SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.


Po pošti prejeman velj»: Za telo leto predplataa 16 (14., u pol leta» fld., x» Jetrt le'* 4 (14., м jedsa
meiec 1 (id.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Se ssle teto II (14., sa poi ista 6 (ld., sa ćetrt leta 3 (ld., is jeđsn steiec 1 (14, V Ljubljani na dem poiiljan velja 1 (ld. 30 kr. v»« as leto. Posassne Številke po 7 kr.
t
J
Naročnino in oznanila (ia ser a te) vsprejema иргатпШто ia ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ullee It. 2.
Rokopiei se ne vračajo, aefraokovana pisma ae «prejemajo.
Vredništvo j« v SemeniSkih ulleah it. 2, I., 17.
Izhaja veak dan, isTssmfli nedelje in prainike, ob poi б uri pepoldns.
Štev. 159.
V LJubljani, v petek 16. julija 1897.
Letnilc XXV.
Novi davki.
i.
Dne 1. januvarija 1898 stopi v veljavo zakon z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 121 glede direktnih osebnih davkov.
Povsod v davčnih uradih je sedaj živahno delo, kajti do konca julija t. 1. se morajo izpolniti in odposlati izjave za odmero občne pridobnine (allgemeine Erwerbsteuer). Primerno se nam torej zdi, da ob kratkem pojasnimo novi davčni zakon.
A. Občna pridobnfna.
Kdo jo plača?
Občni pridobninski davek ali pridobnino (allgemeine Erwerbsteuer) bode moral plačevati vsakdo, ki izvršuje kako podjetje, katero mu donaša dobiček, ne glede na to, ali je podjetje (obrt, trgovina itd.) podvrženo določbam obrtnega reda.
Kdo je oproščen občne pridobnine?
Tega davka so oproščena :
1.	Vsa podjetja, katera morajo dajati javne račune, kakor delniška društva, hranilnice in zadruge, ker so ta podjetja podvržena posebnemu pridobnin-skemu davku.
2.	Osebe, ki so v službi in delajo za plačilo, ker se o teh ne more reči, da delajo za „dobiček". To so uradniki in za določeno plačo nastavljeni uslužbenci.
3.	Kmetijstvo in gospodarstvo nima z novim davkom nič opraviti. Ravno tako ne plača tega davka kmet, ako prodaje surove pridelke, n. pr. žito, sadje, vino, zelje, krompir drva itd. Pač pa je podvržen temu davku, kdor izdeluje in prodaje izdelke in pridelke izven sedeža kmetije v stalno odprtih proda-
jalnicab. Davek pa bode treba plačevati od lova na tujem zemljišču, od ribarstva v prostih, javnih in v zakup vzetih vodah, od umetnega vrtnarstva in od najetih zemljišč, ako zakupnik s svojo družino sam ne obdeluje zemljišča.
4.	Davka so proste delavke, ki se pečajo z navadnimi ročnimi deli doma ali pri naročnikih brez pomočnikov.
5.	Mali kmetje in sploh osebe, ki za svojo rabo ali za prodajo brez tujih pomočnikov izdelujejo orodja itd., ne plačujejo toga davka, kakor tudi ne postranska podjetja, ako letni dohodek ne presega 50 gld.
6.	Davka so prosti dijaki ali pisatelji, katerim je poduk ali pisateljevanje le postranski zaslužek. Istotako so tega davka prosti taki obrtniki, ki ne žive edino le od obrta in ne delajo s pomočniki. Tudi take revne obrtnike, ki delajo le z jednim pomočnikom, more davčna komisija za jedno leto ali k večjemu za dve leti oprostiti občne pridobnine. Ta določba je za revne obrtnike posebno važna.
Koliko znaša ta davek?
Vsakdo se gotovo najprvo vpraša: koliko pa bode znašal ta davek ? Doslej se je pridobnina odmerjala ne glede na to, koliko bo znesel ves ta davek v državi. V prihodnje bode drugače.
Kakor je že doslej država za vsacih 15 let določila skupno svoto zemljiškega davka, namreč 37'/2 milijona, od letos naprej pa 35 milijonov, tako je tudi od 1. januvarija 1898 za dve leti določena skupna svota pridobninskega davka v znesku 17,732.000 gl.
Ta znesek država gotovo dobi, a ne več, zato upamo, da ne bodemo slišali o samovoljnem postopanju davčnih organov. Večja težava pa bode, to
določeno svoto pravično razdeliti med posamezne davkoplačevalce.
Kako se bo ta davek razdelil?
Vsi temu davku podvrženi se bodo razdelili v štiri razrede:
1.	razred plača nad 1000 gld.
2.	» » od 150 do 1000 gld.
3.	» » » 30 » 150 »
4.	. » do 30 gld.
Ta davek pa ne ostane stalen, temveč se bode mogel čez dve leti zvišati ali znižati, oziroma davkoplačevalec pomakniti v višji ali nižji razred. Za vsak razred se bodo določili okraji. Za I. in
II.	razred navadno okraji trgovinskih zbornic, za
III.	in IV. razred politični okraji in mesta z več ko 20.000 prebivalci.
Davkoplačevalci vsacega razreda v jednem okraju tvorijo jedno davčno skupino, ki dobi jedno davčno komisijo.
Davčni urad prve instance bode davkoplačevalce razvrstil v skupine in sicer po dosedanjem pridobninskem in dohodninskem davku s prikla-dami. N. pr.:
Ako je kdo doslej plačeval pridobnine 30 gl. 50 kr., dohodnine 13 gld. 50 kr., 100% priklad 44 gld., skupaj torej 88 gld., uvrSčen bode v III. razred.
Lastniki rudnikov, zdravniki, trafikantje itd. bodo uvrščeni po sedanji pridobnini v I. oziroma II. razred, pisatelji in umetniki v IV. razred.
Sloga v zediiijencj opoziciji.
Iz Zagreba, meseca julija.
Mažaronski časopisi so se tolažili iu se še zdaj tolažijo, da se povrnejo zopet časi, ko se bode za-
LISTEK.
Iz predalov suhoparnega številkarja,
(Dalje.)
„Sedaj se oglasi trobenta, konji veselja zarez-gečejo in se sami brez jezdeca spuste v dir. Drug hoče preteči drugega, vsak bi rad prvi prišel do postavljenega cilja, kakor bi vedel, da gre za njegovo slavo. Kako ponosno in mogočno se drži oni, komur je obveljalo, kako vesel je slave in hvale, ki mu doni cd vseh strani."
Taki konji predirjajo v lahkem diru 11—13 m., v najhitrejšem celo do 25 m. v sekundi. Tako je pretekel „Sterling" 16 6 m., kobila „Hambletoniaui" 16-76 m. ali v 8 minutah 5 angl. milj (a 1609 m.), „Eklips" pa tudi 20 m. in še črez. (Erj.) „Eklips je bil najimenitnejši brzec, ki je jedenkrat v jednej minuti predirjal jedno angleško miljo, torej v sekundi 26 816 m. Njega noben drugi ni mogel zmagati, on je zmirom vse pretekel in naposled se nobeden več ni hotel ž njim meriti. V 17 mesecih je „Eklips" svojemu gospodarju zaslužil 250.000 gld. in deset let po zadnjem tekanju je zanj in za njegov zarod zahteval 250 000 gld. in še posebej do smrti 5000 gld. vžitka na leto. „Eklips" je poginil v 25. letu."
Poslednjič še nekaj o arabskem konju, o katerem piše Erjavec sledeče: „Med vsemi konji je
po rasti in po umnih zmožnostih arabski konj prvi. Ali Arabi pa s konjem tudi ravnajo skoro kakor s človekom, konj jim je najplemenitejša žival. Tudi pravi arabski pregovor: Dober sokol, hiter pes, plemenit konj so več vredni, nego 20 žen. (Morebiti zato, ker vsi trije dosežejo 25 m. na sek.) Arab, posebno Beduinec, ne more živeti brez konja: na njem potuje v daljne kraje, na njem čuva svoje črede; konj ga nosi v krvavi boj in v zbore modrih mož, na konji jezdi v svate in v veselice. Ljubezen do konja mu je že prirojena in od svoje prve mladosti se uči konja spoštovati in ga ljubiti, ker vidi, da je konj ljubljenec vsth, da njemu streže vsa rodovina. Arab opazuje konjeve navade in posebnosti; j konju zlaga pesmi, poje popevke in se sploh o konjih najrajše razgovarja."
„Smešno je poslušati," pravi Brehm, „kako Arabi hvalijo svoje konje: ,Ne govori mi, da je to moj konj; reci rajše, da je moje dete. Vihar je nagel, ali moj konj ga prehiti; oko urno pregleda planjavo, moj konj jo še hitreje predirja. Cist je kakor zlato. Njegovo oko je čisto in bistro, da v temi dlako vidi. V teku prehiti gazelo. Orlu veli: Jaz sem uren, kakor ti. Veselja reigeče, ko čuje vriskanje deklic in srce se mu širi, ko sliši žvižgati kroglje okoli glave. Iz ženskih rok si izprosi milo-stinjo, sovražnika bije s kopito v lice. Ako more dirjati po volji srca, polijo ga solze radosti. Naj bode neb" čisto ali naj vihar prikriva s prahom
svetlo solnce, njemu je vse jedno, kajti plemeniti konj zasmehuje divjanje viharja. Na tem svetu ga ne najdeš, ki bi mu bil jednak. Lehak je kakor la-etavica, tako je lehak, da bi ti mogel plesati na prsih in ne bode te nadlegoval. Stopa ti tako rahlo, da v najhitrejšem diru lahko popiješ čašico kave na njegovem hrbtu in kapljice ne bodeš razlil. Razume ti vse, kakor Adamov sin, samo govoriti ne zna.'"
„Arabi imajo sto in sto znamenj, po katerih poznajo dobroto in plemenitost svojih konj. Toliko je gotovo, da se morajo pred Arabi skriti vsi naši konjarji, ki mislijo Bog ve kako dobro poznajo konje in njihove lastnosti. Arabski konj je srednje velikosti, na dolgem lepo ukrivljenem vratu nosi majhno suho glavo s širokima nosnicama in velikimi bistrimi in živimi očmi. Ušesa so majhna in gibčna, prsi široke, truplo ozko in stegnjeno, noge visoke in tenke, ali vendar močne, kopita trda, črna in svetla. Upognjen rep mu ne bije po nogah, ampak nosi ga prosto."
„Od dobre kobile zahteva Arab te lastnosti: srce in čelo mora imeti merjaščevo, oko, usta in ljubkost gazelino, razumna in vesela mora biti kakor antilopa, hitra kakor ptica noj, rep pa mora imeti kratek kakor gad. Arabi svojim kobilam, ki so pri njih v mnogo večji časti, nego žrebci, zdevljejo lepa imena, kakor: Nevesta, Srečna, Biser, Korala, Gazela, Nojka i. dr., ali sosebno gledajo na to, da se pleme čisto ohrani.	(Dalje sledi.)
čela zedinjena opozicija med seboj prepirati in razpadati, a da bodo za mažaronstvo nastopili zopet sijajni dnevi. To mnenje se je raztrobilo tudi po vseh slavofobnih časopisih nemških in mažarskih. Na srečo hrvatskega naroda se to prerokovanje maž»-ronskih vedežev do zdaj še ni izpolnilo, a n&djamo se, da se tudi ne bode nikdar več. Naj le še za-naprej pričakujejo mažaroni svojo rešitev v narodni neslogi, po katerej so se bili povzdignili do vlade, zavedni narod jim ne bode dal več prilike, da ga zlorabijo v svoje koristoljubne svrhe.
Narod se je spametoval, pa zahteva sam od svojih izvoljenih poslancev, da zdaj ni čas za medsebojne prepire radi raznih političnih nazorov, nego da je zahteva sedanjega časa da se hrvatski narod vzdrži, da ne propade. Nastopila je borba za obstanek, a med bojevniki v tej borbi ne sme biti nobene razlike, dokler se ne reši domovina. Narod je napovedal boj proti sedanjemu zistemu, in dokler ta ne pade, ne sme se položiti orožje iz rok, marveč se imajo složno boriti vsi, ki so poslani v ta boj od svojega naroda. In ti bojevalci svojo težavno nalogo popolnoma razumejo.
Složni so se bili podali v volilni boj in sijajno so zmagali. A ta prva zmaga ni še zadosti, prava borba se začne v saboru, kjer se je mažaronska stranka čvrsto utaborila ter sploh ne misli tega ta-borja še tako hitro izročiti svojim protivnikom. Tukaj bode treba biti še marsikateri boj, pa je radi tega tudi sloga med opozicijonalnimi bojevniki neobhodno potrebna.
Zategadel so se zbrali odlični narodni poslanci zedinjene opozicije 1. julija v Zagreb, da se dogovore o jedinstvenem delovanju na bodočem hrvatskem saboiu, ki se otvori Že 29. julija, da odobri volitve in da se izberejo novi poslanci za ogersko-hrvatski sabor.
Na tem sestanku zedinjene opozicije je jednoglasno sklenjeno, da se osnuje jedinstven klub zedinjene opozicije radi složnega parlamentarnega delovanja. Odobrila so s» tudi precej pravila za ta klub, ki se bode imenoval klub hrvatske opozicije. Nato so pa bili izvoljeni upravitelji kluba vsi jednoglasno, namreč: za predsednika Jurij baron Ruka-vina in dr. Sandor pl. Brestjenski, za tajnika dr. Franjo Potočnjak, a za blagajnika dr. Milan Amruš. V stalni odbor kluba so bili izvoljeni: dr. Milan Amruš, dr. Anton Bauer, dr. Marijan Derenčin, dr. Franjo Potočnjak in dr. Ivan Bužič. Pri seji ste bili zastopani dve tretjini dozdaj izvoljenih poslancev, odsotni pa so se izjavili, da so popolnoma sporazumni s sklepi večine.
Razpravljalo se je seveda tudi o mnogih važnih zadevah opozicije ali sklepi se za zdaj ne morejo obelodaniti, marveč se bode o njih čulo razpravljati v saboru. Pri posvetovanjih sta bila prisotna tudi oba opozicijonalna kandidata za volilni kotar sv. Ivan Zabno in za Bošnjake, kjer se boste volitvi morali obnoviti. Ni dvoma, da bosta izvoljena oba opozicijonalna kandidat», namreč dr. Ivan Zahar in Jurij Kovačevič. Bodoča klubova seja bode dva dni pred otvoritvijo sabora, tedaj bržkone 27. julija.
Ta korak zedinjene opozicije je velikega pomena, a narod hrvatski ga je odobril povsodi oduševljeno. Mažaroni ne vedo drugo oponašati svojim protivnikom, nego da so šli v volilni boj brez programa in da tudi v sabor stopajo brez njega. Ali dobro je znano, da se ravno mažaronska stranka s svojim zmedenim programom ni upala stopiti pred narod, marveč je prepustila vsakemu poslancu posebej, da si je delal program po svojej volji. Saj še splošnega volilnega programa niso imeli mažaroni, pač pa ga je izdala zedinjena opozicija s podpisi najodličnejših domoljubov.
Niso se bali stopiti pred narod, kakor јв to bilo opaziti pri mažaronih, saj jih ni mogel nobeden obdolžiti narodnega izdajstva, kar se je pa mažaronom moglo lahko pripetiti. Eakor pred volitvijo, tako stopa zdaj zedinjena opozicija složno in z jasnim geslom v sabor. In to geslo je: Hrvatska slobodna in v vsem ravnopravna Ogersko. To je tudi program domoljubne opozicije. A ker Hrvatska ne more biti slobodna niti ravnopravna z Ogersko, dokler obstoji sedanji zi stem, zategadel je naperjeno delovanje opozicije naj prej proti njemu. Eo pade danaSnji zistem, odzvo nilo je tudi mažaronstvu in za Hrvatsko nastopijo boljši časi. Zatorej pozdravljamo najiekreneje to složno delovanje hrvatske zedinjene opozicije.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. julija. Trezne sodbe o dogodkih v Hebu glase se vse drugače, nego so bobnali v svet nemško-libe-ralni in nacijonalni listi. Glasilo poljskega kluba, Czas", izjavlja naravnost, da je imela vsa umetno uprizorjena demonstracija, pri kateri so pa imeli nemški kričači grozen fiasco, popolno protiavstrijski značaj in le hvaležni moramo biti, da je bil prepovedan demonstrativni shod. Najbolj značilno pa opisuje surovo vedenje in rjovenje nemških „omikan-cev" češki dnevnik „Narodni Listy". Pravi namreč: „Eo bi Hagenbeck svoje roparske živali do skrajnosti dal izstradati, bi postala iz njih sama jagnjeta v primeri z razgrajači, ki so rujoveli po ulicah hebskega mesta." Z ozirom na razne neresnične vesti o praški straži na konjih izjavlja uradni list, da je vse izmišljeno, kar trosijo mej svet razni dopisuni, marveč je bilo vedenje stražnikov popolno korektno. Več pač ne potrebujemo, kajti že te male vrstice nas popolno potrjujejo v naših mislih o nemški kulturi".
Stavku nemških čeških občin se je torej pričela z včerajšnjim dnem, ustavile so namreč nadaljno oskrbovanje agend v prenesenem delokrogu, katero niso dolžne izvrševati niti po državnem niti deželnem zakonu in obstoji v naslednjem: 1. Pobiranje direktnih davkov, 2. dostava političnih rešitev, 3. izdajanje in dostava po-zivnic na vojaški nabor, 5. pozivanje rezervnikov in nadomestnih rezervnikov, 5. evidenčno vodstvo stanovanja na trajnem dopustu bivajočih vojakov, 6. pobiranje vojaSke takse, ter s tem združenih poslov, 7. razne obrtne zadeve, v kolikor iste že itak ne spadajo v občinski delokrog. Temu poročilu se dostavlja, da se izmej nemSko-čeških občin le libersko mesto ne udeležuje te stavke, ker je kot mesto z lastnim Statutom po zakonu zavezano izvrševati zgoraj omenjena dela. Razni politiki se sedaj vprašujejo, kaj sedaj? Vlada je sicer 2e poskrbela, da ta opravila vkljub trmoglavosti občinskih zaetopov ne bodo zaostala, marveč jih prevzeme politična oblastva, pač pa so s tem hudo udarjeni prebivalci dotičnih občin sami. Zastopi takih občin so v svoji gorečnosti za .zatirano" nemStvo hoteli provzročiti neprilike in sitnosti vladnim organom, a so jih provzročili v resnici le svojim domačim občanom, ki jim bodo težko hvaležni za tak *velemodri« ukrep, vsled katerega bodo prisiljeni v mnogih slučajih potovati več ur do bližnjega političnega oblastva in z izdatno izgubo časa in nemalimi stroški opraviti to, kar so poprej izvršili že v nekaterih minutah.
Melinejevo ministerstvo je moralo prestati minule dni bud boj z radikalno in socijalistično stranko. Vlada bi namreč rada videla, da zbornica zaključi sedanje zasedanje in se z davčno preosnovo peča še le v jesenskem zasedanju. Toda, kar ne pride naravnost iz socijalistično - radikalne sredine, ne velja pri tej kliki, akoravno je tudi te stranke največja želja, da se čim preje zaključi zasedanje, Nedavno temu so pisali o tej zadevi vsi njihovi listi, sedaj pa se je uprlo temu predlogu največ ro-goviležev. S takim postopanjem menijo opozicijonalci strmoglaviti vlado in provzročiti predčasni razpust francoskega parlamenta.
O bivanju kneza Ferdinanda v Rimu se poročajo iz Rima marsikake zanimivosti. Najpreje se naglaša, da še ni povsem jasno, kaj je hotel doseči bolgarski knez v prestolnici italijanskega kraljestva, in da ni povsem verojetno, da bi bil pri kralju Umbertu beračil za kraljevo čast, češ da bo o tem v prvi vrsti odločeval turški sultan. Vsprejem knezov v Rimu ni bil posebno sijajen, kajti na kolodvoru so ga pričakovali le nekateri dvorni dostojanstveniki in načelniki oblastev, ni pa bilo nobenega ministra k njegovemu vsprejemu. Ogledal si je knez malone vse vojašnice in druga javna poslopj a, le cerkva ni počastil s svojim ob iskom, pa tudi za starine se ni veliko zanimal. Umevno je samo ob sebi, da se ni poklonil sv. Očetu. Italijanski liberalci se jeze, da kneza ni spremljala kneginja Marija Lujiza. Toda, komur je znana bla-gost bolgarske kneginje, ve, da ne more žaliti na slednika onega Pija IX., ki je v pregnanstvu krsti njeno mater in pri krstu nje same zastopal odsotnega botra.
Mirovna pogajanja na vzhodu. Včeraj se je vršilo napovedano posvetovanje evropskih po slanikov v zadevi grško - turškega mirovnega poga-
janja. Vdeležil se ga je po dolgem prestanku tudi sultanov pooblaščenec Tevrfik - paša, kar je eoveda vzbudilo splošno pozornost mej poslaniki, ki menijo, da se je pri zadnjem ministerskem sveta sklenil korak. Poslaniki so bili namreč popolnem ovirani svojem poslovanju, ker se posvetovanj ni vdele-ževal noben turški zastopnik, in so toraj odločno poživljali Tewfik-pašo, naj se odzove prihodnjemu povabilu in kratko malo izjavi, ali ee hoče vlada š6 nadalje pogajati o tej zadevi ali ne. To in pa resni opomini raznih vladarjev so konečno sultana toliko prestrašili, da je s posebnim odlokom naročil ministerstvu, naj kar mogoče naglo sklene mir in podpiše do Četrtka, včeraj, mirovne pogodbe. To poročilo je povzeto „Standardu". Samo na sebi sicer ni ravno nevrjetno, kajti sultan pač ne bo več dolgo mogel se zoperstavljati volji evropskih vladarjev. Sultan sedaj več ne more računati na nejedinost velevlasti, kajti o njih jedinosti se je poslednji čas zelo lahko prepričal in tudi dobro ve, kaj pomeni vedna pomnožitev vojnih ladij ob obrežju Male-Aziie.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Konec.)
Podružnica v Šenčurju želi, da bi se cena plemenskim bikom, katere oddaja c. kr. kmetijska družba, znižala in da bi bilo dovoljeno take bike že po preteku 1 V, leta prodajati.
Dalje predlaga ista podružnica, naj bi se v njenem okolišču še to leto napravilo premovanje prašičev. Deželna vlada naj skrbi za strogo spolnovanje zakona o rezačih. Raba stare mere naj se povsod najostreje prepove.
Emetijeka podružnica v Eovorju predlaga, da bi se priredilo v Tržiču premovanje konj.
Kmetijska podružnica pri sv. Erižu želi, da bi revnejše občine dobivale bike brezplačno.
Emetijska podružnica v Lescah želi, da bi ko-njerejski odsek priskrbel za Lesce še jednega plemenskega žrebcB.
Nadalje želi ista podružnica, da se premenita lovski zakon in zakon o premovanju bikov.
Kmetijska podružnica v Ribnici želi, da bi se od novo vstopivših članov ne zahtevala pristopnina 2 gld.
Emetijeka podružnica v Vodicah želi napravo orožniške postaje v Vodicah.
Emetijska podružnica na Vačah hoče, da bi se zopet vpeljali nekdanji živinozdravniški pomočniki.
Emetijska podružnica na Vinicah predlaga, naj bi se prej ko mogoče napravilo v Ljubljani deželno skladišče za raznovrstne potrebe kmetovalcev. Po posameznih okrajih naj bi pa bile podružnice glav-nega skladišča.
Emet. podr. v Vipavi prosi, naj bi tudi c. kr. kmetijska družba storila potrebne korake, da bi se uredile vipavske vode in da bi dež. zbor dovolil 30 odstotkov vseh stroškov, ker so udeleženci že obljubili 20 odstotkov.
Emetijska podružnica v Rovtah predlaga: da se veleslavna c. kr. kmetijska družba pri visoki c. kr. deželni vladi, c. kr. visokem nadsodišču in pri veleslavnem deželnem odboru poteguje za to:
1.	da se na Eranjskem osnuje več sodišč. Ejer v oddaljenih krajih ni mogoče pridobiti svojega sodišča, naj se skuša, da bode imelo pristojno sodišče tam vsak mesec svoje uradne dneve in da bode tudi glavarstvo tam imelo vsaj vsak drugi mesec svoj uradni dan ;
2.	da si vsaka večja občina ustanovi v zmislu dtž. postave z 21. septembra 1869, štev. 150 in dež. postave z 21. dne septembra 1873 1., št. 24., svoje posredovalstvo (mirovno sodišče), več manjših občin v istem sodnem okraju pa svoje skupno mirovno sodišče, katerih področje naj bi se po zakonu raztegnilo tudi na druge vrste prepirnih slvarij, kakor na pr. motenje posesti itd., in za katere naj bi izdal deželni odbor potrebni pouk in potrebne tiskovine ;
3.	da se dela na to, da si vsaka večja občina ali pa več manjših skupaj osnuje posojilnico za osebni zaup z neomejeno zavezo, po uzornih pravilih, in da si vse občine vsakega političnega okraja ustanove svojo hranilnico za zemljiščni zaup ali hipotekami kredit. Cisti dobiček takih zavodov naj se porablja za občekoristne namene. — Eakor za hranilnice to že določajo uzorna pravila, tako naj imajo tudi posojilnična pravila neizpremenljivo dolcčbo, da je porabiti rezervno zaklado za občekoristne na-
mene, če bi kaka posojilnica nehala delovati in bi
se v določeni dobi v nje okrožiju ne ustanovil» sova;
4 da se vpliva na merodajne može, da se pravila že obstoječih posojilnic popolnijo v tem zmielu, da ee vanja sprejme določba, da noben zadružnik ne sme imeti več ko določeno število glasov, da pa pri volitvi načelstva in nadzorstva in pri glasovanju o razdelitvi čistega dobička pristoja vsakemu zadružniku brez ozira na število ali vrsto deležev po en glas, da se obrestujejo glavni in opravilni deleži tako, ali k večjemu do gotove določene meje neznatno više, kakor hranilne vloge, da naj bo okrožje omejeno in da smejo posojila dobivati le zadružniki, da naj se odškoduje trud načelstva le do gotove meje, da se od začetka d& primerna nagrada le de-narničarju in tajniku, da zadružniki ne smejo biti deležni rezervne zaklade in čistega dobička, katerega je porabljati po zadostnem založenju rezerve za dobrodelne in občekoristne namene;
5.	da se za take občine, katere bi bile zaradi svoje oddaljenosti od sedeža okrožnega zdravnika opravičene ustanoviti se kot poseben zdravstveni okraj, ako ni pričakovati, da se v njih sredini naseli okrožni zdravnik, določi, da mora dotični naj-bližji okrožni zdravnik tam vsak teden ali vsaj vsakih 14 dnij imeti svoj zdravstveni dan;
6.	da se izvršujejo postave, da bodo občine dobro uradovale, mirovna sodišča pravilno delovala, da se bodo posojilnice in gospodarske zadruge, ki bi bile prepotrebne, ustanavljale in tudi dobro razvijale in blagodejno vplivale, gospodarske zadruge pa, ne z namenom uničiti obstoječe stanove, osobito trgovce in obrtnike, dokler se bodo ti trudili za povzdigo kmetskih gospodarstev. A za to je treba zanesljivih, izprašanih tajnikov. Vsaka občina, ki šteje več tisoč duš, naj ima svojega tajnika, več manjših pa, ki se drže skupaj, naj si priskrbe, dokler se ne združijo, svojega skupnega tajnika. Združevanje malih občin v večje bi to seveda znatno podpiralo;
7.	da se ravnateljstvo kranjske hranilnice v Ljubljani, katera v marsičem blagodejno vpliva na prospeh dežele in nje prebivalstva, naprosi, ia se pri razdelitvi čistega dobička ozira kar le mogoče na kmetijeKi stan in blagohotno podpira vse, kar bi utegnilo neposredno ali posredno vplivati na njega razvoj, da torej osobito podpira podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki imajo namen pospeševati in zboljševati gospodarstvo, dalje pa tudi posojilnice in gospodarske zadruge v obče, osobito pri njih ustanovitvi, bodisi z nizkoobrestnimi ali brezobrestnimi posojili, bodisi po potrebi tudi z darili, v povzdigo učnega uspeha in omike pa tudi skrbi za šole, katere nalagajo občinam že neznosna bremena, da daje istotako občinam o priliki zidanja novih ali razširjanja obstoječih šol brezobrestna posojila, če že ne izdatne nevračljive prispevke, da pa tudi šole same podpira pri napravi šolskih delaren, vrtov, knjižnic i. t. d. in skrbi za večji razvoj nadaljevalnih šol, kakor je ta mogoč pri revnih odno-šajih skoro vseh kranjskih občin.
Vse to je mogoče vpeljati ali doseči. A če se to vresniči, skrči se število pravd in eksekucij in se manjša razkosavanje in zadolževanje zemljišč. Emeta sedaj begajo razne težave, ki mu jih napravljajo obstoječe razmere. Ce se mu odvzamejo, postane miren in dobi veselje do svojega poklica.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. julija.
(Potres.) O potresu po deželi smo dobili dolgo vrsto poročil, katera pa se skoraj doslovno glasć. Zato navedemo samo kraje, koder so čutili potres. Tako se nam iz S t. Vida na Dolenjskem poroča: Včeraj malo pred 7. uro smo čutili močen, nad tri sekunde trajajoč potres; sunek je bil od zahoda proti vzhodu z močnim bobnenjem. Škode m nobene. Iz S m a r i j a pod Ljubljano se nam poroča, da je jedna soba v kapelaniji močno poškodovana. Dalje nam poročajo o potresu iz S t. L a m b e r t a, Kostanjevice, s Črnega Vrha nad Idrijo, iz Železnikov, Idrije, od Stare Cerkve na Kočevskem, iz Grahovega, iz N a z a r e t a v Savinjski dolini, s T o p 1 i c pri Novem Mestu, z Rakeka, iz Slavine in Preske, kjer so se v cerkvi pokazale nove razpoke in je odletelo precej beleža. Iz Št. J u r j a pri Kranju se nam po-loča, da je pri podružnici v Veklem kembelj udaril ob zvon. V N a k 1 e m je po nekaterih hišah omet odletel. V P1 a n i n i so čutili pred sunkom pod-
zemeljsko bobnenje kakor prihajajočega brzovlaka; na Planinski gori je duhovnik ravno opravljal sveto mašo, ko ee zamaje oltar in okna zažvenketajo; na raznih krajih se je omet usul od stropov. Z B r d a se nam piše, da so najpreje čutili močen navpičen suneV, potem elabeje udarce in močno gibanje brez bobnenja; viseče stvari so se zazibale, zidovje iu tramovi so zaropotali, opeka je letela 8 streh, na zidovju so se pokazale razpoke. Na Dobrovi je potres spremljalo bobnenje s šumom, zemlja se je valovito zazibala, drevje zmajalo, na zidovju so nastale neznatne razpoke. Od Sv. Trojice pri Mokronogu se nam poroča: Pri nas smo že v torek zjutraj ob 7.3. ari čutili precej močan potres; prvi sunek je stresel zidovje, na to rahlo gibanje in dva manjša tresaja. Včeraj pa je bil potres mnogo sil-neji. Iz Vodic se nam piše: Včeraj ob 7. uri zopet močan potres; zelo je poškodoval župnišče, tudi v novi krasni cerkvi je napravil nekaj sumlji-vih razpok. Delavci so izpod oboka in iz zvonika, kjer ravno obešajo zvonove, preplašeni zbežali na tla; vsakdo je v prvem strahu mislil, da se cerkev poruši do tAl. Včerajšnji potresni sunek je bil sli-čen tretjemu leta 1895. Vse je vznemirjeno, up in pogum nam upadata. Sibe potresa reši nas, Gospod 1 Iz Zreč pri Konjicah: Včeraj ob 7. uri zjutraj smo čutili štiri sekunde trajajoče precej močno gibanje sveta s podzemeljskim vuljenjem. — Po poročilih je bil potres čez vee Kras od Trsta do Maribora, Bleda in Krškega. — O poškodbah v ljubljanskem mestu nam je dodati, da je posebno trpela nova bolnišnica. Paviljon za bolne na rčeh je tako razdejan, da ga bo najbrže treba zvezati.
(Oklic mestnega žnpana na ljubljansko prebivalstvo.) Mestni župan izdal je naslednji oklic: Včerajšnji potres sicer ni dal povoda za kako vznemirjenje, vendar pa je na poslopjih in premičnostih provzročil občutno škodo. Pričakujoč, da bode ljubljansko prebivalstvo, ki je že tolikokrati podalo dokazov o svojem treznem mišljenju, ohranilo samozavest in reenobo, katera ga celo po hudem pred-vlanskem udarcu ni zapustila, ter da se ne bode dalo begati po kacih prazuih govoricah in ugibanjih — naznanjam ob jednem, da sem odredil vse potrebno zaradi takojšnje cenitve škode, ki jo jevčerajšnji potres provzročil. — V Ljubljani, v dan 16. julija 1897. — Župan: Ivan Hribar.
(Občinski svet) ljubljanski ima danes nujno izredno sejo ob šestih zvečer v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah. Na dnevnem redu so naznanila predsedništva.
(„Glasbene Matice") občni zbor se je vršil sinoči ob 8. uri v dvorani „Glasbenega doma". Po primernem nagovoru predsednika, g. Ravnikarja, poroča tajnik g. Bele o delovanju v minolem letu. G. Petrovčič poroča o denarnem stanju ; dohodkov je bilo 41.409 gld. 77 kr. v gotovini in 10.279 gld. 59 kr. v obligacijah, troškov 41.400 gld. 78 kr. G. T r d i n a poroča o delovanju loterijskega odseka. Za prihodnje leto se preračunavajo dohodki na 6620 gld., troški na 10.470 gld. Občni zbor je predsedniku g. Ravnikarju izrekel zahvalo ter na predlog g. dr. Foereterja izvolil g. svetnika Ven-c a j z a častnim članom. Predsednikom je bil s 86 od 111 glasov zopet izvoljen g. Ravnikar; v odbor so bili izvoljeni gg.: Bele, Brunet, Gangl, Hrast, Kruleč, Petrovčič, R a-zinger, Rohrmann, Sbrizaj, dr. Ster-ger, Svetek, Trdina in dr. Volčič.
(Imenovanje.) Deželni predsednik kranjski je imenoval začasnega okrajnega komisarja Ernebta barona Schonbergerja dtfinitivnim in začasnega kon-cipista pri deželni vladi, Viktorja grofa Cborinskega, definitivnim koncipistom.
(Izvestje c. kr. višje realke.) Letošnje izvestje c. kr. višje realke v Ljubljani je objavilo poleg običajnih šolskih poročil spis profesorja A. Belarja: „Das periodische Gesetz und das natilrlicbe riystem der Elemente." 2e od nekdaj so se zastopniki teoretične kemije prizadevali, vrediti kemične prvine po gotovih zakonih in vrediti njih naravni zistem. Delitev prvin v kovine in nekovine ni znanstvena; Dobereinerjeve „trijade" so prepomanjkljive; Anglež Newlands je vredil prvine po skupinah, kojih po-samni členi so v istem razmerju, kakor zvoki jedne ali več oktav v glasbi, a tudi ta teorija se ni vsprejela. Se le ženijalni D. Mendelev, slavni ruski kemik, je dosegel trajne vspehe, ko je leta 1869 v časopisu (jružbe ruskih kemikov objavil epohalno razpravo „Zistem prvin" in ondi prvič izrekel sedaj
splošno znani „perijodični zakon". To odkritje je s elementarno silo vplivalo na razvoj moderne kemije; dočim so se preje atomske teže določevale le nepopolna in približno, se je eedaj začelo delati natančno in vestno; s pomočjo perijodičuega zakona sestavil se je naravni, znanstveni zistem vseh prviu in tako je bilo Mendelev-u mogoče, trditi eksistenco dosedaj še ne poznanih elementov iu določil njih atomsko težo, in katere so potem res našli. Zato so perijodični zakon kemije tako radi primerjali potom nekaterih premičnic, katere so že naprej preračunali. Pisatelj omenja mimogredć tudi razne zanimive hipoteze o bistvu atomov, kakor n. pr. Prout-ovo hipotezo, po kateri atomi niso jeduostavni, ampak so sestavljeni vsi iz jedne pratvarine. Seveda ta hipoteza ne bode imela prej znanstvene vrednosti, dokler se to ne bode eksperimentalnim potom dokazalo. K sklepu omenja pisatelj še nekaterih nedo-statkov perijodične atomske teorije, ki pa izvirajo večinoma le iz tega, da so nekatere prvine še jako malo znane. Temeljito pisano razpravo priporočamo vsem, ki se zanimajo za razvoj modernega naravoslovja. — Iz šolske statistike povzemamo sledeče podatke: Koncem šolskega leta je obiskovalo ljubljansko realko 349 dijakov, in sicer 346 javnih in 3 privatni. Po materinskem jeziku je bilo 183 Nemcev, 148 Slovencev, 14 Lahov in 4 Cehi; po veri so bili vsi katoličani, razven 6 protestantov. Kar se tiče učnega napredka, je bilo 19 odličnjakov, 228 jih je dobilo prvi red, izmed ostalih pa je bilo 49 ponavljalnih izpitov, 37 jih je dobilo drugi učni red in 14 tretji. Šolnine se je vplačalo 6410 gld., štipendistov je bilo 19, ki so prejeli skupaj 1522 gld. 86 kr.
(Poljedelsko ministerstvo) je občini Dobrniče darovalo tri brizgalnice zoper peronospero.
(V Krškem) bodo prihodnjo nedeljo v kapucinski cerkvi ob 10. uri blagoslovili dva nova oltarja, svetega Jožefa in sv. Ane. Cerkven govor je prevzel preč. g. kanonik J. Sušnik.
(Šolo so zaprli) za 14 dnii v Radovljici zaradi oslovskega kašlja, na katerem je zbolelo 67 otrok.
(Prememba posesti.) Gosp. Rudolf M i 11 i t z je prevzel tiskarno in trgovino po svoji materi.
(Letina.) Od Sv. Trojice: Letošnja gorkota kaj ugaja, trta pri teh razmerah uspešno napreduje. Zaroda ni ravno odveč, a je ta bolj košat in razrasten, pričakujemo primeroma obilne in tudi dobre vinske letine. Saj ljudstvo je čez mero potrebno — zlasti, ker je nekaterim posestnikom pretečeni mesec popolnoma ugonobila grozna toča prve poljske pridelke. Gorice po večjem niso bile prizadete.
(Cigani.) V noči od 14. do 15. julija so tatje prodrli skozi okno v gostilno Ivana Vrtačnika ter pokradli 25 vržink, jedno britev, jeden velik nož, jeden par čižem. Ljubeznjivost so izvršili cigani, strašna mdra po kmetih.
(Romarska cerkev sv. Miklavža) na Slivnici je z Božjo pomočjo dozidana v isti velikosti, kakor je bila poprej. Cerkev je bila zgrajena I. 1613. Dolga je 12 m, široka 8 m. Prezbiterij je dolg in širok po 5 m. Stoji v visočini 899 m nad morjem, 44 m višje kot Križna Gora, nad Grahovim 331 m. V teku enega meseca bode tudi znotraj dodelana in po 25 letih častilcem sv. Miklavža zopet pristopna. Bog povrni vsem dobrotnikom v okraju c. kr. glavarstva logaškega, ki so pripomogli z milimi darovi k zopetni obnovitvi te nekdaj slavne Božje poti. Posebno si štejemo v dolžnost zahvaliti se p. n. bi. g. c. kr. okrajnemu glavarju del Cottu za blagohotno dovoljenje nabirati v celem njegovem okraju prostovoljne darove. Za večje prispevke pa izrekamo prisrčno hvalo preč. g. dekanu Aadreju Drobniču v Smariji, vč. g. župniku na Uncu Franc Klemencu in bi. g. Matiji Petrič, učitelju v Strugah. Bog plati!
(Iz Spodnje Idrije) se nam piše: Shod mokra-čev, katerega je hotel sklicati njih doktor Tomaž Filipovič ua nedeljo 11. julija, se je izjalovil. Kristan je bil že v petek v Idriji, da se bode pripravil za nedeljo — a jo je že v soboto nazaj pobral. Naši mokrači so po noči in na skrivnem zelo predrzni ; boje se pa dneva in resnice. Kako je po vasi po uoči razsajal A. Z., \e cela vas. Ko je bil pa vprašan, zakaj je to delal, je odločno trdil, da še po noči nikdar zunaj ni.
(Iz Besnice) 15. julija: Preteklo nedeljo t. j. dne 11. t. m. popoludne smo imeli pri nas zabavne trenotke. Prišel je k nam g. Korošec, živinozdrav-nik iz Kranja, da je v šoli predaval o zdravljenji živine, o pasmah, ter o raznih za živinorejo preko-ristnih stvareh. Poslušalcev je imel 50, Kateri so z
velikim zanimanjem in veseljem poslušali potrebne nauke. Za nas je stvar toliko zanimivejša, ker do zdaj nismo še imeli nikdar takega predavanja. Želeti je torej le, da bi se taki za kmetovalca potrebni in koristni pouki večkrat ponavljali pri nas. Gotovo bi se ljudstvo potem tudi bolj zanimalo za stvar, videč, da je praktična živinoreja uspešnejša in več dobička prinašajoča, kakor pa starokopitne šege. G. živinozdravnik naj nas večkrat obišče s svojimi pouki I — Danes zjutraj okrog 7. ure smo pri nas čutili precej močan 3 sekunde trajajoč potres. Zibanje se je čutilo od severa proti jugu, spremljano s podzemeljskim bobnenjem.
(Iz Borovelj na Koroškem.) Pri nas zgodile so se v teku jednega meseca že tri nesreče. Prvi ubil s j je neki krošnjar. Pred 14 dnevi utonil je v Dravi, ko se je kopal, pekovski pomočnik, rodom iz Štajerske; do danes ga še niso dobili. Danes dne 15. t. m. pa je zopet, previden s sv. zakramenti, v neznosnih bolečinah umrl hlapec tukajšnjega župana; konj ga je pred dvema dnevoma tako nesrečno po trebuhu udaril.
(Varčevalci po spolu.) Pri poštni hranilnici je bilo koncem min. leta vložnikov 1,174.502, med njimi 691.003 osebe moškega in 473.368 ženskega spola in 10.531 »pravnih« oseb, društev ; lani je pristopilo 129.538 moških in 84.833 ženskih pa 2.047 pravnih oseb, izstopilo pa 95.076 moških, 55 039 ženskih, 2 047 pravnih oseb.
(Razpisano) je mesto poštnega odpravnika pri novoustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Zerov-nici (Scheraunitz) okr. glav. Radovljica proti pogodbi in kavciji 200 gld. — L^tna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 200 gld. za sedemkratno pešzvezo med uradom in postajo Zerovnica. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Društva,
(Shod kraujskih gasilnih d r u š t e \) ве bode vršil v nedeljo dne 8. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoludne v starostreliški dvorani v Ljubljani. Dnevni vzpored: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo o delovanju. 3. Blagajnično poročilo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev kraja prihodnjemu shodu gasilnih društev. 6. Posebni predlogi, ki se morajo pa po § 21. praul 14 dnij pred shodom gasilnih društev pismeno naznaniti zaveznemu odbora. — NB. Vsled odborovega sklepa z dne 26. decembra 1896 ne smejo zavezni odborniki vsprejemati pooblastil. Posamezni gasilec sme zastopati le tri društva; vendar je želeti, da pošlje vsako društvo svojega zastopnika. — Ob 7. uri zjutraj vaja gasilnega društva ljubljanskega. Ob 3. uri popoludne skupni odhod k 251etni slavnosti gasilnega društva Vič Glince.
(Katol. podporno društvo v Celju) naznanja: Vsled odloka c. kr. fin. ministerstva z dne 21. dec. 1896, št. 63.912 je srečkanje preloženo na 26. dan decembra t. 1., ker je bilo lani šd malo srečk razprodanih. Dobitki: 1. Konj z opravo in s pol pokrito kočijo vred; 1000 kron vrednosti.
2. Sobna oprava, 300 kron vrednost'. 3. Valvazor,
štirje lepo vezani zvezki, 200 kron vrednosti. 4. Po-
lovnjak vina, 100 kron vrednosti. 5. Brana za travnike, 50 kron. 6. Tele, 40 kron. 7. Vedro starega vina, 30 kron. 8. —12. Slomšek, Zadnja večerja, žepna ura, dve mizni opravi, it 20 kron. 13.—24. Stenska ura, dežnik, platno, samokres, viseča svetil-nica, miza, par svečnikov, par čevljev, umivalnik, stojalo za obleko, brušena steklenica z garnituro, service za kavo a 10—16 kron vrednosti. 25.—100. Reči a 4-6 kron vrednosti. 101,—300. Reči a 2 kron vrednosti. 301.—500. Reči različne vrednosti.
Srečkanje se bode vršilo v sejini dvorani „Narodnega doma". Zaradi dobrodelnega namena se obračamo do vseh blagih rojakov in jih najuljudnejše prosimo, da obdržijo poslane jim srečke, ter jih po možnosti tudi med druge razpečajo. Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 16. julija. Cesar in cesarica sta se odpeljala včeraj popoludne v Išl.
Dunaj, 16. julija. „Fremdenblatt" de-mentuje poročilo tukajšnjih listov o ministerski krizi in nesporazumljenju mej člani Badenijevega kabineta, ter izjavlja, da bode vlada vkljub dosedanjim skušnjam vztrajala na sedanjem potu, spominjajoča se naloge, na najprimerneji način postavnim potom uravnati narodnostne razmere na Češkem.
Rim, 16. julija. V senatu je izjavil zunanji minister, da se v kratkem pričakuje odgovor turške vlade na skupno noto. Italijanske ladije in čete ostanejo na Kreti do popolne rešitve vprašanja glede avtonomije, kar se zgodi kmalu po dognanem miru mej Grško in Turško.
Carigrad, 16. julija. Včeraj ob 10. uri se je pričelo poslaniško posvetovanje, h kateremu je došel ob 11. uri tudi zunanji minister Tewfik-paša in naznanil sklepe mini-sterskega sveta. Načelna vprašanja so se rešila ugodno. Posvetovanje se nadaljuje v prihodnjih dneh.
Carigrad, 16. julija. Poroča se, da se je v zadnjem ministerskem svetu sklenilo, odzvati v najkrajšem času turške čete iz Tesalije, toda vztrajati še nadalje pri prvotno določeni mejni črti ob reki Peneios.
London, 16. julija. „Standard" poroča iz Carigrada, da je ministerski svet s sultanovim dovoljenjem sklenil, znižati zahtevano vojno odškodnino na 6 milijonov funtov.
Umrli ho:
IS. julija. Alojzij Ambrožič, krojača sin, l1/, meseca, Ko-menskega ulice S, želodčni in črevesni katar. — Marija Pod-krajšek, mestna uboga, 60 let, Karlovska cesta 7, ostarelost.
Tujci.
14. julija.
Pri Slonu : WisB iz Prage! — Defranceschi iz Ajdovščine. — Hilfreich Konig, Bosler, Bing, Stubock, Wedekind, Voglen, Osers, Wolf, Kohn, Stern, Glieher, Bobey z Duuaja.
—	Blašk iz Berolina. — Pfau z Beke. — Goeken iz Tržiča.
—	Pogatschnig iz Koblenca. — Konšek iz Trsta. — Virant iz Mokronoga. — Paulitsch iz Beljaka.
Pri Maliču: Weil iz Stuttgarta. — Theiner, Ebner, Beer, Rosenthal, Krammer, Aichholzer, Hubenthal, Schmied, Winter-halter, Hoff z Dunaja. — Rubetu iz Zagreba. — Kuppers iz Gradca — Mottony iz Ndtsch-a. — Hinke, Bednarz iz Trsta.
—	Murgl iz Zatičine. — Tschinkel iz Prage.
Pri Lloydu : Skušek iz Kočevja. — Gaeperin iz Starega Trga. — Grailand iz Novega Mesta. — Mencinger iz Boh. Bistrice.
Pri Bavarskem dvoru : Marolt iz Velikih Lašič. — Erker, Kraker iz Kočevja. — Kunetel z Vrhnike. — Stalzer iz Koprivnika. — Mahnič iz Gradca.
Pri Juinem kolodvoru: Spitzer iz Hohenau-a. — Erjavec iz Gorice. — Gartenberg iz Berolina. — Sterbenz iz Kočevja. — Piezer iz Iglave.
fiffeteorologično porodilo.
e * Л	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
15	9. zvečer	730 5	180	sl. jvzh.	dež	
16	7. zjutraj 2. popol.	731-1 730 1	17 3 256	sl. sever sl. jvzh.	oblačno del. jasno	84
Zahvala. 467 11
Vsem, koji «o nam izražali tolažeče sočutje povodom britke izgube iskreno ljubljenega, nepozabnega našega očeta, gospoda
Ivana Jagra
mesarja ln posestnika
izražamo najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se prav toplo in iskreno posebno še prečastiti duhovščini, čč. sestram usmiljenkam, slav. mesarski zadrugi, stanovskim tovarišem pokojnikovim, e. kr. vojaštvu vseh tu garnizujočih vrst, darovalcem vencev in mnogo-brojnim udeležencem pogreba nenamestljivega nam pokojnika.
V Ljubljani, dne 16. julija 1897.
Žalujoči ostali.
465
Trgovski pomočnik,
3-2
ki se je izučil v trgovini mešanega blaga, želi vstopiti 1. avgusta v kako prodajalnico. — Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".
Iščem za svojo trgovino z mešanim blagom
učenca,
poštenega, iz dobre rodovine, 15—16 let starega, z dobrimi spričali.	_
Josip Lavne,
461 3-2	Novavas pri Rakeku.
aei. jasno 3'3° pod normalom
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
lz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne farma-oevtičnlh preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Siatini.
Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblastev.
IJaJstareJe, najprlstneje, najreelnejo ln najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter je vpora-bno notranje In zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „angelju va-rlhu'4. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno ii-skane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih. občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, na] se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogatec-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Raz-pošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa.
Adolf Thierry, lekarnar
139 20-13 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 396 30-6
I> u n a i ^ k a borz
Dnč 16. julija.
»kupni drtavni dolg v notah.....102 gid.	10 kr.
Bkupni državni dolg v srebrn ... .	102	,	15 .
Avstrijska zlata renta 4*......123	„	25 ,
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	101	„	20 .
Ogerska zlata renta 4%..............122	.	65 ,
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	100	.	20 ,
jlvstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	952	„	— .
Ereditne delnice, 160 gld............367	,	75 ,
London vista...........119 .	50 .
Kemiki dr», bankovci za 100 m.nem. dri. velj.	58 ,	67,;, .
IO mark ........................11 .	73 ,
10 frankov (napoleondor)............9	,	52'/,,
Italijanski bankovci ................45 .	50 „
O, kr. cekini......................6 „	65 .
Dnč 15. julija.
4% državne srčike 1. 1854, 250 gld. . .	158 gld.	50	kr.
5* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	161	.	75	.
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....Ib9	,	—	.
4 * zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	85	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141	,	25	„
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	128	.	25	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	108	,	50	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	50	.
4% kranjsko deželno posojilo..........98	,	75	,
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$	99	„	80	,
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225	.	25	.
„ , južne železnice 3% .	180	.	50	.
. , južne železnice b% .	126 „	—	„
dolenjskih ieleznic 4 %	99 .	50	„
200 gld. 147 .
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.
Avstrijskega rndečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gid.......25
Salmove srečke, 40 gld................—
Sl. Genčis srečke, 40 gld.......76
Waldsteinove srečke, 20 gld......—
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	158
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3420
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	396
Akcije južne Ieleznice, 200 gld. sr. . . .	85
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	—
Monlanska družba avstr. plan.....124
Trboveljska preraogarska družba, 70 gld. .	168
Papirnih rabljev 100........126
kr.
70
25
25
25 50
25
60 62
__Nakup ln prodaja ~ЂХк
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Kavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri isžrebanj«
najmanjšega dobitku Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjt-.rnična delniška družba
„M K H C U И"
Wolizeile it. 10 Dunaj, Hariahilfiratruii 74 B.
АјГ Pojasnila IS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, !
potem o kursnih vrednostih vseh Ipekulaoljskih vrednost*:!» " papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visociega obrestovan)» pri popolni varnosti 8ЧГ naloženih glarnlo. 44