebe kot -osnova za posebne tarife pri nakupu žita na Madžarskem in v Rumuniji, ne bi Amerika želela tega položaja komplicirati s tem, da bi od Avstrije zahtevala enako postopanje glede svojega žita, od Madžarske in Rumunije pa glede svojih industrijskih proizvodov. Iz tega sledi, da je Amerika pripravljena podpirati napore za zgraditev gospodarske unije v Podunavju s praktičnimi in načelnimi sporazumi. Pri tem bi Amerika postavila samo en pogoj: da uvedejo srednjeevropske države pre-ferencialno postopanje samo med seboj, ne pa v trgovskih odnošajih z drugimi državami. Amerika se hoče s tem zavarovati pred zlorabo svojih koncesij, srednjeevropske države pa zaščititi pred morebitnim gospodarskim pritiskom te ali one velesile.
K temu poročilu pripominja »Bohemia«: Ako se tudi v Ameriki že pečajo s takšnimi problemi, kakršna so podrobna vprašanja srednjeevropske politike, nam to dokazuje, do kakšne spremembe je v tem pogledu že prišlo pod vtisom razvoja poslednjih let.
Litvinov v Gasteinu
Dunaj, 14. avgusta, b. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, ki je v sredo prišel na Dunaj zaradi zdravljenja svoje bolezni pri 6vojem specialistu, se je od tu na zdravnikov nasvet odpeljal v kopališče Ga-stein.
Vseslovanski železni-carski kongres v Sofiji
Sofija, 14. avgusta, p. V Sofiji se prične jutri vseslovanski železničarski kongresi Že dopoldne so v Sofijo prispele delegacije narodnih železničarskih organizacij iz Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije. V Dragomanu na meji so goste iz slovanskih držav slovesno sprejelu Pozdravila sta jih zastopnik bolgarske železničarske zveze in dragomanski župan, na sofijski postaji pa je bil sprejem naravnost impozanten. Kolodvor je bil ves okrašen z zastavami in zelenjem. Poleg velike skupine bolgarskih železničarjev se je sprejema udeležila tudi ogromna množica ljudstva. Po pozdravnih govorih je vsa množica zapela himno »Hej Slovani«. Gostje so s postaje odšli v Železničarski dom, kjer je bila že opoldne
{>rva njihova konferenca z bolgarskimi de-egati.
Popoldne so bili železničarji na izletu v kopališču Banki. Jutri zjutraj se bodo poklonili grobu Neznanega junaka, dopoldne pa bo svečana otvoritvena seja kongresa. Bolgarski prometni minister general Jovov je povabil vse železničarske delegacije na svečano večerjo, ki bo jutri zvečer v hotelu »Blgariji«.
Po kongj-esu bodo delegati iz Češkoslovaške, Jugoslavije in Poljske krenili na kratko turnejo po Bolgariji. Obiskali bodo tudi Plovdiv in Varno jugoslovenski železničarji se bodo šele okrog 20. t. m. vrnili v domovino.
Upor v Paragvaju končan
Assuncion, 14. avgusta. AA. Uporniške čete so se vrnile v vojašnico in ni prišlo nikjer do prelivanja prvi. Polkovnik Franco se je sesta] z vojnim ministrom v vladni palači, kjer so se kmalu nato pričela pogajanja z voditeljem upornikov polkovnikom Pad ere vom. Predsednik Franco je objavil proglas, v katerem pravi, da bo vlada nadaljevala svoje delo v duhu februarske revolucije iz 1936. Mesto izgleda zopet normalno.
Nov zakon o javni varnosti v Avstriji
Dunaj, 14. avgusta, b. Doznava se. da je že izdelan načrt novega zakona o javnem redu, ki bo te dni predložen kancelarju dr. Schuschniggu in nato objavljen. V novem zakonu so združeni vsi zakoni o javni varnosti in deloma poenostavljeni. Koncentracijska taborišča sicer še ostane,jo v veljavi. vendar pa «pomeni novi načrt kompromis napram zahtevam narodnih socialistov, in sicer v tem. da se bolo mogli politični jetniki v taboriščih pritožiti proti kon-, finaoijskemni odloku, ^
Podtaknjena izjava ini. Košutiča v „Slovencu"
Sobotni »Slovenec« se je na flroko pisal o stališču dr. Mačka v konkordat-skem vprašanju in poskušal izpodbiti verodostojnost naše informacije, da je voditelj hrvatskega narodnega pokreta sporočil preko dr. Kostiča šefom beograjske združene opozicije, »da Hrvati ne zahtevajo konkordata.« Po njegovem mnenju smo to dr. Mačkovo izjavo, katero »o dajali beograjskim novinarjem najodličnej-Ši predstavniki beograjske združene opozicije sfabricirali, če že ne v naši redakciji, pa vsaj v vodstvu JNS, kjer «o jo potem »enostavno podtaknili dr. Mačku.« Vse to je resnicoljubni organ Katoliške akcije mirne duše napisal in objavil, najsi mu je stvarno «tanje s izjavo dr. Mačka vsaj tako dobro znano, kakor nam.
Želeč nas v očeh svojih čitateljev čim bolj ožigosati kot navadne falzifikatorje in fabrikante izjav je z debelimi črkami objavil še posebno vest naslovljeno »Maček ni ničesar izjavil« v kateri mu je njegov zagrebški poročevalec sporočil, »da je inž. Avgust Košutič na vprašanje kaj je z izjavo dr. Mačka, ki jo je baje dal voditeljem srbske opozicije in ki so jo prinesli nekateri inozemski listi — izjavil, da se dr. Mačku ta izjava lažnjivo podtika. Maček ni kaj sličnega nikdar izjavil. Prav tako ni govoril o možnosti koncentracijske vlade in tudi ne, da Hrvati konkordata ne potrebujejo.«
»Laž ima kratke noge,« pravi preizkušeni narodni pregovor. Ni še dobro petelin trikrat zapel odkar ae je posušila barva na tej senzacionelni izjavi inž. Košutida, ki jo je objavil »Slovenec«, ko se je oglasil sam organ dr. Mačka »Hrvatski dnevnik«. In v njem čitamo, da je imel s »podtikanjem« izjav posla nekdo drugi, nego vodstvo JNS in »Jutro«, namreč sam pre-častiti »Slovenec«. Zagrebški list namreč doslovno pravi: »Tako je bila »Slovencu«
podtaknjena tako zvana izjava tnl, Koiutt■ ča.c Pri »Hrvatskem dnevniku« so gentleman! in dajejo »Slovencu« prilfko, da se potegne lz zadrege z Izgovorom, da ga je njegov informator krivo informiral. Organ dr. Mačka nadaljuje potem: »Če bi bU inž. Košutič vprašan potem bi odgovoril, da mu je znana izjava predsednika dr. Mačka o konkordatu, ki jo je dal londonskemu lista »Morning Post» in kakor jo je tudi objavil. »Slovenec«, ki to izjavo gotovo pozna bi jo lahko in tudi lažje objavil kakor »Hrvatski dnexmik«, Poleg tega pa bi inž. Košutič še dodal, da predsednik dr. Maček daje sam «voje pripombe k svojim izjavam, če se verno ali pa prikrojeno objav-ljajo. Seveda, če bi to smatral za potrebno, ker je naravno, da se na neresne komentar* je in izmišljene izjave ne ozira.«
Pač pa pravi »Hrvatski dnevnik«, da Js informacija londonskega »Timesa» o nekem pismu dr. Mačka vodstvu srbske pravoslavne cerkve in šefom beograjske združene opozicije enostranska in da ni točna vest, kakoj- da bi predsednik HSS v tem pismu med drugim dejal: »Hrvati n« zahtevajo konkordata. Kadar bo prišlo do naš« koncentracijske vlade bo moj prvi predlog in prvi akt nove vlade umaknitev zakona o konkordatu. Tako bo mogoče vzpostavi, ti zopet verski mir v državi...«
Spričo vsega tega bi storil sedaj iSLor^ nec« veliko uslugo vsej javnosti, če bi ponatisnil izvirno dr. Mačkovo izjavo o konkordatu, ki Jo je objavila londonska »Morning Post«. Na ta način bo lahko doprinesel lep del k razčiščenju pojmov in avtentično pojasnil pravo stališče dr. Mačka v vprašanju konkordata o katerem trdi beograjska združena opozicija eno, on drugo, dr. Mačkov organ pa zopet tretje. Spričo izjemnega položaja, ki ga uživa mu to ne bo prav nič težko.
Velike gasilske svečanosti v Zagrebu
Zagreb, 14. avgusta, o. V Zagrebu so «e danes pričele velike svečanosti v proslavo 60-letnice hrvatske gasilske zveze. Obenem bo tudi kongres Jugoslovenske in slovanske gasilske zveze. V Zagreb je prispelo že danes zelo veliko število delegatov in drugih gasilcev iz vseh krajev države, zlasti iz hrvatskih in slovenskih. Zastopniki zagrebškega gasilstva so vse večje skupine slovesno sprejeli na zagrebški postaji. V Zagreb so prispeli tudi že delegati iz Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije. Nadalje so prišla posebna zastopstva nemškega, angleškega in belgijskega gasilstva. V Zagrebu je bilo že danes zbranih okrog 9.000 gasilcev. Splošno računajo, da se bo to število do jutri dvignilo na 12.000.
Dopoldne ob 11. je bila v Zagrebškem zboru otvorjena I. gasilska razstava Otvo-
Obveznost članstva v lekarniških zbornicah
Beograd, 14. avgusta, p. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je iaM naredbo. po kateri se v smislu § 5 zakona o lekarnah in nadzorovanju prometa zdravil vai lekarniški eotoidniki, doktorji in magistri farmacije, ki imajo pravico samostojno voditi lekarne ip ki so v javnih in bolniških lekarnah, v lekarnah zdravstvenih zadrug in uradov za zavarovanje delavcev dolžni, da so člani lekarniške zbornice.
Iz državne službe
Beograd, 15. avgusta, p. Premeščen Je zdravstveni pristav v 8. položajni skupini Valentin Ivane iz Šmarja pri Jelšah v Škof-jo Loko. Upravna uradnica Ljudmila Ogrinc je (premeščena iz šole za naTodno zdravje k higijenskemu zavodu v Zagrebu. Upokojena sta vlakovodja Fran Bončina v 8. položajni skupini pri železniški direkciji v Zagrebu in prometnik Anton Rebolj prav tako v 8. položajni skupini pri železniški direkciji v Ljubljani. — Upokojen je Franc petina, svetnik finančnega ministrstva v 4. sku pini 1. stopnje.
ne. Na teh sestankih bosta med drugimi govorila poslanca dr. Vasa Jovanovič in dr Srpko Vukanovič.
Narodni poslanec Jostfp Ovefclč pa imel nad desat konferenc JNS po Liki, na katerih je poročal o delu narodne, skupščine in političnem položaju. Vsem sestankom je prisostvoval tudi senator dr. Peter Zec, ki je govoril o delu vodstva -,tränke.
Kritika dr. Mačkove proslave
Za Matošičem se je oglasil s kritičnimi pripombami o vodstvu hrvatskega narodnega pokreta v listu »Seljački Svijet«, tajnik »Seljaške sloge« gospod Božidar Magovac
O proslavi dr. Mačkovega rojsnega dne pravi Magovac, da ni bila v redu, ker so morali seljaki pod komando maršdrati po zagrebških ulicah, kakor da niso pristaši zavednega svobodoljubnega seljaškega pokreta, nego igračke nekih našemljenih voditeljev. Tako niso dosedaj hrvatski seljaki še nikoli nastopali. Stari radičev-ci si kar ne moremo predstavljati tega mimohoda za časa pokojnega Stjepana Radiča. Hrvatski seljaki ne potrebujejo nadzorstva gosposkih rodoljubov, ki so pristaši seljaškega pokreta samo po znaku.«
Upamo, da nas zavoljo te beležke ne bo nagnal zopet »Hrvatski dnevnik« z očitkom, da se rogamo hrvatskemu narodnemu pokretu. Objavila jo je namreč tudi »Hrvatska Straža«, ki ji ni mogoče reči, d« bi bila ravno antihryatska.
ritvi to prisostvali ban dr. Rulid, armljsk! general Jurišič, župan dr. Pejičič, drugi zastopniki oblasti ter gasilske delegacije. Starešina Jugoslovenske gasilske zveze Stanko Žagar je pozdravil prisotne in imel lep govor o pomenu gasilstva. Razstavo je ot-voril ban dr. Ružid.
Nocoj je bil v ZagrebÄem zboru prvi tovariški sestanek v Zagrebu zbranih gasilcev. Člani Matice Hrvatske in gledaliških prostovoljcev »o nastopili z izbranim programom. Jutri dopoldne bodo odkrili spomenik ustanovitelju hrvatskega gasilstva. Nato bo velik défilé gasilcev, popoldne pa velika gasilska vaja. Na Ciglani so »i gasilci zgradili leseno šestnadstropno stavbo, ki jo bodo zažgali in nato gasili. Kongres gasilske zveze se bo pričel v ponedeljek.
Konec natakarske stavke v Zagrebu
Zagreb, 14. avgusta, o. Natakarska stavka je bila diane s končana. Med natakarji in njihovimi delodajalci je bii dosežen sporazum. ki pa natakarjev ni povsem zadovoljil. Del natakarjev je ostal pri svojih starih delovnih odnošajih. Manjšemu levita ee je položaj zboljšal, plačilni natakarji pa so slabo odrezali. Doslej so nameatu plač prejemali po 10 odstotkov brutto dohodkov podjetja: sedaj bodo prejemali plače, onih 10 odstotkov pa si bodo morali deliti s natakarji. Napitnine v kavarnah eo odprav, l.jene. Revirni sistem ni bil uveden ki delodajalci tudi niso pristali na kolektivne delovne pogodbe.
Popoldne se je pr&ei promet v vseh večjih lokalih že povsem normalno raTvijatL
Stavka natakarjev v Splitu
Split, 14. avgusta, o. Danes je v Splitu nenadorjia izbruhnila natakarska stavka. Zadnje dni so se sicer vršila pogajanja med njihovimi zastopniki in delodajalci, ki pa so snoči povsem zastala. Sresko na-čelstvo je poskušalo posredovati, vendar pa ni imelo uspeha. Delodajalci predvsem nočejo pristati na kolektivne delovne pogodbe. V Splitu stavka 6.000 natakarjev. Izvolili so si svoj stavkovni odbor, ki se bo v ponedeljek znova pričel pogajati z delodajalci.
Prebivalstvo
savske banovine
Zagreb, 14. avgusta, o Banska uprava
je izdala najnovejše stätsstt&ne podatke o savski banovini v posebni knjigi. V 6.912 mestih, trgih in vaselh je bik) L Julija t. 1. 2,704.383 prebivalcev.
Vremenska napoved
3emunsko vremensko poročilo: Val
hladnega in vlažnega zraka z Atlantika je zajel zahodino in srednjo Evropo. Po_ sliedica je oblačno vreane in dež. Val suhega zraka vlada še na Balkanskem polotoku in prevladuje zato tam jasno vreme. V Jugoslaviji jo jasno. Toplota se Je znatno dvignila. Nekoliko dežja Je bUo samo v Sloveniji
Zemunska vremenska napoved; Jasno v večji vzhodni polovici države, pooiblače-nje v zahodnih krajih, kjer utegne tudi deževati. Možne so krajevne nevihte v zahodnih predelih in v sredi držav». Toplota bo nekoliko padla v severozahodnih predelih, poskočila pa bo v večji vzhodni polovici.
Zagrebška: V splošnem stalno, a oblačno vreme. Ponekod je pričakovati neviht.
Dunajska: Najbrže prihod sevetro-za-padne fronte z nevihtami, vihazrnkni y®» trovi to £a4§e temceffatuge, ^
rvruTRo« R w
TcdeJTa. 15. Vllt BSJ^-®2®
(Prt ranjenih bratih
Trije ranjeni Soholi v Črnomlju — Kofco )e IQo po napadu
Črnomelj, 13. avgusta.
Tz Semita so ranjene brate Oskarja Ma-llča, Jožeta Maliča in Adolfa Radmeliča, ki so člani Sokola na Vinici, prepeljali v Črnomelj. Tam imata oba Maliča sestro, poročeno Kolbeznovo, tudi Radmelič ima v Črnomlju omoženo sestro. V Črnomlju 6ta dva zdravnika Do Vinice je predolga pot. Ranjeni bratje bi do tja izkrvaveli. iTorej v Črnomelj.
Ko sem zvedel, kje so, sem se odpeljal tja, da jih vidim. Po mene je prišel starosta sokolskega društva Črnomelj, zaskrbljeni brat Spiro Vrankovič. Moja hči je v naglici nabrala na vrtu kito cvetja. Tako smo odbrzeli v Črnomelj in se ustavili pred Kolbeznovo hišo. Prva nas je pozdravila mlada gospodinja. Pravi, da je davi prispela teta, vsa v črnem, ker se je raznesel glas, da je Oskar že umrl. Pa ni. Zgoraj leži. Se eno posteljo smo morali postaviti v sobo. Tam leži brat Adino — to je Radmelič. On ima na levi strani prerezan vrat. A pobegnil je od svoje sestre, ker hoče biti poleg svojega staroste. Z njim je delal, z njim bo ali okreval ali umrl. Brat Adino neče biti brez svojega brata staroste!
Ta njegov starosta je brat Oskar. Leži na postelji ob odprtem oknu na desno, brata Radmeliča postelja je na levo. Skozi okno šumi temno zelenilo košatega kostanja. Sicer je tam zunaj mir v poznem popoldnevu. Na mizi so zdravila, obveze, toplomer. Sestra gospodinja brž razplete kito cvetja in jo poveže v dva šopka: za Oskarja in za Adino. Takoj je več življenja med tisto mračno šaro na mizi. Se več bo življenja v tej sobici, ko vstaneta oba ranjena brata, ki ju tudi v tem težkem času tako tesno spajajo nevidne vezi sokolskega bratstva.
Tukaj sta torej, draga brata! V nedeljo «popoldne sem vaju gledal v Semiču pri prostih vajah in na drogu. 2iva in zdra-jira do kipečega življenja. A kje je Jože? «— Jože je tam nekje zunaj. Dobil je z boksarjem udarec po čelu nad desnim očesom in kamen mu je nad tilnikom prebil
kožo. Z «notano glavo se je odpeljal na
Vinico, da vidi, kako je doma. Mati je namreč v Zagrebu na kliniki in ne sme zvedeti, kaj se je pripetilo njemu in Oskarju. Danes se je vrnil k bratu.
Oskar težko govori. V hrbet ga je sunil sovražnikov nož in mu ranil pljuča. Tudi na prsih ima rano. K sreči je nož spodrsnil ob prsni kosti, sicer bi mu zletel v trebuh. Temperatura 38 in nekaj čez. Pokaš-ljuje. Zbada ga levo in desno nad boki. Lica so mu bleda. Izgubil je mnogo krvi. Kroj — kakor bi ga namočil v škafu krvi. V nogo so mu nekaj vzbrizgnili, da ga ohranijo živega. Ce ne bo komplikacij. V bolnišnico bi hotel, v Ljubljano. Tako mlad je še! Služil je v kraljevi gardi. Vidim njegovo krasno razvito telo. Ne, ne! Se bomo sokolovali! Školnikova hiša — rodni dom vseh Maličev na Vinici — je rodila same Sokole!
Brat Radmelič leži obrnjen v zid. Zeva-jočo rano na levi strani vratu mu čuva nekakšen oklep, spet okrog vratu. Njegove polzatisnjene oči — gotovo se razgledujejo po domači vasi. Tam pošepetava zelena gladina Kolpe, ki bi bilo baš v tej soparici tako prijetno plavati v njej! Ali pa se razgledovati z ljubega Zežlja po domačem kraju! Tam je šola. Tu je stari školnik Lovšin učil in vnemal rod za rodom za vse lepo in vzvišeno. Na zidu glej tri spominske plošče: Bernard Tomšič, Ljudevit Tomšič, Ivan Tomšič — oče in dva sinova — trije orači še neobdelane narodne njive. Tam je rojstna hiša Otona Zupančiča in ona hišica tu, to je dom sestre Poldke, naše učiteljice, ki je ves svoj vek prebila med nami. Da, bila je celo sta-rostka viniškega Sokola. Gotovo prva v Jugoslaviji!
Tako sanja brat Adino — in se vendar ozre na desno. O. brat starosta je še tam, njegov starosta celo govori. Dobro je, vse bo dobro, da le brat starosta živi.
Pojdimo, ranjena brata potrebujeta miru. Danes je dospelo na obisk 35 bratov in sester z Vinice. Hoteli so videti svoje vodnike, svoje ljubljene brate. In ko so videli,
da so ie živi. so se vrnili. Toda, dajte ranjencema miru!
In sreča junaška bodi z vama! Bratski vama poljub na oznojeno čelo in na izsušena ustna! In desnica v desnici naj potrdi bratsko ljubezen in sokolsko zvestobo do groba!
Na vrtu sedemo. Pride brat Jože, »befl turban krasi rušo glavo.« Njemu ni nič hu_ dega. Tolovaja je pahnil od sebe, da ji zletel nekam v sosedni plot. Potem je od-hitel v spodnje prostore sokolskega doma, da si izpere rano spredaj na čelu in ono zadaj. Tam je že sedel njegov brat Oskar, ki mu je lila kri iz hrbta in iz prsi. Izpirali so ga in mu dajali obkladke. Vse se je izvršilo v naglici kakor v filmu. Ves dan so sicer nekateri moralni pokvarjenci izzivali po vasi in se nesramno zaganjali celo v naraščaj in žene. Iskali so prilike za pretep, a Sokoli so bili mirni in dostojni. Nihče ni dal povoda za to, kar se je potem v noči razbojniškega zgodilo.
Sestra Vita Kvasova in sestra Breda Setinova — obe iz Črnomlja — dve Kosovski devojki — sta hladnokrvno opravili samaritansko delo. ko je bila sila največja. Brata Radmeliča s prerezanim vratom sta spravili na voz. Omahnil je sestri Bredi v naročje, da je bila v trenutku vsa premočena z njegovo krvjo. Sestra Vita je prijela vajeti in z bičem pognala konja v dir. In ko je brat Radmelič, s krvavečo rano v naročju sestre Brede, šepetajoč pel pesem sokolskih legij, so pridiriali v Črnomelj do hiše zdravnika dr. Sobra, ki je brata Radmeliča takoj obvezal, nato pa sedel v avto, se odpeljal v Semič, naložil oba Maliča in se z njima vrnil v Črnomelj. V tem je bil na mestu tudi že dr. Boris Malerič. Ta izredna naglica, prisebnost vseh in brza pomoč zdravnikov so doslov-no v poslednjem trenutku rešili troje krasnih sokolskih življenj...
Hvala vam, sestre in bratje! Živimo, živimo krepko in junaško! In vsaka kaplja sokolske krvi — seme novega življenja, posto ter j enega v lepoti, moči in zavesti!
E. L. GangL
Pomoč v hud! stiski
„Jntrovo44 zavarovalnino sta dobila vdova ln sinček delavca Avblja, smrtne žrtve prometne nesreče
Ljubljana, 14. avguste n« sredo ceste, kjer je obležal veg v krvi Rraojavné delavec in šofer France Avbelj J in nezavesten. Reševalci eo ga prepeljali
fe postal letos 9. julija žrtev prometne ne-
sreče na Celovški cesti. S kolesom ee je vozil pravilno po desni strani, pred garažo Triurni, pa mu je privozil nasproti tramvaj. Avbelj se je skušaj ogniti, prav tedaj pa anu je kolo zašlo v tračnico, da ga je vrglo
na kirurški oddelek splošne bolni srnice, toda Djjegovo stanje je bilo tako brezupno, da ga zdravniki niso mogli operirati Nesrečnež je ostal vso noč nezavesten, naslednje jutro pa je izdihnil.
France Avbelj je bil veder, trezen, napreden mož in najboljši delavec. Takrat, ko ga je zadela strašna nesreča, je bil v službi. Ker je bil naročnik »Jutra«, je njegova soproga dobila zavarovalnino ter nam je zdaj poslala v objavo naslednjo
zahvalo :
Podpisana Anica Avbelj 6em bila po svojem pokojnem možu Francetu, brzojavnem delavcu in šoferju, ki se je 9. julija letos smrtno ponesrečil in je bil točen plačnik »Jutrove« naročnine, deležna velike dobrote »Jutrovega« zavarovanja. Zavarovalna družba »Jugoslavija« v Ljubljani mi je izplačala 10.000 din zavarovalnine in s tem zneskom mi bo omogočeno, da g svojim sinčkom prebrodim najhujši čas.
Lepo se zahvaljujem zavarovalni družbi »Jugoslaviji« za izplačano zavarovalnino, največjo zahvalo pa sem dolžna upravm-stvu »Jutra«, ki toliko žrtvuje v korist svojih naročnikov in njihovih svojcev.
Anica Avbelj, Ljubljana, Tržaška cesta
Avto je ubil gospo Ltiznarjevo
Podlegla je poškodbam v ljubljanski bolnišnici
Ljubljana, 14. avgusta.
Živahni avtomobilski promet je včeraj zahteval novo žrtev. Na kiruskem oddelku splošne bolnišnice je snoči okrog 23. podlegla poškodba®, dobljen-m pod kolesi avtomobila, ga Karla Luznarjeva, soproga upokojenega nadučitelja in ravnatelja tiskarne »Sava« v Kranju. Kakor nam poročajo, je prišlo do nesreče takole:
Kakor ponavadi je ga. Luznarjeva tudi včeraj odšla proti večeru s soprogom na sprehod čez travnike proti Savi. Iz mesta, kjer stanujeta na Vidovdanski cesti, sta došla po 18., se na poti ustavila za kakšen kratek pomenek z znanci in prijatelji in se približno ob 19.30 vračala proti mestu. Ko sta prišla po stezi v bližino gostilne »Pri Kroni« nad Kranjem, je g. Luznar nekoliko zaostal na travniku, medtem ko je bila gospa že na cesti. Tisti h;p je pridrvel izza ovinka neki inozemski avto. Šofer je dal svarilno znamenje s hupo, ko je bilo vozilo že tik pred njo. Gospa je bila od strahu vsa odrevenela. da se ni mogla ganiti z mesta. Avto se je v hipu zaletel vanjo, jo podrl :n jo pahnil daleč naprej. Gospa je obležala nezavestna s hudimi poškodbami po vsem životu in po glavi. Šofer je avto takoj ustavil, ponesrečenki pa so hiteli na pomoč ljudje iz vseh strani. Takoj so bili pozvani tudi kranjski reševalci, k: so gospo s svojim avtom z največjo naglico prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so ranjenko takoj preiskali in ugotovili hude notranje poškodbe. Njeno stanje se je ponoči poslabšalo m kmalu po 23. uri je gospa Luznarjeva podlegla.
Za nesrečno pokojnico, ki je bila v Kranju zelo priljubljena, žalujejo s soprogom številni prijatelji in znanci ugledne rodbine.
Kljub hudim poškodbam do zadnjega pri zavesti
Kranj, 14. avgusta.
O tragični smrti ge. Karle Luznarjeve so ugotovljene naslednje podrobnosti: Ko se je pokojna gospa s svojim soprogom vračala preko Zlatega polja po Pernuševi poti na državno cesto, sta tik preden sta stopila izza hribčka, ki zakriva pogled na cesto, zaslišala hupanje avtomobila. Nič hudega sluteča sta stopila na cesto, tisti hip pa se je avto, ki je vozil skrajno desno jn 0 precejšno brzino, že Mašel pred nji«
ma. G. Luznar se je naglo umaknil za korak nazaj, gospa, ki je bila s hrbtonm obrnjena proti avtomobilu, pa je ostala na mestu, ker si pač ni mogla misliti, da vozi tako po robu ceste. Tedaj pa jo je vozilo že udarilo z blatnikom v hrbet, da je odletela v jarek in obležala. Šofer je ustavil in jo prepeljal v mesto k zdravniku, ki je odredil prevoz v bolnišnico. Kljub hudim poškodbam je bila nesrečna gospa vse do zadnjega pri zavesti.
Pokojna gospa, ki je bila ugledna narodna delavka, se je rodila 31 oktobra leta 1873. Y stari, ugledni Sajovičevi rodbini v Kranju. Letos bi torej dopolnila 64. leto. Udejstvovala se je pri Sokolu od njegove ustanovitve in je leta 1903.. postala načel-nica ženskega odseka. Sodelovala pa je tudi pri vseh naprednih in dobrodelnih društvih. Bila je izredno plemenitega srca in zavoljo njene dobrosrčnosti so jo vsi globoko spoštovali. Jutri bi morala s svojim soprogom kot pokroviteljem prisostvovati razvitju gasilskega prapora na Primsko-vem, pa je nesrečna usoda ukrenila drugače. Priljubljeno spoštovano gospo bomo ohranili v svojih srcih kot podobo poosebljene dobrote in zglednega dela za narod.
Zadnja pot Rudolia Zaloker ja
Ljubljana, 14. aygosta.
Danes ob 16. je nastopil tragično preminuli tovarnar g. Rudolf Zaloker izpred doma na Viču svojo zadnjo pot. Kako globok vtis je napravila njegova tragična smrt na vso javnost, je pokazala častna udeležba pri pogrebu. Vzdolž Tržaške ceste se je zbralo občinstvo v gostem špalirju, pred domom pa polno pogrebcev. Ob 16. so oo. frančiškani blagoslovili krsto. Nato so pevci društva Krakovo-Trnovo zapeli žalostin-ko »Človek, glej dognanje svoje ...« Ko so ravno izzveneli zadnji akordi, je pribrne-lo dvokrovno letalo, iz katerega je dr. Rape spustil krasen venec, ki ga je poklonil Aeroklub. Takoj nato se je začel pomikati žalni sprevod.
Za križem, žalno zastavo in nosilci krasnih vencev je stopalo delavstvo z Viča in Dola, ki je tudi poklonilo dva krasna venca. Sledili so abiturienti III. državne realne gimnazije z lepim vencem, nato so se zvrstile. številne organizacije, tako gasilci, Mo-
toklub Iliraja, ki mu je bil pokojnik predsednik, Vereinigung österreichischen Rennfahrer. delegacija Saveza motociklistov, SK Reka, ki ji je bil tudi predsednik, lovci, Jugoslovanski Touring-klub, Prvi hrvatski motoklub Zagreb rn Zboraši. Vse te organizacije so poklonile krasne vence. Dalje so stopali v sprevodu pevci društva Krakovo-Trnovo, nakar je sledil voz z duhovščino, njemu pa cvetlični voz, na katerem je bilo kakih 20 krasnih vencev iz najpestrejšega cvetja in mnogo šopkov. Štirje vranci so peljali krsto, tudi mrtvaški voz je krasilo več vencev. Za krsto je stopala bridko prizadeta vdova, tri hčerke in dva sinova, nato pa ožji in daljni sorodniki, ki jim je sledMa dolga vrsta pogrebcev, med njimi so mnogi odlični predstavniki raznih organizacij in korporacij, zlasti pa društev, v katerih je pokojnik vneto sodeloval.
Žalni sprevod je krenil po Tržaški, Bleiweisovi in Erjavčevi cesti skozi mesto na pokopališče k Sv. Križu, kjer so pokojnika položili v rodbinsko grobnico. Ob grobnici se je poslovil v imenu Motosa-veza njegov predsednik g. Boškovič, slaveč pokojnika kot vzornega in navdušenega športnika.
Spomini na delo Antona Germeka
Ljubljana, 14. avgusta Danes popoldne je odšel k večnemu počitku g. Anton Germek, upokojeni mestni učitelj iz Trsta. O njegovih lepih zaslugah za probujo tržaških Slovencev v splošnem je »Jutro« že govorilo. V počaščenje tega vzornega narodnega delavca pa ne bo odveč. če napišemo nekaj osebnih spominov.
Učiteljeval ja dolgo dobo na slovenski mestni šoli pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer je bil najboljši tovariš in pravi oče vsemu učiteljstvu. Kot večletni predsednik učiteljskega društva za Trst in okolico in pozneje kot predsednik >Zveze slovenskih učiteljskih društev v Julijski BenečijU si je vztrajni borec za pravice slovenskega učiteljstva, postavil trajen spomenik. Po naravi strog in odločen, a v resnici mil in odkrit si je na mah osvojil vsakogar, ki je kdaj imel z njim posla.
Kot narodni delavec v Trstu ni imel sebi enakega in njegova zasluga je bila, da so se ravno pri Sv. Ivanu, v tej narodni trdnjavi, vršile že dolgo vrsto let pred vojno vse večje prireditve. Kot poznejši predsednik »Gospodarskega društva«, ki je zgra dilo svetoivanski Narodni dom in s tem dalo streho mnogim naprednim organizacijam je postal mož najpopularnejša oset«nost Tnsta in okolioe, a zlasti Sv. Ivana.
Ze kot ustanovitelj bralnega društva tn pozneje dramatskega odseka se je pridno udejstvoval. Sploh ni bilo že takrat in tudi pozneje pri Sv. Ivanu prireditve, da bi pokojni Germek ne bil imel glavne naloge — skratka povedano — bil je duša vsega narodnega in kulturnega gibanja naprednih Svetoivančanov.
Zlasti je posvetil vse svoje sile Sokolu, katerega ustanovnik je bil ter prvi in večletni starosta. Pri vseh domačih prireditvah ln gostovanjih iz dTugih krajev naše lepe okolice in Trsta je bil mož kot najboljši organizator vedno v ospredju. Vselej je skrbel za točno pripravo prostorov in dvorane, dostikrat se lotil sam tudi pometanja, urejeval je v njej sedeže, da je tako pokazal nam mlajšim, kako je treba požrtvovalno delati.
Tudi v dobi svetovne vojne društveno življenje pri Sv. Ivanu ni povsem zairrvrlo. In tudi to je bila v glavnem njegova zasluga. V polnem obsegu je oživelo narodno delo šele po vojni, a le kratka je bila ta doba. Polagoma smo se razhajali, mnogi so se začeli seliti za kruhom v novo domovino. Prvi poslovilni večeri naših sodelavcev so bili še v dvorani. Sledil je požig in naslednje slovo je bilo že v stekleni verandi poleg požgane dvorane. Glavni govornik in bodrilec odhajajočih je bil Germek.
Pod težo razmer smo polagoma klonili in prišel je oktober 1923. Kar štirje učitelji smo naenkrat zapustili svetoivaneko 'šolo in med temi sva odšla dva v Jugoslavijo. Zopet je bilo na delu zlato tovariško srce Antona Germeka. Pohitel je v Ljub-
ljano ta vredS vse potrebno ■
izgnancev v službo.
Par tednov nato sopet odhodnk* in
ne več v dvorani, ne na verandi, turni
v veži pod verando, ker poslavljali smo so zadnji, ki smo v našem Narodnem doma skupno delali. Kmalu potem je ne prešlo ▼ tuje roke.
Drugi, ki so pomoje mpuWartt woju rodno grudo, so ee poslavljali le Se na cesti.
Te besede si izgovoril Ti, dragi in najboljši tovariš pri tej moji odhodnici. Preveč sem bil ginjen takrat, da bi se bil Tebi in vsem, ki so se zbrali, moeel dostojno zahvaliti za izkazano pozornost
Iskreno in toplo zahvalo za vse, dragi tovariš, sokolski brat in iskreni prijatelj. Ti zato izrekam danes, ko si legeg k počitka na pokopališču bele Ljubljane, po kateri si dolga leta, še zdrav, zaman hreipeneL Preskrbe! si svojo družino, kot človek ri delal samo dobro, ohranjen boš v najlepšem spominu. Mir Tvoji duši!	L. P.
Berta Gabronova f
Slovenjgradec, 14. avgusta.
Zaprle so se oči, vedno bistre m vedre, zastalo je srce, ki je utripalo za dom, za svojce in prijatelje. Gospa Berta Gabronova je danes dotrpela. Pokojnica je bila znana, spoštovana in priljubljena ne samo v našem mestu in po Mislinjski dolini, njen vedri značaj, dobro srce in živahna družabnost so ji pridobili prijatelje povsod, kamor je prišla. Še pred meseci je bila vesela m navidez zdrava, pa nikdo ni slutil, da nosi v sebi kal neo7XÌTavljivega raka. Pred meseci so jo prepeljali iz ljubljanske bolnišnice nazaj v njen tuskulum, da najde svoj mir v domači zemlji.
Gospa Gabronova je bila nedosegljiva kot skrbna in praktična gospodinja, kdorkoli je potreboval v gospodarskem pogledu kak nasvet, se je obrnil nanjo. Kot narodno zavedna Korošica je redno in pridno sodelovala pri vseh naših sokolskih in kuturnih prireditvah. Bila je dobra turistka in navdušena smučarka. Z njo leže v grob vzor žene in gospodinje. Naj ji bo njen novi ozki domek mirno počivališče po skrbi in dela polnem življenju! Vsi, ki smo jo poznali, spoštovali in ljubili, jo bomo ohranili v trajnem spominu.
Slovo odvetnika dr. Kloarja od Kozjega
Kozje, 12. avgusta.
Te dni zapušča naš trg odvetnik in župan dr. Fran Kloar. Iz rodbinskih razlogov se seli s svojo pisarno v Celje. Kozje in ves kozjanski okoliš bosta izgubila z njim moža, ki je vse svoje sveže sile posvetil njuni povzdigi in njunim koristim. Pred 16 leti se je naselil pri nas kot mlad odvetnik. Živahno se je začel udejstvovati v vsem našem javnem življenju, velik sloves pa si je pridobil tudi kot dober pravnik, ki je vedno imel srce in razumevanje za stiske prebivalcev.
Dolga leta je bil dr. Kloar kozjanski župan in je bil ponovno izvoljen pri lanskih volitvah. Načeloval je Okrajni hranilnici v Kozjem in bil med najbolj agilnimi člani
načelstva tukajšnje Hranilnice in posojilnice. Elektrarna, vodovod in ponosna stavba Občinskega doma so v glavnem njegova zasluga. Naš mali trg se je dvignil v vabljiv letoviščarski kotiček, ki ima danes na vse strani ugodne prometne zveze. Dr. Kloar je bil med ustanovitelji in skoro ves čas starosta Sokolskega društva, ki je po njegovem prizadevanju našlo varno zavetje v dvorani novega Občinskega doma. Predsedoval je do zadnjega gasilski četi in Čitalnici, sodeloval tudi v drugih društvih, povsod dobrodošel in cenjen po svoji iniciativnosti, odločnosti in delavnostL Mirno lahko rečemo o njem, da je bil javni delavec, kakršnih je danes le še malo. Težko, zelo težko ga bomo pogrešalL
Dr. Kloar je sistematično delal na tem, da dvigne Kozje iz nekdanje zapuščenostL Njegovemu prizadevanju se je posrečilo, da je bila obnovljena davčna uprava. V teku je ustanovitev ekspoziture sreskega načelstva, ki bi bila zaradi slabih prometnih zvez z Šmarjem nujno potrebna in tudi utemeljena, saj šteje kozjanski okraj okrog 25.000 prebivalcev ter tvori geografsko in gospodarsko zaokroženo enoto.
Naša društva bodo pogrešala tudi njegovo go. soprogo, ki je požrtvovalno in neumorno sodelovala pri vseh njihovih akcijah in prireditvah. V Kloarjevi hiši so našli podpore in utehe nešteti reveži; njena gostoljubnost je znana daleč naokrog.
Ko odhaja župan dr. Kloar v Celje, mu želimo kar največ sreče in uspehov, izpričani pa smo, da bo tudi v bodoče vedno podpiral vse težnje za povzdigo Kozjega* ki mu je bilo postalo druga domovina
Nova planinska pot na Pohorski Vintgar
Te dns dogotavlja agilna podružnica SPD v Slov. Bistrici z velikimi stroški no-v.o, prekrasno pot ob potoku Bistrici k Sv. Trem kraljem na Pohorju. Lastniki prizadetih zemljišč, posebno g. dr. Attems, so rade volje brezplačno dovolili zgraditev te nove poti.
Pot je bila neogibno potrebna, ker je bil dostop ob Bistrici možen samo po plovni-ci-riži, ki pa je za časa plovbe drv in plohov in ob deževnem vremenu neuporabna in tud: sicer prepovedana pot
S to potjo se odpira številnim izletnikom in planincem prekrasna soteska, nazvana Pohorski Vintgar (»Planinski vestnik«). Soteska ima divje romantično lepoto s šte-viln:mi kaskadami, s tremi slapovi potoka Bistrice, nazvanimi Šum. in z rimskim kamnolomom marmorja, odkoder so jm
m - .alt!
Čokoladna torta
in pazite na , fcfò^V svoje obleke/^
Kaj bo reklami (JdZ sesp/ob mama \ J lr>e updmdorm';
C bo šiba pelapß'
Čemu toliko skrbi in strahu, ko pa je vse tri matere že davno poučila modra teta
da.
SCHKHT0W3 MILO
DELEN
pere vse bleščeče belò
rimski spomeniki v Celju, Ptuju in po Pohorja, da] je prazgodovinsko Ančnikovo gradišče, kjer je stal v srednjem veku še grad B;striških gospodov, a je moral biti za časa turških napadov porušen.
Za slapom Sumom zapusti nova pot strugo Bistrice ter se vzpenja po malo strmem pobočju Malega vrha mimo kapelice s studencem k cerkvi Sv. Urha na Malem vrhu. Od tam pa po ravnem kolovozu, ki je kakor promenada, k Grehovemu križu, kjer se sßpji s potjo Slov. Bistrica-Tinje-Sv. Trije Kralji-Veliki vrh. Nova pot je k offrii) ti aci ja vsega, kar je lepega na Pohorju: potok, slapovi, soteska z divjimi skalami, obraslimi z bršljanom, zgodovina, razgled, travniki in gozdovi s svojo promenado, mimo obpotnih znamenj k cerkvam do trikraljevsko cerkve, Planinskega
doma pri Sv. Trefc kralfh, Razgledmka na Velikem viha (1347 m) do Črnega jezera. To novo, najlepšo dostopno pot na vsem Pohorju bodo agilni člani markacijskega odseka te dni še markirali in opremili z orientacijskimi tablami, tesarja pa še fz-vršujeta nekoliko brvi in hodnikov z ograjo, tako da bo podružnica pot 5. septembra ob svoji 15-ietnici slovesno otvorila.
Opozarjamo tudi, da je markirana nova pot s Pragerskega preko Sp. in Zg. Pol-skave čea Šmartno k Sv. Trem kraljem. Istotako so prenovljene markacije Sv.Trije kralj i-RuŠka koča in Sv. Trije kralji-Pe-sek.
OnL ki mnogp jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi sto lici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti Davno preizkušena x>Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
OgL reg. & br. S. tBBfK.
»JUTRO« St. 189
-JedeTTa. 15. VITI. 1937.
GoipodarstT«
Kje naj gradimo železnice
Vprašanje gradnje železniške zveze Slovenije z morjem je še vedno nerešeno, medtem ko bodo v jeseni pričeli graditi progo Kraljevo—BanjaJuka, ki bo stala
1200 milijonov
Beograjski »Jugoslovenski Kurir« poroča, da se bo gradnja normalnotirne železniške zveze od Banja Luke preko Bosne do Kraljeva pričela najkasneje letos v oktobru. Za gradnjo te železnice je potrebno nič manj nego 1200 milijonov Din in bo gradnja trajala štiri do pet let. Tej informaciji dodaja »Jugoslovenski Kurir« daljše pojasnilo merodajnega strokovnjaka, ki pravi med drugim naslednje:
»če pogledamo, karto železniške mreže, ki jo je izdelal oddelek za gradnjo železnic, takoj opazimo, da so Vojvodina, Hrvatska in Slovenija kar črne od železniških prog, medtem ko se v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in južni Srbiji črte železniških prog komaj vidijo. Povsod so prazna polja, kjer so v rdeči barvi začrtane železniške proge v gradnji ali v projektu. Pa tudi tedaj, ko bodo te rdeče črte postale črne, bodo ti kraji še zaostajali v pogledu železniške mreže za Vojvodino, Hrvatsko in Slovenijo. Ta železniška karta kaže tudi nekaj rdečih črt v Hrvatski in Sloveniji, kar pomeni, da se tudi tam gradijo proge odnosno da so v projektu. Mnogo prog bo treba še zgraditi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, v Južni Srbiji in črni gori, da bodo te pokrajine izenačene z Vojvodino, Hrvatsko in Slovenijo. Ti kraji, ki so brez železniških prog, bi bili srečni, če bi imeli vsaj tako gosto mrežo dobrih cest, kolikor je železniških prog v Vojvodini, Hrvatski in Sloveniji. Vse to navajamo ne zaradi primerjave, temveč, da pokažemo, da bo treba potrošiti milijarde dinarjev, preden bomo v pogledu železniške mreže dosegli druge napredne države.
Gornje pojasnilo železniškega »strokovnjaka« nam znova kaže, da prevladuje pri nekaterih gospodih v Beogradu, ki sede na odločilnih mestih, po skoro 19 letih zedinjenja še vedno ono nesrečno nazira-nje, da Slovenija, Hrvatska in Vojvodina sploh nimajo pravice zahtevati investicij vse dotlej, dokler ostale pokrajine ne bodo v vsakem pogledu izenačene z zapad-nimi in severnimi pokrajinami. Ta men-taliteta je povzročila v našem političnem življenju že dovolj sporov in nasprotij, obenem pa je v prizadetih pokrajinah izzvala občutek krivičnega zapostavljanja. Nazori, ki so iznešeni v gornjem pojasnilu, so tudi v diamentralnem nasprotju z idejo jugoslovenstva, ki sloni na načelu enakih dolžnosti in enakih pravic.
železnice se po vsem svetu gradijo v prvi vrsti iz gospodarskih razlogov in šele v drugih vrsti iz strateških in drugih razlogov. Priznavamo, da je treba graditi železnice tudi v onih predelih naše države, kjer jih sploh še ni in kjer nove proge za daljšo dobo ne obetajo rentabilnosti, bodisi da to zahtevajo strateški razlogi ali pa, če je upravičeno pričakovanje, da bo nova proga vsaj v doglednem času pripomogla k temu, da se razvije gospodarski promet in da železnica potem postane rentabilna. Sistem privatnih železnic se je moral v mnogih državah umakniti sistemu državnih železnic zaradi tega, ker je privatni kapital gradil železnice izključno tam, kjer so to zahtevali prometni razlogi in kjer je bilo sigurno pričakovati, da bo proga donašala dobiček, četudi so bili gornji razlogi merodajni za podržavljanje železnic, s tem še ni rečeno, da je treba pri sistemu državnih železnic postaviti na glavo vsa privatno-kapitali-stična načela in da je treba graditi železnice le tam, kjer so »bele lise«, čeprav pri novih progah ni računati z rentabilnostjo. Tudi železnice, ki so v državni upravi, morajo v svoji gradbeni politiki dajati prednost projektom takih železniških zvez, ki v naprej obetajo rentabilnost, kajti čim večji bo donos aktivnih prog, tem lažje bodo prenesle deficite onih novozgrajenih prog, ki obetajo rentabilnost šele v doglednem času. Merodajni morajo biti predvsem prometni razlogi, ki pravijo, da je treba graditi železnice tam, kjer to zahteva že sam promet, kjer je dovolj blaga ln potnikov, ki bi jih železnica lahko prevažala.
Po 15 letih čakanja in obljub
Mentaliteta, ki jo odkriva beograjski »strokovnjak« za železniška vprašanja, je pravi vzrok, zakaj po 15 letih čakanja in obljub še vedno nimamo železniške zveze Slovenije z morjem, ki bi se morala pričeti graditi že iz Blairovega posojila. Dokazano je, da bi ta železniška zveza takoj pritegnila znaten lokalni in izvozni promet, predvsem pa tranzitni promet inozemskega blaga, ne glede na to, da gre letna izguba na ladijskih touorninah in izguba naših pomorskih luk zaradi tega, ker gre blago v tuje luke in se preveža s tujimi ladjami, vsako leto v desetine milijonov. Vse pomorske države polagajo največjo skrb vprašanju čim boljših železniških zvez med notranjostjo države in zaledjem, le pri nas se najdejo strokovnjaki, ki hočejo graditi železnice tam, kjer so »bele lise«, čudimo se ozkosrčno-sti naše vrhovne železniške uprave, ki temu vprašanju še vedno ne posveča pravega zanimanja, čeprav bi morala v lastnem interesu poskrbeti, da se brez odlašanja prične gradnja obeh zvez iz Črnomlja in iz Kočevja na sušaško progo, zato ne sme ostati samo pri gradnji proge št. Janž — Sevnica in pri trasiranju proge Črnomelj — Vrbovsko.
Z zvezo 6t. Janž — Sevnica in Črnomelj — Vrbovsko bomo dobili šele zvezo bivše štajerske z morjem, ki bo pomembna predvsem za tranzitni promet. Zvezo pretežnega dela bivše Kranjske z morjem pa predstavlja šele podaljšek kočevske železnice na sušaško progo. Tu ne more obveljati Izgovor, češ da ni mogoče dobiti vsega naenkrat. Po 15 letih neizpolnjenih obljub in čakanja tak izgovor ne more več veljati, zlasti če je železniška uprava zgradila od prevrata do lanskega leta samo na območju beograjske direkcije 1043 km novih železnic, kar je 70% vseh po vojni zgrajenih novih železnic. Prav zato imamo tudi mi pravico zahtevati, da se poleg proge št. Janž — Sevnica, ki je dolga komaj 12 km, istočasno zgradita obe zvezi lz Kočevja in Črnomlja na sušaško progo, ki imata le 88 km dolžine.
V Sloveniji smo od Zedinjenja dobili šele 60 km novih železnic, kar predstavlja komaj 4.3% vseh v tej dobi zgrajenih prog, in to čeprav prejemajo železnice
preko 20% vseh dohodkov Iz območja ljubljanske direkcije, železnice v Sloveniji so najbolj donosne v vsej državi ln smemo upravičeno pričakovati, da bo visoko rentabilna tudi železniška zveza Slovenije z morjem, in to že samo zaradi tega, ker bo pritegnila mednarodni tranzitni promet. Za rentabilnost te proge pa jamčijo tudi prometne potrebe, saj imajo železnice v Sloveniji največjo gostoto prometa in znaša na 1 km železniške proge dohodek okrog 355.000 Din nasproti 228.000 Din v zagrebški direkciji, 183.000 Din v beograjski direkciji, 194.000 Din v subo-tiški direkciji in 111.000 Din v sarajevski direkciji.
V letu 1935 so znašali dohodki železnic v ljubljanski direkciji 406 milijonov Din (po podatkih zagrebškega »Ekonomista«, kajti železniška uprava ne objavlja takih podatkov), kar predstavlja 21% vseh železniških dohodkov v naši državi. Pri tem pa odpade na ljubljansko direkcijo le 12.3% skupne dolžine železniških prog in je v območju te direkcije le 15.7% vseh železniških uslužbencev (brez uslužbencev generalne direkcije), če predpostavljamo, da je delež ljubljanske direkcije pri materialnih izdatkih večji nego pri osebnih izdatkih (četudi je pri nas vzdrževanje prog tako slabo, da vozimo z vedno manjšimi brzinami) in če vzamemo za podlago naše kalkulacije, da znašajo izdatki železnic v Sloveniji 18% celokupnih izdatkov železnic, tedaj vidimo, da se mora gibati znesek izdatkov, ki odpadejo na ljubljansko direkcijo, na višini okrog 350 milijonov. Iz tega računa sledi pri dohodkih 406 milijonov letni presežek 56 milijonov, s katerimi pomaga Slovenija kriti deficite pasivnih prog. To je ogromen znesek, ki ga žrtvuje slovensko gospodarstvo vsako leto. Zato lahko upravičeno zahtevamo, da po tolikih obljubah končno dobimo življenjsko potrebno železniško zvezo z morjem, ki bo že v nekaj letih plačana samo iz aktivnega presežka železniških prog v Sloveniji, posebno pa, ker upravičuje našo zahtevo tudi važna okolnost, da je rentabilnost te proge vnaprej zajamčena in da bo v interesu železniške uprave, če se čimprej zgradi. »železniške strokovnjake«, ki hočejo graditi proge le tam, kjer so »bele lise«, pa je treba postaviti na mesto, kamor spadajo.
Naša pšenična letina
Naše kmetijsko ministrstvo je objavilo prvo cenitev letošnjega pridelka pšenice. Po tej cenitvi smo letos pridelali 22.8 milijona meterskih stotov pšenice in je bil pri tem pridelek za 6.4 milijona meterskih stotov ali za 22% manjši nego je bil lani. Vendar pa je bila pri tem naša letošnja letina pšenice precej večja nego v letih 1935. in 1936, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave:
1932.	14.5 milijona meterskih stotov
1933.	26.3 »	»	»
1934.	18.6 »	>	»
1935.	19.9 »	>	>
1936.	29.2 >	»	»
1937.	22.8 »	»	» Kakor vidimo je bila letošnja letina
pšenice nad povprečjem zadnjih let. Ce navzlic temu zaostaja v primeri z lanskim letom za 22%, je to pripisati okolnosti, da smo imeli lani naravnost rekordno letino.
Gospodarske vesti
—	Družba Ta-Ta bo otvorila podružnico v Novem Sadu. Iz Novega Sada poročajo, da se tam mudijo predstavniki znane beograjske veleblagovnice Ta-Ta, ki sondirajo teren in vršijo priprave za otvoritev slične veleblagovnice v Novem Sadu. Kakor je znano, bo v oktobru prenehala veljavnost uredbe o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic. Predstavniki tvrd-ke Ta-Ta računajo s tem, da veljavnost uredbe ne bo več podaljšana. Zato hočejo do oktobra dovršiti vse priprave, da bi po preteku veljavnosti omenjene uredbe takoj lahko odprli svojo podružnico v Novem Sadu. Novosadski trgovci pa pripravljajo odločno akcijo proti ustanovitvi te veleblagovnice in bodo ponovno na mero-dajnih mestih zahtevali, da se veljavnost prepovedi ustanavljanja veleblagovnic podaljša.
—	Gradbena dela. Banska uprava je
razpisala licitacijo za gradnjo železobe-tonskega mostu preko Mislinje v Slovenj-gradcu v km 10.892 banovinske ceste Dravograd—Slovenjgradec—Velenje (odobreni proračun znaša 400.700 Din). — Prav tako je banska uprava razpisala licitacijo za izvršitev zemeljskih del na banovinski cesti Podrošt—Sorica—Danje (proračun 150.000 Din).
= Nova delniška družba. Banska uprava dravske banovine je odobrila gg. Josipu Ljubiču, ravnatelju Jugosl. banke v Ljubljani, inž. Slavoju Jenku, priv. uradniku v Ljubljani, Tihomilu Jenku, posestniku v Ljubljani, Kazimiru Budni, in-dustrijcu v Ljubljani, in Inž. Stanku Bloudku, konstrukterju v Ljubljani, ustanovitev delniške družbe z imenom »Triglav« d. d. za proizvodnjo in prodajo prevoznih sredstev v Ljubljani. Namen družbe je Izdelovanje in montiranje vozil in prevoznih sredstev, njih nakup in prodaja na veliko, izvrševanje obrti rednega in izrednega prevoza oseb in blaga z motornimi vozili, sodelovanje pri sličnih podjetjih in vršiti eksperimente na polju konstruiranja vseh vrst sodobnih prevoznih sredstev. Osnovna delniška glavnica znaša 1 milijon Din.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 5.27 milijona Din nasproti 6.63, 6.70, 6.83 in 9.64 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi v teku tedna nekoliko popustili, in sicer od 8.55 do 8.60 na 8.40 — 8.45. Nemški klirinški čeki, ki so bili že prejšnje tedne prilično čvrsti, pa so se dvignili od 12.84 na preko 13 in so v četrtek, ko je bi! objavljen odlok Narodne banke, da je treba klirinške čeke na marke prodati v 15 dneh, dosegli v Ljubljani tečaj 13.27, v petek pa so popustili na 13. Na svobodnem deviznem trgu stanejo angleški funti 238.50, ameriški dolarji 47.85, švicarski franki 11 in francoski franki 1.80.
Slavico ßuQtrtart
koncertni tenorist, nastopi danes ponovno na vrtu restavraci je
Zoezdo
Pričetek ob 20. — V primeru slabega vremena nastop odpade.
Devize
Curih. Beograd 10. Pariz 16.34, London 21.7050, New York 435.50, Bruselj
T3.40, MUsb 32.90, Amsterdam S40.0760,
Berlin 175.20, Dunaj 81—82.50, Stockholm
111.9050, Oslo 109.0750, Kobenhavn 96.90, Praga 15J.8, Varšava 82.60, Budimpešta 86.25, Atene S.95, Bukarešta 8.25.
Blagovna triiiča
ZITO
'+ Chicago, 14. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 112.375, za doc. 113.50, za maj 114.75; koruza: za sept 97.50, za dee. 67.
+ Winnlpeg, 14. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 1127.75, za dee. 120.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 13. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 5.72 (5.66) z dee. 5.77 (5.69), za april 5.85 ( 5.78).
+ New York, 13. avgusta. Tendenca. stalna. Zaključni tečaji: za avg. 10.35 (10.08), za dee. 10.42 (10.13), za maj 10.55 (10.28).
Skupaj sta šla v smrt
Zagoneten samomor dveh zaljubljencev
Maribor, 14. avgusta, Danes dopoldne smo v Mariboru dozna-li za prostovoljno sgirt dveh mladih Mariborčanov, ki sta sinoči doživela blizu Sv. Marjete ob Pesnici pretresljivo ljubezensko žaloigro. Sta to 27-letni brezposelni tkalec Emerik Čuš in njegova ljubica 23-letna Štefka Deržolova. Za svoje obupno dejanje sta si izbrala bližino Zugmanove-ga križa na Vukovskem hribu pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Čuš je s staro lovsko puško enocevnico najprej ustrelil svojo ljubica, sedečo na klopici pred križem. Zadel jo je pod brado in je v nekaj trenutkih izdihnila. V bližini na polju zaposljeni sosedje, bilo je okoli 20. ure so slišali strel in pohiteli na lice mesta. Čuš je nato zbežal in si je medtem, ko so ljudje stali ob mrtvi Deržolovi, pognal kroglo v glavo, in sicer tako, da je petelin puške zvezal s pred-pasnikovim trakom, ki ga je zatem z nogo potegnil in sprožil. Glavi obeh mrtvecev sta bili strahovito razmesarjeni.
Pred očitno dogovorjeno skupno smrtjo sta .bila oba dobre volje in sta zaužila precej vina. Čuš je pred smrtjo napisal svoji materi, ki ima trafiko v Mariboru na Ruški cesti 35, lepo poslovilno pismo. Vzrok ljuhavne žaloigre je nesrečna ljubezen. Ker so podani nedvomni znaki prostovoljne smrti, so trupli prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Marjeti ob Pesnici in ju brez obdukcije pokopali.
Emerik Čuš je bil še pred mesecem zaposlen v Rosnerjevi tekstilni tvomici v Me-lju kot tkalec. Štefka Držolova pa kot tkalka pri tukajšnji tekstilni tvornici Doc-tor in drug. Spoznala sta se na neki veselici. Emerik Čuš je bil marljiv delavec. Prav tako Deržolova. Pred mesecem pa je Čuš brez navedbe vzroka odpovedal službo in šel k svojim sorodnikom pri Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer je pomagal pri kmečkem delu. V torek 10. t m. je tudi Deržolova odpovedala službo in se napotila k Čušu. Tukaj sta bila vedno skupaj in sta imela neke skrivnostne razgovore, katerim pa domači niso posvečali posebne pozornosti. Kaj • je bilo. med njima in kaj ju je gnalo v smrt, ni ugotovljeno in bo ostalo za vedno tajno. Deržolova je imela v svojem stanovanju na Ruški cesti v Mariboru — stanovala je pri svojem starem očetu — nekaj blaga, ki ga zdaj iščejo.
Sinoči sta bila oba še precej dobre volje in je s.tric — pri njem je namreč Čuš v zadnjem času bival brez zle sumnje izročil svojo lovsko puško Emeriku, ki mu je dejal, da pojde na lov. Šel je s puiko in se ni več vrnil živ.
j O ljubavni tragediji pri Sv. Marjeti smo popoldne zvedeli še naslednje podrobnosti:
Ze v nedeljo 8. t m. sta prišla pokojnika v šmarjeto, kjer sta popivala v raznih gostilnah. Po vseh znakih se more sklepati, da sta že tedaj bila odločena izvršiti samomor. Pokojni Čuš je igral na ustno harmoniko ter plesal po cesti, pokojnjca pa se je včasih smejala, včasih pa jokala. Noč sta prespala v Šmarjeti, in sta se naslednji dan podala k 6tricu Vincencu Krepšu, hlapcu pri posestniku Ivanu Kranjcu v Šmarjeti. V ponedeljek je naprosil pokojni čuš Kranjčeve, da bi smel pri njih z nevesto prenočiti, ter je med drugim omenil, da ima bolezenski dopust. Pri Kranjčevih sta ostala do srede popoldne, nakar 6ta odšla peš v Maribor. V petek zjutraj sta se vrnila v Šmarjeto ter se zglasila pri stricu Krepšu in Kranjčevih. Čuš je naprosil Kranjčeve, da bi smela ostati še en dan
Kri njih. Okrog 10. dopoldne sta odšla od iše, češ da gresta nekoliko na sprehod. Ker se nista vrnila so Kranjčevi in Krepš mislili, da sta najbrže odšla v Maribor nazaj in se zanje niso več brigali.
Ob pol 8. pa sta zaslišala posestnfk-že-lezničar in njegov sin Stanko najprej en strel, čez nekaj minut pa še drugega. Odšla sta na kraj, od koder sta začula strele in našla na gričku Koprivniku, kjer je velik Zugmanov križ z obrazom naslonjeno na ograji, vso v krvi in že mrtvo Štefanijo Deržolovo. Glavo je imela silnp razmesarjeno. Polovica obraza in lobanja je manjkala, možgani so bili razliti po plotu, na tleh in po razpelu. Kakih 30 m proti Šmarjeti sta našla ob poljski poti Emerika Ču-ša prav tako z razmesarjeno glavo. Na obrazu mu je ostala edino še spodnja ustnica.
Na kraj tragičnega dogodka so prihiteli šmarjetski orožniki, ki so ukrenili vse potrebno. Orožniški podnarednik Sava Lov-kovič, ki je izvršil preiskavo v Kranjčevi hiši, kjer je imel Čuš shranjenih nekaj stvari, je našel kup-korespondence, na vrhu pa poslovilno pismo, naslovljeno na mater Marijo Čušovo, trafikantinjo v Mariboru, Ruska cesta št. 35. V poslovilnem pismu prosita mater, naj jima odpusti, ker se nista mogla odločiti za drugačno smrt. Na koncu jo prosita, naj ju pusti pokopati v skupnem grobu. Ob 13. so ju odpeljali na šmarjetsko pokopališče, kjer bo najbrže v ponedeljek pogreb. Ni še ugotovljeno, kake naboje je Čuš rabil, da je bil učinek strelov tako strahoten.
Trboveljski slavčki po uspehih na letovanju
Po treh zmagoslavjih so se odpočili na blejskem gradu
Bled, 14. avgusta. N!. bilo prav nobenega dvoma, da bodo vsi trije koncerti: v Kranju, Jesenicah in na Bledu dosegli poln uspeh. Je pač ne-prekosljiv naš mladinski zbor slavčkov, ki ima čudovito privlačno silo in če ga ie človek stokrat slišal, bi ga z ist:m veseljem in z isto ljubeznijo poslušal še stokrat. Zato pa so tudi bili vsi trije napovedani koncerti — še zlasti pa v Kranju in na Jesenicah — tako dobro obiskani, da so mnogi morali oditi, ker niso dobili več prostora. Nič čudnega, saj druži našega zavednega trboveljskega rudarja in jeseniškega tovarniškega delavca poleg lepe pesmi žuljava roka.
Mladinski zbor je nastopil v novi obliki in sicer 90 mladih pevcev in pevk, od katerih jih je bilo 40 prvič na odru. Glasovno, dinamično, tehnično in intonačno je zbor na viišky in nadkriljuje vse dosedanje nastope. Od priproste narodne pesmice do najtežje atonalne umetne pesmi, vse teče gladko, neprisiljeno, brez ovir in napak. Tu ne opaziš nobene negotovosti, nolane treme ali strahu. Sodim, da je Šuligoj edinstven v dresuri mladinskih zborov. Priliko imam slediti zboru na turneji vseh treh koncertov in prisostvovati letovanju na Bledu in moram naravnost občudovati harmonijo in disciplino mladih pevcev. Preko duševnega vodje g. Šuligoja ne gre nobena stvar. Povsod ima svoje oko, povsod svoje prste in svojo besedo, povsod svoj nos. Pa ga je mladina tudi vzljubila kakor svojega očeta.
V nedeljo so imeli slavčki koncert na Bledu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Koncert je bil v veliki, krasni akustični dvorani Park hotela. Na Bledu so poskušali že razni domači in inozemski umetniki svojo srečo, e skoro nobenemu ni bila mila. Za slavčke pa je bilo veliko zanimanje. Uddežba je bila naravnost rekordna in med udeleženci so bili poleg zastopnika Nj. Vel. kralja ministri, diplomati, konzuli, najrazličnejša gospoda. Zastopnik Nj. Vel. kralja je čestital gosp. Šuligoju na krasnem uspehu in izjavil, da je sicer slišal laskave ocene o zboru, vendar pa si takega uspeha ni mogel predstavljati. Solistične točke Rezike Koritnikove m zborovske točke s klavirjem je spremljal z vso odličnostjo dirigent ljubljanske oipere g. dr. Švara.
Po trudapolnem delu in po krasno uspelih koncertih se bo mladina nekoliko dni odpočila na blejskem gradu, ki ga je banovina blagohotno dala na razpolago. Slavčki se počutijo nadvse srečne in zadovoljne. Poleg krasnega razgleda, ki ga imajo na jezero in planine, se dnevno kopajo, prirejajo izlete v okolico, vozijo se po jezeru, se igrajo in poljubno zabavajo. Na obranih vseh sije zadovoljnost, sreča, pra-
va mladostna radost V četrtek so bili baš pri dvorcu, ko se je vrnila v Suvobor vsa kraljevska družina: Nj. Vel. kralj, kraljica ter princa Tomislav in Andrej. Slavčki so navdušeno pozdravljali in so bili vsi srečni, da so videli svojega najdražjega pokrovitelja.
Spanje in hrano imajo slavčki prav po vojaško, vendar vse tako udobno urejeno, da ni prav nobene pritožbe. Hrano imajo prvovrstno, za kar skrbe tri odrasle pevke: Darka, Fani in Heda, katerim sta priskočili na pomoč še gospa Znidaršičeva in gospodična Silva. Po tem krasnenj letovanju se bodo slavčki v ponedeljek 16. t m zvečer vrnili na svoje domove. Prehitro se je približal dan slovesa.	— ini. —
Iz sodne dvorane
Ljubljana, 13. avgusta.
Cerkvena sraka
26-letna Tončka, pristojna ▼ Rogoznico pri Ptuju, ima s:cer poselsko knjižico kot gospodinjska pomočnica, a ji ta posel že nekaj časa ne diši preveč povoljno in «o ji bolj pri srcu manj težaški posli, s katerimi se ni treba truditi tn potiti, obenem pa še prenašati nadzorstvo natančnih gospodinj. Bolj prikladno se }'■ je zdelo vrteti se v moški družbi in izmikati, kar pač pride pod roko. Mora pa se ji priznati, da se je v nekaj letih že dobro izvež-bala in ne kaže več začetniških napak v prepovedanem posiu.
V tej dob\ odkar se Je prvič skregala s postavami, ni pozabil« pozorno opazovati ljudi in njih navade in kakor kaže, je morala pri tem opazovanju ugotoviti, da so zmorejo včasih posebno ženske temeljito poglobiti in zamakniti v tako zvane »vifjo sfere«, v katerih pozabijo na vso posvetno in vsakdanje, v tem všteto tudi na svojo lastnino. Pogosto je pobožno klečala v frančiškanski in stolni cerkvi, zaneslo pa jo je nazadnje tudi v križevniško, ker je najbrž slutila, da ji že gore tla pod nogami in da so zasledovalci gotovo na oprezu, da izslede tisto pobožnjakarico, ki se ji med molitvijo prsti preveč iztegujejo po tuji imovini resnično vernih obiskovalk božjih hramov. Pozornost je bila povsem na mestu, kajti dan za dnem so izginavale torb5-ce in aktovke z denarjem. Ptička Tončka pa se je naposled tudi vjela v nastavljeno past in je morala pred sodnike malega kazenskega senata, ki mu je predsedoval s. o. s. Ivan Brelih, kot prisednika pa sta sodelovala gg. s. o. s. Karol Javoršek in dr. Kotnik. Vse primere tatvin, kolikor so jih mogli zbrat' na Tončkini vesti, je ta brez obotavljanja priznala in sprejela zato kazen 7 mes.ecev strogega zapora, ,
HOTEL AUGUSZT
Abbazia (Opatija)
Centralni položaj, kraj morja. Prvorazredna kuhinja. Govori se slovenski.
Klepar je koval kovače
Kleparskemu pomočniku 27-letnemu Antonu Krošlju iz Podgorice je šlo nekako od rok, da je dosegel parkrat zavlačevanje obsodbe. Sodnikom malega kazenskega senata, pred katerim se je moral zagovarjati protj obtožbi, da je ponaredil osem kovanih kovačev in jih je poskusil, deloma mu je pa tudi uspelo spraviti j:h v promet, je vedel vedno povedati za prepričevalne priče, ki bi razbremenile njegovo krivdo. Obenem z njim je bil obtožen razpečevanja krivih kovancev kovač France, Tonetov domačin. Tone je vsekakor tajil, da bi bil sam izdelal kovance, k:. jih je »pravil ▼ promet. Trdil je, da je prodal agentu nekega ljubljanskega trgovca neke šablone, za katere mu je plačal z osmimi kovanci po 10 din in z dvajsetakom. Zanikal je tudi. da bi jih bil prepoznal in je bil prepričan, da svoja plačila krije s pravimi.
Pre:skava pa je dognala, da je Toneta prva prodajalka, pri kateri se je zglasjj. opozorila na to in denarja tudi ni hotela sprejeti, a je kljub temu poskušal še istega in naslednjega dne spraviti jih ▼ promet. Pri njem so zaplenili tudi priprave ta gradivo, o katerem rje more biti nobenega dvoma, da je služilo ponarejanju denarja. Drugi obtoženec France je sicer priznal, da je spravil v promet en kovanec, zanikal pa je, da bi bil vedel, da je ponarejen. Poleg tega je bil Se popolnoma pijan, ko Je z njim plačeval zapitek. Neka Ložajjeva. kl je sprejela falsifikat že od Toneta, ie Franceta opozorila, da ji je prišel falsif:-kat pod roko in mu je tudi povedala, od koga. Nato pa jo je France prosil, naj ga da njemu, da bo v domači vasi poka-zal ljudem, kakšen je in bi na ta način Tonetu preprečil nadaljnje razpečavanje, če bi se ga lotiJ tudi doma. Toda France ga Lo-žarjevi kljub posebnemu zagotovilu, da ga bo takoj vnrl, ni prinesel nazaj, temveč ga je še istega večera na poti domov zapravil v gostilni.
Tonetovemu zagovoru sodniki niso dali nfkake vere in so ga obsodili na 8 mesecev strogega zapora in 360 din denarne kaznj, Francetov zagovor je pa vsaj toliko zale-gel, da so ga zaradi pomanjkanja dokazov za za vestno razpečavanje falsifikatov popolnoma oprostili vsake krivde in kazni.
Iz Julijske krajine
Poroka. V Trstu sta se pred dnevi poročila g. Miroslav Furlan in gdč. Petr.ca Cerkveničeva. Čestitamo!
Novi g robovi. V Gorici so pretekli teden umrli 471etni Valentin Furlan, 541etna Alojzija Kpmeljèva, dalje Josip Marc v starosti
63	let iz Ajdovščine, 301etni Avguštin Krasna ;z Ajdovščine in 37 let stari France Skočir iz Kobarida, v Trstu pa 72 let stara Ivana Grižonova, 781etni Josip Trampuš,
64	let stari Josip Kobal in Josipina Kerše-vanova v starosti 70 let.
Za župnega upravitelja v Hrenovicah na Krasu je bil pred kratkim imenovan g. Ivan Bidovec, ki je bil pred konPnacijo upravitelj župnije v Dolini pri Trstu. Svoie novo slu£heno mesto je že nastopil. V Bre-stovico je šel za upravitelja tamkajšnje župnije g. Bernard Špacapan. G. Anton Zbogar pa je bil imenovan za župnika na Colu pri Ajdovščini.
Zrelostni izpiti. Zadnje dni ao se vršili zrelostni izpiti na klasičnih gimnazijah ki učiteljišču v Trstu, na realni gimnaziji v Gorici ter še na nekaterih drugih srednjih šolah v Julijski krajini. Z uspehom so napravili izpit med drugimi Risto Delak, Svoboda Peganova, Marija Vidmarjeva in Robert Car z obeh tržaških klasičnih gimna-z:j, Lavra Abramova, Silva černičeva, Ema Kukanja, Lavra Mavričeva, Milena Sila, Eda Tominčeva, Irma Tujakova, Draga Valenti-čeva in Zor Vučetičeva s tržaškega učiteljišča. Podatkov o abiturijentih drugih srednjih šol italijanski listi, iz katerih smo povzeli zgoraj navedene informacije, niso objavili.
Premestitve učiteljev. Pričetkom avgusta so bile izvršene redne premestitve učiteljev
!n učiteljic. Zaenkrat je bilo mogoče v italijanskih listih izslediti le spremembe, ki so bile izvršene na učiteljskih službenih mestih na Goriškem. V tej pokrajini, ki šteje okrog 200.000 prebivalcev, je bilo premeščeni skupno 53 učiteljskih moči. V razno kraje v pokrajini jih je bilo s svojih sedanjih mest premeščenih 38, med njimi 4 učiteljice slovenske narodnosti. Iz razmb drugih pokrajin Julijske krajine so premestili v goriško pokraj:no 4 učiteljice, med njimi 1 Slovenko, iz raznih italijanskih pokrajin pa 11 učiteljev in učiteljic.
Mornariške vojne vaje. V tržaSki luki se vidijo prav te dn!. poletne strelske vajo italijanske vojne mornarice. Vaje so se pričele že 4. t. m. in bodo trajale vse do 15. Zaradi njih je promet od Pirana do Devina v Tržaškem zalivu dnevno v dopoldanskih in večernih urah hudo omejen.
Koncertni tenorist Slavko Lokmaa, fcf danes oonovno nastopi v restavraciji «Zvezdi«
»JUTRO« »t. 189: =»
5
Neäella. Ii VIIL 193?
Kočevska zemlja in človek na njej
Gospodarska bodočnost kočevskih tal je prisojena slovenskim
delovnim rokam
Pogled na Kočevje, kjer bo danes skupščina CMD in nastop Sokolstva
Do 18. stoletja je kočevske Nemce poleg kmetijstva preživljalo tudi v tamkajšnji prirodi ukoreninjeno domače obrtno delo, kakor suha roba, platnarstvo, suk-narstvo in krznarstvo ter trgovanje s tem blagom po sosednih krajih in deželah od hiše do hiše. Tedaj pa se je Nemec temu produktivnemu delu odvadil in namesto z domačim blagom je začel trgovati z robo, Iki jo je nakopoval v primorskih mestih.
Težka posledica tega je bila, da so nastale po kočevskih hišah nevzdržne gospodarske razmere ter je iz obdobnega, sezonskega zapuščanja domovine zraslo traijno izseljevanje ljudstva dosti poprej nego v slovenskih krajih
Doklen- so Kočevarji krošnjarili z izdel-Ifci domače obrti, so se še kretali večinoma po deželi med sebi enakimi kmetski-
mi ljudimi. Z novo vrsto blaga pa so menjali tudi kraje trgovanja. Prišli so v mesta. In danes jih srečavaimo, kako zvečer po gostilnah in kavarnah ponujajo naprodaj ali na srečkanje raznovrsten sladkiš, oziroma stojijo pozimi po vogalih mestnih ulic ter prodajajo pečen kostanj.
Ta sprememba je bila za bodočnost kočevskega nemštva zelo usodna. V mestu so krošnjarji prihajali v konkurenčni spor s stalno naseljenimi trgovci ter jim je bilo krošnjarjenje marsikje, če že ne prepovedano, pa vsaj zelo omejeno. Vrhu tega je imel krošnjar v mestih priliko videti bogastva, ki jih v domovini ni. Navadil se je boljše hrane In če je dobro zaslužil, je prinesel s seboj domov tudi novosti, s katerimi se prične pomehkuže-I vanje in odtujevanje rodnim tlom.
Nemec je zemlje sit in jo zapušča
Kočevski jnteligent piše o svojih rojakih takole: »Kočevarji imajo zaradi višje, po svoji napotovan osti pridobljene civilizacije vobče do življenja več zahtev kakor nijihav slovenski sosed. Oni stanujejo udobneje, se bolje oblačijo ter jedo in pijejo obilneje, kakor jim dovoljuje kmečki stan v tako revni pokrajini« (GZg. 1922, 26). Tujina je torej Kočevarjem dosti dala in jim še daje, neprimerno več pa jim je vzela. Zašli so na krivo pot neracionalnega pomeščanjenja in se zaradi tega itrumoma izseljujejo.
Kmröki sinovi, ki zapuščajo svoj domin gredo s trebuhom za kruhom, ker so postali doma odveč, so pojav, ki ga ima vsaka dežela, zato ga tudi Kočevarjem ne smemo zameriti S prav posebnim gospodarskim razlogom pa ne moremo opravičiti dejstva, da med njimi zapuščajo nekateri hišo in ziimljiško posest, ki so jo podedo. vali za starši. Ako potuješ zunaj kočevskega mesta, boš našel vsako 15. vas razseljeno, a vsajko četrto hišo boš videl prazno, brez ljudi ali pa se je že zrušila. In k tem hišam spadajoče njive ležijo v pušči ali pa jih je zarasel gozd.
Neonski kmet na Kočevskem je sila redek primer človeka, ki svoje rodne grude ne ljubi. Brez sodelovanja narodnih sovražnosti zapušča zemljo tako lahkega srca, kakor zamenja v mestu najemnik svoje stanovanje. Poslednji knez Auer-eperg, vojvoda kočevski, član hiše, ki se je na reagrarizaciji Kočevarjev praktično največ prizadevala, je izrekel tole sodbo: >Nikoli še ni silil v tujino tisti, ki svojo grudo obdeluje, ampak le tisti, ki nima trdnih tal pod nogami«.
Nemška vlada bivše Avstrije se je sicer mnogo trudila, da bi kočevske Nemce privezala na njihovo zemljo. Način in pota teh prizadevanj je mogoče spoznati posebno dobro na polju šolske politike (J. Rus, KCMD 1930, 62). če je med vojno prišla po ena nemška šola na vsakih 872 Nemcev, slovenska pa le na vsakih 1288 Slovencev, je to treba pripisovati skrbi vlade in bojnih društev Schulvereina in Südmarke. Na samem Kočevskem je stalo 33 nemških ljudskih šol s 65 razredi. L.. 1872. je dobilo kočevsko mesto svojo državno nižjo gimnazijo, 1907 pa še višjo. Da ti razredi niso bili preveč prazni, je pomagal od 1. 190f nemški dijaški dom z gojenci, ki so prihajali iz vse bivše Avstrije. Država je nadalje vzdrževala drago, zelo slabo obiskovano šolo za lesno obrt, pošiljala je na vasi potovalne učitelje, ustanavljala različne tečaje itd Sadovi teh ustanov pa so bili navadno nasprotni zaželenemu smotru, ker v njih izšolani Nemci niso ostajali na Kočevskem, ampak so se prav tako izseljevali drugam
Ako osamljena jezikovna skupina ne dobi stalno novih dotokov, je po neizprosnem zakonu obsojena, da bo prej ali slej izumrla. Da bi se kočevsko neimštvo vsaj nekoliko osvežilo, je prišla semkaj vrsta nemških učiteljev in profesorjev. Nekaj tujih Nemcev je bilo sprejetih v logarsko službo Auersperga. Steklarska industrija, najprej v Giažuti, potem pia v kočevskem mestu ja privabila semkaj celo nekaj Čehov. Sledove teh priseljencev med Kočevarji nam navaja marsikateri priimek. Od 1. 1887, do 1918. je dajal v tem poglediu svojo pomcč tudi zavod šolskih sester, ki je dobčval sirote tam z Dunaja. Treba pa je ugotoviti da so nemško narodno zavest na Kočevskem vzbudili večinoma prav tc doseljenci ob obito! pomoči omenjenih bojnih društev. Enega izmed njih, B. Knappa, ja klasično opisal J. Trdina med Bahovimi huzarji ped imenom Bena Hu-kepaka.
Trajnejši so bili uspehi organizacij go-spodarstvene smeri. Poleg gasilskih društev, ki jih je danes 35, je treba omeniti mestno hranilnico kočevsko, a na vaseh 12 hranilnic sistema Reiffeisen, od 1926 tudi Hranilnico in posojilnico v Kočevju. Dobili so posebno podružnico Kmetijske družbe, 1 1908. svojega potovalnega učitelja za kmetijstvo in tudi strokovni list. Društvo Südmark v Gradcu jim je dajalo posojila, podpiralo je šole in učitelje, snovalo knjižnice in delilo kmetijsko orod;'e.
V deželnem zboru kranjskem so imeli kočevski Nemci svojega zastopnika iz kočevskega mesta, 1. 1907. je bil za 14.314 Nevcev uTejen celo poseben poslanski mandat za državni zbor Na Dunaju. 34 let pa že izdajajo svoj. tedmSk, od 1920 tudi svoj koledar, katerih branje je v Avstriji zaradi njunega hitlerjanskega duha zabra-
njeno. Pred osmimi leti so ustanovili v Kočevju tudi svoj muzej.
še najbolje je uspela nemška politika, ki je bila usmerjena na to, da se ponem-čijo tamkaj živeči Slovenci Najprej je začela ponemčevati Slovence organizacija katoliške cerkve, ki šteje danes 17 postojank. župniki so bili vedno skoraj sami trdi Nemci, ki jih je še danes težko privaditi do tega, da spoštujejo slovenščino in ji dajo prostora v cerkvi. Za slovenske otroke ni bilo na razpolago prav nobene slovenske ljudske šole, vsi so bili prisiljeni prejemati nemški pouk. Edini slovenski razred v Dragi je bil nestvor posebne vršite, ker ga je vodil isti nemški učitelj. Kako je vlada zanemarjala šolstvo v Baj. tah (Draga in Trava), vidimo iz tega, da sta imeli obe občini 1. 1931. še 10,05, oziroma 10,49% nepismenega prebivalstva. Da vjamejo v gimnazijo tudi kaj slovenske mladine, so ustanovili pripravljalni tečaj.
Kočevski Slovenci so povečini delavci, ki imajo izjemoma majhno kmečko posest ali kočo z ogrado njive. Kot gospodarsko šibkejši del so bili v mnogih pogledih od Nemcev odvisni, zato niso smeli nikoli javno izpovedovati svoje narodne misli. Prepuščeni samim sebi, zaničevani od narodno dokaj zagrizenih nemških sosedov in renegatov, ki jih je bilo skoraj v vsaki vasi, so sčasoma izgubili vse veselje do materinščine, posebno ko so se privadili kočevskemu Mnderhondsm. Hui-demu moralnemu pritisku se je moral prej ali slej vsak udati ter iti za zgledom svojih otrok, ki sta jdh izenačili s Kočevarji šola in soseščina.
Ob ljudskih štetjih se je postavila avstrijska vlada splošno na stališče, da se navedba občevalnega jezika ne more šteti za priznavanje k neki narodnosti. Na samem Kočevskem so dali vrhu tega Nemci parolo: Kdor je na Kočevskem rojen, je Kočevar Naposled je bila z dobljenimi številkami voda vendar toliko skaljena, da ni bilo teško ribariti v germanizirajoče namene. L 1910. sta imeli Dolga vas in Li-vold 151 hiš Od teh je bi'o 52 zavedno slovenskih, tórej 34.4%. Ali ljudsko štetje je naštelo v njih le 96 Slovencev, tako da na vsako slovensko hišo nista prišla po dva. V Bajtah je bilo 1. 1880 Nemcev le 16.2%, potem pa se je pod pritiskom nemškega aparata njihovo število dvigalo preko 41.0 in 48.8 do 52.8% 1 1910. Za ves kočevski sodni okraj je privatno štetje iz 1. 1913. pokazalo, da je bilo med pripadnike nemškega občevalnega jezika pri* štetih čez 3600 naših ljudi. V kočevski premogovnik in na gozdno delo je prišlo tudi okoli tisoč Hrvatov z one strani Kolpa. Ker niso biili avstrijski državljani, jih ob' štetju po občevalnem jeziku sploh ni-
10	zanemarjali, samo da je bilo število doso izpraševali, ampak so jih kratko mama ostalih Nemcev višje.
Mejna črta okoli nemškega naselja je držala po Kozlerjevem zemljevidu »redi 19. stciLetja še skozi mešane vasi Smuko, Brezje im šlkrilj, vključevala je Blait« nik, žurge in Podpresko, Poljane pri Toplicah pa so bile še čisto slovenske. Ko je konec stoletja na vinogradniških pobočjih ob vzhodni meji uril čil a trtna uš dober del nasadov, so postali zlasiti mali slovenski vinogradniki čez noč siromaki. Posledica tega je bila, da so dotlej obmej, ne slovenske vasi oslabele in je začelo vanje pronicati nemštvo. Tej gospodarski ofenzivi ja prišla hitro na pomoč tudi šolska. O njej nam pričajo daleč med Slovence Izpostavljene nemške šole v Lazih in Rečicah, na Rodinah in Mavrlemu z napisi »Roseggersohule«. Kako se je delalo naj zadostuje le primer poljanske ljudske šole pii Toplicah. Ta je büa ustanovi j e. na 1. 1852. Ko pa' so hoteli šolsko poslopje predelati, je daroval Schulverein 1. 1883. tisoč gld pod pogojem, da bo učni jezik vedno izključno nemški. Po takih načinih je prišla v območge nemške propagande marsikatera obmejna čisto slovenska vas. Le prodiranje proti Rožne, mu dolu in Capljam je zajezila naša Družba sv. Cirila in Metoda.
Kljub temu, da so bili med Nemce vpisani tudi Slovenci, se je število Nemcev z vsakim novim ljudskim štetjem le manjšalo. Leta 1880, so jih našteli še 19029, do 1931 pa jih je ostalo doma le še
11	915, torej za celih 37.9% manj. Ta iz. guba zaradi izseljevanja bi bila še večja, da ni bil prištet marsikateri Slovenec. Z vsemi naštetimi metodami pa nj bila do-
seženo več kakor to, da onemoglost nemškega življa ni stopila na dan ▼ vsej pravi žalostni sliki.
Glavni smoter bi bil moral biti retagra-rizacija krošnjarjev, tega pa je nemška politika skoraj docela zgrešila. Mnogi se sicer tolažijo, da sta prinesli vojna in povojna doba kočevskim vasem toliko koristi, da sta ustavili beg iz domovine in izseljevanja v Ameriko. V resnici odseljevanje čez lužo in na nemški sever tudi danes ni prenehalo, saj beremo v koč:v. skem tedniku v encim er svarilo; Ne v Ameriko! Le usmerilo se je v prav različne države severnega kakor južnega kontinenta.
Kočevarjev niso mogle zadržati dlesna niti lepe prilike dela in zaslužka, ko je dobil v dobi železnice njihov gozd svojo vrednost in so začele obratovati velike parne žage, pa tudi ne, ko je bil odkrit blizu mesta premogovnik in je po vojni zrasla v mestu močna tekstilna industrija. Kolikor ostajajo izselitve željni Kočevarji vendarle doma, se pa po velikem delu ne ogrevajo za to, da bi kolikor mo. goče intenzivno gospodarili na podedovani kmetiji
čisto v skladu z gospodarsko neproduk-tivnas t jo, ki jo razvijajo kot krošnjarji po tujem svetu, je opažati pri doma ži-več.ih Kočevarjih nagnjenje, da se bavi. jo z produktivno malo obrtjo in trgovin-stvom Za veliko število njih seveda ni prostora. Vendar izkazuje statistika Zbornice za TOI (Pr. Windischer, Gradivo, 1929). za kočevski sodni okraj tako visoka števila obratov, krkršnih ne najdemo nikjer v ostali Sloveniji.
Vseh trgovin je štel 1. 1927. okraj 293, a obrti 601. Prebivalstvo okraja (18789) je predstavljalo 1. 1921. le 1.8% prebival, stva vse Slovenije, število gostiln je pa v njem tolikšno (214), da obsega kar 3.9% vseh gostinskih obratov. V Ljubljani pride po 1 gostilna na vsakih 245, a v okolici na 147 ljudi, a v kočevskem sodnem okraju so gostilne tako pogoste, da pride po ena že na 87 prebivalcev. Dočim je v vsej Sloveniji gostinski vsak petj obrat, je na Kočevskem ža vsak tretji.
Od ostalih številneje zastopanih neproduktivnih obratov je treba omeniti 29 branjarij in 69 trgovin z mešanim bla. gom. Naj damo še tole primero:
v Sloveniji —v koč. sodn okraju 1 gostilna pride na 192. preb. 87 preb. 1 trgovina sploh na 83 > 64 > 1 z meš blagom na 370 > 275 > 1 branjarija na 1595 > 647 >
Za pomeščanjenost kočevskih Nemcev je značilno tudi primeroma visoko število mesarjev in pekov (2.2 oziroma 1.8% vse Slovenije).
Večina teh obratov na Kočevskem seveda ne more biti velika, ampak je bolj branjevska, knošnjarska. Razstreseni so po vseh vaseh, tu bolj na gosto, tam bolj na redko, največ skupaj, približno peti del pa jih je seveda osredotočenih v samem mestu Kočevju.
Z ozirom na opisano nagnjenje imenuje že B. Hacquet, popotnik 18. stoletija, Kočevar je žide med Slovenci Ako gremo stvari do dna, moramo reči tole. Najstarejši vzrok nemira, ki Kočevarje ne more zadržati pri kmetijskem dedu je zgodovinsko dejstvo, da prvotno tukaj niso bili doma. Pod tem grenkim občutkom prišleki v 14. stoletju usode nove sredine niso sprejeli iskreno in lojalno za svojo z vsemi njenimi dobrimi in slabimi stranmi. Njihov notranji nemir se je še povečal pod silnim trpljenjem ,ki so ga doživeli pred Turki že dobrih sto let po dose, litvi. Zato ni mogla zrasti v njih nobe.

Kaj pričakujete od mode?
Gotovo ne samo nove, temveč predvsem dobre stvari. Če si lahko danes tudi Vi privoSčife moderne, tanke svilene nogavice, tedaj' boste hvaležni za način pranja, ki ohrani tudi najbolj občutljive tkanine in barve lepe kakor nove. V blagi peni milnih lusk LUX zgine vsaka nečistoča, ne da bi bilo treba pri tem nogavico mencati. LUX podaljSa trpežnost nogavic!
Ui%
Z A V S E VB O L J Š E ^S T V A RI
na volja, da se urastejo v slovenska tla in se iz domačih korenin gospodarsko okrepijo za svojo bodočnst.
Kako slabo se je nemški prišlek povezal na slovensko zemljo, nam priča lahko, iniseilnost ,s katero je najprej opustil v tamkajšnji prirodi utemeljene domače obrti. Te so vladale na Kočevskem le, dokler je bòlo tam še kaj slovenskih starine ev. čim pa so bili ti asimilirani v Nemoe, je splahnelo prav vse veselje, da bi z danimi sredstvi dosegli iz domačih tal čim največji gospodarski uspeh.
Kdor ne more biti zvest grudi in domovini, je tudi ne more ljubiti. Nezdravo razmerje med nemškim človekom in njegovo zemljo, ki pomeni nasprotje ljubezni, nam tudi razlože Valvazcrjeve besede, da Kočevarji ne dajo dobrih vojakov, ker da so nekam boječi (H/6., 300). Valvazor je bil namreč poveljnik milice deželnih stau, nov za dolenjsko stran in je bü s tem prav dobro poučen.
Kočevski Nemci so ostali v deželi tujci, kakršni so bili prišli, ter se še danes štejejo le za nekake goste. Ker ga domača zemlja ne more zadovoljiti, ni nobeno čudo, če govori kočevski krošnjar o svoji domovini omalovažujoče, in ob vsaki priliki kaže, da je ne ceni dosti. Ako ga povprašaš o njegovem kmetovanju, boš dobil odgovor: Se ne izplača, ni vredno truda! Za terni besedami se pa skrivanje, gova edina vera v izseljevanje.
Slovenec je zemlje lačen, a mu je ne damo
Temeljni nauk nemškega rasizma pravi: »če med nami nekdo umre, se mora nastala praznina izpolniti ,in sicer z nekom drugim. Ako Se na nekoga ne moremo več zanesti, to se pravi, ako kdo hira v ali na, svoji narodni zavesti in se bolezen izkaže za neozdravljivo, potem dobi dotičniik nadomestilo v korenjaku, ki je v vsakem pogledu zdrav.« Taiko piše kočevski Nemec v svojem glasilu (GZg 1937, 19), obenem pa pristavlja za bodočnost kočevskega nemštivatole sila pomenljivo sodbo; »Ako narod praznine, Ki jilh je napravila usoda v njegovih vrstah, ne more več izpolniti, potem imamo pred seboj izačetek njegovega zanika«.
Zanik nemštva na Kočevskem gre z matematično točnostjo svojo pot, saj se je zajedel v samo jedro, v kmetski stan. V tem fcipkietm spoznanju se v poslednjem
čevar, se je po kupni pogpdtoi naselil naš človek zlasti 'iz preobljuideoih krajev Dolenjskega krasa. V Dolgi vasi in Livoldu, ki štejeta 159 hišnih številk, je slovenskega pokoljenja 78 hiš ,torej polovica. Nji« hoVi predniki so se doselili iz Loškega potoka in Bajt, Sodražice in Blok ter ribniške okolice, Kostelskega in drugih krajev.
Na vzhodni strani mestne občine kočevske ležijo v elipsastem uderu usedline tercijamega morja, med njimi 36 m debeli Skladi rjavega premoga. To rudno blago je začela črpati Trboveljski premo-gokopna družba L 1892. Rudarskemu po. klicu je spadalo 1. 1890; 36, 1900 : 597, 1910: 708 a 1921: 1015 ljudi, ki so do malega vedno sami Slovenci in Hrvatje, i Za hišnimi posli, ki &o bili od nekdaj slo-
času kočevski voditelji in njihovi botri po ! venskega rodu, so torej prišli v kočevsko
Avstriji in Nemčiji mnogo prizadevajo in prigovarjajo kočevskim krešnjarjem, češ: Spreobrnite se ter postanite delavci in kmetje! Vendar vsa zaman, ker Kočevarji so že davno za svoja tla prezrelo ljudstvo.
Razseljene vasß, neobljudene hiše in neobdelane njive smo že omenili. Zemlja pa samih grobov, razvalin in opušče mosti ne more trpeti-Nedostajanje delovnih sil, ki bi jo dalje obdelovale, kriči po ravnovesju ter vabi in kliče zemlje in dela lačnega soseda m tako se mora pravkar navedena rasistična maiksima, da Se vse gnilo in šibko brezpogojno odstrani ter zamenja z jedrim in krepkim, izpolnjevati na Kočevskem v smislu notranje kolonizacije iz slovenske soseščine.
Curek Slovencev doteka po vseh nujno stih narodmega gospodarstva počasi, a suijqo "en "Biigurau "Buaficsz&i vu ourajs Spodnji log ter Draga in Trava so priča, kale te čase oeao s slovenskimi stairinci, ki jih prejšnji časi še niso utegnili po-nemčiti. Po vaseh bivših malih občin Bri. ge in Novih lazov ter župnije zdihovske so se ustanovili slovenski kmetje iz sosednjega Kostelskega po večini že pred več ko 50 leti (Tomšič — Ivanc, Koč. okr. glavarstvo, 1887, 85). Suha krajina je dala kmete v župnije Polom, Stari log in Toplo reber, pred 30 do 40 leti pa je prišla na vrsto tudi rodovitna sredica Ko. čevskega polja. (Na marsikatero posest, ki jO jet tukaj' opustil pomehkuženi Ko»
mesto rudarji, tem pa so se pridružili še doseljenci obrtnega stanu.
Glavno torišče gospodarskega pridobivanja slovenskega človeka pa je bilo že od nekdaj ogromno bogastvo Sdočevske-ga gozdov ja in ž njim zevzaaih industrij, skih podjetij. Delavci, od sekačev do tesal 5ev in Žagarjev ter voznikov so vedno sami Slovenci ,deloma Hrvatje. Spričo tega je vsaka parna žaga že po svoji potrebi delovnih moči že od vseh početkov majhen otok slovenskega naselja sredi Nemcev.
Po vojni sta začeli v mestu privlačiti slovensko delavstvo tudi dve veliki industrij. 6kj podjetji tekstilne stroke, a v javne urade je prišlo dosti našega uredništva. Tako ja prebivalstvo slovenske narodnosti na. Kočevskem kljub omenjenim pritiskom raslo od desetletja do desetletja tudi ob ljudskih štetjih. Med 178 vasmi je dlanes le še 30 čisto nemških, posebno naglo pa raste število Sovencev v kočevskem mestu. L. 1880. je bilo tukaj prizna, nih le 9.7o/o Slovencev ,ob naslednjih štetjih 10,0, oziroma 16.4 in 20,2%, zdaj je pa mesto slovensko že nad dve tretjini. V vseh narodnostno mešanih krajih biva poleg 12000 Nemcev tudi 6200 Slovencev, tako da ob Imenu Kočevarjev zdaj že ne moremo več misliti na sanie Nemce. Pretežni del Slovencev biva v najbolj privlačnem Kočevskem in tako gre vse gibanje za tem, da bo ta sredica kočevskih tal poetata najprej alovepaka.
Po časih hudega ponižanja v bivši Avstriji so od L 1918. tudi kočevski Slovenci poklicani na torišče ustvarjanja, pro-svete in borbe za boljšo, pravičnejšo usodo. Ali kaj pomaga vsa svoboda, ko so parne žage, gozdarstvo, premogovnik in tekstilna industrija pod pritiski splošno svetovne gospodarske krize in majhnega odjema svoje obrate, če že ne ustavile, pa vsaj zelo skrčile in so zaradi tega številni naši delavci ostali brez zaslužka.
Izseljevanje in iskanje dela po drugih državah jim je zaradi zapore mej onemogočeno. Zato kočevskim delavcem ni preostalo drugo, ko da so ostali v svojih dosedanjih bivališčih brez posla. Velik del njih živi v neprestanih skrbeh, kako se bodo preživili in oblekli. Mnogo je siromakov, ki nimajo prav nobenih dohodkov razen poleti od prodaje nabranih jagod in drugih gozdnih sadežev. Otroci teh nimajo človeške obleke ter jim mora šolska zvezke darovati učiteljstvo.
Ta slovenski proletarijat na Kočevskem raste po svojem številu iz leta v leto m postaja čedalje ubožnejši in nezmožnejši, da se preživi iz enostavnega razloga, ker nima zemlje. Da je nima, ga ne zadeva niti najmanjša krivda. Nasprotno. Slovenski delavec se od rodne grude na kmetih noče nikoli popolnoma odtrgati. Vedno zopet sili nazaj v vas in pozna le eno, najvišjo željo: pridobiti si kos zemlje ter si postaviti lasten dom. Naj so se na Kočevsko doselili že pred vojno ali šele pred desetimi leti, oni tudi tukaj nimajo druge želje in volje, kakor do dobijo svoj kos zemlje, kjer bodo mogli živeti kot gospodarji in kmetje ter družino samostojno hraniti in vzdrževati.
Ugotovili smo že, da je na istem Kočevskem tisoč opuščenih kmetskih hiš, poleg njih pa vsaj polovico toliko bivših njiv, ki ležijo v pušči in željno čakajo novega človeka, da jih bo zopet zoral. Pred vojno, v bivši, tuji nam Avstriji, je bil marsikdo med Slovenci še toliko srečen, da si je mogel te zemlje kupiti. Ali danes, v Jugoslaviji, danes se dograiajo na Kočevskem stvari, ki v lastni državi ne bi smeli biti mogoče, ker škodujejo slovenskim narodnim, a obenem jugoslovanskim državnim interesom. Slovenec danes ne mere najti naprodaj nobeneara koščka kočevske zemlje, če jo pa le dobi, je še vedno prisiljen, zatajiti svojo narodnost ter obljubiti, da bo zahteval za svoje otroke vpis v nemško ljudsko šolo in da bo podpisaval vse pritožbe nemške stranke. Mnogi jedo nezafceljen krompir, zelje in žgance. ki so si jih pridelali na najetih, krvavo odsluženih njivah.
Drugi narodi si iščejo in prisvajajo kolonije. da preskrbijo svojemu ljtj*s**ri la in zemlje, mi pa pustimo, da strani naš človek na pomanikaniu zemlje prav tik neobdelanih, od Nemca nemarno zapuščenih ornih ploh.
Slovenskemu delavcu na Kočevskem se pod divjimi izbruhi nemških hujskačev milo toži po ljubezni in razumevanju svojih rojakov. Njegova ljubezen do zemlje je prvina, ki je ni mogoče dovolj oceniti in jo je treba ne le zastran zdravega razviiania koče^pkesra gospodarstva, temveč tudi iz temeiinih državnih interesov v vsakem pogledu podp'rati. Zato je skrajni čas. da opustimo žive medseboine prepire. od katerih ima le tretji svoje koristi, in se lotimo složno dela vsaj za blagostanje naših rojakov na Kočevskem, ki je dan»s t»rav tako ogroženo, kakor je bilo nekdaj.
Začeti moramo z usmerienim gospodarstvom ter uvesti prav radikalno a°rarno reformo po zrle^u ostalih evropskih držav, zlasti Nemčije, ki	silno strogo na to. da je vsa zeiriia obdelana ln da ^e v rokah Hudi, ki jo ho*eio v potu svojesra obraza obdelovati. Zadevni predlog bo ob-javHen v »Kočevskem zborn'ku«, kn-ii«ri, ki <0 bo i'T^ala Družba sv. Cirila in Metoda K Ljubljani.
Bibliotekar dr. Jože Rus*
»JUTRO« li. 189
6
:Nedella. 15, VIIL 193JZ
Domače vesti
•	Lastnikom ženskega časopisja in revij.
Splošno žensko društvo vljudno prosi vse tiste, ki so dali na razpolago katerokoli gradivo za razstavo »Teden ženske knjige«, da blagovolijo isto posoditi za razstavo ženskega oddelka na razstavi slovenskega novinarstva, ki bo prirejena v okviru ljubljanskega jesenskega velesejma. V svrho izpopolnitve omenjene -razstave pa prosi tudi vse druge osebè, ki hranijo eventualne rokopise, slike, revije in časopisje, v kolikor ga pri tedanji razstavi ni bilo mogoče zbrati, da dostavijo svoje prispevke v najkrajšem Času ošabno ali po pošti na naslov »Ženski svet« (Tavčarjeva ul. 12/111. nadstr.), ki ga bo iz prijaznosti sprejemalo. Vso odgovornost, da bodo prispevki v redu ohranjeni in nepoškodovani vrnjeni lastnikom, prevzema Splošno žensko društvo.
*	n. vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani bo od 26. do 28. avgusta, t. 1. Pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti Nj. Vis. namestnik Pavle. Častni predsednik kongresa je rektor g. dr. Maks Samec. Ministrstvo prometa je dovolilo vsem udeležencem 50% popust na drž. železnicah za potovanje do Ljubljane in nazaj. Kongres je namenjen vsem: zdravnikom, zo-botehnikom, profesorjem, učiteljem, staršem in posebno še lastnikom večjih podjetij, ki zaposlujejo starše. Prijavnina je 20 din. Prijavljenci prejmejo legitimacije, ki jim omogočajo prost vstop k vsem predavanjem, na vse razstave in na koncert Trboveljskega slavčka. Prijave sprejema Pripravljalni odbor v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. V prijavah navedite tudi želje glede stanovanja (hotel, privatno, v internatu). Spored: 26. avgusta ob 10. bo v dvorani Sokolskega doma na Taboru otvoritev. Popoldne predavanja v plenu-mu v isti dvorani. 27. t. m. od 8. do 13. predavanja v sokolski dvorani na Taboru. Popoldne predavanja v sekcijah: mladinsko biološka in higienska v dvorani Delavske zbornice, psihološka v Frančiškanski dvorani, sekcija za uporabno pedologijo v dvorani mestnega magistrata tn sociološko socialna zaščita v dvorani Filharmonične družbe 28. t. m. predavanja v plenumu od 8. do 12. Popoldne ogled razstav pod vodstvom strokovnjakov. Ob 17. v dvorani sokolskega doma na Taboru zaključno zborovanje, kjer bodo sprejeti predlogi in resolucije. 26. t. m. zvečer bo slavnostni koncert Trboveljskega slavčka na čast udeležencev kongresa na Taboru. Vseh 7 razstav bo v poslopju Mladike.
vil svoje nade na tujski promet in zidal • lepo vilo, je dejal; Ce bi imel še vso zemljo, ki sem jo podedoval, se ne hi bal bodočnosti. Zdaj imam prazno vilo in malo zemlje in še ta ni obdelana.
*	Tujski promet v Dubrovniku je letos živahnejši, kakor je bil lani. Do konca julija je obiskalo Dubrovnik 41.705 tujih gostov, lani pa jih je tijo v istem razdobju samo 33.220. Sezona pa bi bila še boljša, če ne bi bilo izostalo mnogo nemških turistov zaradi deviznih omejitev.
*	Protituberkulozni zvezi v Ljubljani je darovala gospa Milka Bohinjčeva, Laško znesek 100 din namesto cvetja na grob svojemu bratrancu Jožku Jerebu. Za velikodušen dar se najprisrčneje zahvaljuje-mo.
*	Strelska organizacija v Borovljah je
stara že preko 100 let. Ker je bdio pred davnimi leti v Borovljah in okolici še vse popolnoma slovensko, so imeli strelci slovensko poveljstvo. Med ljudstvom še dane6 slišimo značilne izraze kakor na primer: Vrakovce (peteline) nappite, proti lipi se obrnite in vsi glih stiroli te! Starodavno strelsko diruštvo ima vsako leto sredi avgusta svoje žegnanje. Ta praznik se otbha-ja na Doieh v cerkvici sv. Jožefa- V zadnjih letih pa žegnanja niso več tako živahna, ker propada puškanska obrt, g katero je bila starodavna strelska organizacija v najožji zvezi.
*	Velikih gasilskih prireditev v Zagrebu, ki so združene s proslavo 601etnice hrvatske gasilske zveze, se bo danes udeležilo okrog 20.000 gasilcev iz vse države in *z inozemstva. Na Ciglani so zgradili leseno trinadstropno hišo, katero bodo popoldne zažgali, zgradili pa so tudi 16 pritličnih lesenih hiš, na katere bodo letala metala bombe. * Tako velike gasilske vežbe še ni bilo v Zagrebu.
*	Nov grob. V St. Lenartu v Slov. goricah je umrl g. Franc Žigart, višji sodni ofi-cijal v pokoju in posestnik, star 66 let. Uglednega pokojnika bodo danes ob pol 16. spremili k večnemu počitku. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
TVRDKA
KRZNO


LJUBLJANA Komen&kega ni. 4, Teielon: 36-23
" Bt. Prane Dergane Sef-prtmarij kirurg odd. v p. Ordini»: iL—(L.
*	V Rogaški Slatini gostuje danes ljubljanska opera s Smetanovo opero »Prodana nevesta«. Zasedbo opere z go. Gjungjen-čevo, gg. Križajem, Gostičem, Jankom, Ko-laeijem i. t. d. je prvovrstna. Baletjii zbor « nastopi z baletnim mojstrom g. inž. Golo-vinom in prvo balerino go. Moharjevo. Dirigira g. kapelnik Neffat. Inscenatilo je oskrbel Bruno Vavpotič. Vstopnice se dobe pri Putniku in pol ure pred predstavo pri vačerni blagajni v Tonkinu. Predstava se začne ob 20.80.
*	Danes bo praznik zasavskega kmeta. Naši kmečki fantje iz šmartna, Litije, Javorja, Leskovee, Temeniške doline in iz vseh krajev v Zasavju se že vse dni sem vneto pripravljajo na praznik Velikega šmarna, ko bodo priredili kmečki tabor na Bregu pri Litiji. Prireditev ima namen počastiti kmečko delo in navdušiti fante v ljubezni do rodne grude in do rodnega krova. Ob pol 14. se bo razvil sprevod šmarčanov in sosedov z bogenšperske strani. Krenili bodo v Litijo, kjer bo na kolodvoru sprejem narodnega poslanca g. Milana Mravljeta in ostalih častnih gostov iz Ljubljane in zgornjega dela Zasavja. Zatem bo krenil sprevod s kmečko konjenico na čelu skozi Litijo in Grbin na Breg, tam bo manifestacijsko zborovanje, zatem pa tekma koscev. Priglašenih je že mnogo udeležencev, za več zmagovalcev pa so pripravljena lepa darila. Po tekmovanju bo na vrtu pri Potokarju veselica. Pridite vsi, ki znate ceniti ljubezen do rodne grude.
Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj »Hermes« dnevno. Zahtevajte prospekt! Maribor, Zrinjskega trg 1. — Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti.
*	Spored velikih konjskih dirk, ki bodo 22. t. m. na Krškem polju: 1. dirka: eno-vprežna za 2 in 3 leta stare konje; proga 1800 m. II. zagrebška jahalna galopna dirka brez zaprek in brez izenačenja teže; proga 1800 m. III. dirka: za štiriletne in starejše toplokrvne konje; proga 2700 m. IV. dirka: za ameriške dirkače domače reje; proga 2700 m. V. dirka: dvovprežna ?a toplokrvne konje; proga 1800 m. VI. dirka: jahalna in galopna dirka brez zaprek in brez izenačenja teže; proga 1800 m. VII. dirka: jahalna galopna dirka z zaprekami; proga 2700 m.
*	O tujskem prometu na Koroškem je izšel v zadnjem »Koroškem Slovencu« članek, ki naglasa med drugim: Tujski promet je postal po vojni tudii na Koroškem eden izmed najvažnejših denarnih virov; mnogim je ustvaril boljše življenjske pogoje, nekatere pa je spravil ob vse. Lep razjnah tujskega prometa lahko beležita okolici Klopinjskega in Baškega jezera, dočim se je razvoj ob južni obali Vrbskega jezera ustavil in so tamošnji hotelirji v skrbeh za svojo bodočnost. Težko pričakovanih gostov je vejdno manj in njih kupna moč 6talno pada. Ko &o začeli v Dolah pri Otoku graditi golf-igrišče, so listi mnogo irrisali o privlačnosti te igre. Skoraj vsi Do-lani in Otočani so se dali zapeljati in zidali so velike vile ter jih lepo opremili. Zdaj so te vile skoraj prazne. Eden izmed Dolanov je zaradi graditve lepe vile prišel ob vse premoženje, pred par dnevi, pa je bilo na Otoku prodano posestvo družine, ki je tam gospodarila že nad 300 let. Ta družina je pričakovala lepe dohodke od tujskega prometa in k svoji prvi vili .je postavila drugo ter jo moderno opremila. Zadolžila se je pri banki in, ko eo gostje izostali, je naraščajoči dol? požrl vse posestvo. Prejšnji posestnik je zdaj revež pod tujo streho. Neki kmet, ki je istotako sta-
Najboljše za žejo
SJlcqaòka Platina
•Kosti diluvialnih šivali so izkopali v
Bački. Intenzivne arheološke raziskave v Bački bodo mnogo koristile znanosti. Tri Nadrljanu se ruši obala m so plazovi odkrili zanimive ostanke iz diluvialne dobe. Odvetnik dr. Peter Bata iz Stare Kanjiže, ki se bavi z arheologijo, je našel mamutov zob, težak 2.70 kg ter kosti mamuta in drugih diluvialnih živali. Vse to je büo kakih 15 do 20 m pod zemeljsko površino.
* Ponarejene poštne nakaznice. Prel nekaj dnevi so na varaždinski pošti ugotovili, da je nekaj poštnih denarnih nakazrio naslovljenih na nekega Jeliča v nekem srtekem kraju, ponarejenih. Pozneje so take ponarejene poštne nakaznice našli še na pošti v Zagrebu in v Novem Sadu. Jeliča, na katerega so bile nakaznice poslane iz Varaždina, so že zalotili v Beogradu. Po odkritju sleparije so pri vseh poštah natančno pregledali denarne nakaznice in tako preprečili veliko, spretno zasnovano sleparijo. Pred leti je zelo spretno ponarejal poštne denarne nakaznice genialni slepar Vojko Mikolji in na njega so se tudi zdaj spomnili, ko so sleparije odkrili. Mikolji sam pa dejansko ni bil udeležen pri sedanji aferi, ker je še v kaznilnici na robiji. Sleparija je bila zasnovana natančno po njegovem sistemu in so zaradi tega preiskovalni organi posvetili vso pozornost kriminalnim tipom, ki so se nekdaj pajda-šili s sleparjem Mikolijem in ki so bili z
*	Vpisovanje «jaktaj, «Jrtvr ¥ enoto»*
n* trgovsko Solo zaani »Christofov učni »ved«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
je že pričelo. — Enoletni trgovski tečaj na tem zavodu je odobren tudi od ministrstva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisarniSko službo v gospodarskih podjetjih, odvetnikih, notarjih, trgovcih Ltd. Izpričevala služijo kot izkaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse, kar je važno za one, ki se žele posvetiti trgovini. Poučujejo samo kvalificirane učne moči, profesorji trgovske akademije. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisarni na Domobranski cesti osebno in tudi pismeno ter razpošilja brezplačno nova šolska naznanila in iz vestja. Pišite ponje! Lasten dekliški internat.
•	Salezijanskl diJaSM konvikt na Rakovniku spada med naše najugledneiša vzgojne zavode. Spre jama le telesno »ara-ve in nravno nepokvarjene fante za vse razrede klasične in realne gimnazije. Zavod nudi dijakom vso oskrbo, stalno nadzorstvo in pomoč pri učenju. V zavodu je tudi podružnica »Glasbene matice«; s tem je marljivim dijakom dana prilika, da se učijo glasbe. Zahtevajte prospekte! —Vodstvo salezijanskega zavoda, Rakovnik—Ljubljana.
*	Efektna loterija v Trzina. Pri žrebanju efektne loterije dna 8. avgusta 1937. so bile izžrebane naslednje nedvignjene Številke: 2430, 1604, 2015, 1932, 605, 300, 2281, 308, 1577, 2113, 237, 789, 2832, 1528, 803, 1084, 1213, 767, 1572. Lmejitelji srečk naj se javijo v predpisanem roku.
♦	Priljubljeni izleti »Putnika« s luksni-nimi avtokari: od 18. do 19. t. m. Graz, všteti vizum 110 Din; 22. t. m. Logarska dolina 120 Din; 22. t. m. Vrbsko jezero (Velden) všteti vizum 150 Din; 22. do 25. t. m. Grossglockner—Zell am See—Salzburg—St. Wolfgang—Graz, vse le 1000 Din: 28. do 29. t. m. Mariazell, všteti vizum le 200 Din; 5. do 8. septembra: Wien, jesenski velesejem, všteti vizum 260 Din; 10. do 12. septembra: Wien, jesenski velesejem, všteti vizum 250 Din. Prospekti, informacije in prijave: »Putnik«, Maribor— Celje—Ptuj.
i "Hoiay "sor «ujuAoi ujTsnd m trsA
-juq tnuoiizuj a batbq oifaiqo appaino *
KINO
. MATICA
SREČKO LAPAINE se je preS®
GAJEVA ULICA 6

^Sandro»«, c. 4
dne 1. avgusta v nove večje prostore palača Viktoria — H. nadstropje Dvigalo na razpolago — Telefon 37-37
*	Smrt zaslužnega srbskega rodoljuba. V
Starem Bečeju je umrl v starosti 76 let posestnik Peter Kekič, ki je bil velik dobrotnik društva »Privrednika« v Beogradu, Matice Srp6ke v Novem Sadu ter srbske pravoslavne cerkvene občine v Starem Bečeju. Že pred leti je Kekič »Privredniku« in Matici Srpski prepustil veliko zemljišče in dve pristavi. Kot srbski rodoljub je bil Kekic med svetovno vojno interniran ter obsojen na več mesecev ječe. Radodarno je podpiral vse nacionalne in dobrodelne organizacije, največje njegove dobrotljivosti pa so bili deležni siromašni dijaki.
*	Zgodovina jugoslovenskih železnic od leta 1825. do leta 1937. V Parizu je izšla v francoščini te dni pod tem naslovom knjiga dr. Dragom i ra Arnautiča, ki obsega 380 strani velikega formata. Vsebina te knjiige je služila pisatelju nekdaj za doktorsko tezo na pariškem vseučilišču.^ Francoski kritiki so knjigo laskavo ocenili.
B GLIVI ER
VI N O v STEKLE N I CAH
GORNJA RADGONA
*	Zahvala za francosko gostoljubnost.
Ljubljanski oblastni odbor Združenja jugo-slovenskih narodnih železničarjev in brodarjev je priredil izlet v Francijo, o katerem bomo še poročali. Vodja izleta g. Danilo Deikin je poslal francoskemu konzulatu v Ljubljani za gostoljubne bratske sprejeme v Franciji zahvalno pismo, v katerem naglaša: Naše potovanje je b% velika manifestacija bratstva med francoskimi in jugoslovenskimi tovariši. Tako bratstvo je velino želel naš pokojni viteški kralj Aleksander. Posebno tople so bile manifestacije v Strassbourgu, v Parizu ob priliki sprejema na županstvu skuipaj s^ češkimi železničarji in francoskimi železničtairjd-bor-ci ter v Manseillu ob spominski 'plošči, ob spomeniku padlih francoskih vojakov ter na županstvu. Prosimo, da izrazite na n^1-viajem mestu naše globoke simpatije do francoskega naroda.
*	Službeni list dravske banovine od 14. t. m. ima naslednjo vsebino: , Ukaz o preimenovanju občine Zidani most v Loka pri Zidanem mostu. Uredba z zakonsko močjo, s katero se uveljavljata zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah in uvodni zakon za zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah v območju velikega sodišča v Podgorici. Uredba o državni intervenciji na pšeničnem trgu v gospodarskem letu 1937/38. Poslovnik o poslovanju posvetovalnega odbora za svilar-stvo. Ustanovitev katastrske uprave za srez Šofja Loka s sedežem v Šofji Loki. Izpre-membe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana,
Dvorakova ul. 3, telefon 24-07
*	»Slovenski mlekarski list« št. 8. je
glede na mednarodni kongres za mlekarstvo, ki bo od 22. do 29. t. m. v Berlinu, posvečen mlekarstvu po svetu. Prinaša prav zanimive članke o mlekarstvu na Češkem, v Švici, v Italiji, prav lepo ilustrirane članke o Danski in Holandgki, ki so jih prispevali domači strokovnjaki. Nadalje prinaša originalen članek o nemškem mlekarstvu, ki ga je za »Slovenski mlekarski list« napisal g. Walter Claus, generalni tajnik mednarodnega mlekarskega kongresa, in originalen članek o mlekarstvu v Avstriji, ki ga je napisal tajnik avstrijskega mlekarskega združenja. V celoti je ta številka »Slovenskega mlekarskega lista« zelo posrečen prispevek k vprašanju organizacije mlekarstva. »Slovenski mlekarski list« izdaja Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani, Šelenburgova 7/II., in stane za vse leto 18 Din, odnosno 12 Din, ako se naroči pod skupnim naslovom (zadruge, društva i. dr.) najmanj 10 izvodov.
*	Advokat dr. Kloar Fran se je preselil s svojo pisarno iz Kozjega v Celje, Cankarjeva 7/1.
njim na robiji. Očitno je, da je Mikolji v kaznilnici kakega sojetnika natančno sezna nil s svojimi sleparskimi metodami. Na pod lagi te domjneve bodo gotovo v kratkem času razkrinkali sleparje.
♦ Internat »Mladika«. Vsi prostori med počitnicami higijensko prenovljeni. V mesečnimi je poleg oskrbe vračunana pomoč pri učenju francoska in nemška konver-zacija ter nadzorstvo tudi v prostem času. Internat ima krasno sončno lego v sredini mesta poleg parka Tivolija. Posebno primeren je za dijakinje mestne ženske realne gimnazije. Informacije daje ravnateljstvo internata »Mladika« Ljubljana, Šuhiče-va 9. V istem poslopju je nastanjena tudi enoletna, meščansko gospodinjska šola »Mladika«, ki ima pravico javnosti ter nudi gojenkam občo gospodinjsko izobrazbo, temeljit teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah internega gospodinjstva Poleg samostojnega kuhanja se naučijo go-jenke še šivanja perila in oblek. Poučujejo strokovno izprašane učiteljice. Gojenke so notranje, ki stanujejo v internatu, ali zunanje. Vpisovanje bo 15. in 16. septembra pri ravnateljstvu, Ljubljana, Šubičeva 9, kjer dobite prospekte.
Zahvala
Podpisani se čutim dolžnega izreči gosp. primariju dr. Radšelu in gosp. primariju dr. Strnadu v javni bolnišnici v Slovenjgradcu kakor tudi zdravniku iste bolnišnice g. dr. Slaparju svojo najiskrenejšo zahvalo za njihovo veliko skrb in požrtvovalnost, s katero so mi rešili življenje ob priliki moje težke ln nevarne bolezni (tetanus).
Najiskrenejšo zahvalo izrekam tudi bano-vinskemu zdravniku g. dr. Jošku Eratu v Dravogradu, ki mi Je nudil prvo pomoč in ukrenil vse, kar je bilo v njegovi moči ter je odredil takojšen prevoz v bolnišnico in pripomogel k mojemu ozdravljenju. Istotako se zahvaljujem čč. usmiljenim sestram za njihov trud.
ADOLF ELSNER, ključavničarski mojster v Dravogradu.
* Opozorilo članom Učiteljskega pevskega zbora. Odbor UPZ javlja članstvu, da bo pevski tečaj nepreklicno med 23, in 25. t m. Začetek je 23. t. m. ob 10. dopoldne v običajnih prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Ne pozabite prinesiti s seboj not. Tečaj je strogo obvezen za vse članstvo!
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v eiSld — Telefon 83-87
»ČRNE ROŽE«
Simfonija ljubezni, plesa in muzike.
Willy Birgel, Lilian Harvey, Willy Fritsch
Predstave v nedeljo ob 5., 7. in 9. v ponedeljek ob pol 9.
V torek: ARENA KRVI Walace Beery
*	Počitniški dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči, last Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani, sprejema goste in koloniste od 16. t m. naprej. Informacije daje upravi-teljica doma ga. Ivanka Prelc v Kraljeviči.
*	Vpisovanje v Ant. Rmt Legat-oy enoletni trgovski tečaj je vsak dan, tudi obi nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Maribor, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnila brezplačno.
*	Izlet v Postojnsko jamo in k odkritju spomenika kralja Aleksandra I. na Rakeku dne 5. septembra. Prijave sprejema Zadruga železniških uradnikov »Dom« v Ljubljani, novi hotel »Metropol«, I. nadstropje, soba 125, dnevno od 10.30 do 11.30 in od 16.30 do 17.30. Voznina in pristojbine znižane.
*	Gorica — Sveta gora — Trst, avtoizle-ti od 18. do 20. t. m. Prijavite se takoj. Pojasnila pošilja »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
*	žikine higienične krušne drobtine lz najfinejšega, posebnega peciva so absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrtkilogramskem zavoju v vsaki špecerijski trgovini.
Iz Ljubljane
U— Novi srednješolski internat r Akademskem kolegiju v Ljubljani sprejema di jake od 4. do 8. razreda srednjih šol kakor tudi dijake strokovnih šoL Gojenci bodo imeli popolmo oskrbo, štirikrat dnevno zdravo in tečno hrano, vestno pedagoško vodstvo in strogo nadzorstvo. Mesečni prispevek znaša 550 Nin .V uvaževanja vrednih primerih prosijo starši tudi lahko za znižanje. Prošnje za sprejem 6e vlagajo pri ravnateljstvu Akademskega kolegija, Kolodvorska 22. Istotam 6e dobe prospekti in podrobne informacije in sicer ustno ali pismeno.
Spomenike - grobnice -kapele - stavbna dela -obloge v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju
FkANJO KUNOVAR,
i
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana
u— Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani- Učenci in učenke, ki žele v š. 1. 1937/38, na novo stopiti v prvi razred ali ga ponavljati, se morajo osebno priglasiti 25., 26., 27., ali 28. t. m. med 8 in 12. v ravnateljevi pisarni. Prinesti morajo s seboj: 1) izpolnjeno prijavo, ki jo dobe za 50 par pri šolskem služitelju in jo morajo kolkovati z 10 din, 2) rojstni list ali izpisek iz krstne knjige, 3) izpričevalo o nižjem tečajnem ali za vršnem izpitu, 4) davčno potrdilo. Kdor je na dan priglasitve star več kakor 17, toda manj kakor 19 let, mora predložiti še 5) rešitev banske uprave o spregledu starosti. Dne 31.
Vaše zdravje čuva
„Lasta" sladna kava
t. m. ob 9. bo na razglasni deski objavljeno, kdo je sprejet. Nesprejeti bodo prejeli istega dne svoje listine pri šolskem služitelju. Sprejeti se bodo definitivno vpisali 1., 2. ali 3. septembra med 8. in 12. uro in plačali: 1) dodatni kolek za prijavo 40 din, 2) šolnino in drugo, kakor je objavljeno razglasni deski. Vpisovanje v drugi razred bo 1., 2. in 3. septembra med 8. in 12. uro. Prinesti je treba s seboj: 1) prijavo, ki jo dobe za 50 par pri šolskem služitelju in jo morajo kolkovati s 50 din, 2) izpričevalo prvega razreda, 3) davčno potrdilo. Plačati morajo šolnino in drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. Popravni izpiti se začno 25. t. m- ob 8. in se bodo vršili po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski. Završni izpit v septembrskem roku se začne 1. septembra ob 7. uri.
Senčnat, brez prahu je samo gostilniški vrt pri „L e v u"
u— Vlomi in tatvine na drobno. Te dni
je policija aretirala več manjših in drznej-ših izgubljencev, ki so si v letih brezposelnosti izbrali krajo za svoj življenjski poklic. Zanimivi so načini, kako takšni mali uzmoviči prihajajo do svojega plena in kako se polagoma znajdejo pravici v rokah. Tako pe je n. pr, neki J_, P, izdgj Ja*
TEI.
21-24
Veliki ljubavni film	<*
ZAVRŽENA ŽENA
Käthe Dorsch — Gustav Gründgena, Marianne Hoppe
LOGA
Veliki špijonažni film iz Junaških bojev rusko-japonske vojne
PORT A R T V R
Adolf Wohlbrilck — Rene Deltgen
Predstave danes ob 17., 19. in 21. uri
ko, da se je svojemu prijatelju, ki biva na Sušaku, na odprti dopisnici pohvalil kako imenitno je nakradel nekaj obleke in jo prodal. Dopisnica je prišla policijskim organom v roke in kmalu je bil za zapahi tudi bedni vlomilec. Izredno pogoste so zadnji čas tatvine starega železja in podobnega materiala, ki spada pač med najbolj klavrno vrsto kriminala. Te dni so aretirali nekega Emila Omerzo, ki velja za najbolj nevarno »podstrešno podgano«. V boljših časih se je ukvarjal s krajo stare obleke, ki je še nesla kolikor toliko, nazadnje pa je presedlal na staro železje in pločevino. Iz nekega skladišča na TyrÈevi cesti je zadnjič odpeljal cel voziček bakra in starega železa, a ko je s zalogo pravkar prišel k znanemu nakupovalcu Miroslavu
Advokat
ŠPENDAL FRANC
je otvoril lastno odvetniško pisarn« v LJubljani, Tavčarjeva ul. 15, teL 24-71 in jo pridružil odvetniški pisarni dr. Jura Adlešiča, advokata v LJubljani
Skoku, ki posluje na dvorišču Gosposvet-ske ceste 16, ga je zalotil stražnik. A fantu je takrat uspelo, da je pobegnil. Ko eo pa nazadnje privedli na policijo, je priznal še vrsto drugih tatvin. Tako je v družbi z nekimi tovariši ukradel nedavno Matiji Terlepu v Verovškovi ulici nekaj celih kandelabrov in jih potem prodal Skoku za majhen denar. Na Vodovodni cesti je stražnik prijel v petek zvečer nekega starejšega delavca, ki je po rodu iz Bučke na Dolenjskem, pa se je tudi prišel v Ljubljano ukvarjat s trgovino s starim želez jem. To-voril je kakih 25 kg železa in bakrene žice. Blago je nabral na neki novi stavbi. Prav tako so aretirali tudi nekega mlajšega tatu iz Pokopališke ulice, ki j? dobavljal staro železo sumljivim trgovcem. Kradel je po novih stavbah, izkupiček pa razmetaval za vino in ljubezen.
KINO IDEAL Miriam Hopkins
v velefilmu
Obala groze
Danes ob 15., 17. in 19. in 21.18. url
u— Licitacija vojaškega gnoja. Mestno
poglavarstvo opozarja posestnike, poljedelce in vrtnarje, da bo garnizijska uprava jutri, v ponedeljek ob 11. uri prodajala gnoj, ki je naložen v velikih kupih na Ljub ljqnskem polju v bližini luščilnice riža pri Sv. Križu. Pomladi in jeseni je vsako leto veliko povpraševanje po gnoju, zato ee vabijo interesenti, da se prodaje udeleže.
NajnovejSe pergamentne in celon senčnike vam nudi v veuw
izbiri tvrdka M. TIC AR, LJUBLJANA.
n— Hotel Slon Se vedno obratuje. Dostop iz Frančiškanske ulice štev. 3.
Vremenska
Dozdevno vreme v avgustu po stoletnem koledarju
Dan Je dolg 15 ur, 3 minute do 18 ur 80 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 33 minut
lepo, sončno
viharne krajevne nevihte
do konca meseca ma]o sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod prav močni nalivi
N. 15. Vnebovz.
M. Dev. P. 16. Rok
T. 17. Milica
S. 18. Jelena Ljubo Ö. 19. Ludovik
P. 20. Bernard
S. 21. Ivana
N. 22. Timotej Ščip ob 1.47
P. 23. Zdenko
T. 24. Jernej
S. 25. Ludv. kr.
C. 26. Ceflrln
P. 27. Jožef Kal.
S. 28. AvguStin
N. 29. Jan. ob gl. Zad. kr. ob 0.45 P. 30. Milka
T. 31. Rajkq
Poročilo Meteorološkega zavoda na nnlvert
14. avgusta
Ljubljana 7. 761.2, 19.0, 90, O, 1, dež, 2.8^ Maribor 7. 759.2, 18.0, 85, W2, 7, dež, 3.0; Zagreb 7. 760.1, 21.0, 80, Wl, 1, 0, 0; Beograd 7. 760.2, 24.0, 80, O, 0, 0, 0; Sarajevo 762.7, 16.0, 80, O, 0, 0, 0; Skoplje 7. 761.7, 21.0, 80, O, 0, dež, 1.0.
Temperature: Ljubljana 27.4, 17.6; Mari-* bor 29.0, 17.0; Zagreb 31.0, 19.0; Beograd 33.3, 20.0; Sarajevo 30.0, 14.0; Skoplje 34.(1 16-Gi gumbas m»
»JUTRO« it m
'NeäoU*, u. ym. Mfr
Fotoamaterji !
Vsa amaterska dela — v kvalitetni izdelavi v Spedjalnl trgovini
JANKO POGAČNIK,
LJUBLJANA, Tyrieva cesta 20.
_ Turistični avtoizlet t Opatijo, Snšak
za 70 Din. Informacije Putnik, Ljubljana, Gajeva ulica 3, telefon 24.72.
n— Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18. ura pri vodstvu zavoda.
ZOBOZDRAVNIK
DR. SREČKO PUHER
ZOPET BEDNO OBDINIBA Gregorčičeva ulica 32 — Telefon 20-70
ZOBOZDBAVNIK
DR. LOJZE BRENČIČ
LJUBLJANA
ne ordinira do zq. avgusta
OČESNI ZDRAVNIK
Dr. R. BASSIN
Ljubljana — Gledališka ul. 4. NE ORDINIRA do 4. septembra
ZOBOZDRA VNIK-SPECIJ ALIST
Dr. ANTE LOGAR
zopet redno ordinira
ZOBOZDRAVNIK
Dr. V E R Č O N
ZOPET REDNO ORDINIRA
Dr. France Debevec
Specljalist za pljučne bol. in tuberkulozo
seje preselil
v Cigaletovo ul. št. l/L (poleg sodišča), ter prične ordinirati dne 16. avgusta 1937
n— Sto odvetnikov je v Ljubljani in vsi
razen štirih izvršujejo svojo prakso. Kot stoti ljubljanskih odvetnik je bil včeraj zaprisežen g. Fran SpendaL
Iz Celja
e— Poslednja pot Mohorja Hrastnika.
V petek popoldne so se zbrali pred Gasilskim domom v Gaberju zastopniki občine, mestne elektrarne in njeni nameščenci, predstavniki raznih organizacij in celjskih športnih klubov in zelo mnogo drugega občinstva, da spremi tragično ponesrečenega Mohorja Hrastnika na njegovi zadnji poti. Po cerkvenem obredu je zapel moški zbor žalostinko, nato pa je krenil dolg pogrebni sprevod po Mariborski cesti na okoliško pokopališče. Krsto so nosili člani SK Olimpa v dresih. Po cerkvenem obredu ob odprtem grobu so pevci zapeli nagrobnico in nato so začele padati grude prsti na krsto mnogo prera-no umrlega, nepozabnega mladega moža.
ZOBOZDRAVNIK
dr. STANE VRHOVEC
CELJE
do 7. septembra ne ordinira
e— času primerno. Iz celjske »Nove Dobe« posnemamo: »Slovenec« poroča, da se pripravlja v Parizu nov misijonar-Slo-venec na apostolsko pot v daljno Kino. V začetku septembra bo odplul iz Marseilla v dražbi treh misijonarjev in šestih usmi-Ijenk na daljno pot. »Slovenec« pravi, da smo lahko ponosni, da je med nami Slovenci še vedno dovolj idealnih ljudi, ki so pripravljeni na vse, samo da rešijo pogubljenja nešteto ljudi, da pomagajo bednim poganom. Vsi Slovenci naj pomagajo, da mu bo pot olajšana in da slovo od domovine ne bo prebridko. V ta namen bo zbirala misijonska pisarna v Ljubljani prispevke, da bo mlademu misijonarju plačala pot na Kitajsko, ki bo veljala 5.400 francoskih frankov. Toča in druge uime bo letos v desetih srezih naše banovine uničile vse poljske pridelke, škoda je ogromna ter je ocenjena na 60 milijonov dinarjev. Obup in beda je nepopisna. In v takih časih je gotovo zelo primerno in Bogu dopadljivo, da mislimo na pogane v Kini, lasten narod doma pa v bedi in pomanjkanju gine in moli pri tem pravega Boga.
e— Slovenska presveta. Iz celjske »Nove Dobe« posnemamo: »Slovenec« poroča, da se je krajevna organizacija JRZ v št. Petru pri Novem mestu oddolžila spominu »umorjenega« akademika Dolinarja. »Govor, petje, zborna deklamacija — vse to je navzočne zgrabilo tako, da so se do ganjenosti raznežili moški nič manj ko ženske. Na koncu so pri sliki zaklanega Rudolfa vsi svečano prisegli, da se hočejo po njegovem zgledu za slovensko skupnost bojevati in žrtvovati.« — »Slovenec« ima prav, ko pravi, da bo slovenstvo močno in silno, če bo kulturno. Kultura pa se kaže po »Slovencu« v izobraženosti, pravi naprednosti in resnicoljubnosti, ki rase iz poglobljene religioznosti in občutljivejše etičnosti. Kultura srca in uma je geslo onih taborov, ki jih prirejajo po osvobojeni Sloveniji. »Njive so zorane in zrahljane, kje ste, da vržete vanje plodna semena?« Slovenska prosveta že seje obilno setev srčne kulture.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 10. in 14. uri matineji: »OTOK SMEHA« (Pat in Patachon — Hilde v. Stolz). Ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ČARDAS« (Ihre tollste Nacht). — Vesele pustolovščine mlade žene! Jutri ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ČARDAŠ«.
•— Nenadna smrt. Včeraj «jutraj j» zadela 57-letnega, pri tvrdki Rakusch ualuibenega in na Kralja Petra oesti 31 stanujočeg» preddelavca Josipa Tratnika v njegovem stanovanju možganska kap. Prepeljali so ga takoj * bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil.
Iz Maribora
a— Počastitev saslninih gostilničarjev in kavarnarjev. Ob priliki 551etnice obstoja mariborskega Združenja gostilniških podjetij bo v torek 17. t m. ob 15. na restavracijskem vrtu Uniooa slovesna počastitev zaslužnih mariborskih gostilničarjev in kavarnarjev z izročitvijo počastitvenih diplom.
prim arlj
DR. FRANJO RADSEL,
SPECIALIST ZA PLJUČNE BOLEZNI JE OTVORIL zdravniško prakso V MARIBORU — MAISTROVA 15 Rentgen.	Telefon 2516.
Ordinira od 11__12.80 ln od 15. — 16.
V četrtkih ne ordinira.
a— Nova tihotapska afera. Orožniki so aretirali neko 231etno Marijo F. iz Maribora, ki Je raznim kmetom v Slovenskih goricah ponujala v nakup saharin. Orožniki so pri F. našli večjo količino saharina in ga zaplenili. Domnevajo, da je aretirana F. v zvezi z neko tihotapsko družbo, ki na debelo vtihotaplja saharin iz Avstrije. Za
ostalimi člani družbe poizvedujejo. - <
Danes, 15. avgusta ob 15. uri
na letnem gledališču Sokola Ruše
DOMEN
ljudska Igra v treh dejanjih.
a— Preselitev. 1. septembra se preselita uredništvo im uprava »Jutra« in »Večerni-ka« v Mariboru iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ulici 11 na Grajski trg 7, prvo nadstropje (dosedanji prostori Ljudske samopomoči). Cenene naročnike, inserente, dopisnike in prijatelje našega tiska proSimo, da se od 1 septembra v vseh zadevah našega poslovanja (oglasi, naročnina, dopisi i. t. d.) oglašajo v novih prostorih na Grajskem trgu 7, prvo nadstropje, dohod direktno s trga.
a— Zlato poroko praznujeta danes g. Anton Košar, krojaški mojster, bivši dolgoletni predsednik in častni član Krojaške zadruge, in njegova soproga ga. Terezija, rojena Vončinova. Vzornima zakoncema naše iskrene čestitke!
Iz Ptuja
j— Omejitev sprejemov porodnic v Javno bolnico v Ptuju. Zaradi gradnje prizidka bolnišnica trenutno ne razpolaga s sobo, kjer bi porodnice rodile, Zavoljo tega se bodo sprejemali v bolnišnico le nujni in zdravniške intervencije potrebni porodni primeri, in to toliko časa, dokler bo tudi prizidek ne bo uporabljal.
j— Društvo »Rejec malih živali«. Te dni se je vršil ustanovni občni zbor društva »Rejec malih živali<r v dvorani Berličeve restavracije. Udeležilo se ga je lepo število rejcev, tudi iz bolj oddaljenih krajev. Zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Pesek Anton iz Narapelj, ki je v nagovoru poudarjal koristi, ki jih more nuditi umna reja malih živali zlasti malemu človeku. Sledilo je poročilo tajnika, ki je izčrpno poročal o vseh pripravah za ustanovitev društva. Po poročilu tajnika je urednik »Rejca malih živali« g. Inkret Alfonz obravnaval rejo ovc, kuncev in koz, perutninarstvo in golobarstvo. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Petà Bogomir.
j— Skedenj Je zgorel. Te dni Je nastal
ogenj v skednju posestnika Kešperta Franca v Stogovcàh pri Ptujski goiri in zgradbo upepelil. Orožniilkš so dognali, d|a je bil ogenj podtaknjen. Našli so namreč lonec, v katerem je bila pnsit 8 svečo.
j— Nevarna poškodba z nožem. 81-letnl posestnik Miha Pukšič iz Fermina in nje-
!;ov sosed Ludvik Muršičko sta bila že daje časa sprta. V nedeljo popoldne sta še spet prepirala in je Pukšič Muršička zabodel na levi strani pus. Rana je bila smrtno nevarna. Poškodovanca so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
j_ Dve nesreči. Petletni vinlčarjev sin
Erlih Marijan iiz Podgorce je vtaknil desnico v mlantilm stroj, ki mu je zmečkaj del roke. — 22-letna služkinja Julnana Lozèn-škova v Ptuju je padla s kolesa tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Oba poškodovanca se zdiravita v tukajšnji bolnišnici.
j— Uradni 'dan Zbornice TOI v Ljubljani
za Ptuj in ptujpko okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Lendavo bo v četrtek 19. t. m. v prostorih ptujskega Združenja trgovcev v Narodnem domu.
J— Veliko veselico priredi danaSnJo nedeljo prostovoljna gasilska četa v vseh prostorih gasilskega doma v Ptuju. Začetek ob 15. uri.
Iz Novega mesta
PREV1ARIJ
dr. Milan Žiga červenka,
NOVOMESTO, ZOPET REDNO ORDINIRA od 18. avgusta 1937. Ordinacijske ure od 7—8 in 11—15 ure
Višinsko pod
Bratovska skladnica na Jesenicah je pred kratkim kupila daleč na okoli znani pen-zion Vernega-Fenz, ki je tik pod zeleno Golico. Z nakupom te lepe obširne Ver-negove domačije je podala krajevna bratovska ekladmica viden dokaz smotrnosti svojega gospodarstva, ki prinaša vsestranske koristi članom kmečki okolici pa daje znaten vir dohodkov, ki izhajajo iz njenih zdravstvenih in gospodarskih podjetij.
Novo okrevališče ima izredno ugodno lego. Kraj je nad 1000 metrov nad morjem ter okoli 5 km. oddaljen od Jesenic, s katerimi je zvezan po dobri avtomobilski cesti. Za okrevališčem se razprostirajo obširni bukovi in smrekovi gozdovi, prepojeni z ozonom, nad njimi po se strmo vzpenjajo proti nebu visoki vrhovi Karavank, kakor Hruški vrh, Rožca, Koöna in Golica.
Okrevališče stoji m prijaznem hokuu, po
katerem je polno sadnega "drevja h planinskega cvetja in odkoder je krasen razgled na vrhove in predgorja Karavank in na veličastno Triglavsko velegorje. Okrevališče ima lasten vodovod in velik kompleks zemljišča okoli hiše.
Bratovska skladnica bo pošiljala gor bolnike. ki bo prestali hujše operacije ln bolezni. V tem prijetnem gorskem zatišju si bodo rekonvalescenti lahko opomogli in si nabrali novih moči za težavno ročno in duševno delo. Tudi glavna bratovska skladnica v Ljubljani namerava v doglednem času zgraditi v tem okolišu veliko planinsko okrevališče, v katerem bo na razpolago od 50 do 100 postelj. Jeseniška bratovska skladnica je z nakupom te prelepe planinske postojanke napravila velik korak naprej. Poleg velikih nalog, ki jih vrši v zdravstvenem in socialnem okviru, je postala tudi važen gospodarski činitelj.
Osvetlite svoj nasmeh M KOL YNOS-om !
KOLYNOS naredi sobe lepe in bele*
On je antiseptičen. Njegova pena a. vleze tudi v najmanjše otline in najbolj skrite dele ugonabljajoö opasne klice, povzročitelje madežev ln pokvarjenih zob. Poskusite KOLYNOS, navdušeni boste!
B
Novinarji opozarjajo
na svojo okrožnico, ki so jo pred tedna poslali vsem večjim ustanovam in podjetjem v Sloveniji zaradi prve razstave slovenskega novinarstva, ki bo v okviru ljubljanskega velesejma otvorjena dne 1. septembra. V tej okrožnici so navedli, da bo ta razstava prva prireditev te vrste v vsej državi pod častnim predsedstvom gg. notranjega ministra dr. Antona Korošca ter bivših ministrov dr. Alberta Kramerja in dr. Frana Kulovca, ki eo vsi trije redni člani novinarske stanovske organizacije, in so b skupnim proglasom že opozorili vso javnost na pomen razstave kot važne kulturne manifestacije ob 1401etnici prvega slovenskega časopisa. V obliki kataloga in vodiča po razstavi bo izšla okrog 35o strani obsegajoča knjiga o zgodovini, razvoju in sedanjem stanju slovenskega časopisja. V okrožnici je bilo navedeno, da je koristno za ustanove in podjetja, če se v tej knjigi trajne kulture in znanstvene vrednosti zabeležijo s svojimi oglasi, izražena pa je bila tudi želja, naj bi ustanove in podjetja ob tej priložnosti izkazali priznanje novinarjem, ki požrtvovalno delujejo v službi javnosti in posebno vsestransko podpirajo stremljenja slovenskega gospodarstva,, a sami ne zmorejo velikih stroškov, ki so zvezani s prireditvijo velike razstave in izdajo tako pomembne knjige.
Okrožnica je imela siieer lep odziv, a v počitniSki dobi je vendarle mnogo pričakovanih odgovorov izostalo. Zaradi tega se v i
listih obračajo novinarji še enkrat do vseh, ki eo okrožnico prejeli, a na njo še niso odgovorili, s prošnjo, naj pošljejo svoje oglase. prispevke ali odgovore v nekaj dneh, najpozneje pa do 18. t m., ker je spominska knjiga že v tisku. Od mnogih strani so biK slovenski novinarji deležni pričakovanega odziva že v nekaj dneh in so vbì ti oglasi že v tisku, prispela pa eo tudi pisma poijetnikov, ki izražajo željo, da bi se radi posvetovali o sestavi in obliki oglasov, ozinna tudi razpravljali o ceni. Naslovi okrožnice so lahko prepričani, da bodo novinarji njihove ocrlase na najboljši način sestavili in uvrstili, prosimo pa jih tudi, naj pri odgovoru na poslano okrožnico ne izgubijo iz vida poudarka, da to oglaševanje ne spada po«i merilo običajnih oglaspv dnevnega časopisja, marveč, da je v prvi vrsti izraz cenitve novinarskega dela in važne spominske knjige slovenskih novinarjev. Novinarji stavljajo vse 3voje sile na razpolago interesom vseh stanov, v prvi vrst; slovenskemu gospodarstvu, svojih zahtev pa ne iznašajo pred javnost, kd je mnogo dolžna novinarskemu poklicu, utemeljenemu na altruizmu in anonimnosti. Novinarji ne pišejo ra/ii za sebe in stopajo zdaj pred javnost samo zaradi slovenskega vel e varnega kulturnega jubileja.
Odbor ljubljanske sekcije Jugoslovenske-ga novinarskega združenja in pripravljalni odbor L razstave slovenskega novinaretva.
Praktičen pomen psihografologije
za življenje
Veliki uspehi slovenskega psihograSologa F. T. Karmaha
V svojem več kot desetletnem teoretičnem in praktičnem ukvarjanju z grafologi j o na popolnoma znanstvenih temeljih je zbral naš psihografolog g. F. T. Karmah toliko izkušenj, uspehov in zahval, da je zbudil pozornost tudi daleč izven mej naše ožje domovine in države. Danes je njegovo ime in delo znano po vsej srednji Evropi in po Balkanu, pa tudi že v zahodni Evropi, kjer se je» kakor so listi že poročali, letos več časa mudil. V najnovejšem času se zanima za njegovo délo in nenavadne uspehe tudi Amerika, kamor je povabljen in bo odšel najbrž še letos na daljšo turnejo.
kazal prave sledove, in nepregledno je število mladih moških in žensk, ki jih je obvaroval zakonskih zvez, ki bi pomenile nesrečo in morda celo katastrofo. In koliko je ljudi, ki so jim Karmahovi poklicni nasveti zagotovili eksistenco. Kako blagoslovljeno je njegovo delo za bližnjega, pričajo najbolj pač zahvalna pisma, ki jih je prejel in jih vedno znova prejema iz domovine in tujine, celo z onstran oceana.
O. r. T. Karmahu Ji dovolj, če rokopis pogleda, pa že ve s kom ima opravka, ▼ podrobni analizi pa M mu odkrijejo stvari, o katerih človek skoraj ne bi verjeL da Jih Je mogoče razbrati iz pisave. Pred njim vstaja celotna pojava pisca t vsem njegovim zamotanim značajem in temperamentom, ki Je piscu samemu često le malo znan. Koliko Je ljudi, ki Imajo o sebi docela napačno mnenje in dolžijo za vse svoje neuspehe druge, le sebe ne, čeprav «o sami glavni krivci. Karmahove psiho-grafoloSke analize rokopisov in podpisov pa n« puščajo nobenih dvomov, vsaj v ogromni večini primerov ne Z njegovo analizo dobi človek skoraj bi rekli najtoč-nejšo fotografijo svojega značaja, njegovih dobrih in slabih, koristnih in pogubnih lastnosti In na njihovi podlagi dragocenih navodil za bodočnost. Dolga je vrsta ljudi, ki so z močjo svoje volje in v strahu pred pogubo, ki bi sicer neizogibno sledila, premagali kvarne uplive svojih karakternih slabosti ln slabosti same ter uravnali svoje življenj« na trdna pota k uspenu in zadovoljstvu.
Zaradi tega je g. P. T. Karmah v nekem svojem interwiewu s popolno upravičenostjo dejal: »Ako bi vsak človek poznal svoj značaj in temperament, svoje dobre in slabe strani kakor jih odkriva psihološka analiza pisave, bi bilo življenje dosti lepše in srečnejše, kakor je sedaj. Bilo bi dosti manj nesrečnih zakonov, neuspehov v poklicu, bolezni, zločinov itd. Zato sem prepričan, da bo moderna znanstvena psi-hografologija postala kmalu posebna disciplina fakultetnega pouka.«
Se preden odpotuje na svojo ameriško turnejo, bo pa g. F. T. Karmah Izdal svoje delo o vseh kulturnih, resnih in neresnih zadevah, ki bo vzbudilo gotovo veliko zanimanje po vsej naši državi. Knjiga bo izšla bogato Ilustrirana in z učnimi uvodi v grafologijo, hiromantijo, astrologijo, fre-nologijo itd. Posebno poglavje bo posvečeno tudi fiziognomikl, o kateri pravi celo veliki predsednik T. G. Masaryk, da mu je bogato služila pri spoznavanju ljudi in delu za svoj narod. Kdor se zanima za Karmahove analize za njegovo knjigo, naj se oglasi na naslov: »F. T. Karmah, uprava, Žalec«. Knjiga bo stala 60 Din., razen tega pa bo prejel vsak naročnik tudi brezplačno svojo karakterizacijo.
Prva poroka pri Sv. Miklavžu na Gorjancih
Tako ceni tujina našega odličnega psiho-grafologa gotovo mnogo bolj kakor ožja domovina Slovenija. Vzrok za to so morda predsodki, ki izvirajo iz napačnega mišljenja, da je grafologia neke vrste vedeževanje, kar vsekakor ni. Danes je v rokah nadarjenih strokovnjakov obče priznana vèda, ki jo cenijo prav tako psihologi in pedagogi kakor zdravniki, juristi in poslovni ljudje. V raznih evropskih državah imamo danes sodišča, zdravilišča, vzgoje-vališča in podjetja, ki uporabljajo stalno nasvete velikih, priznanih psihografologov v Nemčiji in Avstriji n. pr. Rafaela Scher-manna. Tudi naš strokovnjak g. F. T. Karmah je bfl deležen že prav visokih in častnih pozivov ter je vselej rešil zadane mu naloge na začudenje zbujajoč način. Tako poznamo celo vrsto podjetij, ki ne namestijo nobenega uslužbenca, dokler ne dobe od g. F. T. Karmaha analize značaja na podlagi rokopisa. S tem se obvarujejo pred mnogimi razočaranji, ki bi jih sicer lahko doživeli. Prav tako poznamo ljudi, ki se stalno obračajo nanj v vseh mogočih življenjskih vprašanjih.
G. F. T. Karmah je grafolog ln psiholog, obdarjen s posebno fino intuicijo, ki mu omogoča, da ne razbere iz rokopisa samo značaja pisca, ampak tudi njegova nagnjenja, bolezni, sposobnosti in na njih podlagi preteklost in izglede za bodočnost. Znani so primeri ko je napovedal na videz popolnoma zdravim ljudem, da se jim bližajo bolezni ter jim nasvetoval čim prejšnje konzultiranje zdravnika. Nemalokrat je napovedal sorodnikom smrt bolnikov, ki so še vedno upali, da bodo okrevali, Nešteto ljudi jfi rgšil težkih obdolžitev in po-
VESELA SVATOVSCINA: ženin in nevesta nosita okrog vratu »zakonski Jarem«. Hm novoporočenco ma stoji gvardijan p. Clprijan s pričama gosp. Lojzetom J&rcem in mag. phar. g. Borisom Andrijanlčem. — Ostali so svatje.
OdveB W Wo opisovati toliko apertane Gorjance, za katerih lepote ve Äe Skoro vsak turist. NovomeSCani ae tructljo, dia bi pod okriljem SPD postavili na gor jamskem grebenu planinsko kočo, a Jim de nd uspelo. Dva Izmed mjih, ki sta Gcrjaooe močno ljubila in preživela vsako leto pri Sv. Miklavžu svoj letni dopust, sta letošnje leto prišla zua originalno idejo, da se v cerkvica Sv. Miklavža tudi poročita.
ZgodiIto se Ja to t nedeljo. Srečni mladi par nuaglafcnatna uradnica gdč. Iva Jarče. vet, bi sodnj pripravnik Stefan Hlode sta stopila v nakonski stan v tej starinski cerkvici ob navzočnosti številnih prijate-itieUJerv. Poročne obrede Je izvrSi znani prijatelj mladine, novomeški gvardijan p. CSprljan. iMTiaiffWTiai poročenoeana želimo obito areöat
Hude posledice povodnji
Murskopoljcetn gnijejo krompir, ajda in pesa
Ljutomer, 14. avgusta.
Tudi Mursko polje je letos silno oškodovano zaradi deževja in poplav. A Prlek je doslej molčal. Menda se ni zavedal, kaj so mu naredile letošnje poplave. V minilih dneh smo čitali o 6trašnih hudih urah in obžaloval?, nesrečne Dolenjce, Ptujčane in druge, ki sta jim toča in povodenj prizadejali silno škodo. Niso se pa zavedali, kaj dela voda na njihovih njivah s krompirjem, ajdo in peso in na travnikih. Zdaj pa, ko jim neznosen smrad s travnikov :'n njiv zapira sapo, vidijo, da sta segnili ajda in trava. Ko koplje zemljo in išče zdrav krompir ali pa hoče rezati peso za svinje, se mora tiščati za nos, sicer mu neznosen
smrad gnHobe zapre sapo. Krompirja ne bo niti za seme, kaj šele aa prehrano ljudi in živali.
Murskopoljcu Je glavni pridelek krompir, s katerim krmi svinje za izvoz .Krompir se navadno tudi prodaja in dobiva tako denar za davke, obresti dolgov in drugo. Kje pa bo zdaj vzel ta denar in s čim bo krmil svinje?
Grozen je bič toče in viharja, ker v kratkih trenutkih uniči ves up kmeta, a naš kmet je razočaran šele zdaj po enem tednu, ker se takrat ni nadejal take katastrofe. Torej je tudi Murskopoljec zaskrbljen, kako bo živel v zimskem času.
Avtobus Maribor—Ptuj v plamenih
Na eni vožnji se je vozilo dvakrat vnelo
Ptuj, 14. avgusta
Kakor vsak dan je v sredo zjutraj odpeljal iz Maribora avtobus proti Ptuju. Potnikov je bilo vseh skupaj 16. V bližini vasi Zlatoličja pa je nenadno nastal v avtobusu velik dim. Šofer je vozilo takoj ustavil in vsi potniki, med njimi tudi nekaj iz Avstrije, so morali izstopiti. Vsi prestrašeni so opazili, da je bil voz na zadnjem delu, kjer je kurjavni plinski kotel, popolnoma žareč. Potniki so hitro poiskali v bliž-ni hiši škafe in z vodo požar pogasili.
Ko so mislili, da vse je v redu, so potniki spet vstopili v avtobus ter je šofer nadaljeval vožnjo proti Ptuju. Avtobus pa še ni daleč privozil, ko bo se v zadnjem delu avtomobila pod sedežem pojavili plameni hkratu z gostim dimom. Potnikov ee ja lotila panika in vsak je hotel prvi na pro-
| sto. Šofer je voce hitro ustavil in so nato nekatere sedeže dvignili ter pogasili ogenj.
Naposled je avtobus s precejšnjo zamudo privozil v Ptuj, kjer so potniki vsi zbegani izstopili. Pozivamo odločilna oblastva, naj store potrebno, da ee taki dogodki ne bodo ponavljali
Glavno Je vedno startna! PERMA tex se Izdeluj» lz Čistega gumijastega mleka. Zato Je tako izredno fin ln elastičen. Petletna garancija J« —<Tn* ob sebi umevna.
PERMA TEK
mSOSNSKAtiUMA
>JUTRO« št. 189;
8
: Nedelja. 15. V1IL 1937=
87
MORSKI KRAGULJ
Gttsarski roman
Tudi oo Je vedel, da pomeni njegov padtec pogin. S feraitiko bojno sekiro, ki jo je bil pobral, si je utrl pot dio ograje, se naslon® nanjo in s hri-pavim glasom hrabril evoje I^ukU, dloikler ni bila zmaga dobljena. Nato se je zgruidil med mrtve in ranjene, kaikor dia bi ga bila zgolj moč volje držala pokonci.
Tarna je so ga gusarji preraealfl na feairafto. Bog ve, da bi büa z njegovo smrtjo zmaga predrago plačana. Poatialli so miu pai sredi 'ladje, kjer je bilo zibanje najmanj občutno. Mavrski ramocelnik mu je hitel pomaga/ti. Rekel Je, da je rana težka, čeprav ne dovolj huda, da bi zapirala vrata upanja.
To zatrdilo je vrnilo gusarjem pogum. Saj ni bilo mogoče, da bi hote/l vrtnar že 2daj utrgati tofli dragocen sad z Alahovega vrta. V slavo islaima bo Vseusmiiljeni prizanesel Safer el Batom !
Toda šele v Gibraltarskeim, prelivu se je vročica polegla. Sakr ©1 Bahr se je spet opametoval in zvedel zgodbo o kancu krvavega boja, v katerega je bil pognal preroikove sinove.
Otmami mu je poročal, da plove HoTaindec pod
AiUJavlui vudbbvuia tih a karata». Vredbost pflana je bila neizmerna. Razen sto krepkih mož, ki jih
bo moči prodlati na semnju v Sok el AbedU, je no-effla ladja Se bogat tovor zlata in srebra, biserov, atmlbre in elonove kosti Njegova fcri torej ni bila tekla zamam. Ce s terna ladjama vanno prispe v Alžir, ga ni treba biti ničesar start», kar bodi so utegnili nevoSffljivci in tista sfcriflska prdkanjenka omasmovati v njegovi odsotnosti.
Nato je vprašal po ujeti anglPeäki dvojici, ki Jo je bil prevzel Otmani ta ravnal z njo po Saltar el Bahravih prejšnjih ukazih. Odlpadtaik je Wl zadovoljen in je zaspal rahlo, zdravilno spanje, med tem ko so zgoraj na palubi njegovi spremljevalci pošffiijali zahvallne molitve k Alahu, Usmiljenemu. Usmiljenja polnemu, Gospodu öodnjega dne, Vse-modlremu in Vsevednemu.
PETO POGLAVJE Lev pi®ve vere
Asad etci Dta, le vprauve vere, se Je v večernem Mad<u iaprehajal po svojem vrtu v Kazbi, visoko
nad mestom. Ob strani mu je stopicala najljubša žena, drobna Fenzdle, prva v njegovem haremu, 'ki jo je bil pred osemnajstimi leti na močnih rokah odnesel iz bele ribiške vasice ob Mesinskem prelivu. Takrat je "bila gibčna šestnajstletna stvarca, ottrcfc ptreprostìh kmečfkih ljudi; ne tìa bi potožila, se je privila zagorelemu ugrabileu v objem. Tudi dlanes, ko ji je bilo že štiri in trid'eset let, je bila še vedno lepa, da, morebiti lepša kakor
tiste ikd, ho ja prlpraivflla Aaada relsa ▼ «traat,
zakaj takrat je M Asad šele kapitan pod davnim pašo Alijem. Rdečkasti prameni so se mešali, v črno bogastvo Fenälejinih las, njena kodba je bila nežna ta prosojna. Velike rjawe oči so ji žarele v eranem ognju, usta eo ji kipela kakor zvrhan, čuten cvet V Evropi bi bili imdi njeno postavo n popolno; po arienitalskeni oikusu je bila za las pre-vitikat. Z mačjo, zapeljvo ljubkostjo je stopala ob svojem gospodarju. Zagrnjena ni bila, večkrat nego ee je spodobilo, je hodila s nezastrtim obrazom; poganjka navada z mnogimi drugimi vred je bila preživela njeno iapreobmitev k tólamski veri.
Fetmzlle je büa raaflična od drugih AaaHovfh Sena; ni se zadovoljüa s tem, da bi ga samo zabavala v brezdelnih urah, ampak jela se je vtikati v državne posle in — nekaj s terjanjem, nekaj z do-brikanjean — res dosegla, da ji je Asad zaupal. Ko je čar njene lepote še vplival nanj, se mu je voljno vdajal; pozneje ko je poizkusil zavrniti njeno vmešavanje, je bilo prepozno. Fenzile je čvrsto držala za vajete, in Asadu se ni godilo nič bolje kakor marsikateremu evropskemu zakonskemu možu; vsekako čuden ta nevreden položaj za pašo iz prerokov© hiše!
A tuldi Feozileji je bil ta položaj nevaren. Ce W postalo gospodarju nekega dne breme pretežko, je bila pot, da se ga reši, zelo kratka ta preprosta. Fenzile je to dobro vedela, toda njena «čilska kri je bila do vratolamnosti drzna; meustrašenost in
MUdepJe «ta J» gnafl, da ja
na MJub vfl&ržervala svojo oMtost.
Tudi adaj, ko sta se skupaj izprehajaia po vrtnem hladu, pod bfledo rdečino ta belino mflreBl&n» ga overtrja pod plajmnenjem granatnih jabolk ta skozi pomaranöeve ga^s, ikž je njih alato sadja žarelo izpod tjemmoaeflenega fflatja, je dokazovala svojo neustrašnost Spat je opravljala vsakdanje deflo, kl je büo v tem, da je šepetala gospodarju strupene besede zoper Sakr e£ Bahra na uho. V materin-abeon Jjuiboeumju je srčno Kljubovala nevarnosti, čeprav je vedela, kako drag je odpadnik Asad ed Dtaovemu arcu. Da, a paševa ljubezen db prvega častnika je bffla vzrok njenega sovraštva, zakaj povsod je bilo slišati, dia si je Asad izbral Sakr el Bahra za naslednika.
»Verjetni, da zlora/hllja tv©jo dotorota, o v*r mojega živ! jen ja«
»Slišim te,« je čemerno odvrnil pafta, »te 6© bi tvoje lastno uho ne bdflo tako slabo, faceto, bi tudi ti slišala moj odpwior; vedefe bi, da mi tehtajo tvoje besede proti Saikir el Bahrovim dedujem toliko, kakor pero, ki ga veter prenaša adaj sem, zdaj tja. Besede so pogosto le krinka naših misli, dejanja so pa zmerom njäh pravi izraz. Shrami to v'sivojem spominu, o Fenzile.«
»Ali ne nosim v duši sleherne tvoje besede, o •vir modkosti?« Mnogokrat ni vedel, ali se mu do-brika ali ga zasmehuje. »Saj prav njegovem dejanjem bi žedela, da bi govorila zanj. Ne moje uboge besede» še manj pa njegove.«
SPORT
Na zelenem polja...
Ob 17*30 Igra na igrišču ob Tyrsevi cesti prvak zagrebškega nogometnega podsaveza SK Slavlja iz Varaždina in naša Ljubljana. To je zadnja tekma naših pred pričet-kom prvenstvenih tekem v Sigi. Pridite, če bi radi videli, s kakšno igro nas bo zastopal naš reprezentant v državnem prvenstvu! — Ob 16. je predtekma med Svobodo
in rezervo Ljubljane
Na beli cesti •. •
Na Ljubelju bo danes ob 10. dop. VII. mednarodna motociklistična gorska dirka, za katero je prijavljenih okoli 40 dirkačev. Med Jugosloveni ima poleg Zagrebčana Uroica največ nade na uspeh Uirijan Janko Šiška. Borba bo huda, ker bodo vsi skušali zrušiti sedanji ljubeljski rekord §:06,2
Zanimanje med občinstvom za to dirko je zelo veliko.
V bistri vodi...
V Radovljici bodo danes ves dan plavalne tekme za prvenstvo ljubljanskega plavalnega podsaveza, za katere so se prijavili tekmovalci iz Ljubljane in Kamnika, ni pa izključeno, da bodo prišli tudi Mariborčani.
Kopališče „Obla gorica" je že tako zelo privlačno, še bolj pa bo danes, ko ga bodo poživljali številni plavači" športniki.
Pred občnim zborom LNP
Nekaj podrobnosti iz obširnih poročil raznih odborov
Danes ob 8. se začne v dvorani Delavske zbornice redna glavna skupščina LNP. Kakor vsa leta, odkar je ta nogometni forum tako obsežen, je stari odbor izdal poročila glavnih funkcionarjev že v naprej, tako da bodo imeli delegati klubov lažje delo. Iz teh poročil posnemamo naslednje zanimive podatke iz delovanja LNP v preteklem poslovnem letu: Poročilo upravnega odbora ugotavlja med drugim, da je bilo na področju LNP letos organiziranih 56 klubov in med letom prav za prav v njihovem številu ni bilo velikih sprememb. Podsavezna uprava se je pri svojem delu op'rala na tri okrožne odbore, s katerimi pa ni imela posebne sreče. Na področju podsaveza je vsega 42 igrišč, med katerimi je 24 ograjenih, s tribunami opremljenih pa 6. Poročilo se nato na splošno bavi s poslovanjem raznih odborov in 'zreka hudo grajo trem okrožnim odborom, med katerimi je moral mariborskega sploh razpustiti. V ostalem pa so se razmere v podsavezu razvijale v znamenju trajne konsolidacije. Ta način dela je rodil tudi prav dobre sadove v odnošajih nasproti savezu. LNP je s sedanjo savezno upravo na isti »soprtno politični« liniji in so zato dani vsi pogoji za trajno in dobro sodelovanje ž njim. Edino, s čemer pod-savez ni mogel biti zadovoljen, je savezno administrativno poslovanje, ki je mnogo premalo ekspedit:vno.
Poročilo poslovnega odbora navaja podrobne podatke o verifikaciji igralcev po posameznih klubih, ki jih ima podsavez sedaj v evidenci skoraj 2.500. V nadaljnjem je priložen podroben pregled vseh odigrani tekem na področju podsaveza, ki jih je bilo vsega 542. V tej bilanci zavzemajo najbolj skromno mesto podsavezne reprezentančne tekme, katera je bila v vsej sezoni odigrana samo ena, skromno pa je tudi število mednarodnih tekem, namreč samo 13. Poročilu so priključeni slednjič podrobni statistični podatki o protestih in prestopkih klubov in igralcev, nato pa vse tabele prvenstvenega tekmovanja po raznih okrožjih, razredih in skupinah. Imena prvakov v teh raznih skupinah smo že objavili.
Kazenski Odbor objavlja, da je v preteklem poslovnem letu obravnaval vsega 205 kazensk:h zadev, v katerih je bilo udeleženih 189 igralcev iz 44 klubov. Tudi ta odbor je priključil statistiko, koliko teh kazenskih zadev je odpadlo na posamezne klube in koliko njihovih igralcev je bilo kaznovanih odnosno oproščenih. H kraju ugotavlja, da se je število igralcev, s katerimi je imel ta odbor opraviti, znatno znižalo, kar pomeni, da se je disciplina v našem nogometu vendarle nekoliko ustalila.
Precej izčrpen je v svojem poročilu sodniški odbor, ki vodi na svojem področju v
evidenci 39 stalnih in 5 začasnih sodnikov. Sodniški odbor je vršil svoje naloge v najboljšem športnem duhu in popolnem medsebojnem soglasju. Precej ostro sodbo pa izreka ta odbor nasproti sodniškemu odboru pri JNS, češ da je na vsej črti zapostavljal sodnike iz območja LNP. Za dokaz navaja deleg:ranje odn. n&delegiranje ljubljanskihh sodnikov na Iigaške tekme in pa sestavo nedavne izpitne komisije, v kateri ni bilo nobenega ljubljanskega sodnika. Prav tako kakor upravni odbor je tudi sodniški odbor skrajno nezadovoljen z admi-n'stratìvnim poslovanjem saveznega sodniškega odbora, od katerega na vse svoje vloge in dopise — ki jih ni malo — skoraj redno ne dobiva nobenega odgovora. Odbor prosi, naj odločilni opozorijo JNS, da v bodoče izbere v vrhovni sodniški odbor osebe, ki se bodo zavedale svoje naloge ter jo znale tud:. vršiti.
Iz poškodbenega fonda je bilo letos priznanih 2.500 Din prispevkov 16 klubom za 17 igralcev. Nekatere prijave so bile iz formalnih razlogov zavrnjene
Izredno kratek je v svojem poročilu pods&.'ezni kapeian, ki suho ugotavlja, da je v pretekli sezoni sestav:l samo eno medmestno reprezentanco, v ostalem pa podsavezne in medmestne tekme »niso več v modi«.
Blagajniško poročilo, ki je izšlo kot priloga v »Službenem vesfcniku LNP«, izkazuje okoli 74.000 Din dohodkov ter za 4.000 Din več 'zdatkov. Poročilu so priključeni račun bilance, pregled bilančnih postavk ter seznam dolžnikov in upnikov kakor tudi pregled vsega prometa od 1. avgusta 1936 do 15. julija t. 1. Delegati klubov bodo v tem poročilu gotovo našli vse podrobne podatke. ki so potrebni za vpogled v finančno poslovanje podsaveza.
Maribor—Celje
za lahkoatlete
Danes točno ob 9. dopoldne se bo pričel na Glaziji medmestni dvoboj najboljših atletov obeh mest. Tekmovanje obsegg. naslednje točke: Teki: 100 m, 200 m, 400 m, 1500 m, 5000 m; 4x100 m. Skoki: daljina, višina, troskok. Meti: disk, krogla, kopje.
Za vsako reprezentanco bosta nastopila po 2 atleta. Tekmovalci naj bodo najkasneje ob pol 9. na tekmovalnem prostoru. Prav tako naj bodo tam pol ure pred pri-četkom tekmovanja vsi gg. sodniki.
Za Celje bodo nastopili lahkoatleti: Gor-šek, Pleteršek, Marek, Martin, Urbančič, Skok, Osetič, Staube, Tkalčič, Mitrovič, šoster, Bonač, Rebeuschegg in Končan. Vsi naj prinesejo s seboj bele srajce in bele hlačke.
Glede na zanimiv program in napete borbe vabimo celjsko občinstvo, da si ogleda to prireditev. Možnost je tem večja, ker je vstopnina propagandno nizka.
V nekaj vrstah
Našim čitateljem je gotovo Se v spominu, koliko govorjenja in protestov so povzročile na znanem lahkoatletskem tro-boju med našimi prestolnicami one stare lesene zapreke, zaradi katerih je baje zmaga ostala v Ljubljani. Zdaj bo enaka važna prireditev v dnevih 20. do 22. t. m. in sicer lahkoatletsko državno prvenstvo — v Zagrebu —, kjer pa očitno spet ne bo vse v redu. Prireditev bo na tekališču na Wllsonovem trgu, ki Ima tekališče dolgo samo 333.33 m kakor še tri ostala tekališča, razen edinega stadiona kralja Aleksandra, kjer je tekališče normalno in ima šest prog. Radovedni smo, kako bodo izvedli tek na 400 m z zaprekami Zagrebčani na onem prekratkem tekališču!
Zagrebški ligaški klubi so imeli te dni sestanek, na katerem so rešili vprašanje dvojnih tekem v tej konkurenci, ki so se lani vršile obenem na raznih igriščih in seveda zelo škodovale blagajnam. Sedaj so se klubi zedinili, da bodo te tekme odigravali na enem igrišču, in sicer za prve tri termine takole: 22. avgusta Concordia— Ljubljana in Gradjanski—Jedinstvo na igrišču Gradjanskega, 29. avgusta Hašk— Ljubljana in Corcordia—Gradjanski na igrišču Concordije, 14. novembra pa Concordia—Slavija in Gradjanski—Bask na igrišču Concordije. Ljubljana bo torej v prvih dveh tekmah v Zagrebu igrala predigre, kar je za sedanji vroči čas precej neprijetno.
ZagrebSke »Novosti« objavljajo zaradi aeniorskegja državnega prvenstva v plavanju, ki bo v dnevih 21. ln 22. t. m. v Daibrovnilku, zanimivo vest. po kateri se do določenega termina za prijave ni prijavil za to tekmovanje noben ligaš, torej niti splitski Jadran, niti sušaška Viktorija, Hiti ljubljanska Ilirija. Tehnični referent plavalnega saveza Je zaradi tega v neprijetni situaciji, kajti če ligaši ne bodo poslali svojih tekmovalcev v Dubrovnik, bo moral sestaviti državno reprezentanco, ki mora teden dni pozneje nastopiti proti Češkoslovaški, brez njih V teim primeru bo seveda ta reprezentanca mnogo prešibka za močne Cehoslovake in je treba računati naprej, da bo Jugoslavija ta Jubilejni dvoboj, za katerega so pokazali za. nimanje na najviöjih mestih, izgubila
V	Slovenjgradcu eo Imeli pred kratkim občni zbor SK Mislinja, in sicer zaradi odhoda dosedanjega predsednika g. primari-ja dr. Radšela v Maribor. Za novega predsednika kluba Je bil soglasno in z velikim navdušenjem izvoljen znani nacionalni in športni delavec g. Ivan Rojnik. v ostalem odboru pa so ostali ßkorai sami prejšnji funrionarji. Klub je ustanovil pri tej priliki še kulturno sekcijo, s čim«r je dokazal, da hoča še bolj slediti znanemu pregovoru Mens sana in corpore sano!
Med podeželskimi mesti se Je športno življenje v počitnicah razgibalo tudi v Gornjem gradu, kjer so posebni aktivni table-teniški igralci. V dvoboju s kolonijo iz Osi* jaka, ki ie letovala tamkaj, so zmagali z 10:0 in 13:1. Prsd kratkim pa «o se pomerili z domačimi nasprotniki tabletenisti iz Radimirja. Bilo je tako, da so na tujih tleh Gornjegrajčani bitko izgubili z 2:8.
V	Amsterdamu so se v petek začele veslaške tekme za evropsko prvenstvo, ki Jugoslaviji že od vsega začetka niso obetale mnogo dobrega. NÄaj naših tekmovalcev, večinoma D al matinee v, je na poti ali tamkaj zbolelo, najhujše pa je bilo, da po ni-ki posebno dobri organizaciji njihovi čolni do zadnjega dneva CT>loh niso prispeli v Amsterdam in so se morali pripravljati za nastope v izposojenih čolnih nekega tamkajšnjega kluba. Edini uspeh, ki so ga naši čolni dosegli prvi dan, je bil v štirici s krmarjem, v kat?ri jc zasedla Jugoslavija za Holandsko drugo mesto s časom 7:30.1. (Prva je imela čas 7:25.1.) Splitski »Gu-sar<, ki je zastopal našo državo v t<»j disciplini. je pustil za seboi tri močne tekmece, in sicer Avstrijo. Madžarsko in češkoslovaško. V dvojici brez krmarja tpr s krmarjem smo obakrat zasedli zadrti * m«;to. v štirici brez krmarja pa ie naš čoln sploh odstopil. Zdi se, da so šli naš? veslači na te važne tekme spet bolj na hitro roko in taki so potem tudi rezultati, ki so nam jih preskrbeli. Najbolje se na teh tskmah držijo Italijani in Nemci.
Vaditeljsko-organizatorni tečaj
V	ponedeljek dne 16. t. m. se začne va_ ditelisko crgtaniizBrtorrti tečaj I. jugoslovenske splošne plavalne šole v Ljubljani. Narnpn tečatfa je usposobiti (obiskovalce in organizatorje plavalnih edinic po deželi odn. v kopaliških središčih. Tečaj bo trajal ves teden. Udeleženci se bodo v tečaju spoznali z naslednjimi predmeti: teorijo crawla, prsnega in hrbtnega plavanja, reševalnim plavanjem, skoki, igrami v vodi, mladinskim plavanjem, zgodo, vino sporta, posebno plavanjem, snovanjem plavalne edin1!ce, tekočimi administrativnimi posli, blagajništvom, osnovami najemniškega in uslužbenskfga prava, javno prireditvijo, ustrojem rrtinistr. stva za telesno vzgo>jo in savezov, ustrojem človeškega telesa, vplivom plavanja
na človeško telo, športnimi boleznimd lp njih zdravljenjem ter teorijo ln prakso
masaže
PredavaH bodo gg. dr. Brecelj Bogdan, dr. Novak Fran. Goreč Joso, dr. Krušlč Walter, dr. Bradač Fran ml., Kramaršič Božo, Kordelič Srečko, Wilfan Draško, Prezelj Boris ln Skaberne Bronislav. Do sedaj je prijavljenih okoli 20 udeležencev, in sicer iz Dubrovnika, Splita, Maribora in Ljubljane.
Podsaveznl prvak mariborski žetem'č»r v Kranju. V Kranju bodo Imeli danes zanimivega nogometnega gosta in sicer moštvo podsaveznega prvaka SK ŽeltzniičaT. ja iz Maribora. To je gotovo eden naj. močnejših nogometnih kluibov, ki Je kdaj igral na kranjskem zelenam polju. Za to srečanje, ki se bo začelo ob 17.30, vlada seveda veliko zanimanje.
Celje : Hermes. Danes Ob 17 SO ae bo pričela na Glaaäji v Oeajiu prijateljska nogometna tekma med SK Celjenj in &SK Hermesom iz Ljubljane. Obeta se lepa in živahna tekma.
Nogomet v Ptuju. Danes ob 15. bo domače moštvo SK Drava na igrišču np. Bra. gu igralo nogometno tekmo proti železni, čarjem iz Maribora. Obenera otvarja tu d SK Ptuj svoje novo zgrajeno igrišče Za ta dan ima na sporedu nogometno tekmo med domato enajstorico SK Ptujem ln SK Gradjanskim iz Cakovca. Za tekme vlada veliko zanimanje.
S.K. Svoboda. Zaradi tekme obvezen članski sestanek ob 10.30 v Delavski Zbornici I. moštvo naj bo ob 15 pred glavnim' vhodom igrišča ob Tyràcivi cesti. Zem-ljak sigurno!
Iz življenja na dežel*
Iz Kranja_
Dr. ERŽEN IVAN
ZOBOZDRAVNIK V KRANJU
ne ordinira od 17• S, do 6. 9,
r— Kino Narodni dom predvaja danea ßenzaoionalni eksotični velefilm »Poslednji pogan«. Krasni naravni poenetki. Trije dodatki.
Z Jesenic
g— Zvočni kino Radio predvaja danes
v nedeljo ob pol 9. zvečer (v nedeljo ob 8. samo ob slabem vremenu) velefilm >5kozi puščavo« po Karlu Mayu. Med dodatki tu li domač in Paramountov zvočni tednik. Sledi »Njena ljubezen — njena bol«.
Iz Tržiča
5— Dan prireditev. Daneg 15. t. m. bo za Tržič in okolico dan prireditev. Na 1 Ljubelju bo motoma dirka, v Kovorju okrožni sokolski zlet, v Pristavi veselica Športnega kluba, v Tržiču pa katoliiéki dan orlovske mladine. Na plakatih pogrešamo to pot slovensko trobojnico. Damesto nje pa je naslikan velik liei križ.
č— Hudo se Je ponesrečil te dnj g. Jože Vidmar, trgovec, rtareWna Sokola. Padel je po stoppi cah tako nesrečno, da si je pretresel može-an*.
Iz Gornjega grada
gg— Tudi pri nas go Sokoli na dein.
Danes 15. t m. bo imel Sokol javni telovadni nastop na letnem t?lovadišču pri Sokolskem domu z začetkom ob pol 16. Pri nastopu bodo sodelovali tudi bratje iz sosedinih krajev. Dana je prilika ljudem, ki našega lepega kraja Se niso videli, da prihitijo danes v Gornji grad in obenem podprejo z udeležbo naše sokolsko delo.
gg. Naša strelska druiina je spet oživela in otvori v nedeljo 2*2. t. m. ob 15. na Kropi novo strpliSče t nagradnim streljanjem. Po oficielnem delu bo prijateljski se-s'an^k pri hr. Friceljnu na Kropi. Pridite polnoštcvikio!
Iz Hrastnika
h— Komisnjonaln-i zdfravniSkj prejrWl naše mladine se je vršil pretekli teden. Opravila sta ga zdravnika dr. Vidmar in dr. Dolane. Stalno Ln začasno nesposoben za pouk obvp7,ne telesne vzgoje je bi| prav majhen odstotek. Nekateri mladeniči — obveznik,: se pa pretekle «ini èe &'so javili k zdravniškem pregleifu. ker so bili službeno zadržani. Z«, te zamudnike bo ponoven zdravniški pr??led v sredo 18. t. m. dopoldne od 8. do 10.. popoldne pa od 14. do 16. Redni pouk obvezne telesne vzgoje se ho začel v nedeljo 12. septembra v deški šoli.
h— Pobijanje brezposelnosti. Pri rudniku se je letos položaj zelo izboljšal. Lahko rečemo, da prihaja po preßt al ili sedunilh suhih letih sedem debelih. Qbratuje se zdaj v poletju vse dni v tednu razen ponedeljka. Zaslužek sicer zho^ naraščajoče draginje ni zelo zadovoljiv, pa kakor se čuj*, se bo tudi to skoro ugctfno uiretilo. ker delodajalec že sam spoznava potrei)o zboljšanja n,»7.d. V zadnjem öa«u je bilo sprejetih v sljiìbo pri rudnik« okrosr 40 delavcev. Prišli so v prvi vrpti v poštev oni mladi rudarji, ki so oe t aLi brezposelni po odslužitvi kadirškega róka, in nekaj mladih ljudi
h vnst domače brezposelne mladine. Ta
dogodek poairavlja vsa dolina in upa, da ee bodo zaposlila pri rudniku po nimi &e ostali brersposelnd. ki eo danes začasno ta-pos3jeni pri regnlacnjŠ potoka Bobna in <iru-gih priložnostnih delih
R A D I O
Nedelja 15. avgusta
Ljubljana: 8: Radio orkester. — 9: Cas, poročila, spored. — 9-15• Redio orkester.— 9.45: Venski govor (p. Valerian Učsuk). — 10- Premo« cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Havajske pasmi fplošče). — ll-30: Otroška ura: Teta Marička kramlja in prepeva. 12: Maurice Ravel: Bolero (plošče). — 12.15: Moški zbor »Zarja« iz Trbovelj. — 18 : Oas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 17: Kmetijska ura: Mlekarn tv o in tujski promet (g. Ivan Ben-ko). — 17.80: Prenos iz Rogaške Slatine« plesna glasba — Adamičev jaza. — 19t Cas, vrfnue, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled.-19.50; Lahka godba Radio orkestra. - 20.30: Prenos k Rogaške Slatine: Smetanova opera »Prodana nevesta« dirigent; A. Neffat), v odmoru: čas, vreme, poročila, spored.
Ponedeljek. 16. avgnsta
LJubljana 12: Koračnice slavnih Skladateljev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila.
—	13: Cas, spored, obvestila. — 13.16: Lu-oienne Boyer in Jos. Baker jeva (plošča). — 19: Ca«, vr?me, poročila, spored, obvestila.
—	19.30: Nac. ura: Mi in anglosasi (o naših prejšnjih kulturnih in socialnih vezeh z Anglijo in Ameriko prof. Ilija eP-trovič). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Kozaške pesmi (plošče). — 20.10: Zdravstvena ura (dr. Ivan Matko). — 20.30: Operne 6peve s spremLievanjem Radio orkestra po ja ga Zlata Gjuingjena. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester.
Beograd 17.20: Plošče. — 18.10: Pevska ura. — 18.40: Pevski kvintet. — 20: Lahka glasba b plošč. — 21: Orkestralen kon-ert — 22.20: Jucoslovenska glasba, — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Puccini-jeva opera >Tosca« s plošč- — Praga 19.10 Valčki in koračnice. — 20.10: Prenos or-kastralnega koncerta iz Karlovih Varov. — 21.85: Komorna glasba — 22.20: Janačkov prvi godalni kvartet — Varšava 19: Lahka glasba. — 20: Linekejeve skladbe. — 22: Violinski in klavirski koncert — Dunaj 12.20: Lahka godba orkestra. — 16.051 Odlomki iz zvočnih filmov. — 17: Muzika Minnesängerjev. — 17.35: Klavirski koncert — 19.35: Koncert operne glasbe. — 20.45: Vojaška godba. — 21.40: Arije fn pasmi. — 22.20: Plesna muzika. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.30: Klavirski koncert. — 20.10: Berlinski humor in berlinska muzika — 22.30.: Lahka in plesna glasba. — Milnchen 19: Prijazna beseda in poskočna melodija — 22.10: Koncert godalnega kvarteta. — 22.30: Nočni koncert in ples. — Stuttgart 19: Vedra glasba za dslopust. — 21.15: Še nekaj s Tirolskega
—	22.30: Dvo^akove »Ljubezenske pesmic, -r 22.45: Lahka in plesna muzika. — 24: Klasični valčki Jos. Straussa.
Torek, 17. argusta "" Ljubljana 12: Slavni tenoristi pojo {pkv fiče). _ 12.45: Vreme, poročila. — 18: Ca« spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra — 19: Cas, vrsme, poročila, spored, obvestila, — 19.30: Nac. ura: Avtor hrvatske himne ,nesodeni zet kneza Milol fa (dr. Ivo Nevistič). — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Po domače (plošče). — 20.10 Socialna zaščita žene in otrok (g. Rudolf Smersu). — 20.30: Koncert pevskega zbora >Camkar«. — 21.15: Orgelske točke (plošče). — 21.30: Koncert Radio orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Nadaljevanje koncerta Radio orkestra.
Beograd 12.20: Narodne pasmi. — 17.50: Klavirski koncert — 18.20: Orkester. — 20: Lahka glasb« e plošč. — 22: Violinske skladbe. — 22.45: Plesna muzika s plošč.
—	Zagreb 17.15: Orkester. — 20; Lahka glasba. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.20: Lahka in plesna imuzika. — 19.10: Strauseovi valčki. — 19.30: Koncert voja-j?nj« (Dvorak). — 20.55: Orkestralen in &ke godbe. — 20.30: Iz »Poetičnih nastro-pevski koncert. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.15: Plošče. — 20: Operetni večer. — 22.20: Violinske skladbe. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.15 Otroške pesmi. — 16.05: Lahka slasba. — 17.30: Violinski koncert. — 17.40: Klavirske ßkladibe. — 19.10: jDbž za soncem...«
—	20: Plošče. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19: Mali orkester. — 20.10: Pester glasbeni večer. — 22.30: Lahka godba in ples. — München 19: Plošče po ž?ljah. — 20.10: Malomestne sličice. — 21.20: Lahka glasba s plošč. — 22.20: Plesna muzika. — Stuttgart 19: Priljubljene uverture. — 20: Zvočne slike. — 2Q.20: Plesni komadi s ploSč. — 21.15: Cajkovskecra komorne skJad be. — 22.40: Kakor Berlin. — 24: Nočni koncart.
Točno plačo) »Jutro« naročnino Varui svojcem zavarovalnino

»JUTRO« št. W
'• clji, 15. VIII. 1937
Krallestvo mode
Ali vas zanima lepo perilo?
Seveda na« zanima lepo perilo — če je le količkaj ženske v nas. Katera Izmed nas pa nI sanjala o nežno barvnih kompletnih garniturah in se potem na žalost ni povzpela dlje, kakor do nakupa posameznega kosa, nabavo ostalega pa z vzdihom odložila za pozneje »ko bom imela toliko in toliko denarja«? In malo jih je izmed nas, ki ne bi ie poskusile najbolj ženskega vseh ročnih del; same šivati perilo, z ljubeznijo vdela-
Spalne pižame
Čeprav je slava pižame že občutno v zatonu — če pomislimo, da je pred nekaj leti Se vsaka mondena žena nosila spalno pižamo m da po danes v spalnicah zopet neomejeno zavladale nočne srajce v vsej svoji ženskosti — vendar Qstane pižama ie vedno idealno spalno oblačilo za potovanja, za počitnice v hotelu, kjer se ne moremo tako neženirano obleči, kakor doma. ,Tudi ko prenočimo na daljših tuTah v planinskih kočah, nam pride prav pižama — nočna srajca bi na skupnih ležiščih res izgledala deplasirano. V pižami pa smo vendarle dovolj korektno oblečene in vendar tudi dovol j udobno, da za spimo vsekakor bolje, kakor pa v prepoteni turistovski obleki Torej potrebujemo med svojim perilom tudi vsaj eno pižamo, ki naj bi bila kot športno spalno oblačilo iz dobrega, pralnega blaga. Da je lahko pižama kljub svoji športni, nekoliko moški no<ti prav mikavna in elegantna, dokazuje naša skica.
MEica S. 0.
Papige
Pri Klinčkovih je pozyonilo ob navadni uri. Bil je seveda oče, prepozno kakor vedno.
Ko je stopil v svetlo fa toplo kuhinjo, je oprezno položil rjavo Škatlo na mizo. Zena se je sam malomarno ozrla od strani nanjo, čeprav jo je grizla' radovednost; Doroteja in Alfred pa bi ee je bila takoj lotila, če hi Klinček še pravočasno ne bil zabranil takega početja s strogo dvignjeno desnico.
Klinčkovka si je dala opravka pri Ste. dilniku in se v sobi ni mogla dovolj na-čuditi, da je mož prav zares prišel domov s škatlo. sireT veliko, ampak očitno ne s prazno škatlo. Kaj takega se ni zgodilo, Kar je poročena. Prilik bi bil imel, prilik, da bi nosil domov kakor ta in oni; saj je večkrat storil komu uslugo, poiskal že davno založen akt, toda Klinček je bil še vesten c. kr. uradnik in da bi se dal podkupovati, tega ni hotel, prismoda!
Vsa družina je bila že §J?rajno nestrpna, da se nocoj oče še počasneje preoblači ka-kor navadno in se posebno nerodno upogiba za copatami. Naposled se je zravnal in je začel nekam ginjen razlagati, da se je našel hvaležen človek, ki mu je prinesel dar za čisto malenkostno, že napol pozabljeno uslugo. "<aj bi ne bil vzel, toda česa takega pa človek le ne more odkloniti!
Slednjič je odvil motvoz in že je pokrov od skočil; v škatli je bila papiga, zel e pa papiga, ljubka ig majhna, tiste posebne avstralske pasme. Popravljala je svoje zmečkano perje. Še čudno, da se nj zadušila.
Zena se je namrdnila: »Ljubši bi mi bil par domačih klobas!«
Alfred pa 6e je navdušil; »Je pa tak ptiček že več vreden! Janezovi jih tudi imajo! — Saj je same«, kaj, oče?« se je obrnil k očft*1».
vati čipke, rzvfaffltl afturje ali sikrtmo vezti lep monogram.
Sedaj, ko gre poletje h konon. je prav za prav največ casa za urejanje omar in
S, MANUFAKTURA
_ tnircwv
NAJNOVEJŠE Al X
pegi edo van je perila» Tako opazimo, da to in ono manjka, da se trga kombineža. ki nam je bilia posebno pri srcu, da je nočna srajca h rožaste svile že vsa izprana... In^jrav za prav je sedaj — še preden pridejo gtroški prvih jesenskih nakupov — tudi najmanj občutiti izdatke za nabavo nekaj novih kosov perila.
Sicer pa — četudi ne potrebujemo tako nujno kaj novega, težko se bo premagati, da si ne bi nabavile te ali one malenkosti. Saj to je radost za vsako ženo; izbirati svilo, brskati med čipkami, broditi v trakovih in v t%, Kajtii doba stvarnosti v perilu je že daječ za nami in žena je zopet lahko žena, kadar kupuje novo kombinežo. Uživati sme v prozornih vdelavah, v čipkastih obrobkih. v ljubkih vezeninah, v pentljah, v nežnih barvah in cvetličnih vzorcih.
In kak» je to novo perilo krojeno! Zares, vsaka podrobnost je premišljena, da se čim lepše prilega k telesu, da poudari in tudi korigira obliko života. Vzemite za primer novo kombinežo. Partija okrog pre je krojena posebej, sivi in robovi pa so tako popolno vstavljeni, da koimbaneža skoraj na-domestuje nederček. Zaradi lažjega razumevanja kroja «no narisali kombinežo brez okraskov, poljubno pa jo Lahko opremite na zgornjem delu z vezenimi motivi ali vstavljenimi čipkami. Spodnji del je lahko zvončasto krojen (1. skica).
Pod kombinežo nosimo hlaöke in nedrček. Zelo moderne so garniture z vdelanimi deli iz mrežastega, pralnega tila. Taiko je nederček na naši skici izdelan h rožnate svile in naravno barvnega, to je rumenkastega tila, hlačke iz enake svile pa imajo širok obrobek iz tila (2. skica).
Hlačke in nederček posrečeno nadome-stuje tako zv^na hlačna kombineža. kij ima po novem zgornji del ukrojen popolnoma v obliki dobro izoblikovanega nederčka. Takšno kombinežo zapnemo zadaj z enim ali dvema gumboma, da se vdelani nederček brezhibno prileže telesu in primerno podipre pasa. Kombinežo obrobimo z naravno barvnimi čipkami (3. skiiea).
Posebno mikavne so nove jutranje halje iiz umetne svile ali toplejše flanele. Ogrnemo jih v naglici preko nočne srajce ali leoanbineže in zato je najbolje, če imajo udobno, plaščno obliko. Nove jutranje halje se za jo do peta in so navadno prevedane
»Sanjec, samec, kakopak!« je zatrjeval oče.
»Najmani petdesetak je vreden. TI pa
klobase, klobase!!« se je iz mater© norčeval Alfred.
Klinčkovka je hočeš nočeš umolknila. Petdesetak ni karsibodi, za siilo lahko žival praia po znižani ceni.
Šele drugi dan je prišla spet arav do besede, ko je bilo treba kupiti kletko in — oježešna. saj ptič žre za deset, izdat-kov ne bo nikoli konca. In to v ubogi uradniški družini!
Čeprav ee je KlinSkova močno vsajala, se je vse drugače zasukalo; ceio sama je živalco vzjjjubila.
Doslej je namreč večer za večerom zabavljala, če je mož dišal po nedolžpem firkelčku, zdaj pa je nenadoma dobila novih izraznih možnosti in prilik za zbada-nje. Zelena papiga namreč, ki je uživala skoro ves dan zlato svobodo dokaj tesne domače kuhinje, je kazala prav krepak temperament. Ce «d jo hotel pobožati, se je z zvitim kljunom tako zaprčila v tvoj prst, da ei se je zaman otresal; držal« se te je kakor klop Če si ji daj v ekodejfk.i kave zaradi ljubega miru, je ie pogledala ni Toda če si jo pil, glej, prav na žličko ti je ßedla in pila iz nje tik pred usti, da se ti je roka kar tresla od strahu za tvoje ustnice. Kakšen užitek pa je morala imeti od koein? Rada jih je imela, da ničesar tako; na primer dlačice na postih; s sadistično slastjo jih je Mjuvala in ©likala, da se je srečni lastnik smejal samo zaradi dmugih. In poslednje, redke kodne na pleši gospoda Klinčka; te pa eo ji bile prav posebna naslada.
Ob vsakem dokazu kake paipdgine hudobije je Klinčkovka triumfirala; »Ali gp vidite, kako je hudoben in sebičen, pravi mo-ški! 2ena garaj in garaj, moški pa je gluh in slep za tuje bolečine, samo da zadovolji svojim strastem!«
Gospodična Doroteja, ki Je bila prvo le-
■ pasom. Na! model Je Iz p&At0to vmetM svne k podložen t »stalno barvno, volne-no flanelo. Iz enake fonale so Izdelani
potem tudi obrobki na rokavih, na sedi«, in preprosto prevezani pai (4. skfca).
Jako modeme in mladostne »o nočne srajce lz lanette svile t drobnim cvetličnim vzorcem Takšna nočna Tajca ae ne razlikuje mnogo od prejroste vederne obleke — razen v ceni seveda. Pas tvori barvast svilen trak, spredaj zavezan v pentljo z dolgima koncema. Zivotek Je nabran, vraitni izrez pa zopet zaključuje majhna pentlja (5. skica).
Jako priljubljen« w> tako svene garniture — hlačke ln kombineža, eventiuetao še nočna srajca iz tatega tvoriva in enakim okrasjem. Res «Seganitna garnitura na naši skici je sestavljen^ h pralne svile tn pralnega, čipkastega blaga v isti barvi. Tu so stranski deli hlaflk In pa nederček na kombineži h. čipkastega tvoriva. Sem spada še majhen kep i« »vile in čipk, ki ga ogrnemo preko kombineže. da učinkuje kakor elegantna jutranja obleka (skica v polkrogu).
Zdravniška
posvetovalnica
Ljudska medicina je, samo n« podlagi izkušenj in mnogoletnega opazovanja, že davno spoznala vrednost nek:h kopališč, posebno z ozirom na razne ženske bolezni. Izmed teh bolezni, odnosno nedostatkov, je bila pred vsem jalovost, proti kateri so takratne žene iskale leka, in ki se je v takratnih časih smatrala za največjo nesrečo. Ta ugodni vpliv zdravilnih vrelcev »o si tedaj tolmačili pač po svoie, pri čemer je nrstika igrala veliko vlogo. V spoznanju. kakšni zdravilni faktorji prihajajo v poštev, smo seveda prišli danes daleč naprej. Vzporedno s tem se je tudi povečala možnost ozdraviti razne bolezni, pri katerih so prej upotrebljevali razne druge metode, èe ne celo operacij.
Skoro isti zdravilni faktorf, ki Imajo vlogo n. pr. pri zdravljenju revmatizma, jo imajo tudi v zdraviliščih za Ženske bolezni. Pri tegi je treba imeti pred očmi, da ozdravljenje obolelega organa dosežemo nekako po ovinku s tem, da okrepimo in pož:vimo ves organizem.
Med te zdravilne faktorje prištevamo med drugim vse, kar se običajno razume pod »spremembo zraka«, to je, sprememba klime, hrane, načina življenja, popoln mir v vsakem pogledu.
To na eni strani. Na drugi strpni pa moramo računati z zdravilnimi učinki vode same. Voda vpliva n. pr. zarad: svoje toplote. pri čemer se poživita krvni obtok ip celokupna preosnova. Snovi, ki so raztopljene v vodi, n. pr. soli, kisline in druge še pojačajo omenjene ugodne spremembe v telesu. Te snovi telo deloma tudi vsrka, kar velja posebno za ogljikovo kislino in pa tud: tìczv. radijevo emanacijo. Zdravilni učinek izkazujejo posebno one kopeli, ki vsebujejo radij.
Pri katerih boleznih si obetamo uspešnega zdravljenja v kopajiščih? Tu pridejo v poštev posebno vnetja maternice. jajčnikov, zarastline kot posledice vnetja tn s tem zvezna napačna lega matenrce. V drugi vrsti pridejo v poštev boleča menstruacija, motnje pri menstruaciji, slabokrvnost in končno jalovost, ki je često samo posledica raznih vnetij.
Ilirija: Vse Vaše težave Izvirajo zaradi krčnih žil, k-, so se Vam začele pojavljati. Na razpolago sta Vam dve metodi, namreč operacija in pa injekcije. Posvetujte se z Vašim zdravnikom, ki Vam bo na podlagi pregleda mogel svetovati, kaj pride v poštev v Vašem primeru.
L. A., Moste: Zadostovala bo 3*/» raztopina v obliki obkladkov. Pa^jte samo, da ne pridete v dotiko z mest\ kjer ni potreben zaželjeni efekt

Vsakemu ni mogoče iti v kopališče
vendar
more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dm piti mesto druge vode našo znamenito
RADENSKO
z rdečimi srci!
to visokošolka, je bila materinega prepričanja kakor že dolgo ne. Kako tudj bi jo pustila na čedrilu? Kaj ni Doroteja eman-oipiranka ln amaconka?
Alfred je seve držal z očetom.
Tako pri wem tem je postala papiga središče vse Kliniko ve rodbine. In kljub hudobiji celo priljubljeno središče; najbrž ravno zaradi nje.
Kajti Klinček jo je imel rad. čeprav sta žena in hči izvajali po njenem vedenju svoje utrujajoče teorije in čeprav si je moral z brisačo pokrivati glavo, če je bila papiga prosta, zaradi ujene nesrečne strasti do kocin na pleši namreč.
Bil je pač kljub vsemu gibek, nadarjen in krepak samec in je menda Klinčka podzavestno vedno sprmiinjal uslug, ki jih je bil storil tolikim ljudem v stiski za «zgubljenimi akti. Morda je celo občudoval v papigi lastnosti, ki jih sam ni imel.
Velik preobrat ee je izvršil pri Klinčko-vih, ko je Alfred bleknil 0 sajnčevi družici. Ostali so pritrjevali, da žival gotovo trpi tako eama, le goopa Klinčkova je ravno hotela vsa ogorčena zakriliti 7. rokama — zopet nov strošek — ko je eli šala, da je mladičev navadno precej Jn se dadio lepo prodata.
Bilo je iskanja in povpraševanja, da eo dobili samico. Sinja je bila, drobna in kratek rep je imela, la pocemi, poceni! »Seveda. kaj pa velja taka-le eamica!« se je rogai Alfred škileč na Dorotejo.
Vsa dmižina je bila zbrana ob srečanju novega {^ra. Samec pa ni bil nič kaj ka-vaiir in je tako divje poljubil e kljunom svojo ženico, da se ji je med očkoma zableščala rubinasta kaplja krvi. Tudi sploh je ni maral. Ce je jedla, jo je odganjal od korčka, čeprav se je bil pravkar najedel, in ee je silil jesti dalje. Revica ga je pogledala iz naspwtncga kota in je lovila ostanke, ki jih je po nemarnem rarnetal po kletki. Še tistih ji ni privoščil, če je Ini ravno slabe volje.
i AH
Šahovska olimpiada
Stockholm, 9. «vgusta
Po 13. kotu Je situacija na oUnviadl t toliko raoHMeB, da lahko to sigurno pričakujemo ponovno smago Amerik», v prvih kotih «o Američani igrali nekoliko n^slgunio, alasti KMhdan je Ul v neto slabi formi. Sedaj pa igrajo «e vsi dobro, zlasti «e potrudijo v važnih matefaih. öe_ hoslovake ao gladko porarfü s 3:1, pri tem je Ae IVhr pri nekoliko snaC« moral reševati remis proti Reshevakemu. Proti Poljski stojo istotsko visoko na snago, rezultat to najmanj 8:1. Tartakovrar je proti Reshemokamu tegutoljen. Najdorfftma proti Ftaeu oeaigurtoa renata, Istotako Prydman proti Kafbdanu. Horowitz je gladko porazil Appe18- Zaartemtvo je, da 00 Američani ravno proti Poljski imeli t modbvu sam« Poljake po poreklu, «Sni Anglosas Marshall ni nastoptt. Amerika je doslej dobdja vse maibche, razen z Madžarsko, s katero Je borba kon&ala neodločno 2:2. Reslheveky j« porarfl Lilientha-la. — Na naslednjih visokih mestih qa taA*« so: Poljska, Holandska, Češkoslovaška, Estonska, Argentinlja, Madžarska, Litva. Najboljše izglede na drugo mesto imajo pač Poljaikt Največje presenečenje doslej so Holandcl, ki so letos naenkrat poetali favoriti olimpiade, med tem ko so bili doslej vedno med zadnjimi. Dr. Eur we igra še vedno odlično, menda Se od ko_ la do kola bolje. Dobil je doslej vse partije, razen proti meni. Med njegovimi žrtvami so sedaj že tudi Stahlberg, Mike-nas, Castaldi, najbrž bo izgubil tudi Li-lienthal. Proti Stahlbergu pa je imel svetovni prvak srečo, bil je že izgubljen. Poleg dr. Euweja Igra med HoJandci odlično tudi Landau, kl ima neto visok pro. cent. Holandci so doslej, prav kakor Amerika, dobili vse ma tebe, edino s Švedsko so remteirali. čehosJovaki v zadnjih kolih malo odpadajo Imajo v moötvu dve SLab-Sti točki. Zito" in Pelikana. Zlasti slednjemu se godi glabo. Poleg Holandske je sedaij še drugo moštvo začelo nepričakovano ogrožati vrti tabele, namreč Estonska. Tu sta Ker es in še mlajši Schnaidt izredno močna, Rand na 3. de®ki pa tudi dela z približno 90%! Argentlncl se drže še vedno Izvrstno. Proti USA so podlegli samo 1Vi:2H, njihov vodilni igralec Piazzimi je porazil Reshevskega, Match Argentini ja : Madžarska je končal 2^2, Istotako Argentinija : češkoslovaška. Madžari igrajo dobro, toda drugI so pač še boljši. Mi stodimo trenutno na 10. mestu, takoj za švedsko. Nekaj časa je izgledalo še hujše. Da bd svoje sedanje mesto popravili, nimamo mnogo izgledov. Popolnoma je odpovedal v našem moštvu S. Vu-kovič, ki je dosJed izgubil vseh Sest partij, kar Jih Je igral. Vsled tega ga moramo pustiti čimveč počivati, kar gme zopet vsem Ogtalim članom našega moštva na škodo, ker vsled preutjujenosti alato-Se igramo. Nesiguren Je tudi Bröder, ki tudi proti slabim nasprotnikom doseže ve-Abnoma samo rem4«. Dober procent ima dr. Tritfiunovi^ psu tudi Kbstfa6se držii dokaJ dobro. Jaz imam trenutno samo 50%, iraa.m pa že vse težje nasprotnike za seboij.
V 4. kolu 2. avgusta, smo se srečali a Ameriko. Pri nas je počival dr. Trifuno-vič, pri Ameriki Reshevsky Z vekliko smolo smo izgubili match 3:1. Bröder Je podlegel v popolnoma lzesxaiöeni končnici HoroWiitau, med tem ko je 8. Vukovió v lahki, gladko dobljeni poziciji toliko öasa gledal na desko, da je — prekoračil čas-Kostič je imel proti Natishallu prednost, pa je Marshall s fino Igro le reSil remls. Jaz sem imel prori Ftoeu v damoskem gambitu dolgo časa prednost. Pozneje sem slabo nadaljeval ter spn končno moral igrati končnico ge zelo dobro, da sem v prekinjeni partiji dosegel remis. — V 5. kolu smo igrali e Fineko samo neodločno 2-2 Jas eem hitro remtotral z Gauffinam, dr Trifunovič z Bööbom. S. Vukovič Je z izredno slabo igro podlegel Solinu, Kostič pa je porazil Saloa. — 6. kolo. proti slabi Belgiji, ki vse matehe visoko izgublja, nam je dalo payo amago, a 3:1. Tu sem počival jaz, misleč, da bodo naši tudi tako dobro opravili. Res so gladko dobili dr. Trifunovič proti Dan Nelbliumiu, Kostič proti Baertu, Bröder proti Defosseu. S. Vukovič pa Je zammdil ugodno priliko, da dobi proti slabemu nasprotniku točko ter je zopet ijgubil, z O' Kellijem. — V 7 kolu smo zabeležili doslej edini večji ulspeh, smago nad Oe&koslovaèko z 2%:1V*. Flohr, ki Je imel prejšnji dan serijo težkih partij, je proti nam pcxSval. Jaz sem
Zdaj eo ee šele prav razbohotile jedke teorije ženske stranke. Vso nežjio^ sta posvetili zatirani eotrpinki, sinji, nežni go-lobičici iz rodu papig.
Ubogi Klinček je jel obžalovati, da se je oni izkazal tako genljivo hvaležnega. Alfred pa je prav po eedmošolako ironizi-ral mateT in sestro in 6i ni delal bridkih ur.
Ko ee je naposled eayuec vendar nekoliko raznežil, je morala Klinčkovka prispevati denar za knjižico, ki te pouči o gojitvi teh ptic in še za deščice.
Žena je tarnala in vzdihovala da o dobičku sploh ne bo več moglo biti govora.
Vendar se je družinska borba ob novih pripravah dokaj polegla. Ko je bil Alfred stesal zahojček za gnezdo, je Klinčkovka 6ama prinesla od nekod kosmiče z valjane vata, toda zavrnili eo jo, da spada vanje samo žagovina; tako cla je zapisano v knjigi.
Toda stvar je vsekakor nepela. 0 pravem času je ležalo v gnezd« Jajčece. Klinčkovka je bila tisti večer prijaizna, kolikor je le še znaia biti, in vseh se je lotilo prijetno razburjenje. Nič manjši fcuiež se jim ni zdel, da je celo trdosrcni eamee delal dnužbo ženici v njenih težkih trenutkih. Oba sta čepela v gnezdu in «arpica ni kazala novih rubinov na sinjem, čistem perju.
Kdorkoli ee je vračal domov, je najprej boti] odpirat vratca v gnezdecu. ki je bilo pritrjeno od zunaj, da bi štel veeele dogodke. Bik» jih je zares že troje.
Nekega popoldne je Alfred storil prav tako. Da, tri jajčka! Šele potem je izvlekel iz pečice lonček s kavo in jel piti. Ko je tako prežvekoval v kavj namočeni kruh. je opaizil, da je samec v kletki, a samica čepi na okenskem okvirju.
»Čak. to se boš jezil!« si je mislil, previdno stopil h kletki in zaprl vratca. Samec se jih je jezno lotil, jih glodal ln glodal da bi bi
ßi bil gotovo kljun odtrgal,
Utre remerai ■ FoKyjem. Dr. Trifunovič je v	partii jfodir" nadigral Zln-
nerja, dobil dva kmeta In smagai v kon-iBdcL Koottd j« porazü Pelikana, kl je nekorektno žrtvoval kvaliteto, še višji rezultat je pokvaril Bröder. Izgubil je enostavno la enako pozicijo proti Zitt — V 8 kolu je sledilo srečanj» s Poljsko 8 Partije ao končale tekom dobre ure re-nia; moja s dr. Tartafcoverjem, Trtfuno-vióeva z Najdorfom ln Koettčeva z Appe-lom. Ostala j« samo partija S Vukovič— P. Prydman. Naš mojster je knel kot beli lahko pozicijo, Igral pa je arednjo Igro tako slabo, da je Prydman Ae elegantno dobil. — v 9. koki smo dosegli doslej najvišjo zmago, proti slaJM Dea^ki. Dobili amo Jaz proti Enwoldsenu, dr. Trifunovič proti Sörensenu, Bröder proti Petejsenu,
remlzSral je Kostič s Paulsenom _ V 10.
kolu nas je porazila Holandska'z 2%:iy,. Jaz sem po zanimivi borbi reimiziral z dr. Euwejem. Igral aem kot beh Retije-vo otvoritev sicer slabo, tako da je pri-Sel dr. Euwe v prednost, p°®oeje ^ g^j ae precizno branil. Po mjnii igri sta končali remis tudi partija BriJdar—de Groot In Kostlč-^Scheltinga Landau je z močnim napadom porazil dr Trifunoviča. _
V 11. koliu smo se srečali * Letsko. Zmagah bomo najbrž 0 8:1. Jaz stojim v prekinjeni partiji s Petrovom na remls, Bröder je remiziral z Endzelinsom. Dr. Trl-fupavič je zelo elegantno porazil Apše-neeke, Kostič z nekaj sreče Ozolsa. —. V 12. kolu «no se zelo nesrečno borili z Estonsko. Skoro bi bili izgubili 4:0, kontno smo reSili vsaj eno točko, tako da je match končal 1:3. Partije so tekle tipično za preveč forsirani olimpijski tempo. Match z Estonsko Je padel namreč ravno na dan, ko je bilo treba igrati dve koli, pa Je bilo na vseh igralcih opaziti posebno veliko utrujenost. Na prvi deski sem se jaz kot beli srečal s Keresom. V holandslki partiji sem imel enako pozicijo, potem pa sem nenadoma enostavno — Spregledal figuro. Igral sem partijo kljub temu Se dalje ter bd bil èe skoro remizi-ral, ker Je tudi Keres Igral nadaljevanje slabo Končno sem le Se izgubil. Dr. Trifunovič je prišel proti Schimidtu v izgubljen položaj. Tu pa je Schmidt naenkrat spregledal celo trdnjavo ter moral takoj kapitulirati. Na 4. deski je Kostič v ena. ki poziciji nekorektno žrtvoval proti Firledemanu figuro ter izgubil. Na " 8. deski je imel S. Vukovič za nasprotnika slabega Ttlrna. Dosegel Je res dobljeno pozicijo, potem pa s hudo napako zopet izgubil.
Ko to pišem, ee je primerila pri dodgra^ nju prekinjenih partij ravno senzacija Dr. Buwe Je v dobljeni poziciji z Ltlien-thalom napravil neverjetno težko napako ter partijo takoj Izgubil.
Vasja Pire.
STENICA
Pepček gre s starši na obisk. Ko se nekaj časa dolgočasi za mizo, vzklikne izne-nada:
»Mama, poglej I Tamls na zUa vidim stenico!«
>Pepček, kako moreš kaj takega reči T. Saj je le žebelj.«
»Ne, mama. Prav zanesljivo je stenica«.
»Pepček, bodi vendar olikan! žebelj jel«
Nekaj časa Je mir, potem pa zakliče Pepček:
»Zdajle poglej masna! EebelJ leze po steni!«
NI POTREBNO
»Slišal sem, da so 0 meni slabo govorili, ko me nI bilo doma«. Je dejal ravnatelj, ko se Je vozil • postaje domov. »Ali Je to res? Ali sl kaj slišal?«
»Da, da, res Je. Predvčerajšnjim je vratar prav hudo zabavljal.«
»Vratar? Kaj pa Je rekel?«
»Rekel je, da ste osel ln da ml lahko to da pismeno.«
»Pa ti? Kaj si mu na to odgovoril?«
»Da mu že na besedo verjamem.«
NAMIŠLJENI BOLNIK
Znani angleški kirurg Sharp Je najbolj besnel, če ga Je kdo klical za prazen nič.
Nekega dne so ga klicali k visoki osebnosti, ln sicer 8 tako naglico, da se je ree takoj odločil pohiteti na pomoč. Ko pa je prišel tja, je od jeze in presenečenja obstal. Pred njim ležeči »bolnik« ni imel ničesar drugega kakor neznatno prasko.
Sharp pa svojega presenečenja ni pokazal, ampak Je hitro napisal recept In poklical služabnika. Naročil mu je, naj na mestu odhiti v lekarno po zdravilo.
»Ali Je tako hudo?« ee je preatraš?l visoki bolnik. »Tisto ne«, Je odvrnil Sharp, »ampak bojim se, da se rana ne bi zacelila, preden bi se sluga vrnil.«
če bd ne bil tako neznansko trd. Ko M je Alfred čez nekaj časa vrnil v kuhinjo, ni bilo zelenca nikjer videti. V gnezdeč« pa je nekaj praskalo. Da ni hudoha šel iz jeze jajčka uničevat?
Potem je prišla meti In si je *<«>et ogledala Metko in jajčka, nato se je lotila priprav za večerjo.
Ko eo bili že vsi zbrani k jedJ, ee Je Alfred zagonetno muzal. Pobarali so ga, kaj je novega. Tedaj je svečano vwfcal in s teaitraličnhp glasom zahteval posluh. Nato je začel evoj govor:
»Mati je priča: ali je e amie®, bila dane«, kar je ona doma, ppóoh v kletki? Ne! All je mama ob prihodu preštela jajčka ali ne? D«! AK jih je bilo troje ali ne? Da! In vendar gospoda — v gnezdu zdaj niso več tri, — temveč štiri jajčka!!«
Doroteja in oče sta naglo pokukala v gnezdo, da sta jima glavi glasno trčili druga ob drugo.
Btoz dvoma: v gnesdu eo Itirl jajflka.
Hči je vprašujoče pogledala mater, ki ee Ul bila zgenila. Poklapano je Klinčkovka prikimala.
Doroteji je vzelo besedo.
Ubogem« KldnSfeu Ra je huda predla v utrujeni uradniški glavi. Brez besed je premišljal.
Zelenec je samec, ki je bil sam v kletki, in v kletki je novo jajce! Torej ga je zne-6el samec, ki ni eamica. A samica? Da ni samica _ eamec? Ne, ne. »Saj je bila tako lepo poceni, a samec je bij samo darovan. Zato samec ni samec, temveč samica. In samica je tudi eamica. Torej — dve Bami-ci! Kaj pa zarod, zarod?
Edini, ki je bil vesel, je bil Alfred. To eta 6e domači babnic-i blamirali e svo^md teorijami. Toda. ko je videl očetov zbegani obto«, ee je še oti nalerel splošne potrtost» in vsi štirje bo molče in brez teka prijeli za žlico«
555555555555555585550555515
»JUTRÖ« St 185
io
bätljM, TX vm T93J,
629 lei star običaj r belgijski prestolnici
y Brasila so te dni, kakor vsako leto, že v 629-ič z nekakšnimi maškaradami ln razposajenimi sprevodi proslavili tradicionalni praznik
»vsaditve meybooma«. Slika nam kaže prizor lz sprevoda
Zgodbe o morski kači
Morsko kačo je opazovalo že nešteto verodostojnih mož in gotovo ne gre samo za utvaro
Sezona Jo sicer že skoraj malo pozna, vendar pa se spodobi, da napišemo vsaj proti njenemu koncu nekoliko besed o tradicionalnem časniškem pojavu pasjih dni: o stari, vrli morski kači. Baš te dni je ugledni londonski list »Sunday Express« poročal, da so v preteklem tednu ob obali otoka Skya opazili dve morski pošasti. Nekoliko prej so bili angleški listi spet polni vesti o znameniti pošasti, ki dela v vsaki počitniški dobi tako dobro reklamo za škotsko jezero Loch Ness.
Čudovito je, kako dolgo se že drži vera v takšna čuda. Vsako leto poročajo o teh pravljičnih živalih, zavoljo teh poročil nastajajo spori pro in contra in na zadnje označujejo trezni, neverni ljudje vsa takšna poročila — v zadoščenje mnogih drugih ljudi — za navadne utvare. Toda potem, Če prej ne, pa naslednje leto, se morske kače spet prikažejo. Vsekako je zanimivo, da si vsa poročila o njih približno sličijo.
L. 1746 je slišal bergenski škof Pontop-pidan zgodbo o morski kači, ki so jo bili videli ob bregovih Norveške. Nje glava je molela dve pedi visoko nad morsko površino in je bila zelo podobna konjski glavi. Pettorina norveških mornarjev, ki jo ]e videla, je prisegala, da je imela pošast dolgo, belo grivo, ki je visela kakor mokra morska trava na površini morja. Razen tega so opazili sedem ali osem velikih lokov njenega trupa in vsak lok je bil od drugega oddaljen najmanj klaftro.
»imel je glavo kakor konj«, je pisal angleški častnik Pelly lansko leto o morskem nestvoru, ki ga je videl pri nekem poletu iz Liverpoola v Belfast priplavati na površje vode. »Njegov vrat se je dvigal tri metre nad vodno gladino«.
Sto let je bilo že prešlo od časa škofa Pontoppidana, ko je angleška parna fregata »Dedalus« v avgustu 1848 plula od rta Dobre nade proti domu. »Okrog 5.,« piše nje kapitan InQuhae, >je opazil mornar Sartoris na 24 stopinjah 44 minutah južna širine in 90 stopinjah 22 minutah vzhodne dolžine zelo nenavadno reč. Sporočil je stvar 6tražnemu častniku poročniku Edgar-ju Drummondu, ki je v tem trenutku stopal z g. Barretom in mano po zadnjem krovu sem in tja. Ugotovili smo. da gre za ogromno morsko kačo, katere glava in ramena so bila stalno nekaj več nego meter nad morsko gladino. . . Končno smo opazili na površini najmanj 20 m te živali. Kača je hila pod glavo 40 do 50 cm debela. Ni imela nobenih plavuti, temveč ji je visela samo nekakšna konjska griva kakor šop mor ske trave preko hrbta«.
Kapitan InQuhae pravi, da ni imela ta pošast nobenih plavuti, a baš cela vrsla plavuti, ki so se dvigale v nepravilnih visi E8h nad morsko gladino, je bilo tisto, kar jp najprvo zbudilo pozornost poveljnika kraljeve jahte »Osborne« Pearsona, ko je 2. junija 1877 zagledal nenavadni stvor pri
ZA POLETNO VROČINO
bouret, domače platno, volnen „fresco" In tropical, lister itd. Vam nudi
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, Aleksandrova c. št. 1
V zalogi vsakovrstne obleke ali se Izdelajo na željo tudi po meri.
Scillyjskih otokih. Ko je malo natančneje pogledal tja, eo plavuti izginile, pač pa se je dvignila glava kakor ogromna svinčena krogla nad površino. Ta glava je bila gotovo dva metra debela, hrbet in rame pa so dosegale tudi širino 5 do 7 metrov.
Zgodba o pošasti, ki so jo zagledali nekoliko let pozneje ob brazilski obali, izpopolnjuje ta poročila. Gospoda Waldo Meade in Nicholl sta poročala Zoološki družbi o halla« lorda Crawforda. Meade piše: >7. decembra 1. 1905 sem stal z g. Nichollom tem. kar sta bila videla s krova jahte »Val-baš na krmi »Valhalle«, ko me je ta opozoril na neki predmet v morju, ki ni bil niti sto metrov oddaljen od jahte. Zagledal sem veliko plavut ali nekakšen hrbtni šil j, ki je gledal iz vode in je bil rjav kakor temna morska trava, proti koncu pa malo zapognjen.« Meade je nameril na to reč takoj svoj daljnogled in velika glava ter vrat sta se dvignila pred plavutjo iz morja. Tilnik je bil debel približno za vitkega moža in je molel dva do tri metre iz vode. Glava in vrat sta bila enako debela. Glava je bila precej podobna glavi kakšne želve.
Tvorba, ki jo je poveljnik Pearson označil za nepravilno črto plavuti in Meade za plavut, ki je bila na koncu zapognjena, je bila bržkone griva, ki je bila po drugih po ročilih podobna šopu morske trave. Vsa IX) ročila pa govore o dolgem kačjem vratu, ki se dviga nad vodo, ki se vije včasih kakor kača in je včasih spet tog kakor vrat žirafe in ki je včasih dolg kakšna 2 m, drugič pa celo 20 metrov. Konca tega vratu in kačjega hrbta ni še nihče videl.
Sedaj pa spet o pošasti, ki so jo zagledali z oborožene trgovske ladje »Hilary« v maju 1917 ob islandski obali. Kapitan Dean jo opisuje takole: »Glava je imela obliko približno kravje glave in je bila črna. Tilnik bržkone ni bil krajši od 7 metrov. V prvem trenutku je žival spominjala na drevesno deblo, od katerega si videl le grčavi konec. V resnici je bil ta grčavi konec glava in hrbtna plavut. Ta pojav so zapisali v ladijski dnevnik, toda dva dni pozneje je »Hilary« zadel torpedo in knjiga se je izgubila.
Leta 1920 so opazili žival za kratek čas s krova angleške linijske ladje »Tynec. Tretji častnik te ladje je pisal kapitanske-inu poročniku: »V aprilu 1920 smo vozili proti reki Plate. Stal sem na palubi in sem zagledal, kako se je nekaj, kakor tram, dvignilo iz moria. Glava, ki je imela obliko držaja dežnika, se je obrnila in pogledala ladjo, potem se nam je žival približala na 125 metrov. Kakšnih pet minut je plavala vzporedno z našo ladjo, potem se je vrat upognil kakor vrat laboda in sem žival izgubil izpred oči. Vrat je molel dobrih deset metrov nad površino.«
Iz vseh teh opazovanj, ki si v podrobno-sličijo, bi bilo gotovo lahkomiselno, če bi eksistenco »morske kače« enostavno zani-kavali. Res je sicer, da vidijo ljudje pogo-stoma stvari, ki so v rSsnici le utvare. Toda ljudje nazadnje nimajo celih 200 let istih utvar. Morda se bo v bodočnosti enkrat le posrečilo za vselej ugotoviti, kaj je dejanskega o tej čudni morski pošasti.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Pred mostom Marka Pola
Najboljši skaka* v višino
je ameriški zamorec Melvin Walker, ki je pri športnih tekmah v Stokholmu skočil 208 cm visoko
Kitajski vojak na straži pred slovitim mostom Marka Pola na zapadli Pekinga, kjer Je prišlo 0Q budili «p&adSX S jagpigkiml četami
Zakaj kadimo?
Neki holandski raziskovalec je dolge mesece raziskoval učinke tobaka na naš organizem. V ta namen se je obrnil s posebno okrožnico na tisoče kadilcev, da bi mu povedali, kakšne občutke imajo med kajo in zakaj sploh kadijo. Iz številnih odgovorov, ki jih je prejel, ni mogoče izluščiti pojasnila, zakaj se kadilci veselijo smotke, cigarete ali pipe. Nekateri vprašanci pa so odgovorili, da jih dim živčno zelo pomirja. Mnogi so le nejasno opisali svoje občutke med kajenjem, drugi so spet izjavili, da sploh ne vedo, zakaj kadijo tako radi. Gotovo je le to, da bi se rajši odpovedali mnogih življenjsko nujnih reči nego kajenju.
Samomor z zaročnim prstanom
Na edinstven način si je v madžarskem kraju Kiskunhalascu končal življenje neki Aleksander Dioszegy. Mladi mož je imql za zaročenko najlepše dekle v kraju. V tem poletju se je dekle seznanilo z nekim budimpeštanskim letoviščarjem in se zaljubilo vanj. Dioszegy je poskušal na vse načine, da b: končala svoje razmerje s tem moškim, pa je bilo vse zaman. Te dni je nesrečnemu Aleksandru poslala s hladnim odslovilnim pismom tudi zaročni prstan. To je na Dioszegyja tako učinkovalo, da je doma nabil prastaro pištolo, toda namesto krogle je dal vanjo prstan, ki ga je dobil nazaj. Nato si je ta nenavadni projek-til pognal v sence. Strel je prstan popolnoma razobličil. Deli prstana so Dioezegyju tako težko poškodovali možgane, da je bil na mestu mrtev.
Ameriška
Iz New Yorka poroča;jo: 16-letna EU» WiUaava je v ijavzočncoti kakšnih sto oseb 47-letn^ga Oskarja Treya tako dolgo bičala z žičnim kablom, da ee je onesvestil. Trey je bil mlado dekle baje obre-koval, na kar sta njen oče in brat sklenila, da ji poiščete. zadoščenje. Napadla sta ga, ga privezala k direvesu in potem se je eksekiucija izvršila v navzočnosti st» gledalcev. Policija je žrtev spravila v bolnišnico.
„Lesna koža44
Nemški industriji je uspelo iz lesnih odpadkov izdelati novo tvorivo za notranjo arhitekturo, ki eo mu dali ime >lesna koža« Po novem postopku je mogoče te odpadke predelati v furnirje, ki so komaj eno de-setinko milimetra debeli. Te pretenke furnirje pritisnejo s pomočjo toplote na večkratno tenko plast celuloida in umetne svile. Plošče, ki tako nastanejo so prozorne, za vlago neobčutljive in se dado poliratL Pri tem o/hranijo risbo lesa, ki so ga uporabili. Novo tvorivo so začeli že praktično uporabljati in se je izkazalo, da daje notranji arhitekturi nove možnosti.
Nemška
Zdravstveni urad v Lipskem Je razpisal mesto medicinalnega svetnika. V oglasih je županstvo formuliralo pogoje med drugim sledeče: »Zaželjene so izkušnje v javni zdravstveni službi in izkaz o državnem zdravniškem izpitu. Zahteva pa se brezobzirno nastopanje za narodno socialistično državo in arijski izvor.«
Postani in ostani član Vodnikovo druibe!
ffc; Pajčolan Marije v Antoanete
ftekf neznanec Je Nerodnemu muzeju v JfUlfcu daroval čipkasti pajSolan, ki ga Jo poslal kralj Ludovik XVI Mariji Anto-aneti, ko Je kot mlada avstrijska nadvoj-Todinja odhajala ▼ Frandjo, da bi ee tam
E ročila. Da pi so priloženi tudi dokumenti, potrjujejo njegovo pristnost Is dokumentov Jo nadalje ravrfdno, da J« ta pajčolan vsem svojim hositeljieam prinašal nesrečo. Marija Antameta ga Je dala pos-neje princesi Lamballeovi, katere odsekano glavo so noceti revolucionarji mimo Tempia. Pozneje je kupil pejSolan krall Ludovik XVILL, da bi ga daroval vojvodtoji Berryjski, ki eo Ji moža umori IL Isti pajčolan je podaril potem Napoleon UL obenem s krono Evgeniji, ki ga je po bitki pri Sedanu prodala angleškemu industrij cu Per cyju Trevelyanu. Nosila ga Je njegova zaročenka na poročni dan. Štirinajst dni pozneje je nesrečnica umrla zavoljo zastrupitve. Do L 1901. ni bik) potem ničesar slišati o tem pajčolanu, dokler se ni pojavil v Južni Ameriki, kjer ga je kupil ameriški milijarder Astor. Novi lastnik je izgubil življenje pri katastrofi »Titanica«. Tudi nadaljnje njegove imetnike je zasledovala nesreča, iz česar bi bilo Sklepati, da bo sedaj newyorški Narodni muzej najmanj pogoreL	-v
Princ Teti
nuni mongolski mogočnik, ki ponuja svoj« zavezništvo Japoncem v nad t, da ma bodo ti T Mongoliji ustvarili isti položaj, kakor ga Ima cesar Puji v Mandžukuu. Japonci niso tako neumni, da bi ga ne postili v tem upanju
Genij v vseh starostnih dobah
Shaw misli, da U morali ljudje učakati 300 let, če bi hoteli ustvariti genialna dela
Bernard Shaw meni, da bi morali ljudje učakati 300 let, če bi hoteli ustvariti kaj res pomembnega. Do te častitljive starosti (ki je sicer še nihče ni doživel) so ljudje baje le mladeniči, ki jemljejo vse, kar store, prevažno. Toda če pogledamo malo med največje ljudi vseh časov, moramo priti do zaključka, da ni starostne dobe, ki bi jo morali smatrati za posebno primerno za ustvarjanje ali izvrševanje velikih del.
Mozart Je z enajstimi leti zložil že dve operi. Pascal je v svojem enajstem letu odkril temelje Evklidove geometrije. Bacon je že v petnajstem letu napravil načrt za svoje mojstrsko delo »Novum Organum«. Ivana d' Are je v svojem sedemnajstem letu osvobodila Reims In dala kronati kralja Karla. Aleksander Veliki je z 18. letom z zmago odločil bitko pri Ke-ronoji. Marconi je s 23. leti delal svoje prve poskuse z brezžično telegrafijo. Voltaire je v svojem 24. letu dosegel velik uspeh s svojo tragedijo »Edip«. Lindbergh je s 25. letom preletel Atlantski ocean. Gambetta je v 32. letu organiziral veliko ljudsko ustajo.
Nasprotno pa je Verdi v svojem 71. letu zložil »Otela«. Voltaire je dokončal v 75. letu svoj »Dictionnaire philosophique«. Clemenceau je z 78. letom, sredi svetovne
J vojn«, prijel usodo Francije v svoje roka, Victor Hugo Je v 80. letu napisal svojega
»Torquemada«. Gladstone je štel že 83 let, ko je četrtič postal ministrski predsednik. Tizian je s 94. letom naslikal svoja »Bitko pri Lepantu«. Chevreuil je v svo-jem 97. letu objavil »Misli o znanstveni^ metodah«.
Nevarni dovtipi
Neki nabob lz Indijske države Sirmunl je bil pred kratkim na nekem potovanju. V malem mestu svoje domovine je odšel K brivcu. Med tem ko ga je brivec mazal s milom, je začel, kakor je pač navada briv« cev, pripovedati vsakovrstne anekdot s in dovtipe, nad katerimi se je nabob tako do« bro zabaval, da se je vea čas stresal od sme ha. Brivec je svoje zsrodbice nadaljeval še notem. ko je bogatašu nastavil britev na lice. Njegov klient se je krohotal in kroho* tal, nenadno pa je vzkriknil, ker mu je brivec odrezal pol lica. Nabob je brivca tožil za odškodnino 200 rupij. Sodnik je r razpravi, ki se je vršila te dni, tožbo zavTw nil z utemeljitvijo, da ni ta nesrečni brivec delal pač nič drugega nego to, kar delajo vsi brivci: pripovedoval je dovtipe. Klient ti pa naj se sami pazijo.
Vojskovodja na oddihu
Italijanski maršal Badoglio zmagovalec v Abesiniji, sj, na počitnicah krajša čaq /
' % baUncanjem
Avstralski domačini izumirajo
Zadnje Štetje med avstralski n-: nrapro-b i va lc i je pokazalo, da njih štev; e vedno nazaduje. Če pojde tako dalje, ne bo ▼ sto letih nobenega več. Čistokrvnih avstralskih zamorcev je samo še 60.000. Med njimi jih 24.000 opravlja razna dela, 36.000 pa je nomadov«
Kraljica pulke
Finska prvakinja v streljanja, gospa Rea Wasastjerna, je prva ženska na sveta, Id si je priborila zlato nagrado pri mednarodnem strelskem tefcroovajnju g BrMnfrHi
JUtb&zAut mitoi
xm> domače, òfovenó&o mltoì ANEKDOTA
Neid asani nemäd vseu&liški prof« sor je objavil novo delo. Bilo ja zelo uče« ao In precej neumljlvo. V neki družbi eo govorili o njem. Navzoč Je bil tudi staviti Rudolf Virchow.
•(Kaj menite o tem delu?« ga Je vpraj» Aal neki gost
»(Da, dobro je, izvrstno,« je odgovorili Virhow. »Zaslužilo bi, da bi ga prevedli r nemščino.«	|
VSAK DAN ENA
»Vsak dan ml piše štiri strani dolgo piamo!« .
»Nu, to pa že ni yeö ljubezen — to ]« dolgčas!*	{tfuskem
»rr ""SüAJUTR O* SF. TB9-S
0 13 *
rKe^eTTa. 13. Vm. 1937:
C B N E MALIM 06U8
Bm 00 par a* beaedo, Din davka aa VMk oglea I stojbino Dte Iv— n Uta» all dajanje naslovov plačajo
ta tenitore as niftnej» pe Din Z+— sa vsako ss vsak oglas ta enkratno pristojbino Dia &
ilfro aH dajanja
Vsi «stall oglat ee ouatanajo po IMn B vsak oglas la enkratno pristojbino Dia
Din
as ittro aH «ajanja na
Mali&glasi
na MCre «e prilagajte aaamkl Ls, te odgovor, priložite ^^ 3* ^
od
mm
________ __ je piateti pei predaji naroäla,
▼poslati v pismu obenem s naročilom, aH pa po ■»J na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—.
na rogna ia vprašanja, tičoča m malih ry Je naslavljati aa t Oglasni oddelek „Jutra4*, Ljubljana.
rf<1

Letovišča
lleaeda J Ota. davek • Dl», m illn aH dajanj« OMlm t Dia. NajmanjSi ine«ek
1? Din.
Pension
Drago Lapin
Zuljana Pelješac Dalmacija
Izvrstna domača ln dalmatinska kuhinja, lz-■vrstna vina, živa voda, morje pred hišo, ugod-no za otroke, čoln na razpolago. Cena od 30 do 40 din. Zveza preko Splita ln Kopfrule, v po nedeljek, torek, četrtek jn nedeljo.
19683-38
V Splitu
nudim letovlščarjem lepe sobe z oskrbo in takso za osebo 45 Din, 2 minuti od kopališča. Pqpudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Split«.
20102 38
Letoviščarji!
Najlepše preživite svoje počitnice koncem poletja v vinorodnih Pekrah pri Mariboru v gostilni Tomše. Izvrstna prehrana 4 obroki dnevno. Celodnevni pension 35 Din 20193 38
Katera
vpokojenka
ISeH stalno bivati v lepem zdraviliškem kraju v Sloveniji. Pogoji ugodni — blizu kolodvora. Pogled in osebni dogovor priporočam. Naslov v 'rseh posloval. Jutra.
20260-38
ÉÉÌÉÉÉ
Seseda 1 Din. davek 8 Din. i» Šifro %li lajanje naslova I) Din. NajmanjSi tne«ek 17 Din.
V	gostilni
pri »PANJU«
V	Vegovi ulici bo dar nes?? — — Pridite in prepričajte se. Se priporoča TONE HUC.
20291 13
Kdor hoče dobre
volje biti ln poceni skoz' priti ta mora k Štajercu
zaviti,
ta njegovo dobro vince piti.
Na veselo »videnje se priporoča gostilničar na P U 2 I N A H 20333-18
Ko greste danes skozi Zg. Šiško ustavite se
pri Kamniti mizi kjer ima društvo Vodnik svojo vrtno veselico, kjer se boste ob dobri postrežbi izvrstno zabavali.
20300-18
Cenjeno občinstvo
uljudno Tab im k otvoritvi nove krčme 114 Kodelje-vem. Na razpolago dobra vina in dobra jedača. Se priporoča Rudolf Babnik, Povšetova ul. 22.
20413-18
S luìbo dobi
ti »seda 1 Dia, ««vek S Dia, u ilfro lil dajanje naslov» i Dia. Kajmaajä tnesek 17 Dia.
Mizarski pomočnik
ki Je dobro vpeljan v stavbinskl posel, dobi ta. koj mesto, — Prednost imajo oni, ki znajo še nemški jezik. Naslov v vse posloval. Jutra.
20174.1
2 krojaška
pomočnika
samo za boljše veliko delo sprejme takoj An ton Medvešek, krojaštve Trbovlje.
20141-1
Izurjene pletilje
sprejem za stalno delo Fran Kos, Židovska 5.
201361
Tapetniški
pomočnik
samo dobra moč, dobi stalno službo. Zakrajšek Ljubljana.
20122-1
Mizarski
pomočnik
vajen furniranja ln po litlranja dobi takoj stalno službo. Zakrajšek, — LJubljana, Miklošičeva c. št. 34.
20121-1
Pekovskega
pomočnika
mladega, nekadilca, se sprejme takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Priden 282«.
20014-1
Samostojna
kuharica
srednjih let dobi mesto prl mali družini. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«.
201781
Sposobnega
korespondenta
ali korespondetko z zna njem tujih jezikov in dobrega uradnika za samostojno vodenje kolonialnega oddelka — išče večje trgovsko podjetje. Nastop takoj. Obširne ponudbe na: Sušak, Poštni predal 78.
20172-1
Več mizarskih
pomočnikov
dobro Izurjenih, za pohištvena ln stavbena dela, takoj sprejmem. Nar slov v vseh poslovalnicah Jutra.
20132-1
Gospodična I
s znanjem nemščine ln slovenščine dobi mesto za popoldne k 81etnemu dečku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemščina«.
20164-1
Jacquard tkalce
(Hubkasten), dobre iščem Pon. na Smolka oglasni zavod, Novi Sad, pod »Dobro plačano«.
201631
Agilen
manufakturisl
popolnoma vešč v konfekciji, dob«r prodajalec, zanesljiv, pošten, vojaščine prost se sprejme s 15. Vin. ali pozneje v trgovino z mešanim blagom. Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. od delek »Jutra« pod. šifro »Dober konfekcij o-nar«.	20041 1
0. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine

--r ---j-—
sufi
^Ij^Tai-Sihiiiisiš
^jpflffiff llpilip«
81
Kaj nama je storiti? Vso noč ne moreva ostati zunaj! Tedaj pa opazim, dp je loputno okence nad vrati odprto. »Če te nekoliko porinem, lahko zlezeš skozenj,« rečem Šilonoski. Ta se obotavlja, a saj poznate dekleta, kakšne stra-hopetnice so!
ÖKililiiioiiliji:
lapžišEioni;!
ffiO: i 3 L iiSa raja :
iuut9tiit;.'Rcnru
iSlšnHSinUii
tri«s»:;«i:nritjii
K&U^sìsu;!
!:::r.::i:iu::LiMir
iiiPir
:!EEŠSHŠ!.'3:!K!! •š^&igf-*!!*!
ilijjji! etfl;jrjui:«
lOipiiansa-H; •npJEHStHrii:: ::n|5!S glšiinS!
ìijjjggspna
Nazadnje se vendarle ohrabri. Jaz se postavim tik pred vrata in Silonoska mi zleze na ramena. Zdaj, ko lahko z rokami doseže okno, se potegne kvišku in se prerine Skozi odprtino. Nato pa mahoma zajočg.
Step?
anco
sprejmem takoj. Po
nudbe z zahtevo plače na ogl. odd, »Jutra« pod »šteparica«. 201201
Frizerko-
manikerko
prvovrstno sprejme s 1.
septembrom Tine Oblak frizerski salon, Skofja Loka.	201951
Kuharico
rolnoma samostojne, ki
opravljala tudi vsa druga hišna dela, iščem k
manjši druž:ni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobra kuharica 300«.
203281
Trg. pomočmep
mlajšo sposobno, moč ta koj sprejmem. Ponudbe na: Anton FricelJ, trgo vina z meš. blagom. Sv. Lovrenc na Pohorju,
201391
Natakarico
mlado inteligentno, čedne zunanjosti, ki bi bi la tudi plačilna sprejmem. Nastop po sporazumu. Pogoje s sliko poslati na hotel Jelena Ba ljevac, Moravska banovina.
20137-1
Frizerka
perfektna moč v trajni vodni ln železni ondu stalno mesto; nastop 24 cijl ter maniküre dobi Vin. Ponudbe s plačilnimi pogoji na Kiraly, frizer, Murska Sobota.
20147-1
Samostojen gospod
Hi« -rei60 la vsega dela «notno gospodinj«, katena obvlada tudi nemški jetik. Ponudbe po mogoč«*ti s fotografijo in zahtevami pod šifro »Kranj« na ogl. odd. »Jutra«.	80373-3.
Služkinjo
snažno, 80—©letno, v«S6o samostojne meščanske kuhe malo šivanja, vseh hišnih del, »prejme manjša družina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Daljša »pričevala«. 20834-1
Dekle
pošteno, za gospodinjska dela Išče za takoj, tričlanska družina. Naslov v vseh posloval. Jutra.
20231-1
Pletilje
izurjene, iprejme trgovina »Mila«, Mestni trg 17.
20347-1
Voditelja
podružnice LJubljana Maribor išče Zadruga hišnih pomočnic, Zagreb, Ilica 31.
20207-1
Ključavničarski
pomočnik vajen Itedilnika in stavbe-nega dela dobi službo. Na slov v vseh posi. Jutra.
20382-1
2 čevljarska
pomočnika
dobra «a iivana in abita del» sprejmem takoj v stalno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Cuderman Lud o vik, čevljarstvo. Zg. Duplje — Gorenjsko.
20560-1
Izučen ključavničar
ki ima tudi Izpit kurjača, iščem. Ponug. na ogl. odd. Jutra pod šifro »Celje 77«.
20220-1
Mlinarski
pomočnik
samski do 55 let, zanesljiv, pošten dobi sluibo takoj pri umetnem mlinu. Karol Golčnik. Fram p. Mariboru. Plača po dogovoru. Po možnosti naj se osebno predstavi.
Vrtnarskega
pomočnika
Izurjenega v drevesnici išče »Perenvrt« Zagreb. Vlaška 85. Ponudbe s prepisom Izpričeval.
202251
Natakarica
mlada, simpatična, fted ne ln prikupne zunanjosti se sprejme takoj ali s 1. septembrom- — Prednost z znanjem har monlke, kitare ali clter. Ponudbe na 05I. odd. Jutra pod »Poštena na takarica«.
20226 1
Iščemo
vodilnega kuharja - kuharico za večjo restavracijo v LJubljani. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«.
20232 1
Hišnica
poročena, pridna, brez otrok, dobi takoj mesto. Naslov v vseh posloval. Jutra. Predstavite se od 3. do 4. ure.
20327-1
3 čevljarske
pomočnike
za razna boljša dela, 1-ščem. Andrej Gradišar, Križe, Gorenjsko.
20321-1
Gospodično
samostojno. Inteligentno vestno, iniciativno, delavno sprejmem. Začetna plača 1000 Din. Lastnoročno pisane gpnudbe s sliko, ki se vrne na ogl. odd. Jutra pod »Sedela vka«. .
2031184
Zobotehnico
ali zobotehnika ev. začetnico sprejmem. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Izven Ljubljane«.
203191
Natakarico in
kuharico
sprejmemo takoj za dobro gostilno v Ljubljani. Pojasnila dobite: Vidov-danska cesta 16.
20313-1
Blagajničarka za restavracijo ali podobno išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva ln točna«.
20395-
Kuharico
fedno, mlado, samostojno, pošteno in čisto, ki bi opravljala tudi vsa droga hišna dela, iščem s 1. septembrom k manjši družini v vili. Služba je stalna. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Natančna ia čista«.	200309-1
Prvovrstno ši villo
za, bèlo perilo fn fino dam-sko perilo ter pižame sprejmemo za september. Ofsrte na »Kimski dror«, soba 10, filmske Toplice. 00327-1
Naslove
oglasov pošiljamo
samo onim,
H pošljejo znamke za 3 dim
šoferja
neeženjenega, dobrega ln poverljlvega za privatni voz Iščem. Ker se voz malo vozi mora pomagati v vili to n^ vrtu. Mesečno 700 Din in vsa oskrba. Navesti služ-bovanje ln strokovno naobrazbo na redakcijo pod »$ofer«.
202121
Kurjač
za parni kotel dobi tv koj stalno službo v Ljubljani. V ponudbi Je navesti vse dosedanje službe in osebne jjodatke in Jih poslati na oglas, odd. Jutra pod »Vesten kurjač«.
202431
DruSabnico
dobrosrčno, skromno ln veselega značaja iščem k gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnica«.
20298-1
Mizarskega
pomočnika
za pohištvena dela sprej mem. Josip Goljar, Flo-rijanska 1.
20388-1
Pečarski pomočnik
dobi službo za polaeanje ploSdic in pe5i. Služba stalna nastop takoj. Anton Rajšft, Zg. Hoče It. 40 pri MariboTU.	20434-1
Mesto čelista
razpisuje uprava radijske postaje v radijskem orkestru. Prošnje je vložiti do konca avgusta t. 1. pri upravi radijske po staje v Ljubljani, Tyrèe-va c. 29. V prošnji j« navesti dosedanje delol vanje ln strokovno izobrazbo.
20367-1
Tkalskega mojstra
kateri je bil Je daljše časa zaposlen v tkalnici * vile sprejmemo. Tuzemci z večletno prakso imajo prednost. Javijo na| se samo moči z dobrimi spričevali. Ponudbe na oel. oddelek Jutra pod »Tkaloie« svile«	20458-1
Pleskarskega
pomočnika
sprejmem. Martin Gaspar, Črna pri Prevaljah.
20351-1
Stalno službo
dobi, katera vloži 5.000 do 10.000 Din. Naslov v vseh posi. Jutra.
20348-1
Dekle pridno
zanesljivo in pošteno ki se razume na gostilniške posle, sprejme restavracija Stok, Pobrežje.
2.0433-1
Čevljarskega
pomočnika
zmožnega vsakovrstnega dela sprejme takoj Franjo Havptman, Žalec.
20422-1
Frizerskega pomočnika in vajenko
sprejme salon Ljubica Logar, Aleksandrova c. 16.
20458-1
Gospodično
za samostojno vodstwo trgovine v Zagrebu išče tukajšnja industrija. Ponudbe z navedbo višine razpoložljivega kapitala na ogl. odd. Jutra pod »Stalna
Služba išče,
Vsaka De»eJa N par, davek t Dn, ca «tir* »H d* tanj« naslova t Oln; M) manjši tnesek IS Din.
Plačilni natakar
reprezentativen, praktičen v kavarniškem in restavracijskem poslu, Iščem namestitve. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen«.
20165-2
Dekle
• trga, aa oktober Mil
službo k dobremu gospodu, Ja simpatična, prikupna, a strogo poštena. Prosim s polnim naslovom na podr. Jutra v Celju pod »Dobra gospodinja«.
302C0-a
Mesto
Praktikantin je
▼ pisarno ali trgovino Išče absolventka trgovskega tečaja. Oskrba za-željena. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »V Sloveniji«.
20171-2
Prodajalec
prvovrsten mode In galanterijske stroke, sposoben ▼ engro in detail, dober is-ložbeni aranger, želi spremeniti svoje mento u stalno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalno promet 2S«.	20305-2
Absolventka
z malo maturo ln trgovskim tečajem, želi primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Začetnica«.
20252-2
Kuharica
Seli nastopiti mesfo. ki Je vajena tudi vseh
drugih hišnih del. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in dobra«.
20285-2
Gospodična
Išče pisarniško mesto, vloži 10000 Din. Ponud. be na odd. Jutra pod »Pisarna«.
20201-2
Mlada gospodična
išče službo v pisarni, trgovini ali vzgojiteljice, govori slovensko, nemško in madžarska Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna.
20311-2
Natakarica
išče služb?, mlada, pri' kupne zunanjosti, zmožna kavcije. Gre kamor koli. Ponudbe pod značko »Mlada natakmcac na ogl. odd. Jutra.
20302-2
Pošten in zanesljiv
govorim več Jezikov, — mnogo let služboval v menjalnici Iščem služ bo, Sprejmem tudi za stopstva kake dobre da mače tvrdke. Pon. pod »Inteligenten« na oglas nI odd. Jutra.
20152-2
Inteligentno dekle
začetnica želi mßsto v pisarni ali boi blagajničarka ali za prodajalko. Ponud be na podr. Jutra Maribor pod »Potrettna in poštena«.
20082-2
Pisarniška moč
išče službo. Govori ln piše perfektno slov. sr-bohrvatskl ln nemški Jezik, izvežban v vseh pisarniških poslih, knjigovodstvu, strojepisju, itd. Gre tudi za skla-hlšnlka aH slično. Najraje v Mariboru ali v okolici ln v industrijskem podjetju. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in pošten«.
19969-2
Dekle
s malo naturo, dobrimi spričevali, zmožna tudi srbohrvaškega ln nemškega Jezika, z enoletno prakso v restavracijski blagajni, Išče službe. Po nudbe na podr Jutra v Celju pod »Marljiva ln zanesljiva«.
201812
Samostojna gospa
stpdnjlh let, dobra kuharica Išče mesto samostojne gospodinje pri sa mostojnemu gospodu ali dami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna ln čista«.
20179 3
Šofer
195e službe. Ponud. pod
»Vesten ln zanesljiv« na ogl. odd. Jutra.
20303-2
Logar
x državnim izpitom h prakso tudi ▼ ekonomiji slovenskega, nemškega jezika išče »lužbo. Ponudbe na podr. Jutra v Maribor pod »Suma«.
20455-2
Gospodična
zmqjEna gospodinjstva, samostojna in zanesljiva išče mesto gospodinje. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru ped »Stalna služba«.
20429-2
Potniki
Beseda 1 Dia. davek 8 Dia. ta šifro aH dajanje saaleva 6 Dia. 9»>m»-ija nesek IT "
Potnik ki obiskuje privatne
stranke ln trgovce, želi sprejeti več predmetov v komisijsko prodajo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20182-5
Poverjenike
zlasti upokojence po vse) dravski banovini sprejme : Gospodarska pisarna, Ljubljana, Kolodvorska 41.
20444-5
Zastopnike
v vsake® »rezu potrebujemo, dober zaslužek. Ponudbe »Velepromet«, Ljub Ijana, Stari trg 19. Znamko za odgovor priložiti.
20357-5
VflfgncKfce)
Beseda 1 Din, davek 9 Dia. ca šifro «H dajanje naslov» 5 Din. Fajmanjll caeaek 17 Dia.
Za 151etnega sina
močnega, ki Je Izvršil IL razreda mešč. šole Iščem primerno mesto, kot trgovski ali mizarski vajenec. Je sin železni čar J a. Ema Pregrad. Ma ri bor, Grajska ul. 2.
2019844
Trgovina z mešanim blagom
▼ LJubljani — sprejme učenca poštenih staršev, ki ima predpia. šolsko Izobrazbo ln vso oskrbo doma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Učenec«.
20325 44
Mesarskega
vajenca
sprejme Jože Zajo, Stična. Vsa oskrba v hiši.
20125-44
Vajenca
ls Ljubljane a brivsko obrt sprejmem. Strgar, Miklošičeva o.
2016744
čevljarski vajenec dobi takoj mesto. Hrana ln stanovanje ▼ hiši. Joško Cadež. Skofja Loka.
ki 94-44
Učenko za trgovino
meé. blaga, ki ima veselje do šivanja takoj sprejme Slak, Boštanj.
20133-44
P o it k
Besed» 1 Dia. davek S DU ta Ufr« all lajanji naslova 5 Dia. Najmanjši sneaek 17 Dia.
Reven četrtošolec
odUčnjak, išče brezplačno stanovanje proti ln-štrukcljl. Ponudbe pod »OdUčnjak« na ogl. ad. Jutra.
20282-4
Prodam
Beeeda t Dia. «ave» t Dia. ta lili« sli lajanj« oaatova S Dia. Najmanjši It ~
Mlad trgovski
pomočnik
izuri en spoceri je ln dell-katese. vešč srbohrvat-skega. slovenskega ln nemškeea Jezika želi premen iti službo. Cen J. ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod -TVla vajen.«	20432-2
Brivski pomočnik
ln bublstrlžec, samostojen, dober delavec išče službe v boljšem salonu. Nastopi takoj ali po dogovoru. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Brivec«.
20430-2
služba ia soudeležba«.
20(48-1
Dekle
mlado, simpatično, p» stepo išče mesto kot natakarica ali prodajalka v buffet ali slično. Gre tudi n* deželo. Ponud be na podr. Jutra v Mariboru pod »Zanesljiva«
20199 2
Trgovski
pomočnik
mešane stroke, dobro izvežban v pakovanju sadja, vajen vsakega delv išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobra moč«.	20063-2
Gospodična rmožna strojepisja, stenografije z daljšo prak-so v trgovini, pisarni ln hlagajnl želi kakršnekoli namestitve za takoj ali pozneje. Cenjene dopise na podr. Jutra v Celju pod »Nemščina«.
20185-2
, Sluga 'nkasant
i&Se zaposlitve v trgovini ali skladišču % večletnim spričevalom. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.
20290-2
Mlada natakarica
lepa ln poSV-nn, dobrs račun arica vefcča nemščine želi mesto plačilne v boljšem lokalu. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »tuieligen-tna«.	20423-2
Brivsko frizerski
pomočnik
trezen ln nekadilec išče stalno službo. Dela trajno, vodno ln železno ondulacljo. Ostalo po dogovoru. Cenj. ponud-na Franjo DJurič, Kraljeviča 125.
20378 2
Gospodinja
želi službo k samostojne
mu gospodu. Ponudbe pod »Samostojna« na podružnico »Jutra«, Maribor.
SMS7-3
Šivilja boljša moč se priporoča cenj. damam za delo kostumov, oblek ln pla-ščev za dečke in dekli-ce; perilo za ven ln na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20404-3
Pekovskega vajenca
ki se Je učil, sprejmem Naslov v vseh posloval, nlcah Jutra
20315-44
Plačilna natakarica
s večletno prakso, zmožna kavcije, z znanjem nemščine išče tem primejo mesto. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro »Prvovrstna moč 978«.
20412-2
Električni varilec
siguren tudi v takih komadih želi premeniti mesto. Cen), ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elek-trova rilec«
20352-2
Upokojenec
poročen, brez otrok Išče mesto sluge, čuvaja, hišnika ali slično. Penudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Penzioner«.
20546-2
17-leten fant
išče kakršnokoli zaposlitev. Naslov v vseh posi. Jutra.	20545-2
K orožnikom
želi službo kuharica, varčna gospodinja. Naslov v podr. Jutra v Mariboru.
20431-2
Plačilni natakar
»0 let star išče službo, go vori slovensko in nemško. Cenj ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Pia čilni«.	20136-2
Trgovski vajenec
s primerno šolsko Izobrazbo želi mesta v večji trgovini v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Vajenec 100« na oglas, odd. Jutra.
20283 44
Učenca
sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Joško Bezjak, Podvind — Ptuj. Prednqpt Imajo fantje lz dežele z boljšimi spričevali. Hrana in stanovanje ▼ hiši.
20218-44
Brivski vajenec
dobi takoj mesto. Köchl-Ljubljana, Florijanska 51.
20445-44
Vrtnarskega
vajenca
marljivega ln poštenega sprejme vrtnarstvo Adolf Vatovac, Vrazov trg.
20441-44
Trgovsko vajenko
lz Ljubljane sprejmem takoj za večjo trgovino v LJubljani. Ponud. pod »Pridna in poštena va-jenka« na oglas. odo. jutra.
2012344
14-letni fant
se Seli izučiti mehanične aH elektrotehnične stroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober fant«.
20093-44
Vajenko
s 4. razr. mešč. šole in z za vršnim izpitom spreme trgovina z me^auim blagom v industr. tra ju Pogoji: poštena, zdrava, dobra računarlca m le pa pisava. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stanovanje ln hrana v hiši«.
20104-44
Vajenca
v trgovino i mešanim blagom, sprejmem. Pogoji: pošten, zdrav, dober računar ln lepa pl sava. Ponudbe npd šifro »Hrana ln stanovanje v hiši« na ogl. od. Jutra.
19518-44
Vajenca
s popolno oskrbo sprejmem v trgovino mešanega blaga v okolici Ljubljane. Ponudbe pošljite do torka 17. avg na ogl. odd. Jutra pod »Pošten ln zdrav«.
20154-44
Učenca
sprejme takoj trgovina z manufakturnim ln špecerijskim blagom na deželi Joško Bezjak. Podvind št. 3, Ptuj. Prfdnost imajo fantje z boljšo Izobrazbo, iz poštene hiše kmetskega stanu in dvenj» me ščanskima šolama. Hrana ln stanovanje v hiti.	19977-44
Otroški vozički
letošnji modeli na patentiranih kroglj lčmlh ležiščih.
S. Rebolj & drug
Gosposvetaka a. št. 13.
145-6
Otroško posteljo
medeno, s okraski, dobro ohranjeno, prodam. Tyrševa cesta 51-ni, desno.
19967-6
Brusilnih kamnov
za brušenje teraca, kakor tudi smirkovlh plošč ima veliko zalogo tvrdka Feliks Tom an ml., LJubljana, Costo va ul. 6t. 7.	20113-6
Steklene posode
ca 100 baterijah 50x
21x17 cm in razni drugi material od akumulatorske baterije, kakor razni stekleni ln porcelanasti podložkl, svinec, bakrena žica naprodaj. Elektrarna Šmartno pri Litiji 201446
SVEŽOST PRI PREBUJENJU!
Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo * dobro odpočitimi udii Samo nekoliko kapljic kollnske vode »Soir de Paris« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana t Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bourjois.
BOURJOIS
★ Soir de Paris *
Lončene peči
malo rabljene, naprodaj
Jegllčeva 24.
20234 6
Ping-pong
kompleten, poceni prodam. Prodam tudi oleandre. Grablovičeva 30.
20322-6
V Mežici
prodam zaradi selitve na prometnem Kraju dobro vpeljan bot prodajalni paviljon za branj arij o. Prodajna cena pri takojšnjem plačUu 35QD.— Hitre ponudbe na Franc Hočevar, Slovenjgradec.
T3256-6
Otesanega lesa
za eno veliko ogrodje, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20390 6
Trgovski inventar
za špecerijo ln dellkaj*. so prodam, tudi mlinček Mahlkönig aa kavo stroj za rezanje salame Berkel. Stefan VlaJ, Tyrševa št. 9.	20265 6
Proda se
24 m hrastove ograje z vratml. Poizve se v pl. sarnl dr. Ludtinsna v Gradišču 4.
20468-6
3 krasne asparaguse
5 aspidlster. prodam. Na slov: Wolfova 6-1.
80(426
2 tehtnici
200 in 500 kg prodam A. Grebene, nakup in prodaja vreč, Pražakova 2.
20447 6
Prodam:
Točilno mizo, roletne 290 X93 in 290X145, parket« že rabljene, mize 78X78. podstavki ta mize (lito železo) spalnica za boljšo osebo. Hotel »Slon« Ljubljana.	20451-6
Trgovske stelaže
in puTt poceni prodam. Vprašati : Miklošičeva c. 16./III. desno.
20408-6
Bidermajer
pohištvo
lepo vloženo in ohranjeno prodaja Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29. Ljubljana.	20354-6
Športni voziček
modern, dobro ohranjen prodam. Devinska ul. 7. Kolezija.
20466-6
Pohištvo
Beeeda 1 Din Iflvek S Dui ta šifro sti dajanje naslov» 5 Dia. Najmanjši tcesek 17 Din.
Moderno ta kvalitetno
POHIŠTVO
vse zajamfcee* — U »d 1700 Dia Sperane, spalnic« 6T75 Din kuhinjske oprave 375 Dio kuhinj, kredence 400 Din omare 130 Din poä"«iJ« — Bd. Oglejte d veiiko fcltero pohištva prt
»Oprava«
ta loga pobištva Ljubljana, OelovSka e. 50.
20459-12
Spalnice
orehova korenina 6500.— fino pleskana 3000.— Je-dUntca 11 orehove korenine 9000. — boljše kuhinje 1500.— vse Z večletno agrancljo nudi Kr-že Franc, pohištvo Vrhnika. Skladišče: LJubljana, Tyrševa c. 23. dvorišče.
20.150-12
BjMeda 1 DI» davak t Dia. u Šifro alt lajapje aaalnr» 5 Dia. Najmanjši saaeak 17 Dia.
Odeje (kovtre)
izdelujem nove ln popravi lam stare. Marija Ježek, Poljanska 43.
90191M
Orehove spalnice
moderne počepi pro<Ja mizarstvo Joßip Goljar Florjanska 1.
20387-12
Avto, moto
Beeeda 1 Din. davek 3 Din. ta Šifro ali dajanje naslov» 5 IMn. Najmanjši tnesek 17 Din.
Tovorni Ford tri in pol tonski
v telo dobrem staniu prodam ugodno. Poizve se Des». Celovška 38.
20465-10
Motor
BSA 500 OHV, Športni (Buffalo), dobro ohranjen, naprodaj. Cihlar ml. Tyrèeva 69, Ljublj-na.	20267-10
Opel-Blitz
tovorni 3 ln pol tonski, nov ln več drugih tovornih ln osebnih avtomo-blov po nizki ceni pro da O. žužek, Krupp za stopstvo, LJubljana, — Tavčarjeva ul. 11.
20366-10
Avtoprikolico
3 ln pol tone znamke: Linder, tovarniško nova, proda Kovač Jože, Tržič.
20245-10
Tovorni avto
ln malo limuzino, le V dobrem stanju, kupim, August Kreutz, Orrpož.
20109 10
K&lesa,
KOLESA
MOTORJI
dobra, cerne ugodne, izbira velika. S. Rebolj & drug
Gosposvetska o. št. 13.
145-11
Motorno kolo
350 ccm v dobrem eta-nju ugodno proda. Snidar, Primskovo 46, pošta Kranj.	1997311
Moško kolo dobro ohranjeno poceni prodam. Poizve se od 12. do 13.ure, Jegllčeva 10, vrata 37.
19177-11
Lahko kolo
skoraj novo ugodno naprodaj. Karlovška 19, dvori-?če.	00637-11
Kolesa Puch, Diamant, Torpedo
ln druga skoraj nerva m stara poceni na prodaj pri »Promet«. (Nasproti kr ižanske cerkve).
20270-11
Lakiranje
motornih koles, železnih predmetov Itd. se priporoča Jelovšek Jernej. Celovška 96, Ljub. Ijana.
20297 11
DKW motocikli
nova pošiljka je prispela Motor-lmport dr. z. o. z. LJubljana, Tyrševa c. 35 20249 10
Ford rabljeni
tovorni avto 1 ln pol do 2 in pol tonski, takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Ford«.
20281-10
Puch motor
250 ccm, ▼ dobrem stanju proda Franc Bač-nlk, Ljubljana - Moste, Zaloška cesta.
«0277-10
Auto-dinamo
Fo»d 1926 v brezhibnem stanju ugodno naprod.u. Vprašati »Bon-Bon«, Miklošičeva cesta.
20356-10
Citroen-Kabriolet 6 cilindrov, 20.000 km, prima pneumatica, motor v odUčnem stanju, prodam. Sprejmem hranilne knjižice aH zamenjam za blago. Oaxažs Kopač, Fianknpsnrtre «
Bukovih drv
2000 kub. m, prima, «lihih od enega aH več dobaviteljev za suksealv-no dobavo kupim. Takojšnje najnižje ponudbe na mero ln težo, —■ franco vagon nakladalna postaja pod »Točna plačila« na ogl. odd. Jutra.	20257-15
Borov les
odpadki pilot 20 do 25 cm v premeru kosi 1.8 do 2.5 m dolgi, cca 130 kosov prodam na stavbi Mayer, LJubljana, Marijin trg, sta.'ona pisarna.
20306 19
Bakreni trakovi
17 mm široki, 3 mm debeli. cca 600 kg, 1 pred-kurjava (Vorheitzung) za žage in 1 železen kotel za vodo cca 1000 litrov naprodaj. Naslov: Nakup kovin, Glumac Vilma, Celje.
20419 15
Javorjeve plohe
5 cm, 2.6n 3 m dolge, kupim cca 5 m5 suhe. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Pri Ljubljani«.
20383-1J
Hrastove prage
kupim za takoišnjo dobavo 260/15/25 :n 260/14/26 Plačilo pri prevarani «11 akreditiv v Liubijaal. Ponudite takoi »tt'iJcifl^'vo koHfiro ftankc '■»Jtsa.
r'jdol? zoaf. 1**.
Uuut Giocai. U
»JUTRO« št. 189:
SiecnL
SO LEA- nacffoxlnldx)bHmhi i
Pobe Volar« rešitev fe prinesel pismonoia. Nagradno razsodišče je pregle-dalo 5.298 dospelih reSite» in našlo med njimi 3.347 pravilnih. To j® Solea-navdušenje!
Pravilna rešitev dne 19. jonija razpisane nagradne naloge se glasi:
Aktivni leeitin v Solea milu na najidealnejši način dopolnjuje učinek kožo krepilnega kolesterina v Solea kremi. V koži delujoče hormonske «novi se z lecitinom in kolesterinom, ki sta za to najprimernejša« presenetljivo in blagodejno požive. Vsem se najlepše zahvaljujemo za izredno Številno udeležbo fai za naravnost občudovanja vreden trud in skrbnost pri sestavljanju pravilnih odgovorov. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem tistim, ki jih žreb to pot ni osrečil ■ nagrado. Za plačilo naj vam bo sveža in elastična koža, ki dobro diha in je do voljno prekrvljena, kar vse povzroča redna Solea-kožna nega. Prvih pet nagrajencev je določilo razsodišče, kakor sledi: t. nagrada: Dr. med. nnlv. Ana Gorodecki. Karlovae. Starčevičev« tS. — ì do Ì. nagrada: Aleksandar Bubanuvič, Zagreb. Ulica Kraljice Marije 18 II.. Metka Lovni, Ljubljana, Rožna elica 27,1, Elfrida Klar. Maribor. Delavska uL 26.L, Cita Sodla. Celje. Spodnja H udinja 28.
Qstìlib JJ95 nagrajencev je pismeno obveščenih.
iTvomUm Zlatorog. oddelek Solea. Maribor
; DIN 7.50
. «3* «
& $

ui kmncb
brez trošarine CIN 10.-5.-3r
Hranilne vlog«
Beseda 1 Din, davek S Dm. ca šifro ali dajanje naslova B Din. NajmanjSi tnesek 17 Din.
Lokomobila Lanz
170, 190, 210 PS i kondenzatorjem, sedem le* n» ra • Ijena, dobr« ohianj-ena, električna oprema, mlinski «troji, varilni aparat, ventilator, vae tud. posamezno
S oceni naprezaj. Anderš, [lirika Sobota.
10078-39
Pletilni stroj št. 8
kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Cena«. 20015-29
Kleparski stroj
(Aufbiegbank), rabljen, fcu.pl Edi Schöner, kle parsko podjetje v Raj-henburgu.
20091-29
Prodam
skoraj novo lokomobilo 8 atm. 11.87 kv. m, 2 centrifugi, 1 pralni stroj 1 bakreni kotel z dvojno steno, 2 el. motorja. Justin Gustinole, Maribor, Tattenbachova 14 20084-29
Singer-Pfaff Bkoraj novi pogrezljlvl, v večji Izbiri pri »Promet« (nasproti Križanske cerkve).	20268-29
Pisalni stroj
rortolole ln radio aparat poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«.
20263-29
Zbiralni stroj
(Probat) za sortiranje kave in podobnih pred metov, oziroma za štetje na nožni ln mehanični pogon, ter ena hidravlična sesalka 3 tjač-nim merilcem na ročni pogon, ugodno naprodaj Ogleda v tovarni »Biser« JTamnllc.
20393-29
Šivalni stroji cena od 400 do 700 Din (Novi trg 4) od 13. ure naprej.
20440-29
Kolesa in šivalne stroje
kupite najceneje v trgovini Triglav, TJesljeva 16. Stara kolesa in stroje vzamem t račun.	20353-29
Singer šivalni stroj
pogrezljiv, nov iz tovarne poceni naprodaj v gostilni Koritnik, Maribor. Gregorčičeva 17.
20425-29
Glasbila
Beseda i Din, davek 8 Din. ta šifro ali dajanje naslova B Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Pianino
»Förster« , črn, skoraj nov, razstavni komad, zaradi odpotovanja poceni na prodaj. Češki Magazin, Maribor Ulica X. oktobra.
20196-26
Klavir prav dober, zelo ugodno naprodaj. Povprašajte na ogl. odd. Jutra. Ogied od 13. do 17. ure.
20264-26
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din.
Koroške brusnice
(Preiselbeer) dnevno sveže, razpošilja od 5 kg naprej Zecfcner Henrik, Libeliče Koroško.	19513-33
ttKfmiM
Besoan 1 lXn, aavek 8 Din, ia šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Žive srne
mlade in stare, kupuje Jugolov d. d. Zagreb, pret. 72.
20103-27
Prodam psa
»Poentar« z nemško dre-suro. Poizve se v oglas, odd. Jutra.
2015927
Gladkodlakega
Fosterirja
kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »čistokrven«.
20051-27
Prevračevalne
vagone
za cca 1000 kg premoga, 600 mm koloseka, tračnice za gornje vagonete 600 mm koloseka, tra&nice 65-2-4 in okretniee, vse dobro ohra njene, kupimo. Ponud ^e poslati z najnižjimi cenami itco v Seograd na naslov: »Moravija«, fabrika plete nib proizvoda a. d. Beograd VI. Cirila i Metod' a 8.	30214-7
vseh denarnih terjam in vrednostas pa* pi*i« movilo»
oajkulantneje po najTilj!
takoj v PIUhM
A. Planinšek
LJubljana, Bethovnova «L 14. Telefon 33-10
__»-16
Posojila na
vknjižbo
nepremičnin, državnim ln mestnim uradnikom na plače, trgovcem na menice preskrbimo takoj. Informacije z pred-nakazllom 10 Din v znamkah daje Triumph, Zagreb, Ilica 21.
20205-10
Kot družabnik
v sgurno podjetje s kapitalom 150 tisoč dinarjev pristopim. Dopise na podružnico Jutra v naložba«.
20439-16 Hranilne vloge
knpite aH predaste
potom moje pisarn« najboljša
RUDOLF ZORE
LJnbljaoa, Gledališka 12. Telefon 38-10.
19999-16
20 odstotkov
ln več dohodkov doseže kdor vloži 120.000 Din na rentabilno poslovanje z udejstvovanjem ali brez. Vknjižba na prvo mesto na lepo posestvo, ki nudi polno kritje. Ponudbe pod šlf ro »Najlepša prilika« na ogl. odd. Jutra.
20203-16
Klavir
dobro ohranjen dunaj ske zanmke, zarad pomanjkanja prostora naprodaj za mal denar, LJubljana, Hrenova ulica št. 14, desno, pritličje.
20316-26
Klavir
kupujem. Samo boljše znamke. Navesti znam ko ln ceno na ogl. odd. Jutra pod »Klavir«.
20213-26
Konja
dobrega vozača, srednje starega, kupim. Istotam se kupijo vozovi za sam ca. Ponudbe pod »Konj« na ogl. odd. Jutra.
20146-27
Nemški bokser
izredno lep. 6 mesecev star, z rodovnikom prvovrstnih inozemskih prednikov — po zmerni kov — po zmerni ceni naprodaj. Schweiger, — Svetčeva ul. 4, Ljubljana.	20155 27
Angorske zajce
plemenske, lepe prodam, Vprašati: Ranch, Ivanjkovci pri Ormožu. 20258-27
Psa-volčjaka
z rodovnikom, Izredno lepega, delno dresirane-ga, prodam. Kapiteljska ul. št. 5, LJubljana.
20271-27
Dve kobili
pol težki po usodni ceni naprodaj. Ogled na Krumperku p. Dob pri Domžalah.
20276 27
Kupim
Beseda i Din. davek 8 Din ta šifro ali dajanje naslova fi Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Tračnice
profila 9 kg potrebuje cca. 500 m Talionica željeza Topusko.
20094- 7
Ročni voziček
rabljen ln decimalno tehtnico, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabljeno«.
20190-7
Poljskih tračnic
kupimo 750 m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tračnice«.
20308-7
Otroški voziček
železen štedilnik in otomano kupim. Ponudbe pod »Plačam« na oglas, odd. Jutra.
20269 7
Kamenja »Lapor«
nekaj voz nove lončene in železne peči proda. Naslov v ogl. odd. Jutra.
20400 7
ragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuj« po oaj višjPb eenab
Cerne - juveiir
LJubljana, Wolfova allea 1-
12-38
Izgubljeno
Be&e'la i UUi. lav „h 3 UU>. za šifro ali dajanje oaslova Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Pozor!
Dotična oseba ki je kupila ali ji je bila zastavljena ukradena damska zlata zapestna ura z mono-gramom M. M. se naproša, da isto proti nagradi vrne, morebitni stroški se povrnejo. Izroči se Marin-šek, Prečna ul. 6. Ljubljana.	20469-28
			
es	• i	33 smmm	i
Beseda 1 Din. davek 9 Din u šifro ali dajanje oaslova 3 Din. Najmanjši tneaek 17 Din.
Ureditev dolgov
potom soda,b in zven
soctnib poravnav Nasveti v Konkurznih za devab tn vseh druglb tr gove-ko obrtnih posli n. Strokovne Knjigovodske revlzje «estava in aprobacoja bilanc. Preskrbe kreditov nasveti glede nrantfnlb vlog in plasiranie istih. Va> posi Kmečke saščlte Edina Koncesionirana ko-metcionaina pisarna L O J i «S t A J C Ljubljana, Gledališka 1.
Telefon 38-18
$2-16
Kdo bi pomagal
oziroma posodil revnemu visokošolcu denar, da bi mu bilo omogočeno dokončati študij v inozemstvu. Cenjene po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Pozneje vrnitev z obrestmi«.
20054
Posojilo
20.000 Din iščem. Vrednost neobremenjenega imetja 250.000 Din. Vknjl žba na prvo mesto. Cenjene ponudbe, na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost 20.000«.
20149-16
denarne posle
Posredovanje kreditov — Vnovčevanje vlog pr> denarnih zavodih. - Naložbe kapitala. Poravnave. Uprava nepremičnin Davčne napovedi. — Informacije. — Ureditve, revizije, bilance in stalno kontrolo knjigovodstva tn vse druge trgovsko gospodarske posle izvede
»Svetovalec«
koncesijonirana trgovsko-gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačlč LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7.
20259 16
Družabni co
srednjih let z nekaj ka pitaii» Iščem za ^revzsro obrata. Ponudbe na ogl. cdd. "ut' 8 v Celju pod »Belo perilo«.
20187-16
Dvosobno hišo oddam ▼ najem. Ponudbe n« ogL odd. Jutra pod »vrt — okolica Ljubljane«.
30365-17
V Celju
oddam v najem mesarijo in
branjarijo t trafiko. Ponud be na podružnico Jutra Celju pod značko: »Dobro vpeljano«.
20416-17
Lokali
Beseda 1 Un, davek a Dia. ta šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Prodam gostilno
na najprometnejšem mestu v plltu, Dalmacija Zaradi bolezni. Naslov v vseh< posloval. Jutra.
20025-19
Klet
ln zimsko kegljišče za gostilno oddam. Ogleda se od 5 do 7 zvečer. Prl-voz št. 4, Ljubljana.
20231-19
Trgovino
najem na deželi aH ▼ mestu za mesec oktober z meš. blasrom iščem v evenjt. november z ali brez' stanovanja. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Prometna točka«.
20254-19
Mlekarno
na telo prometnem kraju breo konkurence zaradi smrtnega slučaja nujno prodam. Vprašati: Zagreb, Trg Kralja Petra 1. 30311-19
Mlekarna-
delikatesa
izborno idoča, v tagreb-škem centra prvovrstno vpeljana, s krasno opremo naprodaj ta din 10.000 s koncesijami. Davek »e ne plača: Poslovnica Pavleko-vič, Zagreb, Ilica 1-44.
2021049
Meščansko gostilno
prvovrstno vpeljano izborno idočo, nasproti najpro-metnejSdm zagrebškim državnim trradom, brez konkurence, prodam s krasnim inventarjem za solidno ceno. Letno 300 hI alkoholnih pijač. Najemnina s stanovanjem mesečno 1500 Din. Poslovnica Pavleko-vió, Zagreb, Ilica 144.
30008-19
Trgovino mešanega blaga
v zagrebškem centra, isbor-no Močo, z najboljšim n-spehom, prodamo s prvovrstno opremo, nizko najemnino, vso zalogo blaga za din 22.000. Poslovitfca PavLekovič, ZagTeb, Ilica 144.	20209 19
Mesarji, trgovci
pozor!
Mesarija s stanovanjem ln vsemi postranskimi prostori event. tali za trgovino oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izborna točka«.
20288-19
rr"7.,:,n bt______
Tontaolno knpü. Ponndbo na ogL odd. Jetra pod značko »V bkiind mosta«.
MBM0
Dvostanovanjska
hlla
še nova ■ veö let vpeljano pekarno ■ električno razsvetljavo, vodovodom ln velikim vrtom, 10 min. oddaljena od Celja se proda. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.
18045 2«
Posestvo
obstoječe la 1 in pol hektarja njiv ln travnikov ln tri četrt hektarja gozda, hiše ln gospodarskega poslopja četrt ure od postaje St. Janž na Dolenjskem, se proda za 35.000 Din radi družinskih razmer, gimec Anton, Vrhek. pa šta Tržišče. 20007-20
Kupim hišo s trgovskim lokalom a električno razsvetljavo in nekaj zemljišča, najraje v Sloveniji. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj za gotovino«.
20043 20
Enodružinska hiša v bližini Ljudskega do-gia, obstoječa lz 5 velikih sob ln vseh pritl-klln, garaže ln cca 1000 kvdr. m sadnega vrta, radi selitve naprodaj za 220.000 Din. Sprejmem tudi hranilne knjlžce.— Naslov v vseh posloval. Jutra.
20176-20
Kupim hišo
na periferiji Ljubljane ali v bližini vredno do 50.000 Din. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Periferija ali bližina«.
2016920
Hiša z gostilno
mesarijo ln trafiko za radi družinskih razmer ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Industrijski kraj«.
20079 20
Krasno vinogradno
posestvo
50 oralov v okolici Ptu Ja z lepim grozdnim nastavkom ln sadnim, vse lepo urejeno, prodam. Samo resni kupci. Cena po dogovoru. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Donosno posestvo«.	19443-20
Zemljišče
nad 30.000 k^. m, telo lepo, kra&na le<s, spadajoče pod Ljubljano — naprodaj za skrajno ceno, reiota Din !>5.000. Event. oddam tudi polovico, ker je ta drugo polovico tudi te odjemalec
K» kv. m. m Kodeljerot agodao naprodaj. i wi—H od tramvaja. Naslov t vseh poti ovalni cab »Jutra«.
Trgovska hiša
T Stalin LJubljani m proda; gostilna,' lokali in vefi stanovanj. Donos 100.000 letno. Ponndbe na ogl. odd. ■Jutra« pod aSenta«.
9(089-30
Lepe zemljiške
parcele spadajoče pod Ljubljano, bolj na periferiji, od prodam prav po nizki ceni ln sloer: več parcel po 1000 kvdr. m & Din 4000 do 7000; več parcel po 2000 kvdr. m & 8000 do 14.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa lega«.
20261-20
Posestvo sesto ječ e iz vinograda, travnika, gozda, hiša v dobrem stanju ln novo gospodarsko poslopje, z vsem gospodarskim Inventarjem po želji, prodam, vsled onemoglost'
lnofalldltete po zmerni nizki ceni. Ignac Skodlč Sv. Peter, Medvedovo selo post. Potplat
20217-20
v Sink ui. 17-L Vprašati do 9. ure.
JH584.
Stirisobno
stanovanje
la garooniere komfortno v strogem centru oddam Polare se pri hišniku ▼ Clgaletovl i.
2015321
Dvosob. stanovanje oddam. Jenko,, Zg. Šiška prt novi šoli
20323-21
3-sobno stanovanje
s centralno kurjavo oddamo. Drogerlja Hermes, Miklošičeva e. 30.
20320-21
Dvosobno
stanovanje mansardno s kuhinjo v hiši sredi Rožnika nad kapelico oddam eni ali dvema osebama.
20376-21
Rentabilno 13 stanovanjska hiša za 450.000 Din, 10 stanovanj ska hiša 230.000, »stanovanjska nova hiša, Din 250.000, dvostanovanjska vila v najnovejšem slogu 210.000, enodružinska hiša v centru Maribora 170.000 Din, posestvlce 3 oralov, 1 uro lz Maribora 40.000 Din, par cela 500 kvdr. m 40.000 Din, parcela 2.170 kv. m 20.000 Din, posestvo 13 oralov 2 url lz Maribora 65.000 Din ln več nepre mlčnln poljubne veliko stl ln po različnih cenah razpolaga posredovalnica »TRIGLAV« Maribor, Aleksandrova 12.
2C437-2J
Velika trgovska hiša
v najbolj prometnem centru mesta Maribora a lepimi lokali ln več kom takoj na prodaj. Resni fortnlh stanovanj, letni donos nad stotlsoč Din kupci naj vlože ponudbe na podr. Jutra v Ma^ riboru pod šifro »Trgov ska hiša«.
20426-20
Dvosobno
stanovanje
oddan e 1. oktobrom na Glincah, cesta VH. it. 20 (vogal Gerbičev« uläoe, 6 minut od tramvaja).
20833-21
Trisobno
stanovanje
s kuhinjo, kopalnico v visokem pritličja oddam za november. Moste Ci^larj«-va 16.	' 80338-21
Manjše posestvo sadonosnlk. vinograd s pripadajočimi poslopji, vse v najboljšem stanju med Celjem ln Teharjem naprodaj. Polzsre se v tralkl »Zelen travn'k« v Celju.	20421-20
na raz .ogl. odd.
Družabni co
za mlekarno-delikateso-sla-ščičarno, iščem. Imam nov inventar in kapital. Dopise na ogl. odd. Jutta pod
»3.000«
20385-16
Bančno kom« zavod
in
menjalnica
MARIBOR,
Aleksandrova ul. 40.
vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni.
237-16
Davčne pritožbe
in vse druge davčne zadeve uredi Davčna posredovalnica, Ljubljana, Kolodvorska 41.
20443-16
Hranilne knjižice
Mestne hranllnioe, Kamnik cca 100.000 Din. Hra nilnlce in posojilnice v Ljubnem ca 100.000 Din in večji znesek Hranilnice kmečkih občin. — Ljubljana, kupi Trgovski agent bančnih poslov Alojz Planinšek. L1ub-ljana. Beethovnova ulica 14-1, telefon 35-10.
20318-16
Klavir
»Bösendorfer«
zelo dober, ugodno naprodaj. Okrupa. Ljubljana, Grablovčeva ul. 20 I. nadstropje.
20295-26
Kratek črn klavir
enamke »Steyner Wien« rabljen, radi pomanjkanja prostora ugodno na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20417-26
Pozor!
Kupujem obrabljene čevlje in prodajam. Zame njam tudi za vseh vrst perje. Klavžer, VoénJakova tli. 4.
20394-7
Kupim
dobro ohranjene modele za cementne cevi 20, 30, 50 cm. Najnižje ponudbe pod »Betonski izdelki« na ogl .odd. Jutra.
20375-7
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo m od r oc«, otomane, preproge, kratke zimske površnike. kupujem. Pišite: Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
«01330-7
20.000 Din posojila
iščem za 3 leta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno Jamstvo« 20175-16
Zadolženo hišico
prevzamem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka«.
20161-16
Družabnika (ico)
išče dobro vpeljana modna trgovina z obrtjo v Mariboru z 40.000 do 60 tkioč Din. Ponudbe ra !.o',;r. ji,tra v Mariboru pod »Sodelovanje«.
20197-18
Kot družabnica
pristopim k boljši pletilji. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Pri-krojevalka modnih pletenin.	20021-16
Za trgovino
solidno ln donosno Iščem finanserja. ki razpolaga z 100 do 200.000 Din ali pa preskrbi lahko tolikšen kredit. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Varna naložba«.
20189-16
Beseda 1 Din davek 3 Dui za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši cneoek 17 Din.
Pekarijo
takoj oddam v najem, bodoča eksistenca. Ugod na prilika, najemnina samo 200 Din, peče se za 300 Din dnevno ln tudi več. Naslov v vseh posloval. Jutra.
19994-17
Dobroidočo
gostilno
restavracijo ali slično vzamem v najem. Grem tudi kot družabnica ali poslovodkinja s svojo koncesijo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Večletna praksa«.
20046-17
Gostilniško posestve
naprodaj, eventuelno najem ob banovinskl cesti na prometni točki, pripravno tudi za trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 20106-17
Novo hišo
oddam v najem v Devici Mariji v Polju bližini kolodvora s 15. septembroma all 1. oktobrom. Več se poizve prj g. Slačku, zidarskemu polirju Istotam.
20143-17
Lokal
oddam v sredini mesta takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20278-19
Boljšo gostilno
na prometni točki v mestu ali okolici Celja vzamem z 1. ali 15. oktobrom v najem. Naslov v podr. Jutra v Celju.
20222-19
Trgovina z
mešanim blagom
obstoja že 50 let, dobro vpeljana na najprometnejšem ln bogatem mestu z milijonskim prometom naprodaj zaradi starosti lastnika.. Informacije daje: Triumph, Zagreb, Ilica 21.
20206-19
Pozor!
Zavarovalnice
Velika trgovska hiša, mo derna zgradba, lepi lokali, magazlnl, kleti, sta novanja. Za vsako veliko podjetje pripravno. Dobro obrestuj oče I Cena 1.800.000 Din. Dolgoletno odplačilo. Dvonadstropna trgovska hiša, dober prostor 180.060.— 480.000 Din. Posredoval nica »Rapid«, Gosposka ulica 28, Maribor.
20188-20
Manufakturna
trgovina
prvovrstna, v večjem mestu Štajerske na naj-bolj prometni ulici z elegantnimi izložbami ln Jako lepim lokalom takoj prodam zaradi bolezni ln družinskih razmer. Ponudbe pod »Zlata jama« na ogl. odd. Jutra.
20219-19
Krojaški salon
dobro vpeljan, prodam rad odpotovanja s celo kupnim Inventarjem ln z imenom firme na prometnem kraju v Mariboru. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru.
20452-19
Beseda 1 Din. davek S Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tneaek 17 Dia.
Večje število parcel
kompleksov poaestev, go-
t4ot, trgovskih le stano vanjsklb bil ter vfl tma naprodaj gradben, strokov u IsobrafM posredovale« Knoaver Ludvik. Cesta 29. oktobra 6. Telefon 87-83. Pooblašfteenl graditelj In sodni cenitel} t» nasvete, breiplačno na razpolago
69-80
Hišo
ozlr. vilo, parcelo, trgovino, gostilno, posest, vo, prodate ali kupite najugodneje potom posredovalne pisarne — P. PRISTAVEC, LJubljana, Erjavčeva c. 4a, telefon 23—81.
204-20
Prodam iz
proste roke
zelo rentabilne stavbne parcele na katerih so postavljena dvostanovanjska poslopja. Na hajajo se v obllžju biv še Jahalnlce v Trnovem Prodam skupno aH posamezno. Več se poizve pri notarju Ušlakarju, Kralja Petra trg št. 8.
18695-20
»Ne zamudite«.
Ponudbe na intra pod Šifro
20262-20
Nova hiša
štlrlstanovanjska, dobro donaša. 20 let prosta davka severna rtran Ljubljane. 5 min od tramvajske proge, zelo ugod no na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka cena«.
20450-20
Posestvo
10 nrfniit od Glavnega trga oddaljeno, ta mlekarstvo Ln vrtnarstvo sposobno oddam v najem. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.
80438-20
Večja hiša
z vrtom ln lepim trgovskim lokalom v Ptuju v centru, prodam ali oddam v najem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Günstig 88«.
20148-20
Tristanovanjsko vilo
novo, 20 let davka prosto prodam za nizko ce no. Šinkovec, GUnce VII št. 16.
20402-20
Vilo
prodam pod zelo ugodnimi pogoji ali dam v najem novo vilo z zemljiščem ob glavni cesti, zelo pripravno za trgovino aH obrt, predvsem za upokojence. Dam tu dl 6tarejšlm ljudem, ki bi bili zmožni položiti nekaj gotovine, v brezplačno dosmrtno uživanje. Ogled ln dogovor samo do 17. t. m. v Ja-strebclh štev. 4, žel. p, Dravsko središče.
20230-20
Hiša
enonadstropna, nova, mo derna, vogalna naprodaj ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Trgovska«.
20314-20
Novo vilo
enonadstropno, na periferiji Ljubljane prodam ugodno brez posredovalcev. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Gotovina ln nekaj hranilnih knjižic dobrih zavodov« 20248-20
Hišo
aH drugo posest kupite in prodaste najbolje po tom pisarne ADAMIČ, Ljubljana. Go6posvetska 8-II. — Telefon 32-8«.
20255-20
Hišo kupim
«nostanovanjsko z nekaj vrta v okolici Ljubljane Ponudbe s ceno pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Vselitev čim prel«.
20401-20
Tiskarski brzo-
tiskalni stro
85-105 Vorm prodam takoj za Din 35.000 radi likvidi ranj« tiskarne. ühernik Zagreb Badaličeva 4.
20336-39
Novo hišo
na periferiji Liubljane čez 700 m2, prvovrsten vrt vsemi zasajenimi pridelki, ;n ves inventar brez vsa ke hipoteke prodam zara di odpotovjn)! v Franci io zelo ugodno. Nezamn-dite te prilike. Naslov v vseh poslovalnicah ^itra.
20*43-20
Dvosobno
stanovanje
takoj oddam stranki bres otrok. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.
00940-21
Dvosob. stanovanje
solnčno, renovlrano, vrt, oddam v bližini nove šole v Zg. Siškl. Vselitev možna takoj. Vprašati: »Na-Na« na Tyrševl 12.
20266-21
Dvosob. stanovanje
Md"m v B^orra'pkl ul št. 8 (nasproti bežigrajski gimnaziji). Informa^ d j e Istotam.
20286-21
Dvosob. stanovanje
moderno opremljeno v
centru Bežigrada, s ko -»Unico takoj oddam. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Poceni«.
20287-21
Stanovanje
krasno, dvosobno, komfortno oddam v novi hiši. Sagmeister, Vodnikova c. 4./a Šiška.
20456-21
Dvosob. stanovanje
lepo ln solnčno s kabinetom ln pritiklinami I. nadstropju v mestu takoj oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
20242-21
3 stanovanja
Eno trisobno komfortr-stanovanje za september ali pozneje in dive dvosobni komfortni stanovanji za november ugodno oddam. Ve-rovškova 56, Šiška.
20296-21
Posestvo
zelo lepo, primerno za upokojence prodam takoj. Cena nizka. Prmer-no tudi za stavbenike. Savi J e 58, p. Ježlca pri LJubljani.
20396-20
Parcele
Lescah—Bled 8.000 m2 prodam. Pogoji se irvejo v odvetniški pisarni dr. Mačka, Tavčarjeva ul. 3.
20470-20
3-stanovanjsko hišo
minute od farne cerkve, prodam ugodno v Ljubljani. Naslov v vseh posi. Jutra.	20355-20
Pozor!
Parcele zastonj ne ampak na obroke pod zelo ugodnimi dolgoletnimi obroki, poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jesen«
20455-20
Naprodaj posestvo
j poslopji, 25 oralov, polovico njiv, travnikov sa-donosniki in polovico gozda je za posekati. Natančnejše informacije se dobe pri Anton Č rep in Sek, Nova cerkev, p. Vojnik pri Celju.	20414-20
Vinogradsko
posestvo
solnčna lega. pridela 60 hI vina, sadovnjak blizu Celja prodaja črcpiniek, Celje Hotel »Zvezda«.
20418-20
Malo posestvo
lep kraj, hiša, 3 sobe. blizu Celja naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »E. Sch.«
20420-20
	H3B
	
Beseda 1 Dia. davek S Dia ta iifro aH tajanj» naslov» S Dia. NajmanjSi tneaek 17 Dia.
Trisob. stanovanje
konfortno, takoj oddam Gajeva ulica 8.
1981221
V Savinjski dolini
Iščem s 1» oktobrom do 3 sobno, moderno stanovanje, če mogoče kopalnico v vili ali novi hI«. Pogoj elektrika ln voda. Ponudbe z navedbo oene na podr. Jutra v Celju pod »Upokoje-
ne°** "	\ 80183-21«
Prispela J» nova partija«
■JVOKOLESA »MIELE«, »MERKUR«, »BRENNABOR« t prostim tekom in zavoro, moška, ženska in dirkalna kompletna din 750.—
ŠIVALNI
STROJI: »VERITAS«, »TITAN«, in »VIKTORIA* t okroglim čolničkom, šiva in veze naprej in nazaj, cena s glavo navzgor din 1.500.—, kabinet din 1.750.—
PISALNI
STROJI, masivni, prenosljivi, v elegantnem kovčeg* S 80 znaki črk v cirilici ali latinici, cena din 1.350.—
RADIO
APARATE, »NORDMARK« eleganten aa ▼*« valor«
ne dolžine, cena din 2.500.—
Možno tudi na obroke. Naplačilo din 100.— »e imS poslati obeDem s naročilom. Mesečni odplačeval ni obroki za radio, pisalne stroje in dvokolesa din 100.—, za Šivalne stroje din 150.—. Za blago, ki vat interesira, zahtevaite ilustriran cenik.
Vse blago je porekla znamenitih nemških tovarn, kupljeno in plačane (v kliringu) v zameno na naše jugoslovenske pridelke, zato je tako poceni. Zahtevajte zastopnike in posredovalce!
„MERKUR—ZAVOD44
Beograd, Paiičeva 2, pošt. pret. 800, telefon 28-02L Račun pri Poštni hranilnici, Beograd br. 57682.
I I ZAHTTOjTE ERE5PLAČNI CENIK
Hühner
NAJPOPOLNEJŠE BENERALND ZA5TDP5TVD
—e f. Schneider
ZAGREB NIKDUtEVA 10
PLESKARJI, POZOR!
Holandski litofon, suhe barve, emajllake, »OXELIN« autolake m vse ostale lake —^ kupite zelo ugodno pri tvrdki
RUDOLF HAFNER — LJUBLJANA«
Miklošičeva c. 36 in Celovška c. 61 Tel. 35-65.
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam mirni družini. Zg. šiška Vodnikova c. 184.
20301-21
Sobo in kuhinjo
v Vel. Čolnarski oddam za 300 Din mesečno takoj ali s 1. oktobrom
20446-21
Stanovanje
ene sobe, parket., kuhinje, predsobe, s pritiklinami oddam za 300 Din mesečno dvema osebama, na periferiji. Nasi, vseh posloval. Jutra.
20299-21
Za 1. november
oddam lepo stanovanje nt Bleiweisovi cesti, 4 sobe. kopalnica, pritikline. Naslov v vseh posi. Jutra.
20550.21
Enosobno
stanovanje
v bližini magistrata me sečno za 350*ln mala soba s posebnim vhodom za 150 Din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20692 21
Trisob. stanovanje v sredini mesta vddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20279 21
Trisobno
stanovanje
t pritikline, celo nadstropje vile, oddam s septembrom. Cena 700.— Tyr-ševa 90/1.	20465-21
Enosobno
stanovanje
oddam poceni za 1. september. Zg. Šiška 284. (pod hribom).
20449-21
Enosobno
stanovanje
oddam s pritiklinami. Naslov v vseh posi. Jutra.
20389-21
Dvosobno
stanovanje
komfortno oddam s prvim oktobrom. Povšetova c. 41.	20384-21
Kletno stanovanje
dvosobno s pritiklinami, lepo v solnčni legi v novi hiši Moste Klunova 14. oddam s 1. septembrom mirni stranki odraslih oseb. Najemnina 570.— Vprašati Moste. Klunova 16.
20344-21
Stanovanja
Beeeda 1 Dio, davek 8 Din. «a litro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Dia.
Enosob. stanovanje
okolica mesta Iščem za 1. september. Ponudbe ali naslov na ogl. odd. Jutra pod »čisto«.
20294-21a
Dvosob. stanovanje
Iščem za september. Po-nudoe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«.
30304 21a
Stanovanje
mirna oseba Išče enosobno, solnčno stanova, nje v I. nadstropju blizu centra za takoj ali poeneje. Ponudbe pod: »Mirna« na ogl. oddeL Jutra.	20374-21$
Železničarski
upokojene«
iž5e eno- ali dvosobno stanovanje za september ali oktober v ljubljanskem okolišu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« z navedbo cene pod »Brei otrok«.
2C&41-S1»
Stanovanje
2 ali 3 sob z vsemi pritiklinami v centru mesta išče stalna stranka in točen plačnik za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M«.
10467-2lt
Enosobno
stanovanje
iščem blizu Gosposvetsk« ceste za dve osebi najraje v I. nadstropju. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno«
20373-214
Dijaike tobe
Beseda 1 Din lavek S Dm, sa šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Več nižješolcev
sprejmem na zelo dobro domačo prehrano ln pri učenju ln vzgoji skrbno nadzorstvo. Zlberto-va 30-L
236-22
Dva dijaka
niSješolca is bol j i« rodbine, sprejmem na dobro brano ter tračno ln solnčno stano, vanje v centra mesta. Cena zmerna. Pomot pri nšenjv ter strogo nadzo-rstTO. Naslov v vseb posloval ni ca Ii Jutra.	19642-SS
Dijakinji
sprejmem. Velika soln£n* soba, dobra oskrba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra »Ob Tromostju«.
19851-22
Zahvala!
Za nam Izkazano sočutje, za Številna darila vencev ter fiopke, kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu nepozabne soproge gospe JULIJE KOSER, roj, Gross-mann, soproge slaščičarja ter hišne posestnice, izrekam najsrčnejšo zahvalo.
MILAN KOSER in vsi sorodniki.
f
V globoki žalosti naznanjamo, da je nenadoma umrl dne 13. avgusta 1937 naš nadvse ljubljeni soprog, papa, brat, tast, svak, stric ter opapa, gospod
FRANC ŽIGART
višji sodni oflcljal v pok. ter posestnik
previden s tolažili sv. vere v 66. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 15. avgusta 1937 ob pol 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Sv. Lenart v Slov. goricah, dne 14. avgusta 1937.
JULIJA 2IGART, roj. ATJBL, soproga; AUGUSTA SOLLAGOVA, hči; FRANC ŽIGART, sin; KRISTINA ŽIGART, snaha; Dr. HENRIK SOLLAG, zet ter ostalo. sorodstvo.

»JUTRO« §£, 189 ^
-iS

Za prvoSolca lS£wn stanovanj« ta linuia Pogoji. Naslov: Ameršek Jos, Loekuji-Blhač.	20107-22
Nižješolki
iiprejmem v popolno isskrbo sredi mesta. No-voopremlj ena soba, souporaba kopalnice. Na-«lov v vseh poslovalnicah Jutra.
20177-22
Za dijaka
te iÄ6e mesto »
vso oskrbo k profe&or&ki .»Ji boljši ohìteJji. Predpogoj: doma Ji gin drugošoiec da gimnaziji r» Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. ►Jutra« pod »060». 20235-22
2 dijakinji
sprejme boljša družina v oskrbo ln strogo nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah. Jutra.
20253-22
Učenko
nižjih razredov vzamem na stanovanje, hrano ln kot prijateljico moji hčerki, učenki ni. raz. realne gimnazije, cena umerjena; nadzor m postopek staršev. Bartol, Groharjeva 22 (Mirje).
20238-22
Dijakinji
sprejmem v vso oskrbo.
Nemščina, francoščina ln klavir. Pomoč pri po uku. Cena najnižja. Cl-poj, učiteljica, Gosposka ul. 10-1.
20239 22
Dijaka
srednješolca, sprejme učiteljska družina v zelo dobro oskrbo ln strogo nadzorstvo v neposredni bližini realke ln Prednje tehnične šole. Naslov v vseh posloval. Jutra.
20310-22
Dijake sprejme v vso oskrbo v centru bivši profesor Prijave na ogl. oddel. Jutra pod »Pomoč pri učenju«.
20335-22
2 dijaka (-inji)
sprejme uradniška dru-žtna v celo oskrbo, vestno nadzorstvo ln po-pomoč pri učenju. Na želju nemška konverza ci j a. Hrana dobra domača. kopalnica ln vrt. na razpolago 15 mm od centra. Karadžičeva 10, Kolezlja.
20386-22
1—2 dijaka (-inji)
sprejmem v popolno ln vestno oskrbo v lepem novem stanovanju Tyr-èeva cesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20391-22
Dijakinjo
spreimem na vso oskrbo. Naslov v vseh posi. Jutra.	20434-22
Dve dijakinji
v solnčno sobo z vso oskrbo po ugodni ceni sprejmem. Naslov v vseh posi. Jutra.
20460-22
Nižjesrednješolca
iz boljše družine sprejmem v celo oskrbo. Tudi pouk se dobi. Bleiweisova 16. pritličje desno.
20361-22
Dijaka srednješolca
sprejme v strogem centru učiteljska družina v vso oskrbo. Kopalnica, klavir. Naslov v vseh posi. Jutra.
20359-22
Dijake (-inje)
sprejmem z vso oskrbo v lepo sobo za 450 Din. Naslov v vseh posi. Jutra.
20358-22
/mjnnnf'j
Beseda l I>Jj 1a»ek a Um u Šifro all ja ja nje naslova 6 Din, Najmanjši meaek 17 Din.
Damam
ki potujejo za nekaj dni ali pa se dlje zadržijo v Zagrebu, nudim serlozen ln udoben dom z hrano ali brez hrane v šenoinl ulici 32 III., desno, prva ulica desno cd glavneg« kolodvora v Zagrebu.
18964 23
Lepo sobo
B posebnim vhodom oddam takoj boljšemu gospodu ali gospodični. Gregorčičeva 7aII. vrsta 5.	20048 23
Dva gospoda
se sprejmeta na stanovanje kot sostanovalca. Cesta 29. oktobra št. 5, dvorišče levo.
20228-23
Sobo
solnčno, s posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. septembrom gospodu, v sredini mesta. Naslov: Cesta 29. oktobra št. 5 I. nadstropje (Rimska c) M. T.	20326 23
Sobo
oddam, Salendrova 1-8. levo	20324-23
Prazno sobo
oddam s 1. septembrom na Zrlnjskega c. 15.
20317-23
Opremljeno sobo sredi mesta oddam solidni mirni osebi, ne dijaku. Poseben vhod. elek trika, lončena peč. Najemnina 280 Din. Prečna ul. 8.
20363-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom ln kopalnico oddam pri Sv. Jožefu. Naslov v vseh poslovalncah Jutra. __ 20377-23
Tri gospode
rprejmfin n* stanovanj« prf «osfanovalkf. Trnovski pristan i, dvorižč« T. nad. fitar.
Mesečna soka
lep», čista, nafti» ter solnčna, s posebnim vho dom, se odda stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20379-23
Sončno gobo
lopo, »onporaba kopalnice, prost vhod, center, oddam. W&sluv v vaeb polova.n.cih »Jutra«.	30331-83
Gospodično
sprejmem na stanovanje Clglarjeva ul. 14, Vod-mat.	20273-23
Meblirano sobo
veliko, sončno, s poseb-nm vhodom, razgledom v park, oddam boljši u. radnicl, tudi eni ali dve ma dijakinjama. Kopalnica ln klavir na razpolago. Ogled ln nadaljne Informacije od 14. do 16. Naslov v vseh posloval. Jutra.
20292-23
Lepo sobo
oddam stalni Jn solidni
osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20284-23
Opremljeno sobo
lepo ln zračno, oddam gospodu ali gospodični.
prejmem tudi dijakinjo ali sostanovalko v popolno oskrbo. Naslov, Poljanska cesta 20-111, desno.
20275-23
Kot sostanovalko
takoj sprejmem mirno gospodično ali vdovo. Sv. Petra c. 39.
20241-23
Opremljeno sobo
oddam v Gradišču št. 8 v pritličju levo.
20230 23
Opremljene sobe
s posebnim vhodom, — solnčne in zračne z eno ali 2 posteljama, ev. z vso oskrbo blizu tramvajskega post. poeenl cddam. Sp. šiška, čer-netova 31.
20293-23
Sobo
prazno aH opremljeno, oddam. Vprašati na Miklošičevi cesti 16-III des no.	20407-23
Separirano sobo
z 2 posteljama ln sobico z 1 posteljo oddam s 1. septembrom na Sv. Petra cesti 62-1.
20453-23
Separirano sobo
solnčno, čedno opremljeno oddam z dobro oskrbo boljšim osebam. Stari trg 28/111. levo.
20372-23
Sončno sobo
okno na Aleksandrovo cesto oddam dvema boljšima gospodoma ali gospodičnama. Naslov v vseh posi. Jutra.
Sobo
oddam takoj ali pozneje, redni osebi. Naslov v vseh posi. Jutra.
20369-23
Sobo
opremljeno, prost vhod v I. nadstropju oddam takoj pri tramvaju. Poljanska c. 20. I.
20246-23
Opremljeno sobo
lepo s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu v bližini obrtne šole. Ogled vsako popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20399-23
Sobica
sončna ln zračna se odda v centru mesta za 180 Din. Na željo tudi prazna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20403-23
Sobe išče
Bumu* 1 Din, davek ü Um, u filro ali dajanje aaaiova 6 Dia. Najmanjši ineeek 17 Din.
Sobo
186eta dijakinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod šifro
»Snažna in suha«.
20116 23a
Prazno sobo
s strogo separlranlm vho dom iščem za takoj ali pozneje. Pon. na oglasni odd. Jutra pod »Solidna«.
20200-23a
Prazno sobo
preprosto, lahko na periferiji event s štedilnikom, Išče stara g06pa. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Soba takoj« 20223 23a
Sobo
mirno ln zračno Išče solidna gospodična v bližini cerkve Sv. Cirila ln Metoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 28*.	20250 23a
Sobo
blizu centra, s posebnim
vhodom, išče gospodična za 1. september. Ponudbe pod »čista in mirna« na ogl. odd. Jutra.
20216-24a
Sobo
lepo opremljeno, oddam boljši stalni osebi takoj ali s 1. sept. pri sv. Krištofu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20244-23a
Boljši gospod
Išče opremljeno sobo s posebnim vhodom. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Separirano«.
20240-23a
Lepo opremljeno
sončno sobo
s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice za 1. september, iščem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu centra«.
20237 23a Opremljeno sobo
Išče višji bančni uradnik. Soba naj bo modema s tekočo toplo.in mrzlo vodo vedno na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro: »September 888«.
20405-23a
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisarne, denarni
zavodi, trgovci
zasebniki, ki uporabljate pečatni vosek, pošljite -cenj. nasJov podr. »Jutra« v Mariboru . pod značko »Praktičen aparat za peačte-nje«.	20036 31
Izjava
Podpisani Izjavljam s tem, da nisem plačnik za nikake dolgove, ki bi jih napravila moja žena Helen' Oestnik. Franc CestniK, Sv. Lovrenc, p. Sv. Pavel pri Preboldu, dne 13. avgusta 1937.
20186 31
Ate« NOK V ICMN9VI
ZOTTEVUTE BEEZPUrorcERW
[meTneuheroid™?!
[TVORMCE 61ASBII MARIBOB iti«
Novi nasiov:
SV. PETRA O. 4. TELEFON 25-57
7J
m
Vsaka DeivK » D-n: iavtk 3 Dai, ta dajanjf naslova 5 Du; najmanjši tnesek 20 Din.
Kateri dobrosrčni
gospod
nudi mladi dami denarno posojilo. Vrnitev po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vdana prijateljica«.
20166-24
Inteligentka
korpulentna išče starej šega inteligentnega gospoda, ki bi ji v gmotnem oziru pomogal pri študiju. Dopise na ogl odd. Jutra pod »S. O S.«	2013424
Lepa prilika!
Sprejmem 2 sopotnika-ce za izlet Lika Bosna vse do južne Dalmacije. Za nadaljni dogovor ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Jadran«.
20370-24
Lepo sončno sobo
oddam boljäi, solidni osebi. Slomškova ul. 5./I. desno.	20342-23
Opremljeno sobo
oddam s posebnim vhodom boljšemu gospodu. Gledališka ul. 12. visoko-pritličje tevo.
20349-23
Sobo
strogo ločeno, oddam bolj-Semu gospodu prazno ali opremljeno na Miklošičevi cesti. Naslov v vseh posi. Jutra.	20464-23
Sobo
v strogem centru oddam gospodu. Naslov v vseh p.osl. Jutra.
20457-23
Opremljeno
sobico
oddam za Din 160.— istotam lepo prazno sobo. Naslov v vseh posi. Jutra.
20461-23
Prazno lepo sobo
s separiranim vhodom oddam s 1. septembrom mirni osebi. Novi trg 5./II. levo.
20454-23
Sobo
lepo opremljeno _ oddam gospodu po nizki ceni. okno na Mestni trg. Cankarjevo nabrežje 23/111. levo.	20409-23
Opremljeno
sobico
s posebnim vhodom oddam takoj solidni osebi Rimska cesta 3. pritličje.
20364-23
Lepo prazno sobo
v centrumu oddam takoj. Naslov v vseh posi. Tutra 20362-23
Med mestom ia de2elo
posreduje sJntrov« mali oglasnik
100 Din nagrade
dobi oni, ki mi zanesljivo obvesti, kdo Ima pa ve (samce) podstriženih kril, ki so tili pred me scem dni ukradeni lz Stenjevca. Jaz ga ne Izdam. Naj se javi: Mir-kovič. Stenjevac 86 ali Zagreb. Gradska tržnica boks 100.
20142-31
Š KI
ki trpite za seksualno
neurastenijo,
Impotenco
oslabelo funkcijo spolnih žlez itd. poskusite
50 tablet Din 110 100 tablet Din 220 300 tablet Din 560 Dobiva se v vsaki lekarni. Glavna zaloga: LEKARNA
Mr. Eožman
Beograd, Terazije 5
Hirosof
Iščem naslove od dam ki bi mi koristile. Dopisa ln ustmeni dogovor na ogl. odd. Jutra.
20274-31
Prosim:
vse bivše zavarovance pri Vzajemni zavarovalnici (od delek Caritas), ki smatrajo da se flm je neupravičeno odreklo izplačilo po-smrtninske zavarovalnine, da mi blagovolijo tafeoj iz črpno orvs.iti svoj slučaj. Potrebujemo podatke za neko pravdo. ZahvaNuiem se v naprej. Dr. Mikule-tič Fortunat, odvetnik, Celje.	20415-31
Beseda 1 Din. davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Lepoto" hočete
doseči
zato potrebujete knjigo »Tajne kozmetike« od kozmetičarke Slave Gril Zagreb, Lopašičeva 11. parter. Naročite si tudi lonček nočne kreme, katera Vam ohrani lice v mladostni svežostl. Knjl ga stane 40 din, lonček nočne kreme 20 din.
2f:0 37
Vsaka t<es-da 3 Lfcn; davek 3 Din, ta dajanje naslova ò Din; najmanjši znesek 20 Dm.
Trgovec
star 27 let z večjo obrtjo,, želi poročiti za trgovino zmožno in z gotovino, ponudbe s sliko pod šifro »Tajnost« na ogl. odd. Jutra.
20112-25
Intel, podjetnik
mlad, visoke postave takoj poroči gospodično z nekaja kapitala radi raz širjenja obrata. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srsčna bodočnost 978.
20108 25
Novosti
perila, obleke, pumparice i. t. d. nudi ceneno
PRESKER,
Sv. Petra c. 24.
Cunje
krojaške odrezke. stari papir, tekstilne odpadki ovčjo volno, govejo d'.a ko (aravco), — kupi vsa ko množino ARBEITER, Maribor, Dravska uL 15.
Veleposestnik
trgovec in hotelir, samec srednjih let iščem v svrho ženitbe vdovo ali starejše dekle. Dota zaradi razširjenja posla zaželjena. Pišite na Pe tar Jakovovič, hotelir v Bos. Novi.
20092-25
27-letni fant
se želi poročiti s pre prostim čednim dekletom od 18 do 25 let starim. Ponudbe s 6liko na ogl. odd. »Jutra« nad šifro »Tajnost; za jamiena«.	20069-25
Trgovka
srednjih let z lastno trgovino in hišo želi poznanstva s trgovsko naobraženim gospodom 35—42 let, s primerno gotovino, v svrho že-nitve ln povečanja o-brata. Dopisi na oglas ni oddelek Jutra pod »Loka«.	20101-25
Fant
star 38 let v staln službi poroči takoj dekle, najraje kuharico, s primerno gotovino. Le resne ponudbe aa ogl. od. Jutra pod »Prevzem domačije«.	20406-25
Največjo izbero
gosnodičen
z doto do 2.000.000 Din ln gospodov posestnikov doktorjev, profesorjev, ekonomov, ter državnih uradnikov, železničarjev ln kmečkih fantov, takoj za ženiti. Je pri nas. Informacije z prednaka zllom 10 Dn v znamkah daje »IDEAL«, Zagreb, Ulca 31.
* 20204 25
27-letna gogpodična
lotel. želi ▼ «vrbo mofctv« znanja i resnim, event. tudi starejšim gospodom t eksistenco. Zunanjost ne-važna, pogoj dobro srce. Dopisi pod »Razočarana« na ogl. odd. Jutra.
20410-2)
23-letna
inteligentka
simpatična, plavolasa, vi soka, želi resnega znanja. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Dober karakter«.	20135-25
Gospodična
18 letna, prikupna S«11 poročiti trgovca ali uradnika, ali p«, da svojo vilo, pripravno za trgovino, v najem ali tudi proda. Ponudbe osebno v Jastrebclh 4, žel. P-Dravsko Središče, samo do 17. t. m.
20229 25
Gospodična
samska z nekaj gotovine želi znanja z uradnikom nameščencem ali samostojnim trgovcem srednjih let v Sloveniji. Resne ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Iskrenost«.
20247-25
Gospod
v državni službi. Seli v
svrho ženltve spoznati simpatično gospodično, staro do 25 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Gorenj ka 77«.
20221-25
Obrtnik
industrijalec
32 let star, srednje velikosti, čedne zunanjosti želi spoznati gospodično 30 do 40 let ki je zmožna, gosjpoainsKO trgovsko naobražena, z nekaj kapitala, samo resne ponudbe s sliko, katero pošteno vijiem, pod šifro »Takojšnja ženitev«. na ogl. odd. Jutra.
20215 25
Gospodična
želi znanja z boljšim gospodom od 38 do 46 let starim. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna ln varčna«.
20307-25
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako bi&o in govori dnevno desetti sočem Mtateljev. Bedno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese k or i s t trgovca in kupcu.
Gorski spomini
Znamenitosti in lepote pokrajine okrog Ptujske gore
črna gora. Ljudje pa tudi na kratko imenuje kraj Gora in prebivalci so G or o i.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju je kaj samiotna postaja. Redki so tujci, ki tu izstopajo, saj so 5e domači popotniki tukaj maloštevilni. Postajno poslopje z uradnic kom in uslužbenci pa ničesar in nikogar drugega. Nekaj podobnega ruski stepi, ogrski pusti... Skoro uro daleč naokoli nobene vasi, pač pa se raztezajo širna polja in borove šume tja v nedogled. Tam zadaj v daljavi eo medlo začrtane silhuete Slovenskih goric na eni in Haloz na drugi strani.
Pred svetovno vojno in med njo do konca se je postaja imenovala Stermtal, po neki sosednji graščini, po vojni pa so jo krstili za Strnišče, V štiriletni svetovni vojni vibri je vladal tukaj kaj živahen promet. Desno in levo od proge sredi borovih šum so rasle kakor gobe po dežju velikanske vojne bolnišnice, lesene barake, skladišča, lastna električna centrala, vodovod in razne druge naprave. Tukaj je bil cel Babilon vseh narodnosti in jezikov v bivši avstroegrski monarhiji, pa tudi raznih vojnih ujetnikov. Poedine bolnišnične edinice so štele po več tisoč bolnikov. Vsega prebivalstva v nekdanjem Stermtaiu pa je bilo baje za dvakratni Maribor. Po vojni in deloma že med njo Je bilo tukaj taborišče za primorske, gališke in razne ostale vojne izseljence in begunce. Danes pa o velikanskem medvojnem Sternjtalu ni niti sledu več zelena Tuša prerašča betonske temelje in podstavke, zadnje ostanke taborišča kaže le še kak svinjak ali kurnik pri kakem železniškem čuvaju.
Od postaje proti ju^u hodiš po precej dobrem kolovozu, ki ima ob ertrani celo pot za pesce in kolesarje, od bližnje Zu-peöje vasi. Spotoma se že lahko prepričaš, da morajo biti tukaj imoviti kmetje, saj hodiš mimo njiv, ki jim vidiš komaj do konca. V strnjeni vrsti stoje na desni in levi hiše z velikimi gospodarskimi poslopji, marsikatera stavba ima pa novo streho, znamenje, da rdeči petelin v teh krajih ni baš redek gost In o teh pogostih požarih govore ljudje toliko raznega... Na desni zagledaš skozi gosto sadno drevje Zgornje in Spod n je P1 e t e r J e, skozi koruzna polja pa Cirkovce s svojim šiljastim zvonikom. Vse te vasi so po legi in ureditvi enake, značilno je pri hišah ta, da so dvorišča obdana z visokimi lesenimi plotovi ter ne more sosed niti najmanj opazovati delanja in nehanja svojega 6oseda.
Stojiš že na banovinski cesti, ki vodi od Ptuja, ko zapaziš na nizkem griču veličastno, a temno cerkev. Kraj, trg se imenuje Ptujska ali Črna gora. Narodna pripovedka pripoveduje, da so Turki pri svojih vpadih na Dravsko polje nekoč prišli do vznožja gore ter hoteli opleniti trg in Marijino svetišče. A, zdajci je črna megla zakrila cerkev in ves kraj. Konji so popadali kakor mrtvi na tla, prestrašeni paša v svojimi Turčini pa je pobegnil. Zares so se naivni naši predniki trudili, da bi lepo gotßko stavbo z apnom obelili, to pa se jim ni posrečilo, ker se omet nikoli ni hotel prijeti sten. Odtod tudi ime:
Na ostrem ovinku neke serpentine Ja tdr-knil avto s ceste vstran po bregu navzdol, se v padcu trikrat prekopicnil in obležal kakih deset metrov globoko v jarku. Na avtomobilu so bili trije spremljevalci, ki so l njim vred padli v globočino, a se jim ni nič zgodilo.
Moderni razvoj Industrije si Je ntrf pot
Dvakrat v letu, prvo nedeljo r juliju in
na Veliki Šmaren, se napolni tihi in kakor izumrli trg. Takrat se zgrnejo velike množice romarjev iz bližnje in daljne okolice, celo iz Hrvatske in Prekmurja. Tukaj molijo, prepevajo ter iščejo zdravja svojim telesnim in dušnim ranam. Zanimiva je še ohranjena stara navada, da ^omarice zvečer »igrajo vrtec«. Z venčki na glavi hodijo v procesiji okoli cerkve, prepevajo Marijine pesmi in 6vetijo s svečami, kar napravlja v mraku lepo skrivnostno sliko. Ko pa se romarji razidejo na vse strani, zapade trg v samoto in stagnacijo. Tu ni nikakega napredka in razvoja. O, pač, aaj ima pošta trzojav in v zadnjih letih celo telefon. V zadnjem času sß celo govori o upe'.javi elektrik^ Na Hajdini pri Ptuju že sveti električna luč, nu, od t§m ni več daleč. Ptujska gora s 6vojim izredno zdravim zrakom, cenenim življenjem in div-nim, edinstvenim razgledom, bi bil nad vse primeren in vabljiv kraj za leitoviščar-je. Ima pa to usodno napako in pomanjkljivost, da tujec tukaj ne dobi prenočišča, kaj šele letoviščarji za daljšo dobo. Ce domačini reflektira jo na tujski promet ia le-toviščarje, bodo pač morali v prvi vrsti preskrbeti primerne stanovanjske prostora. Tako pa zaidejo v ta čudoviti kraj, ki je eden izmed najlepših na slovenski zemlji,
le redki izletniki in še ti le za nekaj ur. •
Ptujskogorska cerkev Je umetnina r.&ae, zaklad, kakršnih je le malo v naši ožji domovini. Znamenita tako, da jo hodijo občudovat strokovnjaki in umetnostni zgodovinarji od blizu in daleč, celo iz inozemstva. Strokovna literatura jo je obdelala že do podrobnosti. Znani so čudoviti reliefi v cerkvi in zunaj nje. Nad vhodom je manjši relief, po vsej priliki izdelan od istega neznanega umetnika. Prikazuje nam smrt Marije, ki počiva na ležišču, pokritem z velikim prtom. Gube in čipke na njem so tako naravne, kakor bi jih gledal v resnici. Pa je bil neznani Herostrat, ki je baš v to divino preprogo zabil velik žebelj. Ljudje božji, saj ni, da ti zahtevali od vsakega preprostega človeka znanja umetnostne zgodovine. Vendar bi moral imeti tudi tak Vandal vsaj nekoliko narave pietete.
Pri arhitektonsko monumentalnem stopnišču stoji sramotilni steber, kamor se do revolucijskega leta 1848. priklepali zločince. Trg ima pa še dve kužni znamenji. Prvi stoji tik pod vrhom. Napis je zabrisan in se ne more več razbrati. Boljše ohranjen je preprost kamenit obelisk spodaj ▼ Stogov-cih blizu Dravinje z napisom: MARTIN VILIPAV SIN 1642
Vsi ti spomeniki, kakor tudi stopnišče in mnogi deli cerkve so izklesani iz domačega haloškega kamna.
Na Ptujski gori 6e še vedno godijo čudeži. Nedavno se je vračal iz trga proti Ptuju tovorni avto, last nekega sodavičarja.
tudi v te- kra je graščina >J mern),, nekda
e. Nedaleč od Ptujske gor« a Amrah« (Schloss Ham-last in letovišče ptujskih minoritov. Nanje ßpomlnja še »laj lepa freska na pročelni steni. Tukaj je zraslo v povojni dobi veliko industrijsko podjetje, sprva le tvornica za izdelovanje tanina, ki ga pridobivajo iz kostanjevega čreela. V zaijnjihx letih pa se mu je pridružila Se tekstilna tovarna, ki dobiva vedno večji obseg jn razmah. Vse podjetje zaposluje zdaj nad dvesto delavcev. Lastnica je češka družba s sedežem v Zemunu. Podjetniki so si oskrteli tudi svoje posmrtno domovanje; na koncu bujno razraslih vrtnih nasadov te dviga, obkrožen od vrb žalujk, lep mavzolej, kjer počiva ustanovitelj tovarniških podjetij. Morda zgled dobro uspevajočega podjetja, pa tudi lastna marljivost in ambicij?, vse to Je napotilo nekoliko podjetnih domačinov, da so začeli s podobnimi industrijskimi podjetji, seveda v manjšem ob-eegu. Začetek pa je tu in VBak tak poskus gospodarske osamosvojitve je trene le pozdravljati.
•
Preosta ja nam še beseda o Haloeah. Zemljepisno se prično pri Poljčanah ob železnici in se vlečejo od Boča pa preko Donač-ke gore proti vzhodu, kjer prehajajo polagoma v Vairazdinsko ravnino. Proti jugu je njihoy prehod brez prave meje v Hrvatsko Zagorje. K Halozam spada tudi predgorje, v katerem je Ptujska ali Črna gora. Odkod ime Hàloze? Jezikoslovci so ga izvajali. iz latinske besede: colle s (griči). Tako so mislili tudi Nemci, ki čo imenovali to pogorje : K o 11 o 6. Verjelno pa Je, da ima slovanski izvor. V Pleteršnikovem slovarju pomeni beseda »h a i o z a< grmičevje. Tega Je zares v Hälozah na pretek, tem več ga je bilo v davni preteklosti. Severna stran je zarasla z gozdovi. Nepopisno lep je pogled proti jugu na morje gričev, zasajenih z žlahtno vinsko trto.
Haloze delimo po teku vo'a proti vzhodu v tri dele: v zgornje, sr-dnje in «podnje Haloze. Ptuis!:* gora soada k zgornjim HAlozam. Tukaj je zelo veliko pomanjkanje dobre pitne rode, kakor nava'-no sploh v vinskih pokrajinah. Haložani so veseli, šaljivi in naiarjeni ljudje. Kakor drugod v vinskih krajih, so tudi oni zelo gostoljubni in 6ilno ponosni na svojo kapljico. Ce Hžložan zapazi v bližini svoje kleti tujca, ga prijazno ogovoiri in mu ponudi pekušnjo svojega pridelka. Gost se mora odzvati, seveda ne sme pozabiti na pohvalo dobre kapljice. Haloško ljudstvo je večidel siromašno zlasti zdaj, ko že dolgo časa ni bilo dobre vinske letine, vino nima prave cene ter skupiček komaj krije pridelovalne stroške. Kljub vsemu pomanjkanju in trpljenju pa Haložani ljubijo svojo rodno grudo in vztrajajo na njej. Kaj so Héloze, to najbolj pove njihova narodna pesem:
Hàloze so goré, Sv. Ana je krez nje, vso zlato vinc« rodé.
. B. Mal,
»JUTRO« it. 189
16
Nedelja. 13. VIIL 1937;
Kvalitetna znamka
Gornja kvalitetna znamka v moških kratkih nogavicah, moških dolgih nogavicah in bombažastih ženskih nogavicah se dobi od 15. oktobra t. L dalje v vseh boljših trgovinah.
MOJSTRA za izdelavo
prekajenega mesnega blaga,
praških šunk ln vseh vrst salam potrebuje industrijsko podjetje v Srbiji.
Samo sposobni, samostojni mojstri z veliko prakso naj pošljejo svoje ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Majstor za suvu robu«.
BREZ VODOVODA!
VESELJE IN VEDBOST ZDRAVJE IN SVEŽOST bo prednosti higienske kopeli«
r
V MESTIH IN VASEH, KJER NI VODOVODA
Proizvodi »FEROLIM«, VinkovcL
služi izvrstno »FEROLIM«, patentirana avtomatska peč za kopalnice, ki daje hitro (v 25 minutah) in poceni (za 50 para)
toplo kopel.
Minimalna nabavna cena, nikakih Instalacijskih stroškov. Prospekte pošilja na željo brezplačno »FEROLIM«, VinkovcL Dobiva se v vsaki trgovini z železnino ali naravnost pri tvornlci »FEROLIM«, VinkovcL_
Llnolej
prodaja in polaga po reklamnih Cenah
SEVER, Marijin trg 2
Dusseldorf
zove na največjo razstavo Nemčije
Schaffendes Volk
in na potovanje k Renu
Od maja do oktobra 1937
1-. -X
, v w y: -Wr • M » ' *
.'v 'i '
60 % popust na nemških državnih železnicah
Pojasnila NEMAČK1 SAOBRAČAJNI BIRO BEOGRAD, Knežev spomenik 5
Stavbeni materijal
izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, äamot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri
%M ** f n & t 2È Ljubljana, ff£w dlclldl Tyrseva 36a
Mlajše uradnike
z dovršeno trgovsko akademijo sprejme »Moravija« fabrika pletenih proizvoda a. d. v Beogradu, ulica Cirila in Metodija 8.
V ponudbi navesti višino zahtevane plače, priložiti prepis spričeval kakor tudi fotografijo. Ponudbe poslati na gornji naslov.
INSERIRAJ V „JUTRU"!
OD 5. DO 11. SEPTEMBRA 1937. Tehnični in poljedelski sejem do 12. sept.
Veliki srednjeevropski trg
Razstavljale! iz 20 držav Kupci . . . iz 72 dežel
Brez potnega vizuma! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod čez mejo v Avstrijo. — Madžarski tranzitni vizum se izdaja na podlagi sejmske legitimacije na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslov., madžar. in avstrijskih železnicah, na Dunavu in Jadranskem morju ter zračnem prometu. — Vsakovrstna pojasnila, kakor tudi sejmske legitimacije se dobe pri
WIENER MESSE — A. G., Wien VEL
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tyrše-
va cesta 31; v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tyrševa cesta 1; v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora; Tujsko prometna zveza »Putnik« Maribor, Celje, Gornja Radgona, èt. Ilj, Dravograd in Maribor glavni kolodvor.
Dobra vožnja s...
Champion
svečicami !
Glavno zastopstvo in skladišče Robert Weinberger, Zagreb, Gunduličeva ulica 16.
Oaraèta roetcB oalaovejsai modulov
UvoSolen»
motorji. trtcUdJl
Šivalni »troji DogrezlJlvJ
Poznani SALVAT-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku
lekarni pri Sv. IVANO, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj.
OgL reg. & kr. 27870
Kupimo prvorazredno ohranjen
TOVORNI AVTO
z normalno obremenitvijo najmanj 3 tone.
ORNIK & MITRO VIC, Meža
[GLASBILD:
ßjhrudäen
•Ily^W^w^	^
Fjyppizrianjaj
oSO odo a
,_ mefrüKö^
krt NAJPOPOLNEJŠA meenej&
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ ] NAJVEČJA DOMAČA RAZPClŠILJALNA TVRDKA^
F. SCHNEIDE!
IZDELOVANJE GLASBIL «N GLASBENIH PRITBKUNj
ZflCREB »liikoliccvauLIO.
fiorine-, od Din ^T^vzgoP
4AÄ« "	-kromaticne •
Ware - •WS.- -	Harmonike,trubej
Mandoline..* • 98.-	saksofoni intd..
Harmonike ••75.- •	najceneje.
ZAHTEVAJTE ^oEtóS* CENIK
KUPIM PARCELO
za gradnjo najmanj 4/nad. trgovske hiše v centrumu ali neposrednem centrumu Ljubljane. Dolgost parcele 30—50 m. — Prednost imajo vogali 30/30 — 40/40 m. V poštev pridejo tudi stare hiše, katere bi se podrlo.
Ponudbe poslati na BATTELINO ANGELO — stavbenik, Ljubljana, Aljaževa 35 — telef. 3339.
Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din
0b vsaki priliki -se spomnite
da a» .Jotrori* .Mili oglasi* i Sloveniji oij aspelnejSa. aaj-ccaejla Id n*jhitreji» p«(redo-raJnlca m sluiba vseh mt M prodaj» In naknp »»eh «t»ari, a» nepremičnina. lo> i. podjetja. kapital, i e ultra in sa «aa Ingo
Po zelo nizki ce«! Cenilci franko!
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, RarlovSka ceste L
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 23.
mw\ mimmm jati m hpan
LÄSISTE.TAkQl USTAVI JZPADAHJEU LASJE PQBASTE30 TUDI HA PLE^ASTOf HESTU.-*;. -	"'Z'
■ STAKLEWlCA PO POVZET} U ., DIM 4O.-P0$Tf1IMA DIM 7.-1/OZMETIkA-S PLi T
KlU»J4!liK
s. br. n-nvzi
Krajevne zastopnike
za vsa srezka mesta v državi
sprejme angleška tovarna
za prodajo blaga (štofov), proti gotovini po tovarniških cenah. Gg. vpokojenci, ki imajo znanstva, pridejo istotako v poštev. Mesečni zaslužek 3—5.000 din, kasneje eventuelno tudi fiksna plača.
Nujne ponudbe s fotografijo poslati pod »Sigurna zarada« na »PUBLICITAS« — Beograd, poštni pretinac 60.
JESENSKI L1PSKI SEJEM 193?
OD 29. AVGUSTA
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih
državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro Iajpciškog sajma — Beograd — Knez Mihajlova 33/L
DO 2. SEPTEMBRA, ln častni zastopniki:
Ing. G. T Ö N N I E S — Ljubljana, Tyrševa 33. — Tel. 27-62 in
Jos. Bezjak — Maribor, Gosposka ul. 25. — Tel. 20-97.
Centralni trg češkoslovaške industrije — Praški eksportni sejem
od 3. — 12. septembra 1937. — takoj Za Leipzigom.
50»/a popust na češkoslovaških železnicah. — 25% — 50% na inozemskih železniških, parobrodnih in zračnih linijah.
Nadaljnje informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku praškega vzorčnega velesejma:
ALOMA COMPANY d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova c. 2/L ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT,
PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom — ali direktno pri direkciji praškega velesejma Praga VU, velesejmska palača.
Zaprla je za vedno svoje oči naša iskreno ljubljena žena, hči, sestra, teta in snaha, gospa
BERTA GABRON
soproga davčnega upravitelja v pokoju
Izmučeno truplo drage pokojnice prenesemo v ponedeljek, dne 16. avgusta ob pol 15. uri iz njene vile na slov. graško pokopališče k večnemu počitku.
Maša zadušnica se bo brala v torek ob pol 7. uri.
Slov. Gradec, dne 14. avgusta 1937.
ŽALUJOČI OSTALL

"v	v.

ZAHVALA
Vsem, ki so ob težki in bridki izgubi preljubega soproga, očeta ia starega očeta, gospoda
MARTINA FURLANA
veleposestnika, gostilničarja In bivšega dolgoletnega župana
izkazali in izrekli iskreno sočutje in sožalje, se najlepše zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, dalje gasilskima četama Brest-Tomišelj in Vrbljene-Strahomer in končno vsem in vsakemu, ki so se od blizu in daleč udeležili pogreba in lajšali pismeno ali ustmeno našo žalost s toplim sočustvovanjem.
VRBLJENE POD KRIMOM, 6. avgusta 1937.
2ALUJOČL
Brez posebnega obvestila
Nemila usoda je nenadoma iztrgala iz naše srede preblago soprogo, sestro, teto in svakinjo, gospo
LUZNAR KARLO
roj. Sajovic
Pogreb preblage pokojnice bo v ponedeljek, dne 16. avgusta ob 17. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Ohranimo jo v blagem spominu. KRANJ, dne 14. avgusta 1937.
FRANC LUZNAR, soprog; in rodbini: LUZNAR, SAJOVIC ter ostalo sorodstvo
Urejuje Davcrìn Ravljen* m Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnfkar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiska marja Fran Jeran. — Za inseratnl del je odgovoren Alo ji Novak	tjubljaaL