Ilustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Imerati (oznantla)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na >lt strani 200 D, na >/« strani 100 D, na »/u strani 65 D, na Vu strani 35 D. Vsaka beseda * .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 6D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Št. 14. Ljubljana, 31. julija 1922. Letnik XXIII
Obseg: Oddaja semenske pšenice. — Kmetovalci, priskrbite si dobro semensko blago. — Navodila za gnojilne preiskuse pri ajdi! — Orni palež na trtah. — Grobanje cepljenih trt ali popolnitev zredčenih vinogradov. — Grobanje cepljenih trt. _ Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati.
Oddaja semenske pšenice.
Kmetijska družba bo za svoje ude nabavila in za jesensko setev oddajala zelo rodovitno,
prvovrstno semensko pšenico diošečhe vrste,
ki je v naših krajih že udomačena.
Cena za to pšenico dandanes še ni ugotovljena, vendar se lahko predvidja, da bo nekaj kron dražja nego navadno žito za mletev.
Kmetijska družba bo nakupila le toliko semena, kolikor bo zanj naročil. Pozivljejo se torej vsi oni kmetovalci, ki želijo zvišati svoj pridelek, da si takoj nabavijo pri družbi potrebno množino pšenice za setev,
najkasneje pa do IS. avgusta 1.1.
Na podlagi došlih naročil si bo Kmetijska družba prkskrbela potrebno semensko blago.
Načelniki podružnic se nujno pozivljejo, da ta razglas objavijo kraju primerno, v cerkvi ali pred cerkvijo in nemudoma zbirajo naročila med udi.
Kmetovalci! Čitajte pazljivo članek na prihodnji strani!
Kmetovalci, priskrbite si dobro semensko
blago.
Letošnja žitna letina v splošnem po celi Sloveniji slabo kaže. Kolikor se že danes lahko sklepa, bo bržkone letos povprečni pridelek pšenice in rži na en ha padel pod povprečni desetletni donos. Med vsemi žiti pa je tako jari, kakor tudi ozimni ječmen n.ij;.\')bše uspel.
Na množino in dobroto pridelka vplivajo sledeči činitelji; prvič taki, proti katerim je kmet več ali manj brez moči; suša, moča, vročina, mraz, vihar, škodljivci in drugo; drugič taki, ki so odvisni od umnega dela kmetovalca: obdelovanje zemlje, gnojenje, kakovost semena in oskrbovanje rastlin.
Stalno padanje žitnih letin, ki se v zadnji dobi občutno opaža, je v veliki meri zakrivilo slabo, že dolgo let ne menjano seme, ki se ne izboljšuje in skrbno prebira. Vtem leži torej največja krivda na kmetovalcih samih, ki veliko premalo upoštevajo kakovost semenskega blaga.
Dobro seme je pa težko dobiti, kajti ni vsako žito za to primerno. Semensko blago je tudi vedno nekaj dražje nego navadno žito za moko. Navadno se plačuje po eno četrtino do ene tretjine dražje nego žito za mletev. To je tudi umevno, če se pomisli, da je treba žito za seme bolje gotiti, temeljiteje čistiti in sortirati. Zato se pa tudi veliko bolj izplača sejati dražje in pa bolje semensko blago. V primer naj nam služi sledeči slučaj: po-sejemo 100 kg navadne pšenice, ki nam da osemkratni pridelek. Taka pšenica nas stane približno 1600 K. Za dobro semensko blago moramo pa dati prilično 2400 K, torej 800 K več. To seme nam pa vrže dvanajstkratni pridelek, torej 400 kg pšenice več, nego navadno seme, kar znaša računjeno po 1600 K skupno 6400 K. Za 800 K, ki smo jih izdali za dobro semesko blago več, dobimo povrnjenih 6400 K. Kako bogato se nam izplača dobro semensko blago(
Ker je posamezniku težko poiskati si dobro seme, o katerem je prepričan, da mu bo obilno rodilo, mora to preskrbo prevzeti tista kmet. organizacija, ki je v to poklicana; to je naša Kmetijska družba. Toda sama tudi ne more delati čudežev, če se med kmetovalci samimi ne vzbudi zanimanje za umno kmetovanje.
Minulo leto si je Kmetijska družba preskrbela dobre semenske pšenice v ne preveliki množini; vzlic zadostnemu razglasu v »Kmetovalcu« je morala skoraj polovica tega izvrstnega semenskega blaga potovati v mlin. Naši kmetje, posebno na Gorenjskem, se bodo pa s svojim domačim semenom letos lahko postavljali, ko jim bode pšenica sipala tri do štirikratni pridelek, namesto osem- ali desetkratni. Kmetijska družba bo torej le tedaj naročila semensko pšenico in rž, če se oglasi zadostno število naročnikov. Semensko blago bo družba oddajala po tisti ceni,po kateri jo bo sama kupila vštev-ši samo prevozne stroške.
Semenska pšenica bo iz enega naših najbolj umno urejenih velepose-s t ev , k i se že več let peča z izbiranjem najboljšega semenskega blaga in to-
rej že vdomačenega izvora. Zato pa bo lahko vsak kmetovalec z mirno vestjo odštel par kro-nic več za kg takegar semena, kajti prepričan bo, da so mu ta večji izdatek prav obilo poplača v bogatejšem pridelku.
Poživljamo tudi načelnike kmetijskih podružnic in vse napredne kmetske gospodarje, da opozore svoje stanovske tovariše na važnost menjave semena in setve samo najboljšega semena, zbirajo naročila za pšenico in rž in jih najkasneje do 15. avgusta dopošljejo Kmetijski družbi.
Kmetovalci! Dvignite donos svojih polja z umnim obdelovanjem, ra-cijonelnim gnojenjem in posebno pa s setvijo samo prvovrstnega semenja!
V napredku leži Vaša gospodarska moč in rešitev!
Navodila za gnojilne preiskuse pri ajdi!
Uspeh preizkusov gnojenja z umetnimi gnojili k ajdi je odvisen od načina njih izvedbe. Pri presoievanju rezultata teh preizkusov je pa upoštevati pogoje, pod katerimi so se izvršili ti preizkusi, in okoliščine, ki so vplivale na množino in kakovost pridelkov. Pri tem se nam ie ozirati na vse okoliščine, ki vplivajo na razvoj rastline in na končno množino pridelkov. Le na podlagi natančnih opazovanj in zabeležbe teh moremo sklepati na uspeh gnojenja in učinek posameznih gnojil.
Upoštevati moramo torej sledeče okoliščine:
1.	Vrsta zemlje: ali je peščena, ilovnata, laporna, močvirna itd.
2.	Predsadež: ali pride ajda po ječmenu, rži, pšenic: in dr., ali je bila zemlja letos še neporabljena (po prahi).
3.	V kakem gnojnem stanju se nahaja zemlja: ali je bilo k predsadežu gnojeno s hlevskim gnojem ali z umetnimi gnojili in s kakšnimi, ali pride ajda na praho.
4.	Mi se k ajdi gnoji še s hlevskim gnojem.
5.	Stanje zemlje za čas sestve: suha, vlažna ali mo-krotna.
6.	Dan setve in vreme ob tem času.
7.	Kakšna vrsta ajde se je posejala pri poizkusu siva ali črna.
8.	Preizkusna zemljišča naj bodo vsa enako po 100 kvadratnih metrov (10 m dolge in lOm široke, ali 20 m dolge in 5 m široke), natančno izmerjena in zakoličena.
9.	Vreme v času vegetacijske dobe, ob cvetju, ob zoritvi: slana, mraz, deževje, suša.
10.	Bolezni ali škodljivci, ki so vplivali na razvoj rastlin, cvetja in zrnja. (Ptiči, miši itd.).
11.	Kako se je ajda posušila: na njivi ali v kozolcu.
12.	Druge okoliščine, ki so vplivale na pridelek, oziroma na vegetacijsko dobo ajde.
13.	Ob spravljanju ajde in ob mlatvi je natančno ločiti pridelek posameznih preizkusnih zemljišč, ločeno spraviti in posebe omlatiti ter natančno stehtati snopje, dalje zrnje, slamo in pleve posameznih preizkusov.
14.	Opisati je tudi razliko zrnja in slame ajde vsakega preizkusnega zemljišča posebej.
Če bomo pri preizkusnem gnojenju ajde z umetnimi gnojili upoštevali vse te okoliščine, in primerjali končni uspeh, smemo z gotovostjo presoditi, katero umetno gnojilo pokaže pri ajdi najboljši učinek in katero se najbolj izplača.
Ko smo to dognali, bomo v bodoče te izkušnje tudi primerno upoštevali in za ajdo jemali ona umetna gnojila, s katerimi smo dosegli največji uspeh. Potem nam ne bo več treba tožiti, češ: ne izplača se več sejati ajde, ker nam ne donaša koristi. Zemlja ni skopa. Tudi ona nam da dovolj pridelka, le, četudi mi nismo skopi in ji nadomestimo en del hranilnih snovi, ki smo jih ji s pridelki odvzeli.
Dalje ne smemo nikdar pozabiti, da gnojenje z umetnimi gnojili ne velja samo za rastlino, ki smo ji gnojili dot i eno leto, ampak se njih učinek pozna še drugo in tretje leto pri poznejših rastlinah.
To je bilo potrebne omeniti v prvi vrsti z ozirom na one kmetovalce, ki so se zavezali letos napraviti gnojilne preizkuse z umetnimi gnojili k ajdi, kakor je bilo razglašeno v 11. štev. ..Kmetovalca" od 15. junija t. 1. S tem se pa opozarjajo tudi vsi drugi napredni kmetovalci, ki nameravajo v bodoče izvesti preizkuse z drugimi rastlinami, da se bodo vedeli pri tem za kmetijsko gospodarstvo neobhodno potrebnem delu primerno ravnati in oceniti dosežene uspehe.
Črni palež na trtah.
V zadnjem času smo iz nekaterih krajev Slovenije prejeli trtno listje, napadeno po bolezni, ki je bila v teh krajih dosedaj še malo poznana, četudi je že davno razširjena v Evropi. To bolezen imenujemo črni palež. Neki vinogradnik pravi, da te vrste plesnoba napada liste starih trt z močno raščo, do-čim je na trtah z ameriško podlago ni opaziti.
Črni palež napada listje, mladje in pozneje tudi grozdje. Na bolnih delih nastanejo v pričetku majhni rjavi do temnordeči madeži, ki sčasoma izstopijo in se obdajo z rjavim krogom. Pozneje ti madeži vpadejo in listje izgleda, kakor bi bilo od mrčesa izgrizeno, tkanina je pa tako uničena, da nastane na napadenih delih trsja polno luknjic. Črni palež (pi-kec, kožice, antraknoza) je povzročena po glivici Gloeosporium ampelophagum, Pass, ter nastopi eno leto bolj, drugo manj, kakor mu prija vreme, znatno škodo pa povzroča le v južnih vinskih deželah, n. pr. na Francoskem, Tirolskem, Gornji Italiji, Istri in v Banatu. V deževnih letih se nagleje razvije nego v suhih. Tudi ravnina, kjer je večja rosa, tej bolezni bolj ugaja nego gričaste lege. Niso pa vse trte paležu enako podvržene. Najobčutljivejše so: portugalka, modrafrankinja, muškat, silvanec, itd. Teh trt torej ni saditi na vlažna, rosi podvržena zemljišča.
Borba proti črnemu paležu ni prav lahka. Ce se je v vinogradu pokazal, ni dobro, da se ob rosi hodi po njem, ker se z roso zanese trose te glivice še na druge trte. Trte, ki so tej bolezni močno podvržene, se mora kratko obrezovati. V Ameriki se je ubranijo, dokler ne nastopi v večjem obsegu, s škropljenjem z modro galico. Ce je pa že močno razširjena, pa to sredstvo malo pomaga. Učinkovitejše je uničevanje trosov gori navedenih glivic, dokler se nahajajo še na trtnem lesu, preden torej trta odžene. Najbolj znano in dosedaj edino učinkovito sredstvo proti črnemu paležu je železna (zelena) galica. Za napravo škropiva je vzeti 50 kg železne galice, jo dati v sod, nanjo je vliti 1 kg žveplene kisline (hudičevega olja), vse skupaj pa politi s 100 litri tople vo-
de. S to raztopino je dobro namazati trtne dele in mladike. To delo je najbolje izvršiti meseca marca po obrezanju trt, preden se trtna očesa napno. Po-mazati je na trti ves les, posebno pa mladje in trtna očesa. Ce se hoče s tem sredstvom doseči popolnoma zadovoljive uspehe, je potrebno to delo dvakrat izvršiti, in sicer prvič februarja, drugič pa marca, kakih 14 dni popreje nego trte odženo. Za mazanje je uporabljati cunje, ki jih je privezati na majhen kol, ali pa čopič.
Priporoča se tudi večkratno žvepljanje, dokler je trtno mladje še majhno. S takim žvepljanjem se obenem uniči tudi grozdno plesnobo, vendar pa ni uspeh proti črnemu paležu tako gotov, kakor tedaj, če škropimo trte z železno galico.
Grobanje cepljenih trt ali popolnitev zredčenih vinogradov.*
„Koristna je stvarna polemika", piše gosp. Belle V „Kmetovalcu" z dne 15. junija t. 1. Temu se neimenovani pridružujem, ter prinašam nekaj podatkov v nadaljnjo presodbo.
Govoriti hočem o preizkusih v Halozah in Slovenskih goricah. Grobanice (grebenice, vlačenice, položnice), so se tukaj ponekod držale in se še drže po več let, po drugod je pa grobanje trt sploh brez pomena. V vinogradih, kjer se grobanice vzdrže, dado močnejši trs ter lepši sad kakor cepljenke. Iz tega bi se dalo sklepati, da na cepljenem mestu ni trta nikoli tako porastla, da bi bila popolna, kakor je ona, ki se nemoteno razvija od korenin do vrha v enem telesu.
Tukaj je rešiti le vprašanje, v katerem vinogradu bodo grobanice uspevale in v katerem ne. Pri tem so merodajni edinole preizkusi. Ti potrebujejo pa več let ter so obenem zvezani s stroški.
Kaj se torej bolj izplača? Delati preizkušnje z gro-banjem ali v izredčenih starih vinogradih saditi cepljenke, ter čakati po več let, da začno roditi?
Najcenejši in enostavni izhod je tale: Na prazen prostor se napelje in ped globoko za-groba grobanica (ponekod imenovana vlačenica). Ta vla-čenica^ako je izrastla iz enoletne mladike, obrodi prvo leto. Ravnotako dobi za s a m o v z dr ž eva n je tudi v tem letu potrebne korenine. Torej to prvo leto ima ta grobanica dvojno hrano, namreč od korenin stare trte ter tudi iz že izraslih lastnih korenin. Na jesen ali spomlad se ta grobanica od stare trte odreže in se jo prepusti njeni usodi. Tako nastale trte grobanice rode potem najprej 4—5 let, v mnogih primerih pa še dlje. Paziti se mora seveda, da se s kopanjem te grobanice ne izruje. Ko postane trta nerodna ali oslabi, se kratkomalo izruje in šežge.
Domnevati je, da se je uš udomačila ravno na tej trti, da je ta torej nekaka vaba (past) za uš; s tem, da te vrste trt, ko so nehale roditi1, odstranimo in sežgemo, pokončujemo tudi trtne uši.
* Pripomba uredništva: Ta dopis smo prejeli od praktičnega vinogradnika, ki noče biti imenovan, hoče pa prispevati k rešitvi tega vprašanja. Želeti bi bilo, da se oglasi čim več vinogradnikov, ki iniajo lastne izkušnje pri grobanju trt, in naj te svoje izkušnje podajo javnosti. Iz dosedanje polemike o tem vprašanju izgleda namreč, da se doslej zastopana teorija ne sklada povsem s praktičnimi izkušnjami na tem polju, vsled tega je potrebno, da se pride enkrat na čisto.
Grobanje cepljenih trt.
Andrej Žmavc, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Početkom pretekle zime sem bil poslal uredništvu „Kmetovalca" obširnejšo razpravo „Razmišljevanje o vinski trgatvi 1921", ki pa v tem listu žal ni mogla biti objavljena baš radi prevelike obsežnosti. Objavili so jO pa nekateri drugi listi, tako tudi mariborski dnevnik „Ta-bor". V tem spisu sem se nekako mimogrede dotaknil vprašanja o grobanju v starejih vinogradih. To je daio državnemu vinarskemu ravnatelju Antonu P u k 1 a v c u v Mariboru, Maistrova ulica št. 3, povod za ostro kritiko, ki se je razblinila v skrajno odurne napade m brezpri-merno blatenje moje osebe. Na tej poti mu seveda ne morem niti ne maram slediti. Resna in tudi preko naših mej ugledna strokovnjaka kmetijska svetnika B e 11 e in S k a 1 i c k y sta o predmetu že poročala stvarno, kakor od njiju ni drugače pričakovati, in sicer v „Kmetovalcu" št. 11 in 13 1.1. pod „Grobanje cepljenih trt" odnosno „Grubanje trt".
Vprašanje vzbuja pri vinogradarjih nepričakovano veliko pozornost; naj mi bo dovoljeno, da ga še jaz nekoliko pojasnim in predočim cenjenim čitateljem potek važne stvari, ki zahteva nujno končne rešitve.
V svoji uvodoma omenjeni razpravi sem bil napisa! med drugim naslednje besede:
„Skrbeti je treba za to, da ie dragocena vinogradna zemlja kar najbolj mogoče ukoriščana do zadnjega kosa. Že v mladih nasadih izostajajo in propadajo posamezne trte, kei smo imeli slabe sadike ali smo napravili druge napake pri sajenju. Praznih prostorov pa v vinogradu ne smemo trpeti. V prvih letih je podsajanje uspešno, v starih nasadih pa ni več priporočljivo; mlade trte med starim namreč le težko uspevajo ali sploh ne pridejo naprej. Pri starem vinogradništvu, ko še nismo poznali trtne uši, smo si pomagali v glavnem z grobanjem. Z novo trsno kulturo je seveda drugače, vendar priporočam, da nadomeščamo propadle stare trte v starejših nasadih z grobanicami, s čimer podaljšamo življenje in povoljtio rodovitnost starih vinogradov na najcenejši in najzanesljivejši način. Take enoletne grobanice so nam dale za letos nekaj grozdja (napravili smo jih na stotine), tako, da se je delo izplačalo deloma že v prvem letu. Nelepe luknje v vinograd: so izginile, vinograd ie zopet lepo izenačen. In rodile bodo — s starimi vred — ceio vrsto let, predno jih trtna uš uniči, ali pa bodo celo preživele druge trte starega nasada".
Iz prvega napada mariborskega kritika izpuščam „uvK>d" ter navajam ostali del njegovega članka, glaseč se:
„Sigurno je, da je v starejših nasadih zelo težko in večkrat skoraj nemogoče nadomestiti posamezne propadle trte z novo cepljenko; — sosede ji ne privoščijo potrebne hrane in svetlobe, kateri raje same posrebajo. Zaradi tega se je priporočalo in se še priporoča v takih slučajih, da prostor ne ostan. prazen in neizrabljen, pogrobati od sosednega trsa eno rozgo, ozir. narediti vlačenko od njega na mesto izostale trte. Ker ta vlačenka dobiva hrano od starega trsa in se redi tudi potom svojih lastnih korenin, ki jih požene, navadno zelo bujno raste in donese ob enem tudi bogato trgatev. Da pa ne uničimo sta rega trsa, od katerega smo speljali vlačenko, ie neobhodno potrebno, da vlačenko v jeseni leta po grobanju odrežemo od starega trsa ter rozgo položimo celo v zemljo. Drugo leto bo vlačenka, navezana sedaj na lastne korenine, sicer manj bujno rastla in manj rodila, pač pa se ohrani in da (pa ne breziz-jemno) pozneje, ko se je bolj vkoreninila, v največ slučajih
primerno močen trs, ki kljubuje pod ugodnimi razmerami po več let trtni uši, Toda ne sme se misliti, da to velja za vse pogrobane vlačenke. Pri enem tozadevnem poskusu je odpadlo od sto vlačenk do Vštevši 5. leta 54 trsov, do vštevši 7. nadalj-nih 22, lansko leto in letos torej v 9. letih skupaj 91 trsov, kot hirajočih, ki so se ozir. se bodo morali znova nadomestiti.
Torej potom giobanja vlačenk ne pridemo do stanovit nega trsja. Pri tem se vedno gre le za začasni nadomestek posameznih trt, ozir. izkoriščanje prostora, ki bi sicer osti! neizrabljen, in zato je naveden način grobanja tembolj priporočljiv, ker se iz vlačenke vzgojeni trs vedno znovega nadomesti.
Nikakor se pa ne more in ne sme priporočati grobanje kar celega trsja in žrtvovanja ameriške podloge, pri čemur bi vinograd postal v najkrajšem času — sigurno v štirih do petin letih — tako luknjičast, da se nebi izplačalo ga obdelovati. Zatorej se vinogradniki svarijo pred takim nepremišljenim počenjanjem".
Iz svojega odgovora izpuščam tudi „uvod" ter navajam ostalo, kakor sledi:
j,To je za vsakega vinogradarja velevažno gospodarsko vprašanje, ki zasluži nujno končno rešitev. Zato moramo biti hvaležni mariborskemu kritiku za prispevek k rešitvi tega vprašanja, objavljen v 293. številki „Tabora" z dne 29. decem ra 1921. Dasi je njegova razprava čisto negativnega značaja ter ne pomenja nič manj in nič več kot uničujočo kritiko vsega, kar sem priporočal po svoji najboljši vesti na podstavi starih izkušenj, pridobljenih na Goriškem in pozneje v Nemčiji kakoi tudi v ožji domovini, vendar rad prenašam in naravnost pozdravljam ostro kritiko, ker pridemo tako — upamo — do pozitivne praktične rešitve tega vprašanja.
Ne oziraje se na to, da mariborski kritik hote ali nehote uporablja za razpravo le moj pobijani zaključek, „da bodo te grobanice rodile celo vrsto let, preden jih trtna uš uniči, ali ali pa bodo celo preživele druge trte starega nasada", meša, odnosno deloma zamenjuje pojma „grobanica" in „vlačenka", odnosno „vlačenica", kar otežkoča razumevanje predmeta.
„Grobati" pomeni, vso trto s podzemeljskim (ameriškim) delom vred in s potrebnimi rozgami položiti vodoravno v ja rek, izkopan v smeri proti praznemu mestu, na katerega potegnemo potem kar mogoče navpično eno rozgo, drugo rozgo pa zavijemo ali upognemo nazaj na mesto stare trte ter pustimo vsaki trti po kaka tri očesa nad zemljo; tako dobimo, ko smo vso trto „v grob položili", dve nekako pomlajeni trti, ki ostaneta v življenski zvezi z ameriško podlogo, odnosno s starim podzemljskim deblom, katerega glavne (spodnje) ko renine se pri grobanju morajo očuvati.
„Vlačenka" ali „vlačenica" pa je način, ki ga kritik opisuje pomotoma v zvezi z grobanjem: dasi je imel z njim bridke izkušnje, kar mu seveda rad verjamem, vendar mu daje prednost, dočim svari vinogradarje pred pravimi „grobani-cami".
Imel sem izza davnih let dobre izkušnje z več let starimi grobanicami v vinogiadih, pri ti snih špalirjih ob zidovju itd. v najrazličnejših prilikah, kakor sem že prej omenil. Zato sem jih pred mnogimi leti vinogradarjem priporočal navzlic pro tivnemu mnenju nekaterih veščakov.
V vinogradu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru nadaljujem grobanje. v starejših nasadih z najboljšim uspehom. Decembrska kritika me ie napotila do tega, da se poiščejo v zavodovem vinogradu grobanice, ki so se kakor se mi je sporočilo, napravile pred mnogimi leti. Med spisi, ki jih hrani vinarski inštruktor zavoda, se je našel končno naknadno originalni seznam grobanic z nadpisom ..Vergrubte Stftcke
1911" (pogrobane trte 1911) s točno označbo dotičnih parcelt vrst (redov) in trt> da se jih vsak čas lahko najde; Napravili so namreč leta 1911. skupno 366 grobanic, ki so sedaj v dvanajstem letu. Iz originalne liste je razvidno) da so jih preiskovali glede rasti dne 26; maja 1916, ko so bile v šestem letu, in sicer 40 na dveh parcelah^ ter jih klasificirali na eni parceli z besedo „starkwiichsig" (krepko ratoče), na drugi pa z „al!e starkwiichsig" (vse krepko rastoče).
Že ta opazovanja bi zadostovala za podkrepitev opravičenosti mojega zavzemanja za grobanice. Kritika mi je dala povod, da tudi ugotovimo, kake so te grobanice danes, po preteku polnih enajst let, v vinogradu, okuženem po trtni uši. Toda zimski sneg, ki je bil med tem pokril vinograde, nas j? pri tem dolgo oviral. Šele nedavno smo šli na delo ter stare grobanice odkopali, da vidimo, kako žiVe in delujejo stari in novi podzemeljski deli, predvsem staro podzemeljsko deblo, ki predstavlja prvotno ameriško podlogo. Ze zunaj (nad zemljo) nudijo grobanice krasno sliko, deloma lepšo nego stare sosedne nepogrobane trte, ki jih bodo tedaj lahko preživele. Še zanimivejše pa je dejstvo, da so tudi podzemeljski deli krasno ohranjeni, predvsem tudi ameriški del, ki živi, deluje in pomaga krepko ohranjevati oba žlahtna dela s svojimi krepkimi glavnimi koreninami. Kaj več od pravilno napravljene grobanice ne moremo zahtevati, kar tudi ni treba.
Dokaz za vse to so v prvi vrsti poizkusni šolski nasadi, o čemer pričajo vsi, ki so v njih zaposleni. Razen tega je bil naprošen meščansko-šolski ravnatelj Humek, da nariše tako cdkopano grobanico na licu mesta, kar se je zgodilo dne 9. marca 1.1. ob navzočnosti zavodovili organov, kakor tudi v slučajni navzočnosti inž. Mohorčiča, ravnatelja kmetijsko-kemijskega zavoda v Mariboru. Končno je pisec teh vrstic drage volje pripravljen, pravim zanimancem pokazati vse popisano v šolskem vinogradu.
V resnici je tedaj baš nasprotno, nego trdi mariborski kritik. Nepobitna resnica je, da se morejo le grobanice pripo ročati za izpolnitev praznih mest v starih nasadih in da so viačenke v splošnem za nič.
Da bo mogel cenjeni čitatelj popolnoma razumeti stvarne razprave strokovnjakov Belleta in Skalickyja, navajam še drugi doslej zadnji napad mariborskega kritika, ki se glasi:
„Preveč razmišljevanja dovede včasih človeka do čisto napačnih zaključkov. To se je zgodilo, bojim se, tudi g. ravnatelju Zmavcu pri „razmišljevanju" o grobanju v cepljenih vinogradih, ker drugače se njegovih nazorov ne da tolmačiti. Pred vsem moram konstatirati, da sta teorija in praksa nje govim trditvam ravno nasprotni! Kar je on našel kot izjemo in kar navaja v prid svojega naziranja, da ohrani namreč eden ali drugi pogroban trs svoje pozemeljske dele, ..predvsem tudi ameriški del, ki živi, deluje in pomaga krepko prehranjevati
oba žlahtna dela s svojimi krepkimi glavnimi koreninami" kakor se on izrazi, je namreč v splošnem popolnoma nevzdrž-ljivo. Vsakemu vinogradniku je znano, da ima enoletna rozga, ki se položi v zemljo, lastnost se zelo močno vkoreniniti. Na tej lastnosti bazira celo-naše trtogojstvo. Nadalje je znano slehernemu viničarju in tudi teoretično ni drugače mogoče, da starejši, globeje v zemlji ležeči deli trte začnejo trohneti, kakor hitro se na novo v zemljo položeni deli dovolj ukore-ninijo, ali kakor teorija pravi, kakor hitro se novi del osamosvoji in se more rastlina z na novo nastalimi koreninami pre hranjevati. Dokaz temu je tudi, da moramo pri cepljenih trtih kakor v trtnici tako tudi v vinogradu na stalnem mestu strogo paziti na to, da se iz žlahtnega dela trte (ki poganja mnogo raje in intenzivneje korenine nego ameriški del) pognane korenine pravočasno porežejo in ne sme se jih pustiti, da se preveč ojačijo, ker bi v tem slučaju ameriška podlaga usahnila.
Iz tega sledi, da pri grobanju „a la Zmavc" zgubi vinograd svojo trpežno, trtni uši kljubujočo ameriško podlago, to je ravno oni del trsa, zaradi katerega se trte v novodobnem vinogradništvu sploh cepi, in je na milost in nemilost zapadel trtni uši. Sicer je pa to v strokovnih krogih tako splošno zna no in v praksi dokazano dejstvo, da ga je šteti med aksijome vinogradništva in tudi g. Z. s svojimi še tako učeno zgledajo-čimi navideznimi protidokazi, in če jih da tudi ,,v oojah naslikati", ga ne bo mogel nikdar ovreči! Zaradi tega je v interesu stvari obžalovati, da se je od tako merodajne stiani, kakor ie zavod, ki ga vodi g. Z., na podlagi vsekakor napačnih premis in navideznih izjem preuranjeno strobentalo v svet, kar bi moralo ostati tajnost resnega raziskovalca, dokler ni zadeva vsestransko temeljito raziskana in posebno od strani velike prakse neovrglivo dokazana.
Kar se mene ta zadeva tiče, pa me, mislim, moja tridesetletna nepretrgana praksa v vinogradništvu in moje službeno mesto, ki ga zavzemam, ne le opravičuje, temveč smatram za svojo sveto dolžnost, da še enkrat svarim vinogradnike pred grobanjem celega trsja, kakor ga priporoča g. Zmavc. Dolgoletne lastne izkušnje in opazovanja v načetem vprašanju rr.e opravičujejo, da vinogradnike ponovno opozorim na visoko vrednost grobanja vlačenk za nadomestitev posameznih neuspelih, ozir. na eni ali drugi način preuranjeno na njč došlih trsov v starejših cepljenih nasadih, kjer posajanje ne obeta več pravega uspeha. Povdarjam, da smo potom v številki 293. ,.Tabora" z dne 29. decembra 1921. opisanih vlačenk vzdržali ne le vse bivše deželne, ozir. državne takozvane „vzorne vinograde" v kompletnem stanju, temveč, da se vzdržuje na ta način na stotine in stotine oralov vinogradov v ljutomerskc-radgonskem vinarskem okolišu in drugod z najboljšim uspehom, kar mi bodo dotični posestniki in njih strokovnjaki gotovo radi pritrdili. Popolnoma neumevno mi ie pa, kako jc mogel g. Z. iz mojih tozadevnih izvajanj posneti, da sem imel z vlačenkami ..bridke izkušnje". To se pravi resnico potvar-jati!
Končno konstatujem, da nisem — kakor tudi g. Zmavc — kritiziral njegovih izvajanj temveč sem ga hotel z objavo nekega starega člančiča iz leta 1920., ki sem ga priobčil povodom neke polemike z nekim lajikom v tukajšnjem „Slovenskem gospodarju", le posvariti, da se ne izpostavlja preveč v stvareh, ki zahtevajo dolgoletno prakso, katere pa on kot dolgoletni zadružničar nima niti imeti ne more!
Besedo v tem vprašanju ima sedaj konferenca strokovnjakov!"
Sedaj imajo res besedo ugledni pravi strokovnjaki, ki se že oglašajo; in kako vljudni tudi napram mariborskemu kritiku, ker so — kulturni!
Vinogradarji, nc zamudite ugodne prilike za grobanje Se letos, kolikor niste vseh zadevnih trt že obrezali! Paziti je pri tem delu še nastopno: V položnih legah napravljamo grobanice lahko na vse strani, v strmih legah pa, ako smo obrnjeni proti strmcu, le na levo ali desno stran, ker morajo priti grobanice v vodoravno lego zaradi omogočenja enakomernega pretakanja trtnih sokov na obe strani. Čuvati je stare glavne korenine in vse druge trtne dele, da se ne zlomijo ali ranijo.
Če bodo skrbele privatne in državne trsnice le za prvo-vistne trte-cepljenke, tedaj si bomo prihranili mnogo podsa-janja v prvih letih novega nasada in mnogo grobanja v sta tejših vinogradih. Življenje starejših vinogradov se pa more v vsakem primeru znatno podaljšati s pravilno izvršenimi gro-banicami, kar pomenja samo za slovensko vinogradništvo milijonsko vrednost vsako leto."
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Podrobna navodila k vprašanjem glej i. Številko.
Vprašanje 88. Pri nas napravlja rdečica vsako leto na stotisoče škode. Vprašamo: kako naj temeljito razkužimo svinjake? (F. Z. v P.)
Odgovor: Besinfekcija ali razkuženje hlevov obstoja v temeljitem osnaženju hleva in istinitem razkuženju. Ta se naj izvrši pri kužnem obolenju posamezne živali le v tem delu in bližnji okolici, dočim pa, "Se oboli več živali, naj se razkuži celi hlev. Po odstranjenju stelje in gnoja iz hleva, katerega je najbolje sežgati, se prične snaženje od zgoraj navzdol, najbolje z metlo, nato pa z 2% razstopino sode (2 kg na 1001 vode). Les, železo in kamenje naj se očedijo s sirkovo krtačo in sodovo razstopino, slab les oskoblja, trohnelega popolnoma odstrani in nadomesti z novim. Vse dele hleva, posebno še tla je potem politi z razstopino karbola in solne kisline. To razstopino se pripravi na ta način, da se na 1001 vode vzame 4. karbola in 2 1 solne kisline. Pri tem pa je paziti, da ne ostaue noben prostor nedotaknjen s to razstopino. Tudi gnojišča se morajo pri močno nalezljivi bolezni razkužiti z gori omenjeno razstopino, gnojnično jamo pa se razkuži, ako vlijete v gnojnico eno četrtino odstotka bakrene galice ali pa gori omenjene razkužilne tekočine, Po desinfekciji hleva lahko takoj pride žival v njega. Poleg hleva pa je potrebno razkužiti vse hlevsko orodje in sicer železo z razbeljenjem v ognju, usnj^ s pranjem v milovi vodi in vmazanjem karbolnega olja. Tudi oblačila onih oseb, ki prihajajo redno v hlev, je dobro prekuhati v milovi vodi. Ta način razkuženja prepreči razširjenje vsake kužne bolezni.	P—j.
Vprašanje 89. V prigibu se vpošilja par listov trte, na katerih so.se napravili bradavicam podobni izrastki s prošnjo, da jih po strokovnjaku preiščete in naznanite ime in popis škodljivcev. Kako nastanejo na trtnem listju šiške po trtni uši? (Kmet. podr. v M. N.)
Odgovor: Trtni list ie prišel že preveč suh v naše roke. V bodoče prosimo, da zavijete zelene trtne dele vselej v vlažen mah, kadar jih odpošiljate. Vzlič temu smo spoznali, da so bradavicam, bolje rečeno malim mehurčkom ali vrečkam podobni izrastki (šiške) povzročeni po šiškini trtni uši. Trtna uš ne živi namreč samo na korenini trte, ampak tudi na njenem listju. Napada zlasti ameriške trte, mani evropske (domače), le-te navadno samo tedaj, če se dotikajo poleg njih rastočih amerikank, tako da prelezejo ušice iz amerikanske na domačo trto. Letos je šiškina trtna uš zelo razširjena. Od naravnost rodečih trtnih vrst napada zlasti vrsto Huntington, od divjih amerikank pa riparijo. Najbrže rase ena ali druga te'i trt poleg napadene trte, od katere ste nam poslali list. V vrečkah (šiškah) najdete poleg starih trtnih ušic tudi mlade in jaj čeca, ki jih lahko vidite s pomočjo povečevalnega stekla. Mlade uši izlezejo skozi ozko odprtino v zgornjem delu vrečke ir okužijo nove liste. To se ponavlja celo leto. Jeseni zlezejo uši v zemljo in žive dalje na koreninah trte. B. Skalicky.
Vprašanje 90. Prosim pojasnila, kdaj ima trtna plesnoba „oidij" večjo moč, ob suhem ali ob vlažnem vremenu? (M. B.
v Sv. B.)
Odgovor: Oidij ali trtna plesnoba nastopa najrajši in z najhujšo močjo ob suhem toda vročem vremenu. Po dosedanjih poizkusih se trtna plesnoba najrajše razvija pri toplini med 25° in 35° C. Največja toplina, ki jo prenese, (maksimum) leži pri 40° C, najnižja minimum pa med 5° in 10° C. Toplota je za to bolezen glavni predpogoj, medtem ko prihaja vlaga šele v drugi vrsti v poštev. To nam pojasni tudi dejstvo, da imamo na Primorskem in v Dalmaciji veliko hujšo borbo proti tej bolezni z žveplanjem nego na Doleni
skem ali celo na Štajerskem, kjer v nekaterih krajih vinogradniki sploh le redkokdaj žvepljajo trte. To je tudi vzrok, zakaj pri nas oidij v večji meri nastopa šele po cvetju, od srede junija dalje in se najhujše razvije šele julija, avgusta meseca. Seveda ne sme vinogradnik čakati tako dolgo, da se ta bolezen popolnoma razvije, ampak mora trte žveplati še predno se bolezen naseli. Le tako se ie bo popolnoma ubranil. Popolnoma druge pogoje za razvoj pa ima peronospora ali strupena rosa, ki ljubi vlažno in istočasno toplo vreme. Najhujše se razširi v mokrotnih deževnih letih, ki so istočasno zadostno topli, nikakor pa ne prevroči (20°—25° C.),
Vprašanje 91: Imam njivo, posejano s pšenico, na kateri je zemlja tako močno gnojena, da je vsa pšenica polegla. Na tem prostoru nameravam posejati lucerno. V našem kraju je pa lucerna premalo udomačena, zaraditega mi ni znano, kako je z njo ravnati, kdaj in kako se jo seje in ali ji je treba še pognojiti. Kako je sejati lucerno po strnišču? (Središče.)
Odgovor: Ce sejemo lucerno spomladi, je počakati toliko časa, da se je zemlja nekoliko ogrela. Lucerni namreč škoduje mraz in tudi prvi plevel, ki je najbolj nadležen. Lucerno sejemo lahko samo zase ali pa med žito. Ce je zemlja dobro očiščena, je čista setev prav umestna, drugače je pa bolje, da jo sejemo med redek oves, ki daje mladi deteljici varno senco. Na vsak način moramo pa oves pokositi, ko je še ze len, drugače lucerna opeša. V nekaterih krajih naše domovine imajo navado sejati lucerno po strnišču, po pšenici ali po ječmenu, in večkrat tudi med ajdo. Pri tem je upoštevati sledeče: Če sejemo lucerno samo zase po strnišču, se lahko pripeti, da nastopi suša, lucerna skali, pozneje se pa ob vročini posuši. V takem primeru je na vsak način bolje, če ji sejemo med ajdo, ki nudi v pričetku nežni deteljici zavetje pred vročimi solnčnimi žarki. Nikakor pa ni ajde na gosto sejati, kajti drugače ta zaduši mlado deteljo. Brezdvomno je bolje, če pokosimo ajdo, dokler je še zelena, za krmo, in se je lucerna tedaj že dovolj ukoreninila. Ce je pšenica na njivi polegla, je to znamenje, da je zemlja zelo bogata na duiiku, ven dar ji bo najbrže primanjkovalo fosiorne kisline in kalija. Priporočamo Vam torej, da pognojite lucerni še s Tomasovo žlindro ali s superfosfatom in s kalijevo soljo. Na 1 oral lu-cerne se potrebuje 15 do 20 kg 'semena, 200 kg Tomasove žlindre ali 150 kg superfosfata in 100 kg kalijeve soli.
Vprašanje 92. Ali je kajnit zanesljivo sredstvo za zatiranje deteijne predenice? Ali imamo še kakšna druga sigur nejša sredstva proti tej zajedalki? (L. S. v M.)
Odgovor: Da bi bil kajnit sredstvo za zatiranje pred* niče nismo še slišali in tudi ne v kmetijski literaturi našli. Glede uporabe umetnih gnojil, kot sredstva za zatiranje pre denice, je omeniti to, da kalijeva sol, kajnit in apno zmanjšujejo odporno silo detelje, dočim jo fosforna kisljna (fosfatna gnojila) zvišujejo. Ker pa nam dela ta zajedalka po naših de-teljiščih tako ogromno škodo, in jo je posebno letos opaziti dosledno na vsaki njivi, smo jo primorani direktno po k o n č a v a t i. Najsigurnejše sredstvo je in ostane predenice prosta semenska detelja. Kmetovalci naj pri nakupu detelje vedno pazijo na to, da prodajalec jamči za predenice prosto seme. Ako pa predenica po deteljiščih že nastopi, tedaj se uporablja sledeča sredstva: Poleg napadenega prostora je pokositi še 1 m okrog in okrog tudi detelje in vso na licu mesta požgati, kar se s pomočjo primešane slame zgodi prav z lahkoto. Prostor pa je potem prekopati in nanovo posejati. Nekateri priporočajo uporabo zelene galice ali želez nega vitriola. 1 kg galice se raztopi v 101 vode in se s to raztopino večkrat poliva napadeni kraj. Oni kmetovalec, ki po-klada pokošeno in po predenici zajedeno deteljo živini, ta je ne zatira, ampak skrbi za nje razširjenje. Semena predenice,
ki se tvorijo meseca avgusta, so jako majhna in preidejo skozi živalska prebavila neprebavljena v gnoj in s tem zopet na njivo.	P—j.
KMETIJSKE NOVICE.
Železniška zveza Slovenije z morjem. Amerika je naši dižavi posodila 100 miljonov dolarjev, ki se jih naj uporabi za zgradbo novih železnic in popravo starih. Ker je vlada hotela uporabiti to posojilo samo za zgradbo železnic v vzhodnem in južnem delu naše države, so se poslanci Samostojne kmetijske stranke, predvsem pa naš kmetijski minister g. Ivan P u c e 1 j, postavili na stališče, da naj ima od tega posojila tudi Slovenija nekaj, ker ga bo tudi ona morala odplačevati. Zahtevali so torej, da se še pred definitivnim sprejetjem posojila v skupščini z zakonom določi, da se z izposojenim denarjem med drugimi zgradijo tudi v Sloveniji železniške zveze: Ormož-Murska Sobota, Št. Janž-Sevnica in Kočevje-Črnomelj-Vrbovsko. S temi progami se Prekmurje in ljutomerski okraj zvežeta s Slovenijo in Slovenija dobi najkrajšo zvezo z morjem, ne da bi ji bilo treba čez italjansko ozemlje. Te železniške zveze so za Slovenijo največjega gospodarskega pomena in posebno za naše kmetijstvo največje važnosti. Klub Samostojnih kmetijskih poslancev je uvidel veliki pomen te svoje zahteve, katere izvršitev je smatral kot pogoj, da ostane še nadalje v vladi. Ta odločen nastop je napravil povsod silen vtis. Samostojni kraet-ski poslanci, zastopniki kmetov so s svojo zahtevo popolnoma prodrli in dosegli, da se graditev teh železnic sprejme v zakon in se izvede v čim krajšem roku
Obrtna razstava v Mariboru od 8. do 17. septembra 1922.
Za to razstavo vlada letos precejšno zanimanje, kar kaže zadostno število priglasitev obrtnikov in drugih razstavljalcev. Celo obrtniki iz Hrvatske se udeleže te razstave v vetjem številu. Razstavljena bodo dela obrtnikov mojstrov in vajencev. Posebnost pa bo razstava konsumentov. Razstavili se bodo namreč vsi predmeti, ki jih naša javnost nujno potrebuje, a jih mora naročevati iz tujine, ker se pri nas še ne izdelujejo. Stem bodo naši obrtniki opozorjeni, katere potrebščine naj še izdelujejo, da dobijo odjemalce doma. — Prekmurje bo zastopano s svojimi narodnimi izdelki v posebnem oddelku.
Vinska razstava v zvezi z vinskim sejmom v Mariboru.
Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je, kakor znano, sklenil prirediti vinsko razstavo v Mariboru, kot središču vinske trgovine za vina iz slov. Štajerske, povodom pokrajinske obrtne razstave od 8. do 17. septembra 1.1. Namen te razstave je, nuditi vsem vinskim kupcem in trgovcem z vinom iz tu- in inozemstva priliko, da se seznanijo v najkrajšem času, na najenostavnejši in najcenejši način z vsemi vrstami vin, kar jih slov. Štajerska premore in da se informirajo o razpoložljivih množinah, krajih, kjer leže, cenah ter o kupčijskih razmerah sploh. To je prvi poskus ustvariti v Mariboru neko osredotočišče, kjer se zberejo vsako leto ob gotovem času vsi vinski interesenti v svrho informacije in sklepanja vinskih kupčij, iz katerega bi sčasotn lahko nastala prava vinska borza. Reklama za to prireditev se bo delala v čim večji meri v tu- in inozemstvu potom časnikov in posebnih lepakov. Da bo uspeh čim popolnejši, je potrebno, da se vinski prcducenti za zadevo čim bolj zanimajo in razstave v čim večjem številu udeleže. Vsi ostali pa, ki se razstave iz katerega koli si bodi vzroka ne morejo udeležiti, so pa prijazno vabljeni, da naznanijo svoje vinske zaloge in njih cene, da se bo zamoglo vinske kupce primerno informirati.
Določbe za udeležbo so sledeče:
1.	Razstave vinskih vzorcev se lahko udeleže vinski pro-ducenti, vinarske ali kletarske zadruge in vinski trgovci iz slov. Štajerske, toda vino se sme razstaviti le pod izvirnim imenom.
2.	Razstavi se lahko vse vrste vina od navadnega namiznega do najboljšega buteljčnega, stare in nove letnike.
3.	Na vzorčni sejem, ozir. prostor pridejo vina samo v steklenicah, in sicer se mora poslati od vsake vrste vina po 50 sedemdesetinskih steklenic. Izjemoma se dovoli manjšim posestnikom, da se udeleže razstave z dvema vrstama vir.a po 25 steklenic, skupaj s 50 steklenicami. Vina se pa lahko pošljejo v Maribor tudi v sodčkih in prevzame odsek polnenje.
4.	Za steklenice, zamaške, opremo steklenic in zaboje za pošiljanje skrbi odsek, ki nosi tudi stroške za prevoz po železnici.
5.	Vsa za razstavo namenjena vina se preizkusijo pred polnjenjem v steklenice po posebni, v to svrho sestavljeni komisiji, ki ima pravico vina, ki ne odgovarjajo, izključiti od razstave.
6.	Za prijavo udeležnikov, prevzetje, preizkušnjo, polnjenje in odpremo vina se postavijo za posamezne vinarske okoliše posebne komisije, oziroma pripravljalni odbori, in sicer:
a)	za vinarske okoliše Maribor, Slovenske gorice in Pohorje: odbor, sestoječ iz gg. Srečko Robič iz Limbuša, Franjo Rudi iz Kamnice, Josip Zabavnik iz Maribora, Alojzij Zupanič iz Vajena, Anton Lipovšek iz Šmarjete. Franjo Thaler iz Št. Ilja, Ivan Škerbinek iz Vertič, Andrej Zmavc iz Maribora, Anton Puklavec iz Maribora; Fr. Retzer, pos. in gost., Sv. Lenart, Slov. gor.: Al. Selnicker, pos. in gost., Sv. Marjeta ob P.; poslovodja: Vinarsko društvo za mariborski okraj v Mariboru;
b)	za vinarske okoliše Ptuj, Haloze in Slovenskr gorice: gg. Miha Brenčič iz Spuhle, Franc Majcen iz Podlehnika, Franc Osterberger iz Ptuja, Josip Zupane iz Ptuja, Franc Čuček i7 Ptuja, Jakob Belina iz Gruškovja; poslovodja: Vinarsko društvo za ptujski okraj v Ptuju;
c)	za vinarske okoliše Ljutomer, Ormož, Gor. Radgono in Slov. gorice: gg. Fric Žemljic iz Ljutomera, Franc Stanjki iz Ljutomera, Robert Košar od Sv. Bolfenka, Clotar Bouvier ml. iž Gor. Radgone, Lovro Petovar iz Ivanjkovcev, Jakob Zemljič iz Radenc; poslovodja: Vinarsko društvo za ormoški okraj v Ormožu;
d)	za vinarski okoliš Celje-Šmarje: gg. Ivan Belle iz Št. Jurja ob j. ž., Franc Ferlinc in Franc Štamberger iz Šmarij pri Jelšah, Franc Roblek iz Žalca, Andrej Rečnik in Mir. Majcen iz Celja; poslovodja: Vinarsko društvo za šmarski okraj v Šmarju pri Jelšah;
e)	za bizeljski vinarski okoliš: gg. Franc Kene ml. v Globokem, Jos. Janežič ml. v Bizeljskem, Josip Pečnik iz Kapel, Franc Virant in M. Karner iz Brežic; poslovodja: Franc Virant, vinarski inštruktor v Brežicah.
7.	Udeležbo (vrste in razpoložljive množine vina, pro-venijenco, letnik) je naznaniti takpj, najkesneje pa do 8. avgusta 1922. ali podpisanemu odseku, ali pa dotičnemu lokalnemu pripravljalnemu odboru.
8.	Na razstavo se sprejemajo razen vina še šampanjec, sadjevec, brezalkoholne* in žgane pijače.
9.	Stroški razstave se bodo krili s prispevki Kmetijske družbe, vlade ter drugih korporacij, kakortudi z izkupičkom za prodane vzorce vina.
10. Udeležnikom razstave se izplača za razstavljeno vino po kritju razstavljalnih stroškov preostali znesek, ki bo znašal z jozirom na lanske izkušnje v Ljubljani ter na predvid-
Ijive manjše prireditvene stroške v Mariboru vsaj 20 K za buteljko razstavljenega vina, t. j. 26:60 K za liter, ali današnjo povprečno vrednost vina.
11. V svrho pretniranja vinogradnikov, ki razstavijo brez-pogrešno vzgojena vina, se je zaprosilo vlado za podaritev denarnih nagrad. Razentega se bo razdelilo več častnih nagrad za posebno dobra namizna vina, kakortudi za posebno znamenite kakovosti.
Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slove-venijo v Mariboru.
Razstava vrtnih pridelkov v Mariboru. Društvo vrtnarjev za Maribor in okolico priredi v dneh od 8. do 17. septembra svojo prvo razstavo kot poseben oddelek obrtne razstave. Razstavljeni bod pridelki zelenjarstva in lepotičnega vrtnarstva. Poleg praktičnega pomena, ki ga bo imela ta vrtnarska razstava za razstavljalce, ima tudi namen, zbuditi med ljudstvom zmisel za vrtnarstvo in v splošnem dvigniti to lepo panogo kmetijstva na višjo stopnjo.
Vinska letina in cene. Trta obeta v vsej državi dober in obilen pridelek, vsled česar stalno padajo cene vinu. V Beli Krajini se vino prodaja povprečno po 18 K liter; v Banatu po 10 do 12 K; na Hrvatskem po 16 do 17 K. V zadnjem času se je velike množine dalmatinskega vina prodalo na Francosko, kjer ga rabijo za svoja črna bordoška vina. Vsled tega so se cene za nekaj časa dvignile. Sedaj je pa zopet zastoj in ceno gredo staro pot nazaj.
Naseljevanje v naši državi. Počasi sicer, a vendarle napreduje naša notranja kolonizacija. Po podatkih ministrstva za agrarno reformo se je izza leta 1918. naselilo v Vojvodini 4200 rodbin, večinoma iz Hercegovine in Dalmacije. V južni Srbiji se je naselilo 8757 rodbin, in sicer 3367 iz Srbije. 1346 iz Črnegore, 869 iz Bosne in Hercegovine, 625 iz Vojvodine, 1045 iz Dalmacije in 1505 iz Hrvatske in Slovenije. Skupno se je torej preselilo 12.957 rodbin. Računši vsako rodbino po 5 članov, bi to znašalo 64.785 prebivalcev. To število pomenja precejšen napredek v tem vprašanju in pričakovati je, da se bo vsako leto več ljudstva izselilo iz pregosto naseljenih ali revnih pokrajin v bogate dele naše države, ki lahko preredi še na stotisoče našega naroda.
Deveturni delavnik. Bogata Švica, čije denar tvori podlago za ocenitev vrednosti novčanic vseh držav Evrope, je v svoji skupščini sprejela zakon o deveturnem delavniku. V naši državi pa niso delavci zadovoljni, niti z osemurnim delavnikom. Kako se naj potem naša valuta popravi! Kmet pa naj gara od zore do mraka!
Srbski kmetovalci v Sloveniji. V minolem letu so slovenski kmetovalci obiskali svoje tovariše kmete v Srbiji. Pri tem izletu so bili od prisrčnega in gostoljubnega sprejema naravnost očarani in ginjeni, kar jim ostane njih živdan v najboljšem spominu. Letos pa jim hočejo srbski kmetovalci vrniti fa obisk in začetkom septembra t. 1. posetiti Slovenijo. Dolžnost vseh slovenskih kmetovalcev je, da ravnotako prisrčno in gostoljubno sprejmejo svoje srbske brate, kakor so bili i7aši ljudje od njih sprejeti. Posebno je pa dolžnost onih kmetovalcev', ki so uživali srbsko gostoljubje, da pripravijo bratom Srbom čim prisrčnejši sprejem. V Ljubljani se je sestavil poseben odbor, ki bo izdelal program za potovanje Srbov po Sloveniji in vodil priprave za njih sprejem. Potrebni bodo tudi posebni ktajevni odbori. V glavnem so do-sedaj predvidene sledeče točke Slovenije, ki jih bratje Srbi ogledajo: Ljubljana, Vrhnika, Bled, Celje, Žalec, Št. Jur ob j. žel., Rogaška Slatina, Maribor, Ruše, Fala, Ljutomer, Ormož, Ptuj. Podrobneje o pripravah bo ..Kmetovalec" redno poročal. Kdor želi v tem vprašanju kakega pojasnila, se naj obrne na Kmetijsko družbo.
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
Opomba: Opozarjajo se nače'-ištva, da pravočasno pošljejo vabil, m spored občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je mero dajen izpremcnjem § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic 14 dni poprei razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Vabila je poslati najmanj 10 dni pred izidom ..Kmetovalca" . . ?ao,v0llt®Y Podružničnih zastopnikov za družbeni občni zbor le merodajen s 31., točka 6., po kateri se število udov. ki je merodajno za volitev zastopnikov, ravna po številu onih podružničnih udov, ki so svojo udnino Plačali do 31. marca tistega leta. ko je družbeni občni zbor sklican. Ce se pa družbeni občni zbor skliče pred 31. marcem, tedaj je merodajno število udov, ki so plačali svojo udnino do dneva, ko se je ta občni zbor sklical. Volitev delegatov pri tistih podružnicah, pri katerih niso še vsi udje plačali udnine do podružničnega zbora, ki se vrši pred 31. marcem, je torei brez pomena.
Jarenina, v torek, dne 15. avgusta 1922. ob pol 8. zjutraj v šoli.
Lesce, v nedeljo, 20. avgusta 1922. ob 8. uri dopoldne v pro štorih podnačelnika Jos. Wollan-a;
Lom pri Tržiču, v nedeljo, 20. avgusta 1922. po rani sv. maši pri načelniku And. Primožiču;
Lukovdol, v torek, 15. avgusta 1922. ob 2. uri popoldne v prostorih gosp. Iv. Kovačiča; Stara cesta, v torek, 15. avgusta 1922. ob 2. uri popoldne v šoli na Stari cesti;
Stara vas - Bizeljsko, v torek, 15. avgusta 1922. po prvi sv. maši t. j. ob 8. uri v bizeljski šoli;
Srcralje pri Brežicah, v nedeljo, dne 20. avgusta 1922. po prvi sv. maši v šoli;
Vuzmetinci, v nedeljo, 27. avgusta 1922. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Jos. Tomažiča v Vuzmetincih. Dnevni red: Razdružitev podružnice v podružnici Sv. Miklavž in Sv. Bolfenk;
Šiška pri Ljubljani, v nedeljo, 20. avgusta 1922. ob 4. uri popoldne pri gosp. t. č. načelniku;
Šmarje pri Škofeljci, v torek, dne 15. avgusta 1922. ob VA uri dopoldne v prostorih g. Jan. Pengov v Šmarji.
Št. Ilj pri Velenju, v nedeljo, 20. avgusta 1922. ob pol 8. uri dopoldne v šoli;
Žiri, v nedeljo, 20. avgusta 1922. ob 3. uri popoldne v prostorih gospoda načelnika.
RAZGLAS
_o premovanju konj, ki ga priredi konjerejski odsek 2. Kmetijske družbe.
Konjerejski odsek 2. Kmetijske družbe za Slovenijo priredi letošnje ogledovanje in premovanje plemenskih konjev po v „Uradnem listu" štev. 69 od leta 1921. razglašenih pogojih:
14. avgusta v Celju ob 8. uri za celo okrajno glavarstvo
Celje.
16. avgusta v Brežicah za sodni okraj Brežice.
21.	avgusta v Sv. Lenartu Slov. Gor. za sodni okraj Sv. Lenart.
22.	avgusta v Beltincih za Prekmurje.
23.	avgusta v Ljutomeru za celo okrajno glavarstvo Ljutomer.
28.	avgusta v Ormožu za sodni okraj Ormož.
29.	avgusta v Ptuju za sodni okraj Ptuj. Ogledovanje se vrši na prostorih kakor navadno.
V Brežicah se vrši po premovanju ogled vseh mrzlokrv-nih kobil, katere sc nahajajo v sodnem okraju Brežice.
Št 14 Ljubljana; 31 .julija 1922. Letnik XXXIX. Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje hmetijshe potrebščine.
Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
Pozor kmetovalci!
SUPERFOSFAT za gnojenje ajdi naj podružnice pri družbi čimpreje naročijo. Tega gnojila že nekaj let ni bilo mogoče v zadostnih množinah dobiti, letos pa utegne družba uvoziti zadosti rudninskega superiosiata, ako se pravočasno zglasijo vsi oni kmetovalci, ki nameravajo gnojiti aidi zopet s tem fosiorovim gnojilom. Družbi so najljubše skupne naročitve potom podružnic aH drugih kmetijskih korporacij. Kmetovalce nujno opozorimo, da nimajo pričakovati povoljne žetve pri ajdi, ako jej ne bodo gnojili z superfosfatom. V vojnem času marsikdo raje sploh ni vsejal semena ajde, če tega gnojila ni dobil. Zato smatramo za neobhodno potrebno, da vzame sleherni kmetovalec na ha vsaj po 300 kg superfosfata, poleg tega pa — še po 100 kg kalijeve soli.
Semena:
Ajda, črna in siva, čiščena po Din 5-računajo posebej.
Sladkorna pesa, po Din 8-
Semensko deteljo, mačo, oddaja družba skrbneje čiščeno seme,
za kg. Vreče se
za kilogram, nemško lucerno kakor tudi do-svojim udom. Oddaja samo naj-ki je preiskano po državnem pre-izkuševališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg so opremljene z izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredenič-nosti.
V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave:
črna ali domača detelja........27 • - Din za kg
lucerna ali nemška detelja.......26 -
brezpredenični mačji rep .......14-—
pasja trava.............20—
angleška Ijulika, 844 ......... 9 —
angleška Ijulika, 843 .........12 —
laška Ijulika.............11— „ „ „
prvovrstna travniška mešanica ..... 12 — „ „
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, k) iim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik z 19% dušika, z oljem prepariran, po 210 Din 100 kg, dobi se v vrečah po 75 kg.
Kalijeva sol, 42%, je zopet v zalogi po Din 140:— za 100 kg.
Kostni superlosfat z 18% v vodi raztopne fosf. kisline po 180 Din 100 kilogramov z vrečami.
Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosforove kisline po 185 din sto kg.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po 140 dinarjev sto kilogramov.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosfo-rovi kisline po 140 din. sto kg.
Thomasova žlindra 18% po Din 200'— za 100 kg z vrečami vred.
Krmila:
Bučne oljne tropine, jako dobre, sveže kakovosti, po Din 2'50 za kilogram v kolačih brez vreč.
Lanene tropine, zmlete po Din 4:— za kg.
Ogrščine cele tropine (rapsove tropine) po 2-30 Din brez vreč. Te tropine v kolačih imajo enako redilno vrednost kakor lanene tropine.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 5 50 kilo-gram, v manjših množinah po Din 6 — kilogram
Ribja moka v originalni vreči 100 kg Din 8 — za kg, na drobno Din 8'50 za kg.
Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po 1 -90 Din za 1 kg z vrečami.
Ilustrov m gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na po! strani 400 D, na '/4 strani 200 D, na •/, strani 100 D, na »/u strani 65 D, na >/«. strani 35 D. Vsaka beseda y .Malih naznanilih" stane 25 pari, najmanj pa skupaj 6D
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Antiklor (gl. salojidin).
Bakrena pasta (Bosna pasta) 3'50 Din za kg v čebrih po 100 kilogramov. Čebri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko vpo-rabljivega sredstva proti peronospori ali paležu na trti. (Glej inserat).
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zopern okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 30 Din kilogram, poštnina in ovoj posebej.
Gumijeve cevi po Din 15■— za meter.
Gumijeve plošče (sklopke) za trtne škropilnice po Din 7-50 komad.
Natrijev tiosulfat (gl. salojidin).
Petrolienol, sredstvo zoper krvavo uš, po 12-50 Din 1 kg v posodi kupca.
Hafija, majunga extressima, po Din 10 za kilogram.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 7 Din za 1 kg.
Škropilnice (bakrene) za trte so zopet v zalogi. Cena za komad 400 Din. Poštnina 25 dinarjev.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po 5 kg 35 Din brez poštnine.
Lrania zelenilo je došlo in se oddaja v tablah po Din 9 — za komad.
Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40-—. brez poštnine.
Žveplalniki, ročni po 70 — Din za komad.
Žveplovi trakovi na juti za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po 7 Din kilogram, na azbestu po 11 Din kilogram.
Želatina za čiščenje vina po 45 Din kilogram. Žveplo, dvojno rafinirano, superventilirano, 85—95 Chan-cel, 90/100% finosti, v vrečah po 50 kg po Din 4-—, manjše množine po Din 4'50 za kg.
Razne kmetijske potrebščine:
Antiavit v varstvo setev pšenice, turšice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev.
Bergamaški brusni kamni so ravnokar došli. V zalogi so
sledeče vrste: 25/26 cm po Din 12-—; 21/22 cm po Din 6 — za
komad.
Rogaški brusni kamni po Din 2- — za komad. Stroji: V zalogi so sledeči stroji:
Trierjl (čistilniki) I. a po Din 1500 — za komad; I. b po Din 1250 —
Piužni trupi AW 5 po Din 225 —.
Brane, V a po Din 455 — za komad.
Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 za komad.
Ročni okopovalniki po Din 280'—.
Travniške brane, 47 kg A 2 po Din 500, — komadi A 3 57 kg po Din 600-—; B 3 55 kg po Din 600-— komad.
Univerzalni plugi D 8 MN po Din 700 — za komad. Univerzalni plugi D 7 MN po Din 650 — za komad. Dvolemežni plugi Z 61 po Din 800'— za komad. Obračalni plugi UW 5 po Din 650 za komad. Obračalni plugi UW 7 po Din 700 — za komad. Obračaln iplugi UW 9 po Din 800 za komad. Podzemni plugi po Din 400-— za komad. Izoravači za krompir po Din 300:— za komad. Lemeži za plug D 8 MN po Din 25 — za komad. Lemeži za plug D 7 MN po Din 25 — za komad. Lemeži za plug UW 7 po Din 50-— za par. Plazi (Sohlen) za pluge po Din 10'— za komad.
Posnemalnlki Jubilea za 501 po Din 625 — komad; 751 po Din 700-—; 100 1 po Din 1250-—; 125 1 po Din 1300-—; 150 1 po Din 1500- —
Stroji za Izdelovanje surovega masla C Gr 2 po Din400 —; C Gr 3
po Din 500-—.
Pozor gospodari na životinjske bolesti!
Svakoga prolječa pojavljuje se svinjska rudečica, vranični prisad i mnoge druge zarazne bolesti medju domačim živo-tinjama. Gospodari treba da budu na oprezu i da provedu cijepljenje još prije nego izgube koji komad, jer su svinje i goveda skupa a trošak za cijeplenje je razmjerno malen. U našoj državi priredjuje sada cjepiva Jugoslavenski serum zavod u Zagrebu. Ako gosopdari trebaju upute, neka se obrate na taj zavod.
JVIala naznanila.
Za vsako besedo ie naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 5'— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Mlinske kamne,
sekane iz najboljše bele. ostre skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek. Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju.
Upravnik (ekonom)
absolvent kmetijske šole, v vseh panogah kmetijstva posebno pa v vinoreji in sadjereii praktično izvežban, z večletnimi spričevali, srednje starosti, želi premeniti službo; tudi ie zmožen nastopiti službo samostojnega upravitelja na manj šem veleposestvu. Dopise ie poslati na upravništvo ..Kmetovalca".
Plemenska bika
marijadvorske pasme. 1 in 2 leti stara odda posestnik Vranjek, St. llj pri Velenju.
Stavbeno podjetje. Mestni stavbenik.	Zidarski mojster.
Al. in Val. Accetto, — Ljubljana
Trnovski pristan št. 14.
Zaprisežena sodna cenilca. Prevzema vsakovrstne visoke stavbe v mestu in po deželi (od zunai specielno praktična in higienična gospodarska poslopja in hleve). Izvršitev načrtov in proračunov — nadalje oblastveno koncesijoni-rana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
Tlirli Ipfnc kupuje R. LUCKMANN v Ljub-l UUI ICIUS |jani na Mart|novi (Ahacljevi) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje iu semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, nai zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudite Lesni družbi Ilirija, Ljubljana,
Kraija Petra trg št. 8 pred sodnijo. Plačujejo se najvišje dnevne cene
Proda se ceno
dvoje damoreznic, skoro popolnoma novih. _ Pojasnilo daje Jernej Dolenc, posestnik, Stražišče štev. 11 pri Kranju.
Proda se
12 visokih in žganjarskih sodov od 55 do 370 litrov, skupaj merijo 2200 litrov vsebine v Št. Vidu nad Ljubljano hišna št. 20.
Hišni mlin
(patent Schmid) s tremi menjajočimi rešetki, skoro nov proda Ivan Bohinc, Mlsače, p. Podnart.
Zanesljivega majerja
za posestvo Sturmberg p. Pesnica pri Mariboru sprejmem pod ugodnimi pogoji Rlchard Ogrlseg.
Hrastove hlode
od 2:60 naprej in stoječe hraste kupi vsako množino Lesna družba ,, Ilirija", Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Zdravilna zelišča
kupuje po najvišjih cenah, tršljikovo lubje, lipovo in bezgovo cvetje, češminjevo lubje, norično perje in korenine itd. Zahtevajte cenik zastonj. Ivan Stuller, Vrhnika.
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje.
Inkarnat deteljo
priporoča tvrdka Sever & Ko.. Ljubljana.
Vrtnar
zmožen splošnega vrtnarstva, ki ima najbolj veselje do sadiereje in vinoreje in tudi čebelarstva z dobrimi spričevali, išče druge službe. Dopise je poslati pod „Vrtnar" na upravništvo „Kme-tovalca"?
Kdor potrebuje
dobre srpe, turške kose, železne pluge, ilamoreznlce, mlatilnlce, preše in mline za sadje in grozdje, kotle za pičo in žganje, reporeznice, pajkeljne, gepeljne, brzo-parilnike. štedilnike, različne tehtnice, orodje in sploh vso železnino naj se obrne pismeno ali osebno na novo trgovino SOŠTERIC, PETAN & ERKER v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 20 k:er bodete najceneje in najboljše postrežem.
Gnoj zamenjam
za slamo, rezanico ali mrvo. Prevzamem travnik za košnjo otave. Kupim mrvo in slamo, cene navedene. — Ponudbe na upravništvo ,,Kmetovalca" pod I. Z. 12.
Posodo
za mošt, vino i. t. d. dobite dokler traja zaloga pri tvrdki I. Augustln, Sp. Šiška 231, Sv. Jerneja cesta, od 3__5. ure, popoldne.
Služkinjo
17 do 18 let staro, z dežele, pošteno in zdravo, sprejme družina v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo ..Kmetovalca ___
Prodam
nizek železen gepeij v dobrem stanju in še dobro mlatilnico za ročni in gepelini pogon. Cena po dogovoru._— Jožef Valand, Lesce št. 13.___
Mlatilnica
za strojni pogon brez stroja, rabljena, ie na prodaj. Naslov Graščina Boštanj p. Radna Dolenjsko.
Kmetijska družba
• ZA SLOVENIJO *
je izdala in prodaja naslednje knjige:
Zvezek
Cena D
2.
Apno
Fr. Štupar:
kmetijstvu.....1.—
3. Fr. Stupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini ... 1.— 5. ♦ M. Kostanjevec: O užit-
nini od vina in mesa 3.— 8. Boh. Skalicky: Siljenje ali kaljenje ameriških ključev......1-—
10. B. Skalicky: Kmetijske
razmere na Češkem . 2.—
12.	Pridelovanje in razpe-
čavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. (B. Ska-licky)....... 1.50
13.	O sestavljanju in setvi travnih mešanic. (Wein-zicrl-Turk).....2.50
14.	Ing. Anton Šivic: Poljudno navodilo za merjenje lesa.....10.—
15.	Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja ........2.50
Živnozdr. Lovro Tepi-
na: Podkovstvo, pouk kovačem in konjerej-cem.......12.—
Semena
vseh vrst priporoča Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. — Zahtevajte cenovnik!
Ržene rožičke
(Mutterkorn), sušeno lekovito bilie i cveče i dr. kupuje i plača naivišu cenu trgovina s semenom Tirna Vladisavljevič, Beograd._____
Upravnik (ekonom),
ki je teoretično in praktično izvežban in zanesljiv v vseh kmetijskih panogah, išče stalno službo. Cenjene dopise je poslati na upravo ..Kmetovalca".__
Brinje
črno istrsko po K 16, črno hrvatsko po K 13. ter rudeče Ia po K 8 in II. po K 5, se dobi pri I. Knez, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 3.
Naprodaj je:
rabljen Cllmax-motor, 8 HP., za plinovo olje, že tabljen kosilni stroj ,.A 1 b i o n" No. 9 Clayton-Shuttleworth, novi nadomestilni deli k temu stroju, in dobro ohranjena mlatilnica za gepeljski pogon brez stresalca. Vprašati ie pri graščinski upravi Cernelo (Rothenbiichel) p. Dob pri Domžalah.
Dobro plemensko kravo
pincgavske pasme cca. 600 kg težko, prav dobro molznico, osem mesecev brejo, proda Ivan Pipan, posestnik. Vižmarie, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Sadne mline, žitne čistilnice
kakor tudi vse druge kmetijske stroje ima na skladu tovarna strojev K. & R. Ježek, Maribor.
Pošten in marljiv hlapec
za poljska in živinorejska opravila se sprejme takoj. Marija Rozman, pos., Nemški Rovt 3, pošta: Boh. Bistrica. Plača po dogovoru.
ANDREJ OSET —Maribor
Aleksandrova cesta 57. — Telefon št. 88.
trgovina sena, slame, krompirja, fižola, z drvami žitom in drugimi deželnimi pridelki. B r z o j a v i : Andrej Oset, Maribor.
Sodi
za vino, žganje, olje, mast, med petrolej
za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino
Franjo Repič
sodarski mojster Trnovo, Ljubljana
Istotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila.
Solidno delo!
Cene
zmerne! Točna postrežba!
Iv. Jax in sin
Ljubljana.
Gosposvetska cesta
šivalni stroji in strojiz
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev |7, tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „A D L E R"
Ceniki zastonj infranko.
Kolesa iz prvlfc tovarn:
DfiRKOPP, STYRIA, WAFFENRAD.
Vinometre „Bernadot" -t- Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro ga-lico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-nin — Žveplo v prahu — Limo-novo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
drogerija AIITON K9NG
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Bakreni kotli
po 40 in 60 litrov, vsebine, solidno izdelane ima v zalogi
Metalokemiha d.d.
Zagreb i Strossnii)yer0ua uilcašt.6.
^ Zahtevajte ponudbe i
:
Kmetovalci!
Skrbite za kar največje razširjenje .Kmetovalca'! Stremite za tem. da se ga lehko člta v vseh gostilnah in javnih prostorih. 30.000 nas je že v Kmetijski družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli!
VABILO
na
redni občni zbor
»Kmečke gospodarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano
registrovana zadruga z omejeno zavezo
ki se vrši
v nedeljo, dne 20. avgusta 1922 ob 4. url popoldne pri ŽiDerdu na Trati.
DNEVNI RED :
1.	Poročilo načelstva (tajnika, blagajnika)
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje letnih računov in bilance za leto 1919.
4.	Slučajnosti.	ODBOR.
Onim, ki ljubijo napredek!
Stoterokrat poplačan trud!
Opozarjamo kmetovalce na zelo dobro in lahko vporabljivo
GALIČNO PASTO „BOSNA"
ki je najbolj pripravno in po strokovnih izkušnjah najučinkovitejše sredstvo zoper peronosporo in druge rastlinske bolezni. Vporablja se lahko tudi mesto galice za škropljenje krompirja. Dobi se v čebrih po 100 kg pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
itOSE
prima avstrijski produkt, 1
8MIISOVI
uz originalne tvorničke cljene kod
„ORBIS" d.d.
^aromlinska cesta 1.
I elef. IO I 1230 - Telegr. „OrbIs"
Schneider S Serovseh
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
ima zopet v zalogi vse poljedelske stroje, kakor gepeljne mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, preše in mline za sadje, ter pluge in kose iz znano prvovrstnih tovarn. Za košnjo priporočamo znamenite prvovrstne ame-rikanske kosilne stroje
,,Mc. CORMICK" in ,,DER!NG".
Z rezervnimi deli naših kosilnih strojev lahko iz naše zaloge takoj postrežemo. Vse po najnižji dnevni ceni.
8
t «
<
i t
i t i i


VENETAN
protiv I i 8 n o j u & i kod svih vrtnih i poljskih biljaka.
SOLBAR USPULUM
protiv plijesni na jabukoma i ružama (oidium) protiv grinji, crvenom pauku thripsu itd.
za kvašenje sjemenja i za dfzen-fekciju uzgojnih greda.
Prodavaona i sklad ište:
FRANJO GULDA, Maribor, „Orbis" d. d. Zagreb, Paromlinska cesta 1. :: Telefon 10 Hi 12—30.
Kmetska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
■ v LJUBLJANI ■
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po 4 ° q	C)
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 160,000.000 kron.
===== Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron. =====
mLINI!
Specialna trgovina za mlinske potrebščine.
ČADEŽ & BRCAR
Ljubljana, Kolodvorska ulica 35
priporoča bogato zalogo vseh v mlinslu stroko spadajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah i. s.: svilena sita X in XXX. tenčico za zdrob (Griesgaze), 24 in 32 cm široka volnena sita, pocinjeno žično tkanino (Drahtgewebe), prima gonilna jermena, mlinske kamne, amerikanska strojna olja in masti, kontenino, žimnata sita itd. Postrežba točna In brza! — Ceniki ===== na razpolago.	=
K u puj e m:
vsa zdravilna zelišča po dnevnih cenah: Lipovo cvetje,
gorski mah, cijan, lapuh, trpotec, vinski kamen, krhlji-kino lubje, brinjevo olje in druge. Za vsakovrstna tozadevna pojasnila sem vedno na uslugo.
Prodajam:
Žveplen prah, modro galico, želatino za čiščenje vina in vse druge kemijske izdelke za živinorejo in vinogradarstvo. Posebno priporočam ,,Svinu. od-vračalni pripomoček proti svinjski kugi, rdečici, vra-ničnemu prisadu in kugi na parkljih goveje živine.
Med. drogeria Jdrija" B. Čuančara
Ljubljana, Šelemburgova ulica 5.
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika za-
Jsfi/ okL. M. loga vsakovrstnih poljedelskih strojev.
iz najslovitejšib tovarn.
Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsia".
Kupujem po najvišjih dnevnih cenah:
lipovo cvetje, jedilne gobe,
kakor tudi različna zdravilna zelišča, korenine itd.
Ponudbe se prosi na:
V.H. Roiirmonn, Ljubljana.
<vV	V>>	V'
m
ste si že ogledali bogato zalogo poljedelskih strojev vseh vrst kakor: plugov, bran, okopalnikov, dvo-in večrednih sejalnih strojev, kosilnih strojev za žito in travo, obračalcev sena, amerikanskih grabelj, vitljev, mlatilnic vseh velikosti, za ročni in vitelni pogon, predležij, čistilnih mlatilnic za pogon z elektriko, paro ali bencinom, motorjev, žitnih čistilnikov (vejalnikov), trijerjev, slamoreznic, reporeznic, drobilnih mlinov, koruznih robkarjev, sadnih n linov, grozdnih mlinov, vinskih preš, kotlov in parilnikov, sesalk
povol"im^irr^etrl H. 8 H. Meh, Maribor, Kleljsfea cesto šteu. 103.
Popravila vseh strojev točno in ceno. Lastna livarna železa in kovin. Zastopniki se sprejmejo v \seh krajih.
Mline In žage
Izdeluje v vseli velikostih Iti konstrukcijah
K. & R. Ježek, Maribor, Melje 103.
aranrairai
I I I I I I I I I I I K
I
■