—   230   —
Novinar iz slavenskih krajev.
1% Siska IS. julia. B, Tudi naša žitna kapčija že čati tarško-rusovsko razpertje, h kteremu je prišla še ta nadloga, da je Donava na Tarškein, kjer se pod imenom Suliuskega stočja (Sulina Miladanjs^) v černo morje izteka, zlo 8 peskom zasata, da barke in ladje ne morejo skoz. Vse te nakljačbe overajo, da žito ne-more iz Odese v Terst in dra°:e luke. Zraven te^a pa so še nekteri hrap zagnali, da, čeravno ne za dolg-o časa, se bo černo morje zaperlo. Teržaški žitokupci so tedaj pri nas in v Karlovca hitro pšenice nakupili, kjerkoli je je bilo kaj dobiti, in so jo dosihmal že nakupili okoli 15.000 va^anov po 3 L1. 40 do 3 H. 50 kr.; naročili so jo pa še več, kakor je naše zalog^e premorejo* Zna se primeriti, da pole^ vsega tega in če bi se rusovsko-turške razpertije z lepo ne poravnale, da pride pšenica kmalo na 4, tudi na 5 fl. — Drugo žito je še po stari
—   231    —
ceni, — koraza po 2 fl. 4S do 44 kraje, sorsica (na-polica) po 2 fl. 50 do 54 kraje.
V  Banata je že žetev, io sliši se zagotovo, da bo pridelk obilen in lep. Po tem takem bi bila cena žitu gotovo padla in povsod bi bil kruh bolji kup, ako bi se ^ori omenjene okoljsine primerile ne bile. — Tudi pri Das je toliko praznih g-ovoric o rusovsko-turški pravdi, da dostikrat ne moremo ločiti resnice od laži; tako se sliši med drugimi g^otovo še nerodna govorica, da bo naša vlada postavila armado na austriansko mejo, ker kaj tacega bi se utegnilo le zgoditi, ako bi se med Rusom in Turkom vojska začela; upati pa je še zmiraj, da je ne bo, ker tudi zlo zmešan klobčič se še da lepo izmotati.
V  Viladekani v Istrii 10. julia. Žalostno vara moram naznaniti, da se pri nas s terto ravno taka godi, kakor se od več krajev sliši. Že lansko leto je grozdje semtertje, posebno na bolj gnojnih krajih, bolehalo, in po nekterih nogradih popolnoma sognjilo; letos pa se je bolezen tako razlezla, da se še manj zdravih, kakor lansko leto bolnih tert najde. Vina tedaj tukaj ne bomo čelo nič pridelali. Tudi je v več krajih toča tako podrobila, da bi tudi brez bolezni vina ne bilo. Verh tega imamo zdaj že tako suho, da bo, ako nam ljubi Bog kmalo potrebnega dežja ne pošlje, vse sočivje vsahnilo. Turšice, fižola, kterega še zavoljo vednega deževja zadosti vsa-diti nismo mogli, bo konec. Vročina tako pritiska , da se tudi človeške bolezni bojimo. Oljka lepo kaže, pa ^e bo dolgo suša , bo^tudi ta sad zgubila.    L. Kančnik.
Iz Breic na Staj. 13. julia. —a— Ponoči od 10. do 11. tega mesca se je ^ri Brežkem brodu grozno hudodelstvo zgodilo. Anton Žekel, po pridevku Pevec, iz Bočne pri Gornjem gradu doma, plavničar (flo-sar), kteri je že veliko let v Brežcah z lesom kup-ceval — prijazen in pošten mož , kterega so vsi ljudje radi imeli — je bil zvečer vesel pri neki igrači (R\n-gelspiel) , kjer se na lesenih konjih jezdari in v lesenih koleselnih sedi, in je za nektere otroke plačeval. Drugi popoldan so ga otroci v Verbini, kjer se od Brežc na Čatež gre, v neki jami najdli, v vodi je ležal, samo ena noga se je vun vidiia. Blizo te jame je bilo kervavo, in od cepine njegove so našli nekaj kosov. Ko so ga iz vode potegnili, se je vidilo, da mu je glava s sekiro presekana bila. Kdo ga je ubil, obropal in v vodo Tergel, se še ne ve. Da je obropan bil, se je vidilo, ker so vsi žepi v hlačah obernjeni bili in mošne ni več imel, ki jo je popred pri sebi nosil. Kadar se bo grozoviti hudodelnik zvedel, ga vam bom naznanil.
Od Sotle naŠtajarskem 13.julia.—-a— Seno je pokošeno ; zdaj so se ljudje žetve lotili. Ozimina semtertje ne obeta veliko pridelka; z ječmenom je slaba. Na kamenitem Ptujskem polju se letos lepše kaže, kakor druge sušne leta. Delavci (težaki} so dragi, in ni jih je lahko dobiti. Kopačem se je po 14 kraje. sr. in še dva ali tribart na dan piti dajalo in še kruha« Posestniki 80 nevoljni in tožijo. Nekteri vinogradi so ne-okopani ostali.
Pri Slatini (Rogački) se je dozdaj še malo gostov snidk). Nekterim se slatina letos slabeja zdeva, zna biti zavoljo veliko deža; ali je res, naj drugi sodijo. Jez ji privošim, da bi ji močno zdravilne vode nikdar ne zmanjkalo; le to želim , da bi vsi, kteri so tukaj ljubo zdravijo sopet zadobili, hvaležni bili slovenski zemlji, iz ktere izvirajo zdravilni studenci. — Nekaj moram o ti priliki sprožiti, kar mi je že davnej pri sercu. Ako tukaj h kmetom v hiše prideš, ne boš najdel veliko snage. Dobro bi pač bilo, da bi se otroci v šolah povsod snaž-nosti vadili in da bi jih gosp. učitelji večkrat opominjali, svojo opravo vselej snažno imeti. Močno koristno bi tudi bilo, da bi jim duhovni gospodi in sosebnokateheti svojo
snažno stanovališče večbart pokazali, in jih tako djanska učili, kako se ima soba lišpati. Spisatelj teh versticjo imel navado, da je pri razkladanji keršanskega nauka včasi tudi kaj izustil, kar snago in omiko sploh zadeva,. Pa bo morda kdo odgovoril, da za take reči leča ni. Leča sem leča tje — duhovnik na deželi je edini učitelj in omikovavec prostega ljudstva , ktero, ker ne zna brati, in se nikdar z omikanimi ljudmi ne tovarši, nima nobene druge prilike, kaj slišati in se naučiti, kakor v cerkvi od voditeljev svojih. Veliko jih je, ki bi radi včasi kaj storili, pa si ne morejo pomagati, in vendar je snaž-nost v opravi in v sobi tako rekoč perva stopnja tudi k drugim čednostim, pripomore k zdravju, napeljuje sta-novnika tudi k redu v druzih rečeh, in je tako na vec strani koristna. Se ve, da bi prav ne bilo, ako bi duhovnik v svojih ogovorih samo od snage, omike itd. govoril, pa memogrede včasi in na pravem mestu kaj pristaviti , bi vendar krivo ne bilo. Da se narod v vsem omika, je j^iveta naloga učiteljev.
Iz Železnikov 12. junia. Včeraj je bil tudi za naše hribovce sila žalosten dan. Kmalo popoldan po-šamlja od začetka prav pohleven dež, al pozneje se mu primeša toča, ki pa kmalo potihne; mislili smo, da smo nesreči odšli, al komaj čez četertinko ure se začne suha toča tako grozovitno vsipati, da je bilo joj; hribje na levi strani Železnikov so bili beli kakor od snega zapadeni^ Smolevska grapa, sicer majhna vodica, ki komaj dvoje mlinskih kamnov žene, se je bila naglo tako grozovitno narasla, da je cele drevesa, korenine in mnogo lesnine v dolino prinesla, bila je pa od zemljine in kamnja, ki jih je po hribih poplaknila, bolj plazu, kakor vodi podobna. Malo je nek manjkalo, da v Kodermacu ni mlina vzela; v Volčji vasi je pri mlinu jez pretergala, k veliki sreči neke zraven stoječe hiše, ki je bila že v prav veliki nevarnosti podkopana in poplaknjena biti. Nar hujši od toče zadeti kraji, ker je skoraj vse vzela, so: Megušnica, Faronc, Martinverh, Ojsterverh, Rastovka, in potem se je čez Golico na Dolenjo vas vlekla, vendar naravnem ni toliko škode storila, kakor po hribih, dasi-ravno je okol Dolenjevasi taka padala, kakor kurje jajca. Ubogi ljudje! ena sama ura jim je veseli up dobre žetve in ljubi kruhek vzela!                         Jozip Levičuik.
Iz Podlipe. Slavni g. Davorin Terstenjak bi utegnul misliti, da njegovo trudenje v starozgodovin-skih rečeh naših slovenskih dežel le tako po samem ostaja, kakor da bi malokomu kaj mar bilo za take preiskovanja. Razun verstic neke pesmi o pervih prikaznih zgodovinskih pomenkov so namreč j^Novice*' komaj kaj prinesle dopisov od kacega kraja , kteri bi bili v to reč zadevali. Naj pa ne meni častiti pisatelj, da tako zapušea stoji; z delom sicer ne, pa z mislijo gre velik del Slo-vencov tudi na Krajnskem ž njim eno pot. Da se sko-rej nihče ne oglasi, od tega uzrok je v reči, ktera je sama po sebi težavna. Zakaj pervo je to, da je sla-vensko staro bogoslovje le malokterim znano v tej ob-širnosti in globokosti, kakor sojo Hanuševe bukve: My-thologie der Slaven, odkrile; vse mitologie, namreč gerške in rimske, egiptovske in indijanske so se nam do zdaj v šolah odkrivale zraven stare germanske; stara slavonska pa je v temah pokopana ležala* Drugo je to, da je redek mož, kteremu bi bil staroslo-venski in sanskritski jezik tako v malem perstn znan, da bi se v bolj čudnih imenih kamenskih napisov tako naglo iznajdel, in jih v svoji domači slovenšini spregledal. Zatorej na videz od dalječ stojimo, se od g. Terstenj aka hvaležno učimo; se kaj oglasiti pa se zderžuje-mo, da bi pri svoji nevednosti kaj napačnega ne povedali. Zdaj ko nam je on oči odperl, sicer marsikaj vidimo , kar še popred opazili nismo.
Na primero: Stara pripoved, da se je na Timava
—   232   —
bel konj daroval, po navadi pravijo Diomeda, Linhart pa iz P. Bavzarja omeni, da Neptnno, kar je bolj verjetno. Kdo je ti Neptun in pa njegov beli konj drugi kakor slovenski Svetovi t, kteretnu je bil bel konj posvečen, in kteri je v ribjem avataru kakor Mo-koš tudi bog vode in morja? Zakaj pri Grekih in Rim-Ijapih se ne najde nikjer, da bi bili navado imeli konje darovati, blezo da tudi ne pri Keltih*
Kar pa napise na kamnih zadene, je mno;s:o krajev, kjer imena na slovenski izvirik kažejo. Tisti kamen z napisom: LABVRO SACRVM je bil najden pri Studencu pod Ljubljano. Napis: INVICTO MITRAE, pri Trebnem; dragi: D. L M. (Deo invicto Mithrae) CVM SIGNO LVNAE, kar gre na slovenskega Svetovita In na Moro ali Morana, na Trojanah. Napis: LATOBIO AVG, SACRVM je bil sicer pri Solnem gradu najden, pa razjasni ime Latovčanov (Latobici), kteri so pri Radečah stanovali; Latobius je pred ko ne slovenski Led, Ljad, bog zime in boja, ravno od zimskega leda imenovan; in po tem je bilo ime ljudstva vzeto. BONVS DEVS BRONTONS naAquilejskem kamnu, blezo tudi ni drogi, kakor gromeči Perun.
Osebnih imen pa je še veliko veliko najti, kteri na slovensko korenino kažejo. Na primero je posebno dosti kamnov na Igu: SECCONI NAMONIS F.; Namen od slovenskega Njama, boga smertnega; in precej zraven : REGAE MANVNI F., Manunus je v latinsko prestavljeno ime, ker je Manius Rimljanom bog ločenih duš (^Manes); Reca in Rega, ktera na več kamnih stoji, je blezo s slovensko reko (Fluvius} ene korenine. SVRVS LVCII F. eno ime po slovenskem, drago po latinskem. VOLTREX PLAETORIS F.; Vol-trex na več kamnih imenovan, blezo ravno iz slovenskih besed reka in valiti, saj do latinskega ni nobene podobe. Dalje imena: GALVNVS, ITRIVS,MITRAPVS na Trebanskih kamnih po bogovih: Ga vil, J utre bog, Mithras,— MOJOTA od indianske Maje, LASCONTIA od laske ali ljubezni imenovana, na Ižanskih kamnih.
Pa ne prederznem se veliko tacega pisati, ker ne vem, ali bi mi prav izteklo. Hotel sim le toliko omeniti: naj prečastiti gosp. Terstenjak ne misli, da sa-motež in nerazumljen na borišn stoji; molče poslušamo, kakor, na primero, vojaki v Radeckega pazijo; ko se je treba boriti, pa vsi vkupej udarijo.         P. Hicinger.
Iz Ljubljane, Po pismu, ki ga je naš prečastiti rojak in misionar gosp. Friderik Baraga iz Cincinata (iz severne Amerike) svoji sestri gospe Amalii Gresel-novi v Trebno 13. rožnika pisal, je mnogo zasluženi gospod za škofa na zgornjem Mičiganskem izvoljen in že tudi v Rimu poterjen. Novoizvoljeni škof 80 obljubili v tem pismu, konec tega leta za nekaj časa na Krajnsko priti. — Radostno čujejo Ljubljančanje lepo prepevanje slovenskih in nemških pesem, s kterimi jih razveseluje družbica izverstnih pevcov včasih zvečer; dosedaj so prepevali enkrat pod oknom prečastitega gosp. deželnega poglavarja, enkrat pod oknom milostljivega gosp. kuezo-škofa. Mili in krepki glasovi se tako krasno vjemajo, da jih vse hvali in vse verno posluša. Hvalevredna je ta misel očitnega petja že sama pe sebi, ker pesem takrat posebno velja, kadar seže v serce občin-etva. Z veseljem se nadjamo tedaj več tacih prijetnih večernic, kterih vodnik je nek v skladanju domačih pesem slavnoznani gosp. J. Fleišman.    Slava vsimi