Poštnina plačana v gotovini. Leto LXVm., št. 184 Ljubljana, petek tt. avgusta 193$ Cena Din L- nedelje tn 4 Din 2.60, od 100 do 800 dogovora, tnenrifnl davek Din H^. m do 80 petit A Din veejl maeratt peUt Narod« ▼ratejo. UBEDNMTVO tS UFBAVNttTVO LJUBUAKA. Knafljem ettcm stav. 8 Telefon: 8122, 8228, 819^ 8128 In Podrutnlee: MARIBOR Stroaemayerjeva SO. — NOVO MESTO. Ljubljanska c. j6™*?' — CELJU: eellako uredništvo: Stroesrnayerjeva ulica 1, telefon tt_ 65 P****"*!*1« upravo: Koeenova onca 2. telefon st. 100. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Brnim pri pottnem čekovnem zavoda v LJubljani St. 10.351. Ni upanja na sporazui iradi nasprotujočega si stališča Italije in Anglije ni mnogo a, da M posredovanje Lavala rodilo uspeh — Italija vztraj okupaciji Abesinije, kar Anglija odločno odklanja Pariz, 16. avgusta, z. Francoski tisk 1 veliko pozornostjo spremlja razgovore v zvezi s konferenco Francije, Anglije in Italije o abesinskem vprašanju. Dosedanji razgovori pa po soglasni sodbi pariških listov dopuščajo kaj malo nade na uspeh. >Oevre« piše, da dosedaj ni zabeležiti niti koraka naprej in da so nasprotja še vedno tako velika, da ni niti misliti na sporazum. >Ma-tin« poroča, ttto je postavila Italija svoje največje zahteve, a da je tudi Absi-nija mnogo bolj popustila, kakor pa bi ee dalo sklepati iz nedavne izjave abe-einskega re«snrija. To je prvi uspeh angleškega prizadevanja, da bi pridobila Abesinijo za popuščanje. Kljub temu pa vztraja Italija no. svojem stališču, tako da je razlika med italijanskim in angleškim stališčem se vedno toli-ka.da ne dopušča nobene nade na uspeh pariške konference. Jonrnal< piše, da se v trenutku, ko se pričenja konferenca treh velesil, medsebojna stališča sicer ja^sna. vendar pa so si tako nasprotujoča, da je nada na dosego sporazuma prav neznntna. Naloga konference, najti kompromi« med italijanskim in angleškim stališčem, je tako izredno težka, da bi bile potrebne dolgotrajne priprave in utrujajoči diplomatski razgovori, predno bi mogla konferenca priti do sporazuma. Priprave za današnjo prvo skupno konferenco med Lavalom. Edenom in Aloisijem so bila včeraj zaključena s sestankom Edena in Aloisija. Kakor poroča »Matin«, se je ta sestanek vtšb! na pobudo Lavala, ki jc želel, da bi si angleški in italijanski zastopnik nepo* sredno pojasnila svoje stališče. Aloisi je pojasnil stališče italijanske vlade, dočim je Eden razvil predloge angle* ške vlade slede gospodarskih koncesij na katere bi mogla pristati Abesinrja m Anglija. Po informacijah »Matina« pa vztraja Aloisi na tem, da Italija ne more sprejeti nobenih gospodarskih koncesij, ako ji ne bo dopuščeno, da si jih z vojaško akcijo zasigura in ohrani svoj prestiž napram Abesiniji. Italija smatra, da bi se mogla vojna preprečiti s tem. da bi se s pristankom Francije in Anglije izvršila vojaška okupacija Abe sinije ki bi se poverila Italiji. Nato naj bi se uredila skupna irorava pod nad* zorstvom vseh treh velesil. Ansliia to slei ko prej odklanja, ker sodi, da bi bila s tem kršena neodvisnost m samo* sroinost Abesinije. O teh predlogih Italije je bil obveščen tudi abesinsSd poslanik v Parizu Ha ha Ha te. ki je takoj nato posetil Lavala in Edena ter v imenu abesinske vlade vložil protest proti vsem predlogom, Id hI kakorkoli kršili neodvisnost m samostojnost Abesinije. Abesmija je slej ko prej pripravljena sodelovati z vsemi d ržavarni na gospodarskem In kulturnem polju, odklanja pa vsako maščevanje v svoje politične zadeve in bo svojo neodvisnot branila za vsako ceno. Spričo takega položaja sodijo paHšTd Usti, da je Lava lova posredovalna naloga skrajno delikatna in težavna. Francija sicer želi podpirati italijanske težnje in načrte, vendar pa more iti le do gotove meje, ker mora upoštevati tudi razne druge države, zlasti Nemčijo, Id bi s polno pravico mogla zahtevati enako toleriran ie, ako bi Francija v celoti osvojila H* H ?ansko staUšče. Pariz, 16. avgusta r. Včeraj so se ori-čeli oficie1™ razsrovori med Lava lom, Edenom in Aloisiem o abes'nskem vprašanju. Ker so pogajanja sele v začetnem stadrui in vztrajata angleški in rudi italijanski glavni delesr^t pri svojih maksimalnih zahtevah, ki jih nikakor ni mogoče spraviti pod en klobuk, vlada v Parizu precej mlačno razpoloženje, posebno ker Italiia še v^dno prevaža čete in vojni materijal v Abe-sin;x>. Kakor se s1^. ie "FMen v svoji utemeljitvi naibolj poudarial. da je brez-poeoino treba vzdržati v«** pogodbe, med nuT^i p^dvse^ no^odbi o Društvu narodov. Naoad Italije na *bes;ni-jo. ki ie prav tako članica društva narodov, bi no njegovem razi ran iu omajal francosko pozicno v "Rvropi, v^iood-budil Berlin v njegovih revi*'t-kjh stremljenjih ter izredno otežikočil. če ne popolnoma onemoeočil zaključitev vahodDe m podunavske pogodbe. Bar sen tega bi se Italija zarjfletla v dolgotrajno vojno v Afriki ter bi se Anglija umaknila od evropskih zadev, zaradi Česar bi ostala Francija in njeni zavezniki osamljeni nasproti Berlinu. Italijanski glavni delegat baron Aloisi utemeljuje svoje stališče tako, češ da Italija z vojno proti Abesiniji ne bi sprožila vprašanja nove razdelitve kolonijalnih mandatov. Ce Italija v Abesiniji ne bo dobila prostih rok, so tamkaj odprta vrata za vse mogoče aspi- racije, pri katerih bi se' utegnil okoristiti samo Berlin. Gospodarske m ostale koncesije Abesinrja odklanja. >Paris Midi« p!še, da je tudi Francija izdelala načrt, po katerem naj bi se ustanovila družba treh velesil, ki naj bi z medsebojno kontrolo in spoštovanjem abesinske nedotakljivosti točno omejila interesne sfere posameznih držav ter dala Italija gotove materijalne koristi, Angliji pa gotove politične garancije. Kaj se pripravlja na severu Evrope M itioat sklenitve vojaške zveze me* *7emčl1*. Poljsko in Finsko London, 16. avgusta, g. Današnji jutranji tisk piše o nedavnem obisku poljskega ministra Becka na Finskem: Dočim so zapadne sile popolnoma za« poslene z abesinskim vprašanjem, se za kulisami na severu Evrope razvija velika aktivnost, ki bo morda v krat* kem spravila na dan važne dogodke. Dasi se kot namen Beckovega obiska v finski prestolnici označuje vrnitev obiska finskega zunanjega ministra v Varšavi gre v resnici že za drugo eta* po važnega diplomatskega razvoja. Nemčija m Poljska mislita na ustvari* tev bloka sil, ki bi obvladal Baltiško morje. Nemško* poljska pogodba se je izpremenila v tesno zvezo. Zopetna oborožitev Nemčije, pogajanja med Poljsko in Finsko ter odklonilno stali* šče, ki ga obe državi zavzemata naspro ti vzhodni pogodbi, so posamezne eta* pe zbližanja med temi državami. Skan* dinavske države so zaradi priprav, da bi si Nemčija premočno utrdila svoj položaj ob Baltiškem morju, zek> vzne* mirjene in sicer tembolj, ker se Sirijo tudi govorice o nemško*poljsko*finski vojaški zvezi. Nova bolgarska ustava bo ustrezala duhu novega časa in tradicijam bolgar- Sofija, 16. avgusta. AA. Včeraj popoldne na ini'ia predsednik vlade \l-drej T ose? in pravosodni minister Ka-radžozov konferenco, na kateri sta proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na izdelavo nove ustave in novega volilnega zakona. Po konferenci je predsednik vlade Andrej Tošev v razgovoru s porrefvalci listov izjavil: >Delal sem z ministrom Karadžozo-vim na načrtu nove ustave. Kdaj bo načrt gotov, se Še na more reči, ker moramo zbrati še mnogo materijala. Nova ustava v nobenem primeru ne bo ^ktroi-irana, temveč 30 bo narod odobril. Ustrezala bo duhu novegia časa in tradicijam ter običajem našega naroda. Sporedno z ustavo izdelujemo tudi volilni zakon. Vršile se bodo volitve v veliko narodno skupščino, ki bo proučila in odobrila novo ustavo. Ko bom z ministrom Karadžozovim proučil načrt, ga bom najprej izročil v proučitev ministrskemu svetu, nato pa vsem poklicanim osebam, to je pravnikom, politikom in drugim javnim delavcem. Pri- stali bomo na vse, kar bo koristno in plodovito. Načrt utegne biti gotov do jeseni.« Na vprašanje novinarjev, kaj je resnice na vesteh o odstopu nekaterih ministrov in bližajoči se izpremembi vlade, je predsednik g. Andrej Tošev odgovoril: >Nikakih izprememb ni. Povedati vam moram, da ni nobena vlada večna. Mi smo prišli, da izpolnimo poslanstvo, ki ga je jasno orisal kraljev manifeste Depolitizacija bolgarskih strokovnih organizacij Sofija, 16. avgusta, p. Ker so bile isto časno s političnimi strankami razpus-čene tudi strokovne delavske organizacije, je vlada dala inicijativo za osnovanje novih nepoHtičmh delavskih sindikatov. Ker so priprave za nove sindikalne organizacije že zaključene, se bodo pričela prirejati prihodnji teden po vsej državi velika strokovna zborovanja, na katerih se bodo ustanavljale posamezne delavske zveze. Katastrofalna poplava v zgornji Italiji V LigurSkih alpah je porušeni jez povzročil poplavo, ki je porušila ve* vasi in zahtevala več. sto smrtnih Žrtev Milan, 16. avgusta, k. Katastrofa, ki se je pred večera jšnjim pripetila v golini reke Orbe v Ligurskih Alpah, ie zavzela silen obseg. Preplavljenih je cela vrsta vasi in trgov na daljavo 40 km. Pod vodo je *80 kvadratnih kilometrov zemeljske površine Doslej šs ni ugotovljeno točno število žrtve. Prekinjene so tudi vse železniške in cestnezveze, razen ene. Oblasti so nemudoma pričele z reševalno akcijo, ki je še vedno v polnem teku. Katastrof« je nastala, ker se je zaradi silnega naliva v torek zjutraj v umetnem jezeru Orsiglieto, ki ga je zapiral velik jez, nabralo 18 milijonov kubičnih metrov, vode. Silne množine vode so naenkrat vdrle po dolini in sproto uničevale in rušile vse, kar jim je bilo na poti. Najprej je bila poplav- ljena vas San Giordio, takoj za njo pa vse vosi občine Molare in potem vasi okrog Predose in trga Ovade. Popolnoma so bile porušene vasi Reba, Ghiaia, Cremolino, Pailleo, Borgo, Basaluzzo, Fresonara, Silvano, Capri-aa, Bormida in Orti. Zaradi naliva je prestopila bregove tudi reka Bormida ata, Zaradi maliva je prestopila bregove tudi reka Bormida, ki je preplavila okrog 3.000 ha zemlje. Vode so porušile železniški most na progi Ovada-Acpui osem minut potem, ko je šel preko njega potniški vlak. na dalje most na cesti Ovada-Molare — Acpui in še nekaj manjših mostov. Iz San Rossora je prihitel v Borgo Ovado italijanski kralj, ki je takoj obiskal vse poplavljeno ozemlje. Jezero Orsiglieto je sedaj že popolnoma iqMdk> in Je v njem te okrog 2 milijona kubičnih metrov vode, ki za dolino ne pomeni' ni kake nevarnosti več. Rim, 15. avgusta, d. Velika vremen -ca katastrofa v zgornji Italiji je po policijskih poročilih zahtevala 600 smrtnih žrtev. V noči na sred oso potegnili iz vode okroglo 600 trupel, pričakovati pa se more. da bo smrtnih žrtev Se več, morda celo nad tisoč. Samo iz vasi Molare so deroči valovi odnesli 150 ljudi, po večini žensk in otrok. Uničena je tudi vsa letina riža, pa tudi več predilnic so porušile vode. Porušeni so tudi nešteti mostovi in je bila prekinjena zveza med Genovo ter Alessandrijo. Neurje vsepovsod Zagreb, 16. avgusta, n. Kratka nevihta, ki je včeraj divjala nad Zasrrebom in okolico, je prizadela znatno škodo v predmestjih in okoffflrih vaseh. Posebno so poškodovani sadovnjaki in koruzna polja. Bhzu letališka se je porušil neki zid na lesnega trgovca Mirka Kuzjaka. ki je dobil nevarne poškodbe. Na cesto v bližini železniške postaje Podsused je padlo drevo, ki je pretrgalo *!•*> trična vod Zagreb - Karlovac, tako da so žice visele preko ceete. Ko se je pripeljal mirno z vozom 22-letni Miško Stefok. mu je tok ubil konja, njega samega pa onesvestil Kntko;, 16. avgusta. U Nad mostom je včeraj divjala huda nevihta, ki je povzročila ogromno škodo. Mnogi mesti okraji so r»ili vsi poplavljeni. Vihar je bil tako močan, da je podrl več hiS. Doslej še niso ugotovili, ali je zahteval tudi Človečke žrtv»« Tudi iz drugih krajev južne in kongresne Poljske poročajo o hudih nevihtah, meo* katerimi je strela povzročila požare In je pogorelo več vasi. Budimpešta, 16. avgusta. AA. Včeraj okoli 6. popoldne se je v Budimpešti in nieni neposredni okolici utrgal oblak. Neurje je povzročilo mnogo Škode. »Steber sramote" Vsak nemški državljan, ki kupuje pri židovskem trjgov-cu. pride na sramotni steber Pariz, 16. avgusta. AA. Hfcras poroča iz Schwerima: Včeraj so v meklem-burškem mestni Wiesmaru slavnostno odkrili »steber sramote«, ki ga je na glavnem trgu tega mesta postavilo poveljstvo krajevnih nacionalno socialističnih napadalnih oddelkov. Na tem stebru bodo v bodoče nalepili imena tistih meščanov, ki kupujejo v židovskih trgovinah. Otkrit je stebra sramote se je izvršilo v navzočnosti napadalnih oddelkov in krajevnih prvakov nacionalno socialistične stranke. Poveljnik napadalnih oddelkov je prečrtal prvi seznam meščanov, ki so jih zalotili pri kupovanju v židovskih trgovinah. Proglasil je te meščane za narodne sovražnike. Nato so med vzklikanjem iti prepevanjem pričvrstili ta prvi seznam na steber sramote. Pariz, 16. avgusta. AA. Ha vas poroča iz Koourga: Koburški župan je poslal okrožnico vsemu mestnemu osebju, da bo izgubil službo vsak mestni uradnik ali nameščenec, ki bi izkazoval mo- ralno ah' gmotno podporo k^eremuikoli Žida u T-> velja tud« *a taste, ki bi takšno podpon *" Ji pomoč izkazali svojim židovskim bližnjim sorodnikom. Pariz, 16. avgusta. AA. Havas poroča iz Berlina: Današnji »VoTkiocher Beobachterc priobcuje vest iz K5«njg»-berga, da so v Marienburgu čHani nekega katoliškega društva napadli in nevarno pobifi nekega nacionainoso-cialističnega mladeniča. Napadenec trdi, da ni z ničimer izzval tega napada, izvršenega izključno samo iz maščevanja zaradi nedavne aretacije nekega katoliškega duhovnika. židje se zatekajo v Avstri|o Dunaj, 16. avgusta. AA. Po urađmfa podatkih za leto 1935 so oblasti izdate avstrijsko državljanstvo 21.515 tujim Zidom v času od leta 1924 do 1935. V tem razdobju je dobilo avstrijsko državljanstvo vsega skup 85.617 tujih dr-žavljanov m znaša torej šbevRo £Wov med njimi celo četrtino. Prodiranje nemškega velekanitala v Rumunijo Bukurešta, 16. avgusta. AA. Ze večkrat so nekatera velika nemška industrijska podjetja, ki imajo večje zmrrle terjatve v Romunija .skušala izkoristiti izterjave tako, da bi jih plasirala v romunska industrijska podjetja. Zdaj s% pa v gotovini. Obrestna mera »a ta me-sede bi znašala 5 ck> 6% na }©tio. Ob^osto in glavnica bi se imesa v^rmfi v sedrnfli do OMTiah letih. Obletnica poljske zmage nad boljševik! Varšava, 16. avguste. AA. Pat poroča: Včeraj se je za 151etnioo varšavske H tke, ki je rešila prestolnico in odločila zmago v poljeko-ooljševiški vojni, porodili v mesten Rad^indnu, prizorišču te bitke, spominsko svečanost v navzočnosti notranjega ministra KosjaJkovskega, prosvetnega ministra Jertzijeviča in ostalih veledostojanst- venikov. Varšavski kaidinalHnacHkoi Mora-kovskd je opravil na spomenira aa domovino padlim vojakom spominsko svečanost. PValjski Usta prioočujiejo moogoArsvlji« ćAamke in opnojejo bitko, poudarjajoč -veliko viogo, ki >o je ta zmaga imata v svatov ni 2^o rmroističrio revolucijo. Pred diktaturo Reichswehra v Nemčiji? Pariz, 16. avgusta. AA. Pariški listi priobčujejo z veliko rezerviranostjo tole vest z Dunaja: Berlinski dopisu* »Wert«atta«« poroča, da je iz nemških diplomatskih krogov izvedel, da v Berlinu pričakujejo v nekaj tednih proglasitev diktature Reiehswehra. ŠAH Nacionalni turnir Ljubljana, 16. avgusta. V nadaljevanju prekinjenih partij IX kola je Gabrovšek nremapral Grenčar-skega, C. Vidmar Lrfmgerja, R- Savic Licula, Berić pa Subarića. Reuris so bile partije Šiška — M. Vidmar, Prek — Preinfalk in Matvejev — Sikošek. Včeraj se je igralo X. kolo. Irrž. Prek I je premagal Šiško, CWev B. °~ ^ Jonke Gabrovska, C. Vidmar Sobarica, Licul Maroka, R. Snvic Herbatina, Šorli pa Borića. OrtnAe partije so bile prekinjene. Pri nadaljevanju prekinjenih partij rz prednjih kol so bih' danes doseženi tQe rozuVtAti: Mik oIV je premagal HrenA, Matvejev pa C. Vidmarja. RemrziraJt bo Herbatin: L»i-oul, Hren: Gabrovdek, ftuoarie: R. Sovič, Greocareka: Jonke, Hren: Preinfalk, GTenoarskl: Carev in Marek: Sorti. Danes so na sporeda samo p» skaljene partije, Jutri pe bo sadnje ko*t>. Lon&er bo izgubil proti IHkjusk.il, ki ima dva kmeta vee. Prtćefc ata se tudi dve partiji. XI. kota. Mfcottć Jb —fcjsTsH Jonkejn za dvakmetanaatafosem ta bonaJbrZ izgubil. Enaka je situacija v partgi Berić — Licul, kjer ima slednji dwa kmeta več Stanje po X. kosu: A skupen*: M. Vid. mar 7, io& Prek, Pi^sufjdk d, Carev 5H, &flka. Gabrovšek 5, Nfcoflc 4 (1), Jonke 3%, Hren a, Grenftaraki 2 (1), B. Savić 2; B. sknpina: R. —ti 7, SOcodek 6 (Dt Matvejev 6, ftorM, C. Vidmar 5, Herbatun 4H, Berte 4, Longor S C*K »fcrek 2% (1) Sobaric, Lscol 2%. KttfKSJ d ! Petek, KJ. avgusta 8tev 1 8 4 Zaslužki naših rudarjev Povprečni čisti zaslužek rudarja je znaial lani pKHh 700 Din Izubijana, 16 avgusta. Da se nadi rudarji nore za »jolo življenje, ko branijo to, kar jim je ostalo po tolikah redukcijah, je menda zdaj že vsem jasno in bi nam moralo biti pred očmi zlasti zdaj, ko se zopet odloča o usodi prebivalstva rudarskih revirjev. Na podlagi stvarnih podatkov hočemo pokazati, kakšen je prav za prav socijalni položaj naših rudarjev. Podatki so zbrani ob priliki lanskega mezdnega gibanju rudarskega delavstva ter nam lahko služijo tudi za sedanje razmer«, ker je v bivstvu ostalo vse pri starem, kvečjemu, da se je 5e kaj poslabšalo. V Kočevju je bilo zaposlenih julija 1933 samo 92 rudarjev, !d so delali 1405 dni (šihtov) in zas&užili 64.510 Din. Lani maja le bUo zaposlenih v Kov Sov ju 96 rudarjev g£06 delovnih čini in je zaslužilo 66.291 Din. Kočevski ni dar ji so torej zaslužili na leto okrog tričetrt milijona Din. V Trbovljah je bUo julija 1933 zaposlenih 2485 rudarjev 40.G08 deiovnih dni. Zaslužili so 2.111.626 Din. Lani maja je delalo v Trbovljah 2418 rudarjev 39.989 MctaoOi dnd ter zaslužilo 1.886.515 EUn, V Hrastniku, Laškem, Rajhenhergu in Zagorju je delalo julija 1933 skupno 1533 rudarjev 32.084 delovnih dni m je zasluži3o 1.596.74-2 Din. Skupno so zaslužili naši rudarji v vseh premogokopnikih julija 1933 3.772.878 Din, lasni maja pa 3.710.764 Din. Prvi mesec je biLo zaposlenih 4110 rudarjev, drugi pa 4448. Te številke same na sebi pa noč ne povedo na sam pogled. Treba je vzrata v roke svinčnik in računati. __Eo3cc£b£ni kosmati zaslužek rudarja je znašai! lani 800 Din na mesec. Čisti zaslužek pa ndti celih 700 Din. Od 75 do 80% rudarjev je družinskih, očetov. V Trbovljah je toliko reatnikov in nezaposlenih, da mora skrbeti vsak zaposleni rudar za enega reratnika ah nezaposlenega. Zaslužki rva tudi ndso ena&omerno razdeljeni, zato zaduži večina rudarjev poleti, ko se na--adno obratuje v skrčenem obratu, po i 00 Din na mesec, čeprav znašajo pov-njreoni zaslužki tuda tedaj precej več. -AJko da'otn, Samec potrebuje aKro~ ^20 7>*n za hrano,, družina pa 660 Din. V začetku lanskega leta je nilo v evidenci psi Bra-tovskih skladnicah 870 nezaposlenih rudarjev iz Hrastnika, Kodervja, Ltfkega, Rajhenburga, Trbovelj in Zagorja. Toda k nezaposlenim moramo se prišteti 2170 rentnikov. 858 vdov po umrtih delavcih in 500 otrok. V teh rudarskih revirjih Je bilo v začetku lanskega leta taksno razmerje med zaposlenimi rudarji in njihovimi ženami m otroki: Rudarjev je bilo 4550, žen 3390 in otrok 7081. — 4*67 rudarjev je plačalo 5.678.000 Din socijalnih dajatev, in sicer odpade povprečno na rudarja i» mesec 98 Din, če pa 5e priStejesno odtegljaje za usruzt>enski davek, Dednostmi fond in za H, skupino rudarske zadruge, snasn povprečni mesečni odtegljaj 120 Din. Doslej smo govorili predvsem o povprečjih, zdaj si pa oglejmo nekoliko podrobnejše mezde rudarjev v Trbovljah, kakor so bile izkazane sa mesece v letu izrazite krize 1933! Delavcev, ki zaslužijo nad 1000 Din čistega je v Trbovljah malo. Največ jih je, ki zaslužijo po 36—40 Din na dan ali 385 Din na mas?c. Upoštevata pa moramo, da so ti zaslužki mJsljemi pri 13 delovnih dneh na mesec. Toliko je zaslužilo 570 delavcev. 464 rud. je zaslužilo pri 13 delovnih dnevih 430 l>in na mesec. Od 61—65 Din je zaslužilo 118 rudarjev. Samo dva sta zaslužila 100 do 105 Din na dan. Iz teh številk ^azvidiinio, da večina rudarjev zasluži izpod 55 Din na dan. Kakšno krizo preživlja naša premogovna industrija, kažejo aajboj redukcije delavstva. V šestih letih je nđla reduciranih skoraj polovica rudarjev, in sicer jc padlo število zaposlenih od 8977 na 4636. Lani so rudniki v Sloveniji produrrirali 1 240.07 7 ton premoga aH 30.01% produkciji v vsej državi. L. 1929, torej pred priao, so producirali slovenski rudniki še 40.5'*^ skupne produkcije. Lani je oilo 206 delovnih dni, dočim so delali L 1929 300 dni. L. 1930 je brilo zaposlenih še 9089 rudarjev, naslednje leto jih je pa bilo samo 7751, 1932 6788, 1. 1933 5843 itd. In zdaj zopet »tožb redukcije. Duševno trpljenje rudar«"* zaradi neprestano arrozečih redutelj je prav tako strašno, kakor oiradanje samo na sebi. če ne še Ara^anejše. Toda Kdo bi govoril o tri&aaju, ko ^e vse suče okrog santf*- sR»wBfcl velika Ljubljana Ljubljana, 16. avgusta. K&aoi a' čl idi od poučene strani, so meje bodoče velike Ljubljane definitivno določene, ker so vse prizadete ob<*in.o pristale na inkorporacijo. Veliko je bilo debate in natezanja, prodno so protivni-ki priključitve položili orožje, a najvažnejša finančna, adniinistrativna in druga vprašanja so ostala odprta. Članom komisije, ki so dokončno določali meje velike Ljubljane, se pač ne more odrekati širokogrudnosti, ki so jo pokazali pri tem poslu, vendar se je po splošnem mnenju vršila zadeva preveč šablonski po načrtih brez ogleda objektov in terena na mestu. Tako ni predvidena priključitev k Ljubljani nove kolonije Vrh ovce v katastralni obnni Šuji-ca. nkoravno leži to novo naselje tik občine Vič, ima na Viču šolski in cerkveni okoliš, eno izmed najidealnejsih leg ljubljanske okolice in vse pogoje za nadaljnji procvit. Zmerno gričevje, obra-ščeno z mešanim gozdnim drevjem, ki obdaja od severne strani to naselje, naravno kopališče v biserno čisti Grada-ščici,čist, neprasen gorenjski zrak brez slavne ljubljanske megle, lične nove hiše, idealno ležeča stavbieča in druge prirodne krasote so prednosti, ki je bo bodoča velika Ljubljana zelo pogrešala Vsak, ki dvomi nad temi dejstvi, se lahko na lastne oči prepriča o istinitosti, ako gre po cesti od Viča proti graščini Bokalce. S Prebivalci vasi Vrhovce so baje no temelju zakona o občinah zaprosili občino Vič za sprejem v občinsko zvezo, vendar I je ta občina na pobudo in iniciativo go- tovih predstavnikov ubla.-ii, kateri tegift naselja in njegovih prednosti sploh ne poznajo in ga nikoli videli nieo. sprejem odklopila, če$, da je občina Vič finančno sama dovolj močna. Taka nazirenja so seveda smešna, ker finančna moč občine ne izvira izključno iz sredstev lastnih občanov, temveč iz splošnega prometa, kar vedo tudi viški trgovci, obrtniki in drugi, ki ne odklanjajo tujih odjemalcev in njih denarja. Se je čas. da se meje velike Ljubljane napram zahodu popravijo, pritegie k priključitvi tudi naselje Vrhovce ali pa cela katastmlna občina Šujica in tako hodoči Ljubljani, odaosno njenim prebivalcem nudi mnžo>si oddiha in počitka v mirnem brezprašnem zatišju, ki vlada edino v tem okolišu. Morda bi se merodajna komisija situacijo o priliki ogledala, ker velika Ljubljana se n^ ustvarja vsak dan. Iz Metlike — Sokolski nastop. V nedeljo, 11. ton. je imelo metliško Sokolsko društvo svoj redni javni nastop, ki so se ga udeležila tudi odposlanstva okoliških bratskih društev iz Čraiomdja, Semiča in Podzemlja. Vse kategorije članstva so nastopile e prostim: vajami, ki eo bide vse izvedene izredno lepo in slklad.no. Prav lepo je izvajal svoje vaje tudi ženski naraščaj, ki je nastopil z ioiginii palicami, a lepo priznanje so za skrbgK) sestavljene in uveSbane vaje žele tudi Slanice. Na orodju so nastopili Slani ter ženski in moški naraščaj. Velik uspeh je dosegia zflasti vrsta na drogu. Po nastopu je na mestu odsotnega staroste poadra-vid navzoče prosvetar br. Zalar, ki je prisrčno pozdravil tudi odposlanca župe iz Karlovca brata Satblica in BflažJooviža. IVed zaključkom oficiekiega dota je spsssjs^sjsal še zu$ni starosta lir. Ssbiic, nakat s* }s razvile prisrfoa zabava. — Netatetek, ki ga je treba oMraattL Ob novi bili trgovca g. Muobe je fo vodoo nepokrit del Bojice, ki širi ▼ vcottni pesrr neprijeten smrad, ker se vanjo vz&^kmjo kanali. Apeliramo na metodajne činitelje, da v imtereau ugleda nssega mesta In de na higienske prodfriss tudi ta dol Km- f prej pokrivaj© in tako odbran i:jo neriosia-tek. ki ni nfkomur ▼ ^ast, niti h» depuKteii za tujsko prometno mesto. Naši avtomobilisti v Bolgari)! Bolgarski avtomobilski klub je poslal našemu klubu prisrčno povabilo, da priredi s svojim članstvom izlet v Bolgarijo. Uprava našega kluba je z radostjo sprejela ta bratski poziv ter odločila, da bo izlet v Bolgarijo sredi septembra t. L Točen datum bo objavljen kasneje. Izletniki se bodo zbrali v Beogradu, odkoder bodo potovali preko Caribroda v Sofijo Iz Sofije bodo nadaljevali vožnjo do Varne ob Črnem morju. Izlet bo trajal 8 do 10 dni; dolžina proge od Beograda do Varne in nazaj do Beograda znaša okoli 2000 km. Do Beograda in nazaj se bo izposloval brezplačen prevoz vozil po železnici ter polovična vožnja za udeležence. Bolgarski avtomobilski klub bo izpoeloval za izletnike čim večje popuste in druge ugodnosti, med ostalim tudi popust pri ceni goriva, ki znaša sicer normalno 11 — 15 leva t. j. okroglo Din 3.50. Peste so dobre. Izleta se lahko udeležijo tudi nečlani avtomobilisti. ki bodo imeli enake ugodnosti kot člani klnba. Zato si bodo morali nabaviti veliko klubsko plaketo, zastavico za vozilo, trobojnico za vozilo ter majhno značko za gumbnlco, kar se bo vse po končani turneji vrnilo. Vsi moški udeleženci bodo morali imeti klubske cepiče. Prijave za udeležbo sprejemajo vse sekcije Avtomobilskega kluba Kraljevine Jugo* I lavi je (v Dravski banovini v Ljubljani in Mariboru) in jih p«slati najkasneje do 2^ a veneta t. 1. Iz Trbovelj Živilski trg: V sredo, ko je bil delavski plačilni dan, jc bil živilski trg zopet dobrv založen. Toliko vozov s krompirjem, presi čri in kuretino že dolgo mi bilo na našen fcrgn. Bik' so to večinama kmetje iz Dolenjske tn sicer iz okolice Bučke pri Krškem. Novi krompir so ponujaln po 1 Din kg, pojoke pa po 100 Din 12 tednov sr&-tc po ^0 Dan pa 8 tednov stare. r*H leta staai pa so bih po Din 550.— do 560.— I5jn. Tudi jajc je balo izredno veliko na trgu. toda tako neenako ceno že dolgo nri bik) opazite. Tako so jih prodajele kmetice sveže po 15.—, 17.— in lo za kovača, dočim so jih neka prekupčevadci prodajali v zabojih po 22 za kovača. — Izredno mno-go je bik) na trgu tuda zelenjave, zlasti pa sadja. Od sadja ao bale najdražje skop-1 jonske strve, ki so. jih branjevci proda-tudd po 2 in 3 — Din, toda slabše vrste. ja;li po Din 10.— za kg. V ceni je sledilo grozdje po 6.— do 8.— Din, hruške po Din 4.—, vendar so jm pa kmetice prodajale Iste cene so bfle tudi za zgodnje jabolke. Paradižaflrj se niso mnogo pocenila, prodajali so jih po 4 DsinTcg, po ceni pa so I bile kumare, b so jih prodajali kar po I 150 DinTcg. kumare za vlaganje pa po 4 do 5 komadov za Din. Radovednežev je bilo na trg« vedsko, pravtako »suhih« po-vptrasevalcev za cenami pravih kupcev pa le malo, ker se zefi našemu delovnemu ljudstvu danes drago sadje luksus. zelenjave sreče biti kmalu konec. — »Prijate!jka sreča« se je pojavfla tudi v naći dolini in nekateri ljudje ji pridno nasedajo, večina pa ta način pridobivanje »sreče« odklanja, ker ima že od mnogih prejSnjrh tovstnrh pomijalcev »sreče« slabe izkušnje. Ker je ljubljanska noricija to vrsto osrečavanje državljanov te dnd prepovedala, utegne tulca janje »Pr; ia'eliske sToče biti krnau konec. — * X reklamo. Ravnatelj kaznilnice v podeželskem mestu pravi pazniku: — D«l da, težki so 6asi, ie vež mesecev ni bilo nobenega novega kaznenca. — Kaj ko bi poskusil z reklamo? predlaga paznik. Praznik — izgubljen dan V«era| hUk naši meKaid ni ve£ slabe volje — Popoldne jih doma Ldubrjan* 16. VTmmJpuSk praznik pomeni aa LjubljMitia-ne kot prtume uirjste m sportnifee **-gottftM fMn Dež, ki esno ga 6e pred kratkim tako posrešadi, je povarociJ naenJcmit oeio poplavo po cesten pa tudi poplavo slabe ToJjie. LoubJuaikOani niso mogli reč priflKMVftti bles»degooxti ■MHnjega če p» je res se kaj bsssiU, 01 ss. c«oh> niia t«uri n*di j«dsl v jeascu nieSKisko dtrctMM^i krompir, ssssst ss. bodo ssosr fiintin votija se >e jSSMiHi v SBSSSl in se kaaaia na obnasih že v sreido. Skrivali ao jo pod dežniki, doma in še kje pa So jo s&reaaii, ee je raadt-Ala po vseli kotih in špranjah. Dež je sove tudi včeraj ni is. praJ, saj je bila bać zarai nje^ga tu in ni ss umssrnlls, dokler je niso IQssssšssssl e sdlo pognali, uvixJe\"ajoč poftrebo temeljite preor i jen teu: ije. čeirui hrepenite nekam tja daleč, če je doma toliko dotirot... Kftvame, gostilne kinotnsAograf\, muaegd ki pa . maoe zao a ve v okviru e(kronmih ali razširjenih s«tianovanj. Tako se je zgodilo, da so Lrjuoija nčani to pot e-prav ili ptulioe in goj-zarice v kraj, sedli za mizo In se pomein-koveii o rečeh, ki jim komaj kedsj pnl(t>e>o na um itn pa o A/betsiini'ji, o kateri govori ves svet in aato tudi I^jiubljajičani. Da A bes d ni j a nI kaka &pek\a sli Urška, ve zdaj že alehenna, še tako Ijtibosaimna m siitoa ženica, za*o je o njej tn^tl lahko ffo~ voriti i«n tafei pogovori nieo nevarni ter ne rode nikakdli in trii?- Kar se tiče domače politike* bo Lo'uib* ljančani popravlijadi ces-te, oemontrradi m Gostje iz Francije v Jugoslaviji Ljubljana, 16. avgusta Davi okrog 9. se je pripeljalo v Ljub* ljano v brzovlakom iz Francije 36 čra-nov Jugoslovenskega narodnega odbo« - . ki je organiziral poklonitveno de= patacijo na Oplenac. Deputacijo vodi g. Urlep, hivšd dolgoletni sotrudnik »Jutra«, v nji so pa zastopane skoro vse naše rudarske organizacije iz Fran* cije. Med udeleženci ekskurzije sta tudi dva brata Bukovac, člana znamenite Bukovcev e rodbine v Parizu, ki je za? slovela zaradi svoje spremnosti v roko borbi. Deputaciji sta se pa pridružila tudi bivša solunska borca g. Fournrer in g. Ca var, na poti od Jesenice do Beograda se ji je pa pridružil znani riški odvetnik g. Milič^ikolic in nje* gova soproga, ki vedno vsestransko ki brezplačno zastopa interese Jugoslove* nov v Parizu, m še mnogo drugih oeflic* nikov. Goste sta na kolodvoru pričakovala ravnatelj izseeniskega urada g. Fink v zastopstvu banske uprave in pa dr. B-rflej, ki jih je pozdravil kot zastopnik rrrestne občine. Člani poklonrtvene de* putacije so si dopoldne ogledali mesto, ob 12.47 pa so nadaljevali potovanje. S seboj ponesejo krasen mozaik, dek> umetnika Mitroviča, katerega polože na grob blasopokojnega Viteškega kra SPORT Naši kolesarji na veliki kolesarski dirki v Rumuniji. Kakor Francija prireja tudi Rumunija vsako leto ve&ko kolesarsko dirko >Tour de Roumanie«. Letos se prične ta tekma 28. t. m. in bo trajala do 28. septembra. 1725 km dolga proga je razdeljena na 11 etap. Rumuni so povabili tudi naž Koturaški savez, ki pošlje svoje najboljše tekmovalce, med njimi čiamo. Hermesa iz Ljubljane Abulnatrja. — ^Zanimiva plavalna tekma v Rogaški Starini. V nedeljo 18. t. m. bo v Rogaški Slatini zanimiva plavalna tekma med psa-vači zagrebškega in ljubljanskega plava*m?-ga podsaveza. Za zagrebški podsavez nat-stopijo dame: 100 m Dragic (ZPK) in Košir (KSU) rez. Petrovič (ZPK) 100 m prsno Dvorak (ZPK) in Selil esinger (KSU) 3 kraff 100 m mešano: Dvorak, Pintar, Košir (Dragic); gospodje 300 m prosto Pajkovič (KSU MALI OGLASI Za pismene odgovore glede mallb og-iaaov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. STATVAMA Beseda 50 par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din Stanovanje dveh. sob in kuhinje za november išče mirna stranka za etailno. Točen m erijrurem plačnik. PontBdfoe z n-av. - i lk. ns^emsiSjSS ma upravo »Slov. Naroda^ pod »-Čistost.« ???? MALINOVEC pristen, naraven, o Ci»tim sladkorjem v kuha o — se dobi na tnalo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOU, LTUBLJ ANA, Tvrseva cesta 6 (nasproti NebotieniKa) 00VL Dvosobno stanovanje ee otf-r]a za september. Cena. 350.— Din. TiSssTku c. Ostnoe 12. RAzno Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din E-NTEL — A2UR — PUSE izvrši ekspres MATE K & MIKEš, Ljubljana (poleg hotela štrukelj) prodam uarika retna oblačila bourett kada sport h4aoe, iieter, por:-lo itd. v lopi izbiri zelo počen: naprodaj pri Preskerju. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14. Lancia voz tipa Lasnibdcu torpedo 4 sedežni, cenjen Din 40.000, naprodaj dne 19. VIK. ob 14. tfcri za tretjino navedenega Hneefca. na vpogled v garaži SchnUer. Davčna uipra-•wa Bsovenigrađeo. M^5 TE LE F. 3122—26 POŠT. ČEKOVNI RAČUN ŠT. tO~584 V LJ HR[ ' ANI B H T O J A V K E NARODNA TISKARNA L J U F ! t « v * NARODNA TISKARNA LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. S LZVRAUJTL RAZLIČNE nSKOVTNlL, KAKOR: KUP-ČđJSKE TISKOVINE. fiASOPISE, USKOVINB ZA ORADft, BANKH1,' HRANILNIGHš POSOJILNIGB, VREDNOSTNE PAPIRJE, SOLJBDARA DIPLOME, REVIJE, PROSPEKTE. KATALOGE RAČUNSKE ZAKLJUČKE KNJIGE, CENKE. ENOBARVNI £N VEČBARVNI TTSK, PISMA, RAČUNI, KUVERTE, VABILA IN POROČNA NAZNANILA, VIZITKE ITD ptresssfvljsJl traan-v-aj^toe traonioe, pri v«**m u«n pa niso bili bocana kak- raidlk.i ni Ln so marsikaj pnscsii v tu mar. Popt.: ne, ko ye dtei ptv-aielLal pa ire&ios ni v«e zdirlsia doDUL N*fkaj osss ugibati* ko»l kn kium, i i dnjk- ps so k" ]<> P° gTUOtsli. Z AoSSSS skritlsjrii.ni«n tmuiivajem eo }o majhnUi n« Vio iti v ftt Vi*d, v Mo*t. in na j-tolenJ^ko ee«ito. kjniL sag Uj*a*1** SSSSS pove vse. -Zaviti je sploh fleljia < • ln Kavi* i j>p fk^tno. Veliko je bUo Uuii l^bio'*ixw>ii.iitjnr, ki eo krenili nekoliko v stran c glavne oswts 1a jo mabnili v Dravlje. Veliki miki pen j*' sa »ltru^e premik, br T^rR-vHVe rm pnHBfifk in pol. K ©v. Roku na boij<>t s»> pri. bajaii ssosr vdanih VSe dm^a.u.- iui. kalcor 2a*inja leta. ronrtar J<» M *Jo. \ « rR(J pa «1» bfle Dmvlj«' ;>: zik do 0toDf«i putdbevs an isde tertaj so re^Ul sitnnu-ijo zopet Ljubljančan!. Ifshoms^ kot hi tren je bil rešen položaj za . xa vrtsVJssTO, is brstijpvoe in leotarje ter sa berače. Kakor bi darovnik pritisnil si gumb, *e jv ma^ukaJ^v Kaiharioa **e j<^ m smejala. p1«ka 5e ?rle«>iio.!o /^u-\-r/-a.La v ma sti, torad je porid^'J^'j^- polnil \ nv, natakaric* fto postade po«kodnsiJ*e, v it ha k se jedi sukati živahneflss in ssnMH so kričati ter molelo vat i ^laKm-j«*.- Z ^n« besedo naenikrait ie vw oiiveUv Oe Se n« dan. vsaj veeer je bil v DravlJAh Nir>. aarto so nae Dravi ljci tni korajžno i^naibiil na fefsutuij^ v nexliuljo. m\ Defitipis ZtPK) Jl)0 m praao Lmkindč CK-ank>vacj ixi Sotošok (ZPK), štwfct» 4 krat 100 m Defiiipia. Sa^a Petrovič, buljrč m Klein (vsi ZPK) 100 m hrbtno: Tleiuui H PagsA, (oba KSU) waterpook>: Tomić, D. Ooirtsn, Setfer, V. Oortan, Mjrkovič Gr-kšrric B. Kesser (vsi rz Kavoa) .Hirkovrč (ZPK) rezerva Petrović (ZPK) m Laskamn (KSIJ). v sfcokin, če ee bodo spsoh tt^l nastopiti (ViAc (KSU). Ljubijan^d r*>d*a-vez bodo zastopari Vilfan. ScHdfl, (W. SicherU KordeBč rn Fut i/.meti ifetra Om-^jeva, Bradaćeva. Severjeva. štđca itd. — ZagreiiftKl Gradjan^ld v I^iAl; in v neoeJ>> 18. t. m. ob 16.30 ae bo pvrtdara na igmidcu LSSS piri postaj v La&kem reaiimiva prl^BteijBka nogot^kma med SK Gmdlan ak±m ks Za-greba in SK LeAklrn. OojgodMev? 0- KOLEDAK Detiet: Petek, 16. avgu&ta lstnJMssilsTis\ DANAŠNJE rRIBKMTVK Kino Matica: Pagarrind Kino Ideal: Amor na povodou Kino LH*or: Kiob aeetorice DEŽURNE LEKARNE Rane*; Mr. Snkmk, Marvjffi tr^ 5, KursSL Cioaposvetaka cesta 10 in Bohirvec ded. Ceste 29. osrtofcea 31. Iz Maribora — 2fe spomenik nadvojvode Ivana, ki je spravnem v mariborskem muaeju, aedaj zanimajo v Murzaaiscsrjlagu, kjer nameravano poaLaRoti nadvojvodi Ivocmi apomanak tJar se Je zadevna rtoga že naj8*o\^ila na mari*x>nsta) mestno obetoo, Spomenik n»clvvotie Ivana bo .=jeveda o^tal v Maribora in last tmkaj&njega cnuzeja. — Strojevodje rn kurjavi so imeli te dni svoje zborovanje in so skieniE, da se v Marilbara osnuje podružnica orvratiiza.-ije ^jvjrjevodij in kurjače v. — Dvonožnih lisic je v mariborskem okohsTi kajkor listja in trave. Tudi pri Sv Jmrpi so se ogaaeiii in številne posestffriike dodotora oskubtti. Vae ao pokradli, kar jim je pristo pod tace. PoseM.niiku Fanedki Hindcn v Partinju ao odnerfi n«kaj trtnth. ^axipitoie, Berbatri Obesrjervi budilko, akor. nje in tesarsko orodje Lizi HVaaovi pa uro zapestraoo in nekaj ^otovme. Za storO«-; pomvodujejo orožniki. — Bode opekline, v neki sosttim v Raas. van^i se je preteklo noč J5-lvtt OUstivn PoJajzar tako dolgo smukal po kuhinji okoli ognjišča, da je prevrnii lonec in i»e pofil a krpam. Štefan je pri tem zadobai hude opekline na levi roku, da so morali reševalci prepeijata v Doruinioa — Zopet tatvini kole*. Mesarju Otmar>u Alešu je n-uznarii JJubiteij tujih kole« ukradel Se akoraj novo Čj-nopl«akano koio >Steyr< s evidenčno številko 9001 Koto je za mp pustil pred gostilno. Ob brodu brex nadzorstva, toda ttao je zakk^njeno, pa je kajib temu postalo plen tatu. Izpred are-skega nacelstva pa je bilo ukradeno usrul-benen Jožefu Pasn^rju kolo znamke *Special Neger« z vid^nčno 19256. 18: Cas, obvestila — 13.15: THi-nsvjBki bonboni (pJosce) — 14: Vreme, spored, borza — 18: rilike i* narave, potvorjene in prave: 1.) Radijski orkester, 2.) Predavanje g. Jože Herforta, 3.) PV>- sfte. _ 19: čas, vreme, poroci]a, apored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: čas, vreme, poročate., apored. — 22.15. Z«*aj rsssfl w n« pet)! Radijski jatzz, vmes poje Mirko Pire- BJBjfc Sobota, 17. t\ vru^tii LjnMjana 12: Po svetu se podajmo — 12.46: Poroftfla, vreme. — 13: iaa, obvestila. — 13.15: Po svetu se podajmo. — 14: Vreme, spored. — 18: Zdaj, ko je konec vašega dela, radijski orkester. — 18.40: Zunanji politični pregled (dr. Jufr) — 19: Caa, vreme, poročila, spored, ob veotila. — 19.30: Nac. :rra — lOz Pa*ttrc pa prav' juhe, juhe! Vu planirtoali lii&tnri je! — 22: ča«. vreme, poročila, spored. 22.15: Na planincah luštno je! v nadalje-vanje). Stev. 184 Petek. 16. av^lMta 1935 Stran 3 DNEVNE VESTI — Na* učenjak na Češkoslovaškem. Na povabilo u eskcalova^ko-jugoelo venske lege prispe »redi septembre ne Češkoslovaško profesor dr. Mesesnel rz Skoplja, H priredi na CfcškosJovaakem več predavanj o Južni Srbiji. Dr. Mesesnel poseli Prago, Brno in Olomuc. — Problemi naSih plinarn in vodovodov. Danes dopoldne je bila otvor Jena v Zagrebu glavna skupščina Jugoslovenskega plinarskega in vodovodnega udruženja, v katerem so včlanjene vse plinarne in večina vodovodov v nafti državi. Na skupščina so zbrani skoraj vsi ravnatelji plina -ren in vodovodov ter mnogo strokovnjakov iz inozemstva. Po glavni skupščini bo več strokovnih predavanj. Med drugim bo predaval ravnatelj ljubljanske plinarne. Jutri ob 11 bo skupna seja vseh predstavnikov plinarn in vodovodov,, na kateri se bo vršila svobodna debate o aktu-elnih gospodarskih, administrativnih in tehničnih vprašanjih. V debati bodo sodelovali tudi inozemski strokovnjaki. — Zahteva po reviziji zakona o mestih. Novi zakon o mestnih občinah je prinesel znatno poslabšanje položaja uslužbencev in delavcev mestnih obČrin. Zato so obrnili na pristojno mesrto s prošnjo, da bi se izprcmcndli paragrafi 15°, 160 in 101. S prvim so omejene pravice, ki so jih upokojenci Drugi paragraf govori o odpustu iz mestne službe onih uslužbencev, za katere znhteva tn nadzorna oblast ir važnih dr-žsVflftl interesov, a zadnji o odpustu te službe onih mestnih nameSence-v rn uslužbencev ki mmajo kvaWf;k,icije, kakor se zahteva po stntutu, ki bo fzdan na teme-Ijri BO*rega rakoma. Zobozdravnik specialist dr. Jože Kant 16. avgusti ropet redno ordinira. \ KIIOTI« \ I K. tel- fon 8S-S8 — Bivša portugalska kraljica v Dalmaciji. 27. t. m. prispe v Šibenik bivša portugalska kraljica Emanuela. Spremljalo jo bo več uglednih angleških in belgijskih plemi-čev. — Bolgarski študentje v Splitu, naši v Varni. Že od 15. julija je 40 bolgarskih sru-dontov, članov Jugoslovenske-bolgarske lige iz Sofije v Splitu na počitnicah, in sicer v posebni koloniji. Bolgarski študentje so se seznam M i ta čas i našim morjem ter vsemi kulturnimi in zgodovinskimi znamenitosti m i našega Primorja. PriredrH so več izletov in za lepote naših krajev so zelo navdušeni. V Vami ob dnem morju je pa na počitnicah 40 študentov za^neb^ce in beograjske univerze. Na povratku rz Rol^airi-je posetijo Rurgas. Plevno m Sofijo. V ponedeljek sc beograjski študentje vračajo preko Zagreba v domovino. V Zagrebu ostanejo en dan in bodo gostje zagrebške akademske lige. — Jubilejni sestanek slovenskih maturantov celjske gimnazije rz let 1915 do 1930 in njihovih nekdanjih sošolcev, ki nfeo maturirali, bo 7. in S. septembra v Celju. Povabljeni bodo ru-di nekdanji profesor?!. Po-7dravni večer bo v soboto 7. septembra v hotelu »Evropi«. Tovariši naj prijavijo udeležbo zanesljivo do 1. septembra uredniku Rado Peoniiku v Celju. — Za veliko skupSfino Družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo 15. septembra v Ljarbljani, je dovoljena polovična vozmina na drž. že-^"•znicah dravske banovine, iz Splita. Zagreba iti Beograda od 13. do 18. septembra. — Posebni vlak na dunajski vel esejom od 5. do 10. septembra 1935. Vožnja Ljub-1 ana-Dunaj !n obraitno stane Dim. 280.- v TII. r. Din. 380.- v II. r. Od Ljubljane do Zid. mo^rfa je polovica vozrvfa. Za nabarvo notnega lista ni potrebno potrdilo v plačanci invVh. Prijave in informacije pri ^Putn:ik -u. Ljubljana. — Jubilejna obrtna rasstava in jesenska slavnnst v Celovcu. Od 29. avgusta do 8. 6*eptembra bo v Celovcu jaibilejna obrtna razstava in jesenska slawios željo so ga prepeljali v LJubljano, odkoder bo danes ob 16. izpred glavuejsra kolodvora pogreb na pofcopaHJoe k 9v. Križu. Pokojni Drago Bežati je bfl eden naftfe aaj-odttftnejffii pomorskih oficirjev. V pomor, ako akademijo je stopil 'eta 1928, tri leta pozneje je postal poročnik korvete, lani pa poročnik fregate. Bil je aunpatsftsn m ljubezniv mladenič, ki ga je cenffl, ki spoštoval vsak, kdor ga je poanal. Naj mu bo lahka domača zemlja! —lj Privatni tovorni avtomobili niso za prevažanfe potnikov. Razna društva zahtevajo od uprave policije dovoljenje za porabo privatnih tovornih avtomobilov za prevoz svojih članov na razne prireditve izven Ljubi jame. Uprava policije dosledno odklanja take prošnja Upravnik policije je izdal svojim organom prepoved »dajanja takih dovoljenj, izvzema v prav res izrednih in posebnega ozira vrodrah primerov in Je pod pogojom, da je tovorni svio tako opremljen, da izključuje nezgode, kar ivaj ugotovi posebna komisija. Nezgod psn teh vožnjah je več kot dovolj. Uprava policije ugotavlja, da je v Ljubljani zadostno število avtobusov in avtotaksijev, ki imajo pravico do obstoja rn do zaslužka. Pod nobenim pogojem pa ne bo dovofljena uporaba tovornih avtomobilov za prevoz oseb na progah, paralelnih z železnico, ker bi se proti temu upravičeno pritožila železniška uprava. Upravnik policije: Keršovan S. r. —lj Ne delajte razdora v vrstah dohodar-gtvenih nameščencev. K tej notici v »Slovenskem narodu« nam piše Zveza organizacij mestnih uslužbencev: »Ne delajte razdora v vrstah dohodarstvenih nameščencev« danes krici odbor »Strokovnega in podpornega društva dohodarstvenih nameščencev«, ki sam ta razdor dela v društvu, kakor tudi v »Zvezi magistratnih organizacij«. To dokazuje predvsem dejstvo, da je 27 Članov na en mah neopravičeno izključil, da se znebi kontrole. Večina nameščencev je neorganiziranih in ti z izključenimi člani vred delajo na to, da bi se nezdrave razmere v odboru spremenile. Zveza organizacij mestnih uslužbencev, proti kateri sedaj nastopajo, je vse želje dohodarstvenih nameščencev vedno uvaževala in dosegla uspehe, za kar je prejela od odbora, ki sedaj, opravičujoč svoje razdiralto deto, drugače govori, pismene in ustne zahvale in priznanja Da 9ta zahtevala predsednik — ki niti član društva biti ne more — in načelstvo sedaj proste roke, je poleg drugega vzrok ta, ker je delala Zveza v dobrobit vseh, ne pa posameznikov«. —I j Jesen se je začela ie včeraj. Z včerajšnjim praznikom meščami nteo posebno zadovoljni. Vreme jim e prekrižalo vse naičrte in tudi kopaJne eeaotne je bilo na mah konec. Sicer pa letos lahko posteoe-mo na prste lepe nedelje, ko je bilo primerno vreme za kopanje, čeprav so tožHi od ve ©h strani nad nezaslišano ooćo. Vče-raj ee je pa zelo ohladilo zaradi nalsvov. I>o|poidine si ureščami niso upali aitd iz hiš, popoldne so pa oblekli evrčnlke, ker jiih je začelo pošteno zobati. Coprajv bo *e toplo« vemdar je zxtag ie konec kopa&ne sceoae, ker ee voda ne bo več tako ogrela, da bi nas mikalo v njo kakor doslej. Počasi jadramo v jesen, ko se bomo moral* zopet sprijoanlti z meglo in veemi drugimi nAKMogami. ki eicer gredo filistru na »fvce. Toda zdag se ne baviimo več toliko z vre-mesLstko polirtiko. ker je zopet prišla v modo dmiga. odnosno druge politike ki je za nje torišče ob gostilmDBkfih in kavarniških mizah, ziaati ob takšnem vremenu, kakršno je bilo včeraj. Včeraj je bHa konjak-tura za kavarne. —lj Stanovalci iz rrvstne hiše r»a Trnovskem pristanu so dobili začasna stanovanja, izselili so se vsi razen trafikantke. Ker n ioo mogli najti prlirnarnm stanovanj somi, jim je dala etreno mestna občima, dokler ne bo zgradila stanovanjske hiše iz materijala, ki ga bodo pri<*ob!H pri podiranju hiše na Trnovskem, pristanu-Stanovalce so razmestili po starih mestnih hifeah, v konjušnico v Trnovem, Sen-petersko vojašnico itd. Tako je mestna oočina zopet pokaasala, da ni brezbrižna aa bedo ljudi. to poroko Silanovino sebi in očetu.« »To je bila le posledica tistega, kar bi hoteli od mene.« »In vendar dokaz, da tvoja ljubezen do mene ni tako trdna, kakor sem bil vse doslej globoko prepričan-« »Ti dvomil v mojo ljubezen? Tega nifiem pričakovala. Ti je nisem dokazala že s tem, da sem odpodila voe, kar bi se ji moglo postaviti na pot ki s« ti dno odločila ostati ji zvesta, naj se zgodi karkoli?« »Morda je to Se vedno le hipni vzpoo ouvatev, ki lahko spet vpade, Sida. Vedno sem si želel, da ne bi bila Srla-nova.« »Sedaj je to ime prazno. Pred teboj Stoji le Še ubogo dekle, kije obranila ed vsega, kar je imela, samo eno edino: !iubc»i.en do tebe.« »Za to ljubeznijo je pa skrita težka misel, morda še podzave*:*"'«. - ^~ndar neods tranl j iva ...« »Kakšna misel?« »Na Silanovino. In — misel na očeta ...« »Zakaj me mučiš?« »Ker nočem, da bt te onesrečil. Nočem, da bi utrdil v tebi vero v nekaj, kar se utegne tako kmalu razbliniti v nič. V taki zavesti bi bilo najino razmerje pekel za tebe m mene. Sedaj si morda res prepričana, da me ljubiš, da ti do vsega drugega ni čisto nič, tcua po rojstvu, krvi, vzgoji In vsem si in ostaneš Silanova. Rojena za silanovski blesk in gloriolo Si'anovine. Ko bi se spomnila prepozno, da si po lastni ne- —lj V sončno Dalmacijo cenen 4 dnevni izlet: v Split, Trogir, Šibenik, Sinj in na Hvar; vesela trgatev groadja: cei vino-srad sa tsletatfce! Podrobna pajaeniia poš-Ve osmrn »Po boajem »vetu«, Ldufcljana, de&tjpeterska vojašnica 3. —4J V Rsjhenburo In Zagreb — dva močki. V treh do Štirih tednih bi se po term letala lahko SfNSlosJHi kar n« ledu nc posredno na severnem tečaju. To letališč v bi bilo velikega pomena re zrnčni pfOMl med celinami, ki se o njem ba* tc dn toliko teoretizira in ki je bil ze tudi štor jen prvi poskus na tem polju, ko je hote' poleteti ruski letalec ^evanevski iz Mn> kve čez severni tečaj v San Francisco. Razdelitev te doc?e zračne proge, rocnn -med Evropo kn Kanado, bi rnatno pripomogla k varnosti zračnega prometa. Tu pa ne mislijo samo na varnost zrač nega prometa, kajti na severnem tečaju ne bodo važna samo meteorološka opo zovanja, temveč bi nastal tudi važen pre okret v napovedovanju vremena. Zdaj je splošno znano, da tečaja v znatni meri »delata« vreme na kontkientih. S poosočjo radiopostaje na severnem tečaju hi 1 mnogo večjo verjetnostjo isSjiOiOiluf sTI vreme. Seveda Ko dolgo trai.ilo, produ ■ dobe učenjaki potrebne izkušnie. NeifaOSfl no se odpirajo učenjakom novi pogledi in nove možnosti v proifčevanju ntmosferc okrog zemlje, radiopostaja mi severnem tečaju bi prinesla znanosti koristi, o kate rth se nam morda zdaj mri se nc sanja. Iz Celja —c Obrtnls&o zborovanje. Na praznik 16. t. m, dopoldne je bal v Oeljskem domu tretja redni občni zbor Osrednjega Dru-Sfcva ju^oakyven3kib obrtnikov za dravsko banovino, ki se ga je udeležilo nad 200 delegatov- skoro vseh podružnic DJO v dravski banovini. Občni zbor je pričal o slogi, agikiosti in napredku te mlade obrtniške organizacije. Za predsednika Osrednjega ckru&tova jugosrtovesrLakin otarnikov je bil izvoljen zopet g. Lovto Pičman f Ljubljana) za Tx>dpredsednike gg. Ivan Šimenc (Ljubljana), Stojan Holobar (Oelje) in Miha Lesnsk (Maribor) za tajnika g. Kunaver (IJnbljana), za blagajnika pa g. Vidmar (Ljubljana). Udeleženci so si popoldne ogledali celjsko obrno razstavo, ki jim je SSBSđnO ugajala. — lisa n m m delovnem trga. Pri ekspozituro javne borze dela v Oelju se je od 1. do 10. t. m, na novo prijavilo 123 brezpo-eeftnriih (106 moftkih in 18 ženak), delo je btto ponujeno za 20 J&eb) 8 moških in 12 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 10 (za stari moške in 6 ženak), odpotovalo je 15 oseb (9 moških in 6 ženak), odpadlo je 56 moških. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 344 brezposelnih (213 rc.oe.kin in 31 ženak) nasproti 204 (179 moškim in 25 ženskam) dne 31. julija. I>elo dobijo: po 1 pleskar, leeoetrugar in kosec, 3 d*kle, 2 privatni kuharici ter po 1 orožniaka kuharica, natakarica in sobarica. Državna razredna loterija Peti dan žrebanja 5 razreda XXX. kola, dne 3. avgusta so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 20.000 59114 Din 10.000 2997 7825 10846 18168 27833 32902 40218 43567 44596 64367 77411 85818 89845 91244 92238 Din 8.000 484 2835 8922 11154 13909 199UU 29097 43445 56930 68595 75612 77668 78287 Din 6000 269 7440 10816 11634 12862 17486 27375 27507 27785 29626 29664 36176 41434 44982 57079 67631 75614 Din 5.000 210 1067 6434 7188 11146 33130 33762 41835 41915 46247 59882 63345 93323 IMn 3.000 7035 7620 8273 10178 10781 13553 17284 23022 26305 28016 28148 29489 30411 36924 42017 42293 42857 47575 50355 54282 58469 59908 68296 77113 80500 81749 82205 83925 85168 9O370 98058 99985 Din 2.000 11460 18366 22451 23544 34673 35412 37515 42306 44120 47623 50672 52521 54546 57251 69923 71471 74304 77937 79023 86621 92331 9570G 99700 Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor. Gosposka 25 previdnosti sama in povrhu se z mojim prigovarjanjem zapravila možnost vrnitve v zagubljeno, bi vstala med nama visoka pregrada.« »Tako ne govori ljubezen. Tako govori laž. Moje temne slutnje so bile torej resnične ...« »Tako govori resnična ljubezen, Sida!« je dejal zdravnik s poudarkom težko priikrite bolečine. Videlo se je, da se obvladuje le z neskončnim naporom. »Tako govori ljubezen, ki ee odreka celo lastne sreče, da jo ustvari in ohrani ljubljenemu bitju. Ta ljubezen je morda previsoka, da bi jo mogla doumeti kot ženska in povrhu Se tako mlada. * »To je torej plemenita iju^-ezen ?« je vzkliknila Sida ironično. »Od vsoti strani sili vame samo nepojmljiva »pleme-rtftoot«, ki je tako stj-asanfliko velika, da lahko ob njej poginem kakor pes na cesti!« »Sida .. .€ »Molči!« Vsa njena prejšnja boleča s*rru6enost se je v hipu spremenila v strahovit odpor, v^jplaniitevajoc v viharju jeze udaljenosti do najglobljih globin. Njene-besede so postale kričave, histerično hje*6eče: »Vsa ta »plemenitosti je ostudna krinka, ki naj bi zakrila še stokrat ostudnejso resnico, da si me ljubil samo dokler sem bila dedinja Silanovine, hči milijonarja in magnata. Ne hrepenenja po meni, iz pohlepa po premo- ženju in bogastvu si se pfcarfl za menoj. € »&da, moj Bog, Sida!« je prosil ad^vmk, a defele ga m hotela poslušati. »Imefi so prav tisti, ki so me že od vsega začetka svarili pred tvojo »ljubeznijo.« In jas sem bila tako neumna, da jim nisem verjela. Morala sem obubožati, da spoznam resnico, ki je podla, ostudna, strašna ...« »Sida, to je grozno, nehaj! Tega ne prenesem. Sedaj mi je vseeno. Prekršim tudi obljubo ...« Hotel se ji je približati, jo objeti in ji povedati tisto, kar bi jo v trenotku razorožilo, a bilo je ie prepozno. »Ne dotekni se me!« je zakričala s cisto spremenjenim glasom. »Tvoja bližina bi me oakrunila. Podlež!« V obup« se je zagnal proti njej, jo zagrabil za roko, a ona ga je z naporom vseh sil odsunla od sebe m se osvobodila. »Sida«, je zaproafl jace, »tvoj ode je b* ...« »Nobene besede več! Nobene laži! Med nama je konec ...« Obrnila se je in planila skozi vrata tako naglo, da je trajalo nekaj hipov, preden se je zdravnik zavedel, kaj se je prav za prav zgodilo. Skočil je za njo: »Sida, vse ti povem. Počakaj! Samo še eno besedo .. •« Z vrat jo je videl, kafro je skočili na konja ki zdi rja! a z njim «dkoz! HruS-nico kaVor vior. Nihče je ne bi bil Aofafcsl l4 Stran 4 Petek, 95. ssn&!usts X999 184 V Heidelbergu in Stuttgartu Splošno navdušenje za zale Študentke — Sod, Id drži 221.726 litrov Ljubljana, 16. avgusta. Končno se moramo ločiti od ceste Adolfa Hitlerja. Biti i smo menda prvi Slovenci, ki smo se vozili z avtobusom po nji. Pred Darmstad tom smo zavili rta ožjo, a nič manj gladko cesto in _ jo ubrali proti Heidelbergii. Bili .smo torej v eni najlepših pokrajin Nemčije, še vedno so nas spremljali bogati vinogradi in prostrani, lepo negovani sadni vrtovi. Od Darmstadta do Heidelberga se vleče skoraj en sam sadni vrt na obeh straneh ceste. Sadnjo drevje raste kar po njivah in menda jim nič ne škoduje, sicer bi ga posekali Nad kmet v bolj zaostalih krajih se pa boji sadnega drevja četo na travnikih in kDšentoah češ, da mu v senci ne bo j rasla trava. V Heidelbergu je nas čakaio Lion Feuchtwanger: 5 Roman Siiss je imel res namen od/počiti si v Wildbadu. Imel je za seboj dve razburljivi kupčiji, šlo je v prvi vrsti za uvedbo kolekov v kneževini Pfalz. Volilna kneževina si je dala plačati prokleto visoko zakupnino. Ljudje so se branili novega davka kakor stekel pes. On se p3 ni dal zastrašiti, proti psovkam, grožnjam, demonstracijam pred svojimi pisarnami, proti pamfletom in nasilne? tim je imel pečat in podpis volilnega kneza, od svojega spisa ni popustil niti ene črke in to se je tudi izplačalo, saj je prodal pogodbo naprej z dobičkom 12.000 cekinov. In ne da bi s; bil privoščil mak) počitka, ne, teh 12 000 cekinov je moralo tatfcoj delati dalie. Odločno, naglo in osredotočeno — dali so mu samo dva dni za premislek — se je vrgel v pogodbo o kovancih z Dannstadtom. Nevarna kučija ! Njegov brat, baron, krščen Žid, ki je bfl vendar v Darmstadtu doma in je zelo dobro poznal razmere, si ni upal tega. Sam Izak smo si seveda na hitro roko ogledali tudi znamenito razvalino, ostanke velikega gradu, ki so ga Francozi po 30 letni vojni leta 108-9 in 1693 večinoma porušili, leta 1764 je pa udarila vanj še strela in tako so ostale razen kletnih prostorov le še razvaline. Tu je mnogo znamenitosti, med njimi tudi znani, leta 1751 izdelani heidel. berški sod, ki meri v premeru skoraj 7 m, dolg je nad 10 m in drži 221:726 litrov. Grad so pozneje restavrirali, IroMkor se je pač dalo, in zdaj je v olika privlačnost tujcev, ki prihajajo v Heidelberg. Čaroben je pogled z grajske planote na mesto, na reko Neckar in Rhemsko ravnino. V grajskem vrtu Je obnovljena spominska pfto- šca na Goethe j eve izjprehode z Mariarmo von WiUemer in Goethe jeva klop. Landauer je kimal z glavo in nehal se je smejati. Dohodke pobirajoči uradi v Badendurlachu, Ansbachu, Waldeoku Puldi, Hechingemi in Montfortu so bili ogorčeni konkurenti in kovali so, kar so mogli Kovati še slabši denar, za to je bila potrebna prokleto hladna kri in do obupa železno čelo. Siiss je imei oboje. Pa tudi to kupčijo je znal pravočasno opustiti z dobičkom. Zdaj je imel lepi hiši v Pranikfurtu in Mannhei-mu, obe brez dolgov, poleg tega pa Se nepremičnine v vzhodnem delu države, za katere ni nihče vedel. Kapital, stiki, naslov, kredit. Glas prebrisane glave in srečne roke. Zdaj si je lahko privošči mirno življenje. Čeprav so se mai zdela načela Izaka Landauerja zgrešena — njegov lastni način, kako občevati z visokimi gospodi in prdsliniti se k njim, je bil gotovo času primernejši in edino pravilen — je bilo vendar nespametno zavreči bogate izkušnje tega genija prejšnjega pokol en j a, tega izkušenega finančnika in poznavalca ljudi. Vprašal je torej kar naravnost grofico, kako je z njenimi izgledi, nadanri, težkočami in kupčijami. Čim je nanesel pogovor na kupčije, se je Izak Landauer otresel zaspanosti in uprl svoje lokave, zelo bistre oči v stepa Stnttg&Bt ima snacaj soMtoega staroga nemškega mosta, kjer preišrvajo premožni ljudje starega kova, ki jim novotarije ne drifte, pa naj prihajajo od dene ali od lev«. Pred veoarjo smo se odpeljali na hrib med vOe .vikoder se ti odpre očarijrva panorama. Mesto spominja po svoji legi močno na Sarajevo, samo da je mnogo večje in lepše. V Stuttgartu smo morast v hotela prvič izpolniti pri. javnice. Po izborna večerji, med katero so nam servirali tudi aparten kompot za pikantno izpremeznbo, smo ALi *e nekoliko po mestu, da smo si ogledali nočno razsvetljavo in bogate izložbe. Misno mesto je Stuttgart, skoraj kakor Ljubljana. Tudi tam srečuješ zvečer precej pi^ančkov in kakor pri nas koiovratijo svojega družabnika. Njegovo trgovsko načelo je bilo držati se kar najbolj resnice. Bas s svojo odločnostjo in presenetljivo iskrenostjo je dosegel največje uspehe. Vedel je, da Siiss grofice niti spoštovati ne more: njena hvaležnost se mu je zdela nedostojna, nizkotna. Zakaj bi tovariša malo ne podražil, zakaj bi ne postavil nevarnosti in izgledov kupčije v najsvetlejšo luč ? Analiziral je kratko m stvarno. Prevejena dama, tale grofica. Mnogo smisla ima za realnost. Vsak porast vojvodove strasti si je dala plačati z zemljišči in privilegiji, Če se je ljubezen vojvode ohlajala, je moral to, vračajoč se plačati z denarjem in dragu!ji. Kaj je vložila v trgovino ? Lep obraz, neznaten plemiški naslov, močno dvomljivo de-vištvo. Niti obleke ni imela poštene, ko je prišla k dvoru. In kaj vse je spravila skupaj ? Zdaj Je grofica Wurbeno-va, grofica Urach, ekselenca, soproga dvornega maršala, soproga predsednika sveta. Ima vrhovno nadzorstvo nadvoj-vodsko blagajno. Osemnajst tisoč cekinov apanaže. Rodbinske nakite m domače dragulje. Vse časti, naslade in privilegije državne kneginje. Kapital v gotovini in menice na Prago, Benetke, Ženevo, Hamburg, viteška posestva Freudenthal, Boichingen, vasi Stetten sprd sami m seboj sti pa prijatelji i vsem svetom, tudi tam po uMcah. Skoraj nikjer pa ne vidsš po nisfiilli nemških mestih BlieauUca. Menda sede -vsi doma na stražnici šn čakajo, če se kaj zgodi t mestu. Nikjer ni bilo nobenega, naenkrat jih je pa pridrvela čete četa v glavno unco, kjer je mladina t kinu s solze zbujajočimi hombani demonstrirala proti nekemu ruskemu filmu. Kakor bi trena z očesom je bfto poslopje obkoljeno, nihče ni smel is kina. rrfhoe vanj. Samo nekaj minut je trajalo, pa je bilo demonstracij konec. Nobenega nepotrebnega razburjanja in be-ganja, tudi v demonstracijah so Nemci stvarni, kratki ta točni. Imponiralo t! celo, kadar demonstrirajo. j. z. Afganski kralj se ženi Ukazalo se je, da nedavno sklicanje ministrov iz Londona, Moskve ki Ankare v Kabul ni imelo vzn emirja.jo-čega ozadja, kakor se je mlatilo, temveč da gre za strogo domačo zadevo. Aiganaki kralj se hoče namreč odbenati m zato je poklical na dvor poslanike iz držav, ki so na Afganistanu najbolj zamteresirane. Kralj Zahir je hotel namreč vedeti, kakšno stališče zavzemajo te države gflede njegove zenitve. Kralju je mnogo lezeCe na tem, da bi države pristale na njegovo žerritefv. Kraljeva nevesta je vnukinja sirdara Mohameda Juasifa KaJma, edinega direktnega potomca afganske dinastije, ki žav. se biizu 50 let v izgnanstvu v InrUji. Se. danji kralj Zahir izvira kakor kralj AmanuAah iz stranske veje kraljevskega rodu in se hoče z Zenitvijo teano spojita z dinastijo, da bd bih izkJjnCeni vsi dvomu, o legitimnosti njegovih vladarskih pravic. Zato so bah poklicani v Kabulo omenjen trije poslaniki, da bi kralj zvedel, kakšno stališče zavzemajo glede njegove žendtve Anglija, Ročaja in Tm-Cija Madžar in Jugoslo-venka Po starem ljudskem SSSSJ—PS m pgrve ne snidejo, pač pa se saonik* ttndje, ps nao bodo še tako rssđfcrirri Tako sta ee se-sla pred 20 leti v Psfrtfezn znlaoa Jnsjoskv venska državljanka Berta. ¥He>iasova, ki je tam Mu/teraJi, in Madttar Davki Herac, ki se je predstavljsil sa mosesnafeega novinarja. Me njima ae je rssrHo IJnibairno razmerje m i™***-* sša nezaSrcntfkesa ozro-ka Angehko. staro leta 1930 sefer. leta. Ko je pa morate Berta Jstcesa leta iaousrot Paraz, in onpoiovejtii k hesnd msMeri v Ju. g«oe< Lavino, je prosite Hercoa, hsq skrbi %a otroka, dokler se ne vna Vedela je sicer da z njim ae bo mggk idn*e£W ker se nšsta razumela, toda otroka m hotela zaoMsstJfci tujim ljudem, čez nekad dni jp» pinsla ori doma v Pario, toda pšsmo so Ji vraiM, cerf da je Herca odpotoval SSBSJSSS kasn. Pn streeeoa Berta je tekoj (riprtovaln v Pari*, kjer je pa šele čes nekad dni s^edeia, da je odpotoval Herca t Dresocn. Prsotno je bSa s njkn tasti masa Anetfka, ko js ps HercE kimaki iijiiit€1 tntfl DSSJBlSS^ je sJed m otrokom rmgicfl šeie te dni je meti m okita. da Js ntimk na reji. Hercs sssn je hfi pri SSJsJI meiteri v £perjesa m sato js c^potosakt sa njkn Hotela je vsetć k sebi otroka, toda oče <*• je tečna VJST] in draas/no tntfrttbrt »«x na katerega se Je m—Ti sk^SJSskj nd mosV> sprejeti todbe na spabtbss. ker js knsi Hercz lastnoročno msflerVao pftsmo Ae leta 19G0 v Partau. OMasti ao pa prkflTU*- Herosa, da je povedal, kje je otrok. Ko je priznaj, de je v reji ▼ 1>reedentL, «a Je moral pckOoati v Bperjee. KO js pa devetletna dekfiea psipssa> jo je vsesa meti ob sjsiiIiiii i orcdbnskov in on^otovasa % ntk) t Jvsj^ossasi-jo k svoji stari materi. Hercsa esafladno ni bilo fksna, SlSSJ hI ee bel SjSsBSi vprl. \ trs^ovSsvl dndftni. Gospod rkkstem ssu|enm nnku. Tako torej, Maks, zdaj sem ti pojasnil kaj js Mam. Ali veš, kdo je Aflah? — To je tarski bog. — Kdo je ps Bsohametf^ Maks jecft}a m oče um prjcnsga: No, njegov pro... pro—. Maks hitro: K)esow uwukui»st. — Mir prebava v tej olSski. — vzdihne mož, ko knpi PV9JI ssni ksko teilko pričakovano obleko. 3TARA UNIVERZA V HEIDELBERGU kosilo in ker pokrajina sama ne nudi nič posebnega, smo se stisnili vaak v svoj kotiček im mislili na dobrote, ki so nas čakale v slavnem vseučiliškem mestu. Pred Heidelberg-om pri Neuheinm smo videli veliko industrijo za izdelovanje materijala za gradnjo cest. že nočno preobloženi z najlepšimi vtisi in polni navdušenja za udobno potovanje z avtobusom smo prispeli kmalu po dvanajsti v Hei-delberg in zapeljali naravnost na sloviti grad v krasno, najmodernejše opremljeno grajsko restavracijo h kosilu. Hcldclberg spravljajo Nemci v zvezo s F-rčnimi krči. Saj je znana tista: »Ich hab* mein Herz in Heide^berg verloren.: Ni čuda, če izgubiš v tem lepem mestu srce. saj diši po ljubezni že kar v zraku in tudi mesto se ti kaj hitro tako prikupi, da bi najraje ostal kar v njem med brhkimi študentkami in zaljubljenimi študenti. 80.000 prebivalcev šteje to Krasno mesto ob reki Neckar, ležeče ob vznožju v bujno zelenje velikega gozda zavitega hriba. Zato ima izredno milo podnebje, gozdov z lepimi izprehajališči je za Heidelbergo.m nad 3000 ha. Mesto slovi po najstarejši visoki šoli. po univerzi Ruperto-Carola, UBbanovrjeni leta 1386, po najlepši in umetn?itno najbogatejši nemški razva- 17ni starodavnega gradu . po z/iravilišnh in sanatorijih ter radioaktivnih vrelcih. Na heidelberSki univerzi predavajo medicinske avtoritete svetovnega slovesa. V restavraciji »Schloaspark Casino* so nam postregli z imenitnim kosilom, potem smo pa hiteli po grajskih razvalinah. Našii fantje in možje so se brž .'jeznanih s skupino zalih študentk in že so bili najboljši prijatelji. Kar pomešali so se med nje in tekmovali so med seboj. kdo jim bo bolj pihal na srce tako, da so se hotele nazadnje odpeljati kar z nami in bi se tudi bile, da smo imeli dovolj velik avtobus. Da ste vide>li zakonske može na dopustu in tudi onadva pod nadzorstvom, kako so jim žarele oči m kako so menca': z nogami zadaj, če so jih prehiteli fantje in jih potisnili nazaj. To je bilo kramljanja smeha, koketiranja, pisanja naslovov, obljub in vzdihov. RV> f>mo se kontno ločili ni bilo mahanja z robci ne konca ne kraja. Tudi fotografirali smo se skupaj za spomin. Ker smo že bili vrh gTajskega hriba, Iz Heidelberga nas je vodila pot proti Stuttgartu, kjer smo prenočili, že vedno so nas spremljali ob cesti bujni sadni vrtovi, po gričih pa lepi vinogradi tja do Stuittg-arta. Stuttgart ježi v kotlini, kakor Verdun ali Liege. 150.000 prebivalcev šteje in je eno najstarejših nemških mest, staro nad 700 let. Ima pa med velikimi nemškimi mesti morda najlepšo lego. Toda starost se mestu prav nič ne pozna, človek bi rciLslil, da preživlja šele prve dni svoje vesele mladosti. "Moderna pos]upja kraljujejo nad siagmi deli mesta, po okoliških gričih so kakor črede beJ'h ovac med bujnim zelenjem posejane lepe vile. Ceh okraji mesta so novi. Kakor v malo-katerem drugem nemškem mestu. Novi del Stuttgarta je pognal iz tal tam, kjer so stale prej stare hiše, ki so se morale umakniti. Niso se pa umaknili samo stari zidovi, temveč tudi zastareli nazori in po pravici se imenuje .-:edaj Stuttgart najmodernejše južnonemško velemesto. Stuttgart je središče in zbirališče političnega, gospodarskega :n kulturnega življenja vse VVurtemberškc. Obdajajo ga kratai gozdovi in griči. Mesto ima močno razvito industrijo, tu je sedež po vsem sv« tu znanih avtom^bdskdi tovarn Dai-mler-Benz in Bogch. Poleg nebotičnika in krasnega mestnega okraja okrog novega kolodvora te pa i>rijetno preseneti v StuLtgartu tudi monumentalni Grajski trg. a še bolj morda korak v srednji vek, ki se ti odkrije okrog rotovža, kjer stoje stare, pestro poslikane hiše, kjer so ozke, slikovite ulice, vodeče skozi osrčje starega mesta. Posebnih znamenitosti Stuttgart nima, le če si trgovec, si lanko ogledaš bogate trgovine s krasnimi modernimi izložbami. Tu smo prvič doživeli, da so nam nacionalni šovinisti potrgali z avtobusa reklamne lističe francoskih in belgijskih hotelov. Nikjer drugje v Nemčiji nismo naleteli na tako ozkosrčnost in zagrizenost. Večerjo in postelje smo imeli pripravljene v elegantnem hotelu sViktoria Hospitz.« To je bdi najlepši hotel, kar se jih je nam odprlo na vsej poti. Tu se ved-no ustavi tudi Hitler, kadar pride v Stuttgart. V nasprotju z drugimi mesti, posebno s Frankfurtom, s to znano trdnjavo hitle-rjevskega pokreta, pa nismo opa&ili v Shirtgartu đkoraj nobene nazijevske za- Prvenstvo Jugoslavije v lahki atletiki Prične še danes ob 18*30, jutri in v nedeljo ob 17 se bo nadaljevala — Startna lista Ljubljana. 16. avgusta. Petek. 16. t. m. ob lft.30 nri: tek 5000 m: 1. Brunšek (Juu. Celje). 2. Bru Čan (Hirijai. 3. Čavič (Slavija Varaždin>, 4. Ceke (PSK), 5. Doršič (Mth.Zagreb) 6L Krev (Prim), 7 Krpan (Prim.). 8. Osterman (H.), ».Grakar Ivan (PrimJ, 10. Stanom I. (Sloea), 11. Sindelar (Concordija). 12. Špota (Ji.) Sobota. 17. t. m. ob 17. uri; predteki 100 ni: I. I. Kovačič (Prim.), 2. M, .azzi (Hašk), 3. Ristič (PSK). 4. Stevanovi6 (Jug. Beograd), 5. Stropnik (Zel. Maribor). 6. Šušteršič (Prim.). H. 1 Bauer (PSK), 2. Cerar Dr. (Prim), 3. DremC (Cone.). 4. Fer-kovič M. (Hašk), 5. dr. Jamn-cky (Ha^k), «. Rijavec (Slavija Varaždin). 111. Izbirno: 1. Malnarie. 2. Pleter?ki. 3. Skok. 4. Sodnik. 5. Urbančič, f> \Wibel (v«i Prim.). Ob 17. uri: met krogle, i. Bchoanef (Hašk), 2. Bojovič (Jug. Beograd). 3. Dr. NarančiČ (Cone), 4. Smejda (BSK), 5. Marjan (Hašk), 6. prof. Ambrozv (Hašk), 7. K leut (Jugoslavija). 8. Marek Evgen (PrimJ, 9. Kovačevič (Concordija). ob 17.20 uri; skok v daljavo z zal.: 1. Č>r-nec (Zel.). 2. Malnarie (Prim.), 3. Jug (Hask), 4. Mioković (BSK), 5. Brozović (Cone, 6. Korce (Prim.). 7. Petrioič (Hašk). 8. Stepišnik (H.). 9. Martini (Prim.), 10. dr. Buratovič (Cone). 11. S'anipf (Hašk), 12. Bankovič (BSK), 13. Ing. Kallay B. (Mara-thon. Zagreb). 14. Putinja (Prim). 15. Nova-kovič (BSK). 16. Ferkovič M. (Hašk); izbirno: Slapar Boleslav in Požar Danilo (oba Pr-m.) ol> 17.40 uri finale 10o m. Ob 17-541 uri; predteki 4M m : I. 1. (iabr-štek (Prim), 2. Miihleisen (Rapid), 3. Nikha-zi (PSK). 4. Stevanovič (Jug.), 5. VVunscsh-bach (Cone), 6. Zgur (Prim.), tt. 1. Bauščak (PST\), 2. Braum (Cone), 3. Hoffer (Rapid). 4. Kamer (Marathon Zagreb). 5. Pleteršek (Prim.), G. Žorga Aleš (Prim.), izbirno: Czurda in Stok (Prim.) Isti čas; met diska prosti stil: l. Dr. Ma-no;lovič (Cone), 2. Schenner (Hašk). 3. Bo-jović (Jug.). 4. DobovŠek (II.), 5. Serše (Prim), 6. Dr. Naraučić (Cone), 7.Smejda (BSK), S. Prof. Ambrozy (Hašk), 9. Stepišnik (U.), 10. Keut (Jug.), 11. Kovačević (Cone), izbirno: Slamič (Prim.) Ob 18.20 uri; skok v Tišino z zaletom: 1. Slanina (Prim.), 2. Marčić (Cone), 3. Mali narić (Hašk). 4. Stegu K. (H.), 5. Marek E. (Prim.), 6. Bakov (Jug). 7. Telesko (PSK). 8. Zgur (Prim.), 9. Dr. Buratovič (Cone). 10. Stumpf (Hask). Uittader (II.). 12. Martini (Prim.). izbirno: GrgiČ (Prim.) Isti čas. predteki 200 m: I. 1. dr. Jamnickv (Hašk), 2. Kovačič (Prim.), 3. Miihleisen (Rapid), 4. Rijavec (Slavija Varaždin). 5. Sodnik (Prim.) izbirno. 6. Žgur ( Prim.) 11. 1. Bauer (PSK). 2. Cerar Dr. (Prim.), izbirno, 3. Mazzi (Hašk). 4. Samac (Slavija Varaždin), 5. Stevanovič (Jug.), 6. Sušteršič (Prim.) izbirno; še izbirno: Urbančič in Skok (oba Prim.) Ob 18.30 uri. tek 1.5n0 m: 1. Czurda (Prim.), 2. Deči (PSK). 3. Flass (Hašk), 4. Garšek (Prim.). 5. Kotnik (U.). 6. Ogrin (Prim.), 7. Pogačnik (Prim.), 8. Skušek (Prim.), 9. Srakar F. (Prim.). 10. Sindelar (Cone), 11. Takač (Slavija Varaždin), izbirno: Gabršek. Krevs, Srakar Ivan. Zorga F. (vsi Prim.) Ob 18.40 nri. predteki HO m zapreke: 1. 1. Bauščak (PSK), 2. Dr Buratovič (Cone), B. Ehrlich (Hašk); P. 1. Ivanovič (Cone). 2. Ing. Kallav (Marathon * Zagreb), 3 Grgič (Prim.) izbirno. Isti čas. met diska hel. stil: 1. Kovačević (Cone). 2. Kleut (Jug.). 3. Prof. Ambrozv (Hašk), 4. Dr. Manojlovie (Cone), 5. Dobov- Šek (H.), 6. Bojovič (Jug.). 7. Dr. Narančič (Cone) Ob 18.50 finale 400 m. Ob 18.55 uri. predteki 4 x 100 m: L AJK Primorje, 2. BSK, 3. Concordija, 4. Hašk. 5. P.S.K. Nedelja. 18. avgusta ob 17. uri: finale 110 m zapreke in skok ob palici: 1. Pribovšok (II.). 2. Bergman (Cone), 3. Sket (Prim.). 4. Ferkovič P. (Hašk), 5. Zupančič (H.). 6. Bauščak (PSK), 7. Ing. KaUay B. (Marathon Zagreb), 8. Bakov (Jug.), 9. Oroszv (II.), 10. Dr. Buratovič (Cone), 11. Grimas (Slav ja Varaždin), 12. GaŠperšič (Prim.), 13. Pristov (II.). 14. Cvijetič (Hašk). Ob 17.10 uri, met kopja: 1. Siber (BSK), 2. Miloš (Cone), 3. Kleut (Jug-). 4. Jutt (Zašk). 5. Martini (Prim.). 6. Decman (H.), 7. Vlajnič (PSK), 8. Kovačevir (Cone). 9. Smejda (BSK>. IO. Ferkovič M. (Hašk). 11. Markušir (Slavja. Varaždin). 12. Marian (Zašk) 13. Nikolič (Ju^oslavija).izbirno Kren-ner (Prim.) Ob 17.30 uri. predteki 400 m zapreke: 1. Banščak (PSK). 2. Dremil (Cone), 3. Ivanovič (Cone), 4. Stevanovič (Jug.) Ob 17.40 uri. finale 2n0 m. Ob 18. uri, met kladiva: 1. Majetič (Zašk). 2. Puhovič (Cone), 3. Ferkovič M. (Hašk), 4. Gujznik (Zel.), 5. Mesner (BSK). 6. Dr. Tritsch (Zašk), 7. Goič (Hašk). 8. Stepišnik (II.). 9. Dr. Manojlovie (Cone), izbirno Kor-če in Slamič (oba Prim.) Ob 18.10 uri. finale 400 m zapreke. Ob 18.20 uri tek 10.000 m: 1. Bručan (1L), 2. Cavić (Slavija, Varaždin). 3. Kangler (Maraton Maribor), 4. Kvas (II.. 5. Osterman (11.), 6. Starman Lado (U.), 7. Sporn (H.). 8. Starman Ivan (Sloga), izbirno: Srakar Ivan in Krpan (Prim.) Ob 19. uri, troskok: 1. Putinja (Prim.), 2. Miokovič (BSK), 3. Stampf (Hask), 4. čer-nec (Zel.). 5. Korče (Prim.) 6. Novakovič (BSK), 7. Petričič (Hašk), 8. Mor (Jug.). 9. Martini (Prim.). 10. Bergman (Cone), H. Stropnik (Zel.), 12. Bankovič (BSK), 13. Per-par (Prim.), izbirno: MainariČ, Pleteršek, Požar, Slapar Boleslav (vsi Prim.) Isti čas tek 800 m: 1. Butea (PSK). 2. Czurda (Prim.), 3. Deči (PSK), 4. Gabršček (Prim.), 5. Goršek (Prim.), 6. Flass (Hašk). 7. Hoffer (Rapid), 8. Kamer (Marathon Zagreb 9. Nikhazi (PSK). 10 Pogačnik (Prim.), 11. Skušek (Prim.). 12. Srakar Frane (Prim.) 13. Vveberhofer (Hašk), 14. Wunschbach (Cone), izbirno: Krevs, Zorga Aleš in Zorga Fric (vsi Prim.) Ob 19.10 uri. finale 4 x 100 m Vstopnina: v petek enotna po Din 3.- , t soboto in nedeljo: t rib unski sedeži Din 20.-in 15.- , stojišča Din 6.-,dijaške in vojaške vstopnice Din 4.-, mladinske Din 3.- Pregleden program se bo prodajal po Din 2.- Poloviena vožnja: vsi udeleženci prvenstva uživajo polovično vožnjo na temelju odloka ministrstva prometa št. 14968/35 od 3. t m. Popust velja od 12. do 20. t. m. za vse osebne in brze vlake H. in 111. razreda. Na odhodni postaji je treba kupiti celo karto in rumeno žel. legitimacijo za Din 5.-. ki proti potrdilu JLASa v Ljubljani velja za brezplačni povratek. ELITNI KINO MATICA Tet 21-24 Te1. 21-24 Samo se danes ob 4, 7*4 in 9Vi um SVETISLAV PETROVIČ v Leharjevi opereti PAGANINI Nov Paramountov žurnal Globoko znižane cene. in Hopfigheim, veleposestvi VVilzheim m Brenz z Og^enhausnom in Marschal-kenzimmernom. Prebrisana žena, dra-žestna žena, žena ki ve, kaj hooe. Zasluži, da bi bila Židovka. Baje je prišla v nemilost, je menil Siiss. Ni se mogla sporazumeti s svojim bratom. Po kraju se šušlja, da je njen brat sam svetoval vojvodi, naj jo odstrani. Tudi pruski kralj mu je prigovarjal, naj se je iznebi. Grofica se stara, je trmasta in svojeglava. In kako debela je ! Vojvodi se je že pdstu-dilo toliko meseobe. Ta se spozna na vse, je odgovoril Izak Landauer. Ona dobro ve, da je angleška banka zanesljivejša od prisege ljubezni iz ust vihravega vojvode. Zavarovana je, godi se ji bolje od marsikaterega državnega kneza. Verjemite mi, rebe Josef Siiss. Siiss je skrivil usta, Zakaj Je dejal »rebe Josef Susee« ? Zakaj ne >gospod dvorni iiparavitelj«, ali kolega, ali kaj podobnega ? Težko je govoriti s tem starcem. Vsakega človeka kompromitira. Če jo bo pustil vojvoda pasti, je dejal čez nekaj časa, si bo s tem presneto malo opomogel. V vojvodini gledajo nanj kakor na kugo. Vsa dežela ga sovraži. Vsa dežeia ga usisfl ! — je ponovil Izak JLtšM iimer s porog^vim nasmehom. OdkfcnaJ je s glavo, si poglarfr redko, že nekoliko stvo gknro m se na smehosl. sn S&bb jenksmnei, da ima prav. Pokažite mi rssU r^aamvsra,' premetenega čTovcfca, ki nfana proti sefat sovraštva dežele ? Kdar se raslfknje od drugih, ima proti ostm soviaslivt> dežele. Sovraštvo dežele dv^ga krodit. Njegov mirni, raasodm glas je dražil Siissa, — Vlačnea ! — Skomignil je z rameni. — Lakomca, nedostojnega vedenja, poleg tega pa se zavaljena in stara. Prazne besede, rebe Josef, Suss je dejal Izak Landauer mirno. — Vlacu-ga ! Prašna beseda ! S tem se tolažijo krepostne, piemiške stare device, ki ji zavidajo. Kraljica Esther tudi ni mogla verjeti, ali postane Ahaoverjeva prilež-naca. Pravim vam, rebe Josef Suss, ta ženska je vredna petkrat stotisoc cekinov. Ona je prevejana, ona ve kaj hoče. Mar ni odprla Židom vrat v svoje vasi in na svoja posestva ? Ne iz sentimentalnosti, bog varuj ! Toda prebrisana je in dobro ve, kdo je prebrisan, s kom se da govorili m delati. Petkrat stotisoc ! Ne, vreema je petsto petdeset tisoč. yrijnjn josin /■>tr^n^ * 6* »iMarooiM. uaaarao« siao jezersea. - £s upravo m inasnum dat usta Oton clinstai. — vsi t i pingasii,