osvajanja te gore ni omenjen — pravzaprav ni v tej predstavitvi napisano nič drugega kot to, kar je natisnjeno v Planinskem vestniku. Tako seveda ne vem, ali je v knjigi tudi prevod tistega dela, ki zadeva slovensko osvajanje najvišje gore sveta, alt ne. V kratki predstavitvi knjige na straneh ene od planinskih revij z nemškega govornega področja ni omenjen.
Urednik
Metod in Milka Badjura
Metod Badjura (1896—1971) je začel svojo življenjsko pot v Litiji. Po končani srednji šoli v Ljubljani ga je med L svetovno vojno pot peljala na vzhodno bojišče, nato na Tirolsko, nazadnje pa je doživel soško (ronto, zlasti boje na Krnu. Po razpadu avstroogrske monarhija ga najdemo med slovenskimi prostovoljci na Koroškem. Po končani vojni se je na Dunaju in v Leipzigu posvetil študiju fotokemije, optike, analitične kemije in fotografije. V Ljubljani je ustanovit in tudi vodil klišarno Jugografiko ter predaval na Grafični šoli. Pisal je filmske scenarjie, bil izvrsten snemalec in režiser. Od leta 1925 je pri ustvarjanju novih filmov sodeloval s svojo ženo Milko, roj. Kunster (1902—1992), ki je filme z montažo oblikovala v smiselno pripoved. Za svoje vrhunske dosežke na filmskem področju je Metod Badjura prejel vrsto družbenih in mednarod-
Milka In Metod Badjura v filmu Podoba neke mladoati
nih priznanj, oba z ženo pa sta dobila srebrni častni znak (1961) in bronasto plaketo (1967) Planinske zveze Slovenije ter častni zlati znak Planinskega društva Ljubljana Matica (1970).
Arhiv Republike Slovenije je ietos v aprilu ob 100-letnici prve filmske predstave in ob 90-letnici slovenskega filma pripravil v Cankarjevem domu v Ljubljani razstavo, posvečeno filmskemu ustvarjanju Metoda In Milke Badjura, in sicer v letih od 1926 do 1969. Prireditelj je ob tej priložnosti izdal tudi dve knjigi. V njih je predstavil nekatere od 175 razstavljenih fotografij, popis vseh 110 filmov in vrsto študij o umetniškem ustvarjanju zakoncev Badjura.
Ta dogodek pa ni nepovezan z našim planinskim dogajanjem. Med filmi so nekateri namenjeni tudi planinstvu in smučanju. Prvi Badjurov film je bil prav prvi slovenski planinski film iz leta 1926, in sicer Pot na Triglav. Škoda, da se ni ohranil do današnjih dni. Temu sta leta 1932 sledila še dva filma, ki so ju po drugi svetovni vojni tudi ozvočiti. Prvi, Pozimi na Triglav, zajema predvsem pokrajinske posnetke s Triglava in njegove okolice; v drugem, Triglavske strmine, za katerega je zgodbo napisal pisatelj Janez Jaten, pa so nastopali Anton Cerar-Danilo. Jože Kunstler, Milka Badjura,
Pavta Marinko-Zupančič ter
znani slovenski alpinisti Joža Čop. dr. MIha Potočnik in Uroš Župančič. Pri filmu sta sodelovala še Evgen Lovšin in dr. Stanko Tominšek. Med planinske filme lahko štejemo tudi naslednja dva, in sicer iz leta 1934 Kozorogi, v katerem vidimo gore nad Ljubeljem in njegovo okolico, ter Zlatorog, za katerega je Metod Badjura leta 1955 napisal scenarij, čeprav film ni bil nikoli posnet.
Ciril Velkovrh
S kolesom po okolici Ljubljane_
Slovenci nismo samo narod smučarjev, vse bolj postajamo tudi narod kolesarjev. V tej naši deželi je vse polno cest in poti, kamor avtomobili bolj poredko zaidejo. Da pa se izognemo mestnemu vrvežu in močno prometnim vpadnicam, nam Slovenske železnice priporočajo, da kolo oddamo v prtljažni oddelek na vseh motornih potniških vlakih razen na zeleni vlak in se varno pripeljemo do zaželenega startnega mesta. Promocijski center pri Mestnem sekretariatu za turizem je letos izdal prikupno brošuro S kolesom po okolici Ljubljane s predlogi za 20 krajših ali daljših kolesarskih izletov. Besedilo za knjižico, ki je izšla v formatu popularnih prospektov Mesta Ljubljana-Kam?, je napisal Andraž Arnšek po raziskovalni nalogi, za katero je leta 1993 dobil prvo nagrado s področja športa na 6. srečanju mladih raziskovalcev z naslovnim motom Zaupajmo v lastno ustvarjalnost. Fotografije za brošuro sta prispevala Albin Ven-gust in Aleš Fevžer, delne zemljevide in lep pregledni zemljevid na ovojnici pa je izdelal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG. Ker teče večji del opisanih poti po vzpetinah, naj knjižico predstavimo tudi v Planinskem vestniku. V vodniku je najprej predstavljena Pot spominov in tovarištva okrog mesta Ljubljane, kjer je bila v vojnem času žična ograda, danes pa je pot namenjena sprehajalcem. Posamezne točke na tej poti so izhodišča za nekatere druge kolesarske izlete v okolico Ljubljane. Za
277
PLANINSKI VESTNIK

iL-
■ ■ .
Po kolovozu z gorskim kolesom - da, po planinskih pešpoteh - ne
pot okoli mesta priporoča brošura kolesarjem, naj si poiščejo vzporedne poti, da na mirnih sprehodih ne bi motili pešcev Tako besedilo opozarja na strpnost tudi na vseh drugih poteh.
Spremno besedilo vseskozi opozarja na kulturne in naravne znamenitosti ob poti.
Brošura je bila izdana dokaj v naglici pred letošnjim sejmom Alpe-Adria, zaradi česar so v njej pomanjkljivosti, ki jih je kar preveč. Tiskarske napake bi pred nujno potrebnim ponatisom lahko odpravili s skrbnim branjem tiskarskega korektorja. Brošura je zelo prijetno oblikovana, njena realizacija pa je dokaj površna. Uvodne fotografije pri posameznih poglavjih nekajkrat ne sodijo v obravnavano pot (3. Trubarjeva domačija, 13. Fužinski grad) ali pa so brez podpisa, ker ne sodijo k naravnim ali kulturnim spomenikom na tej poti.
Priloženi delni zemljevidi posameznih poti so več kot dobra zamisel, zapisi krajev in vzpetin pa so označeni s tako majhnimi črkami, da jih moramo še doma pri mizi prebrati s povečevalnim steklom. Dvakrat je objavljena celo ista skica (1 D. in 11,). Na zemljevidih pogrešamo narisane vodne poti in zapise nekaterih pomembnih, v besedilu omenjenih krajev, kakor tudi legendo geografskih znakov. Zelo koristni pa so objavljeni profili poti, saj se lahko že s teh slik vidi, ali je pot lahka, srednje težka ali težka.
Na koncu pa še splošna pripomba k izbranim potem. Vsaka pot naj bi bila krožna s povsem jasnim predlogom, kako priti na startno mesto, in to z vlakom, avtobusom, osebnim vozilom ali pa, kot je tu velikokrat zamišljeno, kar s svojim kolesom za ogrevanje pred nadaljno vožnjo.
Ciril Ve! ko vrh
39. številka Biiogorskega planinarja_
Izdajanje planinske revije, pa čeprav občasno, zahteva od organizatorja dodaten in nepredvidljiv trud, vztrajnost in iznajdljivost. Vendar so izkušnje pokazale, da ni težko, kar človek rad dela. To je mogoče upravičeno reči tudi za Hrvaško planinsko društvo Bilo iz Koprivnice, ki že leta dolgo nekajkrat letno izdaja revijo Bilogorski planinar. To koprivniško planinsko društvo je sicer z več kot 500 člani po številu članstva tretje na Hrvaškem. Za letošnjo veliko noč je izšla 39. številka revije, ki ne deluje zelo do-padljivo samo s svojim zunanjim videzom, temveč tudi z vsebino — seveda zahvaljujoč se avtorjem, ki so znani planinci.
Tako v 39. številki dr. Žefjko Poljak, dolgoletni urednik revije Hrvatski planinar, predstavlja zagorsko vzpetino Strahinjščico. V prispevku »Živeti z goro« nas Ante Vukušič z Zavi-žana, ki od mladih nog živi in dela v prelepih predelih Velebita, seznanja z živalskim svetom Velebita, dr. Radovan Kranjčev pa je v prispevku z
naslovom »Po Bilogori z očesom naravoslovca« planincem približal to nizko, samo 309 metrov visoko vzpetino To m i sla v Djuri6, publicist in planinec iz Zagreba, opisuje Planinsko pot Privredne banke iz Zagreba po otoku Braču, Vera Mata-novlč je popisala iztet HPD Zanatlija iz Zagreba v Koprivnico in na Bilo goro, prof. Ivan Peterlin pa je v tej številki intervjuval dr. Mitivoja Kovači ča, predsednika in najzaslužnejšega za planinsko gibanje v Koprivnici. Zagrebška planinka Djenka Špralja iz HPD Pliva piše o letu 1995 kot o evropskem letu varstva narave. Naj na koncu omenimo še opis izpod peresa Tomistava Ja-gačiča pod naslovom »S svojim učencem na vrhu Triglava«', v katerem avtor opisuje svoj prvi vzpon na Triglav v slabem vremenu, zaradi česar je spravil v smrtno nevarnost tako sebe kot svojega učenca V tej številki Biiogorskega planinarja je veliko fotografij in lepih okrasnih vinjet, ki jih je za to številko narisal in jih reviji podaril slikar Josip Greg uric Iz Koprivnice
Tomlstev Jagacic
Slikanica Slovenija
Pri Mladinski knjigi je izšla velika slikanica Slovenija, namenjena otrokom, dajo pobarvajo in si s tem pričarajo svet Iz različnih predelov naše domovine. Na dvostranskih slikah so podobe gorskega sveta in gozdov, travnikov in morja, slapov in jezer, kraškega sveta in podzemlja, najpogostejših poljščin in različnih žit, podobe endemičnih rastlin in živali, značilnih stavb v različnih slovenskih pokrajinah ter nekaj najpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji, Peter Skoberne, avtor te zanimive pobarvanke, je v to delo uvrstil veliko podob, ki jih planinci poznamo s svojih izletov. S tem je poskušal tudi gorsko naravo, podobe in življenje v njej na nevsiljiv način približati najmlajšim in jim zbuditi zanimanje za ta zanimivi svet. V knjigi, ki jo je ilustriral Aleš Sedmak, je objavljenih tudi mnogo zemljevidov Slovenije, ki — pobarvani — odgovarjajo na posamezna v knjigi zastavljena vprašanja
Ciril Vel kov rh
278