Ii mton PROSVETA -TIA! M glasilo slovenske narodne podporne jednote *m mm*m Juhit I«. IMS. aft «to ^ «e» Onhw of lUnk «. im. CHICAGO, ll,L., TOREK, IS. JULIJA (JULY IS), 1937. Babasrtpttoa HjOO Teartf Uroda liki la «preveliki peasterii 1 MST S. Lawadak Ava, Offtoo ef PeklloetSoai 91 9? Soutk Lawadale Ave. dephoaa, BookwoU 4904 ßTEV.—NUMBER 135 INSKA1N OTJUSKANA ROBU VOJNE drž«« «e pripravljat» na krvavi konflikt [ONCENTRACIJA JAPONSKIH CET ^ 12. jul. — Nova bitka japonskimi in kitajskimi če-v vaseh v bližini Peipinga ___:ila napeto situacijo in iia Japonsko in Kitajsko i vojne. To se je pokazalo ko so se diplomatična po* ¡i med predstavniki obeh izjalovila. iri japonski krogi na-jo, da je vojna neizbežna, bo Kitajska revidirala svo-ftalitfa. Kitajska se je u-japonski policijski kontroli in vasi v bližini Peipinga je izzvalo spopad med kili in japonskimi vojaki iredo. in poznejše bitke, iski premier Fumimaro je dejal, da sredstva, ka-eilj je poravnava konflik-niso izčrpana, toda japon-ailitaristi podžigajo vojno. Hirohito se je sinoči vrnil jo iz Hayame, kjer se je na počitnicah, da se pole s člani armadnega in iškega štaba. Uradna iz-naglaša, da je Japonska »torn, da ublaži situacijo, a iia. Kitajska noče držati i, katere je dala Japonski, je bila japonska armada i Kitajski ins podvzame potrebne korake. veit se glasi, da so ja-* ¿ete v Koreji in Mandžu-dobile povelje, naj takoj od-v severno Kitajsko. «*a je stavila kitajski Atiri zahteve, ki so: lic vseh kitajskih čet z lj» v okolišu Peipinga. Kaz-ije Kitajcev, ki so odgovor-krvavi konflikt med japon-■i in kitajskimi vojaki na 1 «emlju. Potlačitev protija-»kih aktivnosti v severni Ki-Izvajanje odredb glede ftnja komunizma v severni kjiki. •^no je Kitajska predlo-protizahteve, da mora Jato prevzeti odgovornost za J* incidente, obžalovati te Jwte in dati garancijo, da «i incidenti ne bodo več »lili, poleg tega pa mora Jato Plačati odškodnino. Kito vlada dalje trdi, da je J"ks kršila nedavno skle-■ dogovor glede odpoklica ,J,fv «t i ozemlja v blttini ™ Močnl japonski voja-' še vedno na tem (.lavna japonska mili-™na «|M je koncentrirana **o od mesta Lukowkiaja in na takojšnjo akcijo. • bitki, ki ae je vršila fT oh reki Yungting. P* v ''Hpingu oklicano ob-r,Un* Vai vhodi v to me-r,'0 »prti in moeno IMtri, ^teh i, kiujllkih vjrov armadi na poti St(L ' dru,f0 general r^i »t jul - Kitajske « Nanking« javljajo, n#, ""»ka l hZ n^vl naj ae ** to zahtevalo ve- v Peipingu ne pogaja s armade v bo frt ^ zlv Pvta- L J2Í dfc £ Ciang Kai-tfi,k ^^ngikega re- Aecoptaase far mailin« at apeclal rate of poatag« provided far la ,110t, Act of Oct I, 1917, authorial on Juaa 14, 1918. Dolga stavka hotelskih delavcev Pogajanja v zastoju San Francteco, Cal. — (FP) — Vse kaže, da stavka v petnajstih največjih hotelih, ki je bila oklicana 1. maja, še ne bo končana. Stavko so oklicale linija kuharjev, klerkov, strežnic, natakarjev in voznikov dvigal. Te unije imajo 3500 članov, toda v stavki so prizadeti tudi člani drugih unij. Lastniki hotelov so odgovorni za zastoj v pogajanjih, ker nočejo pristati na glavno zahtevo stavkarjev, ki je zaprta delavnica. Več tisoč gostov je zapustilo v stavki prizadete hotele in lastniki so utrpeli že velike izgube. Zdaj je pričela trgovska zbornica pritiskati na državne avtoritete, naj posredujejo v stavki, ker trpi tudi trgovina in druga podjetja v konfliktu. Hugo E r n s t, reprezentant stavkarjev, je izjavil, da bo boj trajal toliko čaaa, da unije iz-vojujejo vse zahteve. Camille Chautempa, novi francoski premier. Nikola Tesla, 81- letnik, spet prerokuje New York, 12. jul. — Nikola Tesla, znani jugoslovanski elektrotehnik, je bil v soboto star 81 let in ob tej priliki je povedal reporterjem. ki so ga obiskali, da se bliža doba, ko bodo Ur metno proizvajali radij, katerega bo toliko, da bo stal funt dolar. Nadalje je napovedal sistem občevanja z drugimi planeti. Jugoslovanska in čehoslovaška vlada sta na ta dan podelili Tesli visoko odlikovanje. Tesla, doma iz Like na HrvaŠkem, je v Ameriki že Čez 60 let in vse svoje življenje je samec. Velika verska napetost v severni Irski Belfast, Severna Irska. 12. jul. — OranžarjI (protesta nt je) v Severni Irski danes praznujejo obletnico bitke ob reki Boy ne, v kateri so protestantje zmagali nad katoličani v Angliji. Vlada je mobilizirala vso policijo in vojaške čete v strahu pred običajnimi sovražnimi demonstracijami proti katoliški manjšini v Severni Irski (Ulater). UOSKA ARMADA PRODIRA NA MA-DRIDSKI FRONTI Miličniki okupirali več •trategicnih pozicij VZPOSTAVITEV MEDNARODNE KONTROLE Valenclja, Španija, 12. jul. — "Velika ofenziva ljudske milice na madridski fronti je pričetek aktivnosti, ki se odslej naprej ne bodo ustavile," se glasi uradni} izjava generalnega štaba Španske Armade. "Na vseh frontah so v zadnjih dneh oživele aktivnosti, toda na centralni se bodo vršile glavne bitke. Dogodki ao pokazali, da smo se mnogo naučili ln sdaj znamo rušiti uporniške trdnjave. Naše operacije pri Lagranji so bile kruto svarilo sovražnikom. Napad na mesti Brunette in Villa-nueva de la Canada, ko smo v nekaj urah dosegli uporniško topništvo, je dokaz učinkovitosti naše ofenzive. Vse to in drugo, ki prihaja, je le začetek. Kljub stalnemu prihajanju italijanskih in nemških čet, pošiljanju orožja in streliva Iz Nemčije in Italije španski fašistični armadi, smo vzpostavili milita-ristlčno ravnotežje in tehtnica se je že obrnila na našo stran. To nas sicer stane dosti solza in krvi kakor tudi zlata, ampak tako mora biti. Borba za ohranitev svobode in demokracije zahteva žrtve, toda prepričani smo, da bomo zmagali." * He*dayt, Francija, 12. jul. — Ljudske čete so prodrle deset milj daleč na madridski fronti in pregnale upornike z utrjenih pozicij, se glasijo sem dospela poročila. Na obeh straneh so bile velike izgube. Hribovita pokrajina zapadno od Madrida je pozorišče krvavih bitk. Ljudske čete sedaj naakakujejo u-porniške postojanke med mestoma Sevilla la Nueva in Naval-carnero. Najnovejša vest se glasi, da so miličniki okupi-, rall cesto, ki veže E1 Escorial z Brunettom. Pariz, 12. jul. — Anglija sestavlja nov načrt, da izolira špansko vojno. Ta vest je bila objavljena po razgovoru med angleškim zunanjim ministrom Edenom in angleškim poslanikom v Parizu, ki sta ga imela na ladji, ki kroži v francoskih vodah. Eden je imel tudi dolg telefonski razgovor s francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Ta načrt bo predložen v odobritev mednarodnemu nevmeše-vatnemu odboru, ki ae v kratkem sestane na svoji aeji v Loo-dpiu. Načrt predviduje ponovno vzpostavitev mednarodne kontrole španskih voda in ozem Ija. Angleške in francoake bojne ladje naj bi patruljirale špansko obrežje, na teh pa naj bi bili tudi lUlijanskl in nemški opazo- Domače vesti ObbM Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Proevete je v soboto obiskal Michael R. Kumer is Universala, Pa. Kumer se je udeležil seje atletičnega odbora SNPJ kot namestnik br. Louisa Kosele, ki je bolan. Drugi Člani tega odbora, ki so zborovali v soboto v gl. uradu SNPJ, so "Lindy" Lokar is Clevelanda, Jeršin iz W. AUiaa in Oskar Go-dina iz Chicaga. Odbor je pripravil načrt za drugo tečjo atletlčno tekmo naših mladih športnikov pri angleško poalujočih društvih SNPJ, katera ae Vrši v Milwau-keeju na letošnji Labor day. Ventl is Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je umrl Jos. Drobnič, star 46 let in samec, rojen v Goričah pri Ribnici. Tu zapušča brata, v Kanadi drugega brata, v starem kraju pa očeta, tri brate in pet sester. — Rojak John Levstik se je ponesrečil pri ¿elu v tovarni in nahaja se v domači oskrbi.— Iz stare domovine ae je priselila družina Antona Zui>ančiča, ki ima tu popravljalnlco čevljev; prišla je žena z dvema hčerkama in sinčkom. Samomor v Pennl Pittsburgh, Pa. — Pred nekaj dnevi si je vzel življenje rojak Peter Urankar, star okrog 46 let ln doma od nekod na Dolenjskem. V smrt ga Je pognala bo* lezen, na kateri je trpel, odkar je bil pred dvemaj letoma povožen od avtomobila. Zapušča več neodraslih otrok. Bil je član JS-KJ in ameriške organizacije Moose. Slovenska ura v Madridu Chicago. — Kadlopostaja v Madridu na Španskem je uvedla slovensko uro, ki se oddaja vsako sredo ob 7:40 zvečer (šest ur prej, torej enkrat popoldne v Chicagu). Govorijo slovenski prostovoljci, ki branijo Madrid pred fašisti. Kratki valovi madridske poataje ao 40.6 in 46.10, Iz Južne Amerike Buenoa Aires, Arg. — Umrl je Franjo Nemec, star 33 let ln doma iz Mirna pri Gorici. V Argentini j i zapušča dva brata, v stari domovini pa mater, dva brata in sestro. — Poročila sta se Anton Santel iz Belsega in Josipina 2urga iz Bače na Primorskem. Strela ranila 10 oseb v Chicagu Chicago, 12. jul. — Med velikim neurjem, ki je šlo včeraj preko severne strani mesta, je strela udarila v kopališče I>i-versey, v katerem je bilo na stotine oseb. Deset oaeb je bilo o-žganlh in hudo pretreaenih. Med lato nevihto je strela udarila v zvonik katoliško cerkve 8t. It« v ulici Catalpa in Broadway in ga deloma podrla, fikode je 92000. OHIJSKE OBLASTI TERORIZIRAJO STAVKARJE Vsa naailja hočejo naprtiti stavkar jem ZAVAJALNA PROPAGANDA MOGOTCEV valci. Slednje je konceaija italijanskim fašistom in nemškim nacijem, ki so i»otegnili bojne ladje iz španskih voda. Youngntown, O. — (FP) — Veleporota je obtožila dveato stavkarjev in unijskih uradnikov z namenom, da očrni delavsko gibanje. Unloniste js obtožila nasilnih činov, ki so jih provocirali državni miličniki, šerif «ki deputiji in kompanljskl poboj niki. Obtolha se nanašajo na dogodke 10. junija, ko je policijski avto samil med pl-kete, da provocira bitko in na spopad na 19. junija, ko ao deputiji in pobojniki streljali na stavkarje, na njihove Žene in otroke. Dva atavkarja sta bila ubita v tem spopadu in 27 drugih ranjenih. Ako bodo stavkolomake oblasti uspele v svoji gonji, bo še več unionistov obtoženih odgovornosti za nasilja, katere so izzvali kompanljskl pobojniki in policija. Delavci, ki so že dosti žrtvovali v tej stavki, bodo morali napeti vse sile, da zaščitijo svoja Življenja. Guverner Martin L. Davey je poslal državne miličnike v stavkovna okrožja v upanju, da bo s tem povečal svoj politični vpliv. Ti zdaj opravljajo stav-kolomsko službo in pomagajo jeklarskim kompanljam pri rasbi-jaoju stavbe. Tudi drugi oblastniki, ki radi naglašajo, ds "80 delavski prijatelji, sodilujejo z onimi, ki hočejo omrežiti aktivne unloniste. I^ee Preaaman, odvetnik Jeklarskih stavkarjev, je dejal, da stanje brutalnega terorizma prevladuje v Ohiu. Republlc Steel Corp. dnevno naznanja, da je produkcija v njenih tovarnah dosegla normalno točko, dočim je B. J. Damich, direktor orga-nizatorlčnega odbora CIO, izjavil, da ae je poskus obnovitve obrata izjalovil na vsej Črti. Kadar bo ljudstvo spoznalo, da ao samo delovodje in uradniki v tovarnah, tedaj bo zahtevalo odpoklic državnih miličnikov iz stavkovnih središč. Jeklarski magnatje trošijo velike vsote za zavajaino propagando v časopisju. Cilj Je prozoren. Uatvariti hočejo konfu-zijo med ljudmi, da na bi razumeli unijakega boja, medtem ko se magnatje trudijo, da omrežijo Čim večje število voditeljev atavke jeklarskih delavcev. Sovjeti ustrelili dva zaradi posilstva Moskva, 12. jul. — Dva moža v l^riiiigradu ata bila v soboto ustreljena, ker ata posilila dve mladi deklici. Nadaljnjih 24 saboter-jev ustreljenih v Rusiji Moekva, 12. jul. — Vest se glasi, da je bilo v soboto ustreljenih nadaljnjih 24 saboterjev v Kabarovsku v Sibiriji. S tem je število uatreljenih saboterjev v vzhodni Sibiriji naraslo na 241, po vsej Sovjetski uniji pa na 298 v zadnjih dveh mesecih. žima. mobiliziral armado 60.000 mož, s katero ae pomika proti Peipingu. Nadaljnje poročilo ae glasi, da ao kitajske organizaci je v ftanghaju pričele zbirati aklad «a financiran)* vojnih operacij v severni Kitajski. Pogled ponoči aa velik« raeke jeklar»« t Donate*, središč« Boj proti konkor-datu v Jugoslaviji Vlada koče enake pravice sa vse vere Belgrad, 12. jul. — Dr. Milan Stojadinovič, predsednik jugo-alovanske vlade, je priporočil odseku skupščine, ki se bavi s konkordatom (pogodbo) s Vatikanom, da je treba prvotni kon-kordat revidirati, tako da bodo vse vere v Jugoslaviji (pravoslavna, muslimanska, proteatan-tovake, judovska in katoliška) imele enake pravice. Prvotni načrt konkordata daje katoliški cerkvi precej privilegijev, ki jih vrimajo druge cerkve. Stojadinovič želi, da verske razlike ne bodo več podlaga za kakšen politični separatizem in da se politika popolnoma laki j uči iz vsake cerkve. Duhovniki ne smejo pripadati nobeni politični stranki. Belgrad, 12. jul. — Zadnje dni je bila v narodni skupščini ostra debata glede zahteve notranjega ministra drja. Korošca, da se poveča oblast policijo s ozlrom na politične obtožence. Poslanec Vojealav Došen je zelo krltlriral Koroščevo zahtevo In Je rekel, da ima policija že zdaj preveč moči, ker barbarsko muči politične osumljence, ne da bi imela dokaze o njihovi krivdi. Ženitveni zakon pognal poroke v Indiana Chicago, 12. jul. — Novi II-linolski ženitveni zakon, ki določa zdravniško preiskavo za ženina in nevesto, ima 8a posledico, da je ženitveni urad v Chicagu sdaj prašen, silen naval na sikne urade i» J« A» drugi strani meje * sosednji drftsvi Indlanl, ki še nima takega zakona. Dočim je bilo zadnje dni Junija v Chicagu čes tisoč prošenj dnevno za ženitveno dovoljenje, Je bilo prvih 10 dni julija aamo 46 prošenj, medtem pa je bilo v Crown Polntu, kjer je najbližji ženitveni urad v Indlanl, isds-nih na atotine Ženitvenih licenc samo Cikašanom. Clkaškl listi poročajo, da zdravniki v Chicagu računajo $6 za preiskavo ženina in neveate. To pomeni, da je novi zakon prinesel novo ra* ketirstvo! Drhal navalila na urad unije Ironwood, Mich. — Oborožena drhal Je vdrla v tukajšnji u-rad unije Šumakih delavcev, ki vodi stavko proti lesnim kompanljam. Razbila je pohištvo in šipe v oknih Ur pretepla stavkarje, ki so bili v uradu. Norman Harria, organizator CIO, ki Je prišel aem iz Weet Virglnije, da organizira rudarje, ki delajo v železnih rudnikih, je bil ugrabljen In odveden ne-znanokam. Okrajne oblasti, ki (»odpirajo lesne družbe v stavki, še niao aretirale člane drhal!, daai Jih |iosnajo. JEKLARSKA DRUŽBA ZANIKA SKLENITEV PREMIRJA Governer ponovno odklonil vojaško / pomoč STAVKOVNI IZGREDI V OHIU Arabci snujejo odpor proti razdelitvi Palestine Jeruzalem, 12. Jul. —- Arabski obrambni avet Je včeraj izdal manifest, v katerem [s*iva vea arabski svet proti načrtu angleške komisije za razdalitev Pale atlne na tri kose. Arat>ci v Tranajordanijl ln Iraku se ogla šajo proti temu načrtu. Krvavi izgredi v Siriji; test ubitih Jeruzalem. 12. Jul. — V die triktu Jezireh v Hirlji it bili v prtek veliki izgredi nvd nacionalisti in vojaštvom. Vojaške čete eo streljale na izgradnike In od š*at do 20 oaeb Je bilo ubitih in mnogo več ranjenih. Naciona-1 liati v Jezirehu zahtevajo nrnd-vianoet od republike Hirije, ka j Uro je za jamčila Praocijs. Chlcago. 12. jul. — Youngs-town Sheet A Tube Co. je zanikala sklenitev premirja z Jeklarsko unijo CIO, obenem pa je naznanila obnovitev obrata v svojih tovarnah v Eaat Chicagu, Ind. Izjavo o sklenitvi premirja Je objavil M. C. Town-send, governer Indlane, po konferenci s V, A. Bittnerjem, direktorjem organlzatoričnega odbora CIO, v Indianapollsu. Po Um naznanilu je Blttner odpo-toval v Chicago In Izjavil, da bo Ukoj odpoklical plkeU, ki oblegajo tovarne te kompanije. Dejal Je, da Je premlrj« velika zmaga CIO. J. C. ArgeUlnger, podpredsednik Youngstowu Sheet a Tube Co., je nato poslal telegram governer ju Townsendu, v katerem ga Je pozval, naj popravi svoje naznanilo glede sklenitve premirja, ki je napravilo napačen vtis. ArgenUin-ger je pojasnil, da je pred desetimi dnevi poelal zaupno poročilo governerju, v katerem Je pojaanil stališče družbe, v poročilu Je bilo rečeno, da Je kompanija pripravljena pogajati se z represenUnti kaUrekoli delavake grupe, toda omenjen ni bil odbor CIO, niti Zveza železarskih In jeklarskih delavcev, ki je včlanjena v CIO. Governer vstraja pri avojl trditvi kljub zanikanju a strani družlie glede sklenitve dogovora. Dejal Je, da ga je kompanija zagotovila, da ae bo pogajala z reprezenUnt! Jeklarsk» unije. Premirje naj bi bilo v veljavi toliko čaaa, da vladno delavsko razsodišče poda svoj odlok v zadevi Inland Steel Co., ki Je obtožena kršenja VVagner-Jevega zakona. Od tega odloka zavisi konec kontrovsrse med jeklarskimi magnatl in unijo, Youngstown Sheet A Tube Co. je sinoči naznanila, da Ja governer ponovno odbil njen apel, naj pošlje državne miličnike v East Chicago, da zaščitijo de-lavce, ki ae hočejo vrniti na delo. A|iel družbe Je podprl tudi Anilrcvv ltooney, župan v East Chicagu. Obrat bo kljub Umu obnovila In aama ščitila "lojalne" delavce, Manallbn, O., 12. Jul. — Ena oaebe Je bila ubita in veliko število ranjenih v krvavi bitki med aUvkarJl In stavkokazl pred tovarno Kepubllc SUel Corp. Aeet oaeb J« dobilo nevarne poškodbe in bile ao odpeljane v bolnišnico. Kri a lzm<*d teh bo najbrž podlegla isiškodbam. Bitka se Je pričela, ko m stav-kokazi skušali prodreti skozi vrste piketov. Mestne avtoritete so takoj poslale policijske čete na j>oKoriSče bitke, da razpršijo pikcU. Državna milica, ki je zadnji petek odšla iz tega mesta, Je bila |»ozvana nasaj, ker je nevarnost, da se bodo izgredi |M>novill, Delegacija relifnih delavcev izgnana iz urada WPA Waahington, D. C. — Policija je vrgla delegacijo relifnih de-lavcev is Philadelphlje, ki Je prišla srm, d« proteatira proti redukcijam, iz glavnoga stana VVTA Trideset moških in ženak je okupiralo urad ln izjavili ao. da ae ne bodo umaknili, dokler ne bodo predložili svojih pritožb H. L llopklnau, načelniku federalne reilfne administracije, fttirje člani daUgaciJe »o dobili manjša praske, ko ao se upirali policiji. Tea prosveta TEE ENLIGHTENMENT IM UIMM M M M» mM m 0* HU. m «*rtttai m I» Om~ 91M m mU h-. *n m 9* m Im Dmtmm v akUpa)«. m primer (May »1. IWT). 1'i" Imu m pmmmU. 4m wm f • «•» ■■ Molu IW«»U i» »rtn4HM, 4* •# IM M "Law had Order" "Zakon in red sta v odnosu do človeških pravic in ohranitve organizirane druibe naj-višji at vari med svobodnim ljudstvom," je rekel ohijski governer Davey, ko Je poslal vojaške čete na stavkovno fronto. Kaj je governer mislil s temi lepo donečiml besedami, se lahko ugiba kolikor kdo hoče, aH njegova akcija pove več kot pa njegove besede. "Law and order/' zakon in red, besede, ki so vedno na jeziku oblastnikov, pomenita v tem slučaju — kaj? Governer je prejel apel ierifa v Youngs-townu za vojaške čete, ker sam nI bil več v stanju držati reda in izvajati zakona. Serif je do tega časa, ko Je apeliral za vojaške čete, s svojimi deputišerifi aretiral veliko število stav-karjev — ni pa aretiral niti enega Atrajkolom-ca, niti enega kompanijskega polici«ta in niti enega kompanijakega pobojnika! Kaj je torej zakon in red v Youngstownu? Jasno je bilo, da je bil konflikt med stavkarji in oboroženimi silami Youngatown Sheet and Tube Company oziroma Republic Steel Company. Kje sta bila zakon in red v tem konfliktu? Serif je demonstriral, da sta zakon in red na strani jeklarskih magnatov oziroma so ti msgnstje zakon in red. Governer Davey je pa pritrdil temu stališču šsrifs, ko se je bri odzval in poslsl vojaške čete tja z namenom, da pomagajo zakonu in redu magnatov, ki sta "najvišji stvari avobodnega ljudstva" .. . To je ponoven dokaz tiate gnuane ameriške kontradikcije med teorijo in prakso. V teoriji sta zakon in red to, kar so očetje ameriške republike deklarirali v Izjavi neodvisnosti, v praksi sta pa to, ksr hoče peščica industrijskih in finančnih vladarjev Združenih držav. Politična oblast Je demokratična, izvira od večine ljudstva. Zupan, šerif, lokalni aodnlkl, governer — vsi so Izvoljeni in v teoriji se morajo vsi pokoriti volji večine. V praksi, realnem življenju je pa drugače. Volja večine se gre lahko stokrat solit, ako s« proti vi volji — ekonomske oblasti, ki Je sicer privstna In od nikogar postavljena ali Izvoljena, kljub tsmu pa dosledno stoji nad politično oblastjo. Ekonomska oblast diktira svoj "law and order". To je bilo že sto in tisočkrat demonstrirano. Dvesto industrijskih in finančnih korporacij diktira eksistenčne ¡nigoje 40 milijonom delavcem v Združenih državah. Diktat! korporacij so zakon, ki ga korporacije izvajajo s svojo privatno oboroženo silo. Ta sila je pri njih zakon In red. Politična oblast se mora pokoriti temu zakonu in redu. Politična oblast se ne ume brigati, kaj delajo korisiracije, mora I« se brigsti edinole za to, da bodo delavci mirni in pokorni. Hržko delavci postajajo nemirni In začnejo mešati štreno korporacljam, sta "zakon In red v nevarnosti" in šerif ali governer morata takoj z oboroženo silo zaščititi "zakon in red" korporacij. Zadnje čase ae je zgodilo, da z nekaterimi šerifi in governerji ni vse v redu. Serlf tu pa tam in governer tu i* tam Je začel mešati štreno koriNtracijam In v momentu je poskrbel, da so bili delavci, ki stavkajo, varni pred "zakonom In redom" jeklarskih magnatov. In kaj se je |s»tem zgodilo? Hlapčevski tisk v sluft-bl korporacij je takoj uvrstil rebelnegs šerifa in govemerja med "izdajale«* Amerike", "pre-lomitelje prisege" in "boljševlke". Tako ju je nahrulil, da sta vsa preplašena stlsnils rep med noge in se umaknila v luknjo. To so težki čaai — časi velikih preizkušenj in posameznik, čeprav dobro misli In želi, mora biti dobro podkovan, da vzdrži udaree divje, pobesnele ofenzive organiziranih industrijskih in fiiisnčnih diktatorjev Amerike. Mnogo je političnih oblastnikov, ki so naprednega mišljenja in dobri značaji pa bi se radi postavili po robu diktatorjem, katere je Roosevelt označil sa "ekotiomake rojaliste". Ali bodo uspeli? To je problematična zadeva. Nekateri bodo vzdržali udaree, drugi pa ne Oni. ki pojdejo k delavci, bodo vzdržali . , , In oni, ki pojdejo t delavci In ostanejo z delavci do k one«, tmdo tudi razumeli, da zakon In red v intemeu IskoriščevaUkr manjšine, nI demokracija, temveč privilegij avtokratične ekonomske manjšine. Zakon In red v okviru demokracij«- mora v enaki meri ščititi vas ljudi v republiki. Kadar bo v Ameriki ras "law and order", tedaj stavke ne bodo več potrebne. Glasovi iz naselbin O Um ia onem Cleveland, Oh». — Ko čita- mo koristno literatura, posluša mo petje, godbo ali dobi» govornike, in če gledamo pomembne stike, se sbudi v nss neki notranji čut. Ob takem trenutku se zamislim, kdo je tisti, ki je zmožen vzbuditi v na« čute radosti. 0panja ia sjmznanja krasote naše zemlje. Mislim si:, to so umetniki. Na pikniku Cankarjeve ustanova sem poslušal govor Etbina Kristana, ki je z besedo prinesel prav iz dna moje duše čute upanja In dolžnosti do delavekega razpada. Prepričan sem, da ao enako čutili vsi navzoči poslušalci Poslušali so pazno in stali kakor okameneli. Iz obratov teh poslušalcev se je čitsfc sklepe njih notranjih čutov, da bomo posnemali govornikove besede in šli tudi mi nsprej in naprej. Ko sem poslušsl ta govor, sem si mislil: Kristan je umetnik, ki pozna naše duše, pozna naše trpljenje in naše potrebe in pozna nas. Nsši umetniki nam poks-žejo v govoru, pissvi, v slikah In petju našo zemljo in n**e življenje v resnici tako, kakršno jt in pokažejo nam, kakšno bi moralo biti. Pokažejo nam, da naša zemlja je krasna in da smo ml gospodarji te zemlje, ker ustvarjamo bogastvo in razvoj civilizacije. Obrekovanje naših umetnikov prihaja od sovražnikov vsskega napredka. Bojijo se, da bi mi delavci sposnali dela, ki jih ustvarjajo naši umetniki In zahtevali, da postanemo gospodarji naše zemlje. Oni hočejo, da mi ostanemo za večno fanatično zaljubljeni v poamrt no iivljenje In da zantmarjamo naše dolžnosti, to je gospodar stvo naše zemlje. Ob prihodu na to zemljo nam je bila podeljena oblast do nje in podeljena nam e bila dolžnost, da izboljšujemo a svet in življenje za nas in naše potomce. •Ne samo slovenski narod, ampak imajo tudi drugi narodi to veliko napako, da ne dajo pri znanja umetnikom za njih dela, dokler so živi. Večina umetni-tov se skromno preživlja. Nimajo želje po bogastvu, ker njih bogastvo je umetnost. Ko pa umrjejo, se narodi poglobijo v qjih delo in spoznajo njegovo vrednost in pomembnost. Ko o-cenijo njih delo, spoznajo svojo napako in jih hočejo počastiti po smrti s spomeniki In častnimi deli. Tako nam pove tgodovina o velikih literarnih, slikarskih in glasbenih umetnikih. Mi Slovenci v Ameriki imamo umetnike, ki živijo med nami v Clevelandu in so vredni pripo-znanja od slovenskega naroda. Imamo slikarskega umetnika Gregorja Peruika, ki nam je pokazal v slikah krasoto naše zemlje in nafih rodnih krajev. Narodni čut napolni naše duše ob vsakem pogledu na slike, ki so jih naslikale roke in globoki umetniški razum našega slovenskega umetnika. Slovencem po širni Ameriki prlporočum, kadar kupujete darila avojim prijateljem, da se spomnite slik našega umetnika, ki so najlepše In najimenitnejše darilo. S tem, da kupite slito, date priznanje našemu umetniku sa globoko u-metnlško delo, ki ga vrši med nami. Vsa čast zadnji konvenciji 8NPJ In delegatom, ki so dali priznanje In nabavili dve PeruA-kovl sliki. V Clevelandu imamo še druge umetnike in voditelje, ki so vredni, da Jim da narod priznanje. Ko se udeležim kake kulturne prireditve, ai mislim: Kje pa vendar Je tistih petdeset Hsoč Slovencev v Clevelandu, ker jih vidim le nekaj, ki se udeležujejo kulturnih prireditev. Poznsm vse in vsi so moji prijstelji. Mislim si: To so zavedni Slovenci, ki so si ohranili svoje duše pri življenju. Dosti je Slovencev v Clevelandu. ki niso bili še pod streho nobenega afovenakega narodnega doma. Zgubili so čut do sebe, do svojih otrok in do naroda. Ali narod nI Ae zgubil čuta do vse; narod vsa potrebuje In potrebujejo vsa nsrodm domovi. Cleveland naj bo največja slovenska naselbina v Ameriki ne samo po Atevllu, ampak tudi po duševnem delu. Ko opazujem slovensko življenje v Clevelandu, se mi vidi, da i Je vse premalo zanimanj« ta ča-| se. v katerih živimo In premalo I kanja zanimanja za našo bodočnost. Naša bodočnost je nsš naraščaj, to so naši mladinski pevski ibo ri in slovenske šole. čenja. Takoj nas zagotovijo, da smo lahko pri njih. Obljubili so nam tudi, da bodo nas spremljali po Clevelandu in storili vse, kar v njih mott» In potem smo pričeli obiske. Najprej smo šli k Fr. Wessu, od Um k mrs. Brulc in potem v Slovenski delavski dom, v katerem V Clevelandu imamo glasbene ve ucmvBRI w.„, , _____ ga umetnika, ki je počel to Ime |w M yriiUt prihodnja konvenci-nitno delo. V mladinskih pevskih ako M ^ ne bU Pitt^ zborih je zbral lepe glasovs na- . . mr ših zdravih, nedolžnih malčkov, v dno njih duše pa je usadil spoznanje in ljubezen do nas in do lepe slovenske pesmi. Ta unlet nik je pevovodja teh pevskih zborov, Louis Seme, ki jt vreden splošnegs-priznsnja. Odmevi pri * znanja so prihajali iz vseh delov Amerike, kjer so slišali po radiu pesmi mladinskih zborov, ki so bile oddsjsne iz banketn<' ivorane na zadnji konvenciji NPJ. Mladinski pevski zbori se pripravljajo na skupni jesenski koncert, ki ga bodo priredili v 8k> venskem narodnem domu na SL Clair lave. Ta dan naj bo sloven ski dan v Clevelandu; ta dan naj io dan vseh Slovencev po širni Ameriki. Priporočam Slovencem po drugih ntselbinah, ki bi vadi slttall lepe pesmi mladinskih zborov, da apelirajo na voditelje mladinskih fcborov In apeliram tudi jas, da se potrudijo in na ta dan pošljejo vsaj nekaj pesmi iz koncertne dvorane po sračnih valovih od atlantske do paeifične obali. To bi bilo nekaj imenitnega za nas vse. Dokazali bi, da mi smo prišli v to novo deželo zdravi in čvrsti po ttlesu in duhu in taki hočemo ostati. Ponosni bi bili na nas Slovenci v stari domovini in ponosni bi bili na nas vsi Slovani. Ako bomo šli vsi na delo in ne zanemarjali naše dolžnosti, smo zagotovljeni, kadar se ustavi ura našega življenja, da bomo mirno zatisnili naše oči. Izpolnijo se naše poslednje želje, da naši narodni domovi ostanejo še naprej slovenski narodni domovi, naši umetniki bodo še naprej vršili kulturno delo in prepevale se bodo letfe slovenske pesmi, ko nas bo krila hladnja zemlja. Naši sinovi in hčere bodo še naprej vršile delo, ki ga bomo ml zapustili, dokler se naša zemlja ne izpremeni iz doline solz v raj, kjer bodo vsi deležni sladkosti življenja. I^ouls Rebol, 147. burgh. Tamkaj smo se seznanili z več rojaki, katere nam je Wess predstavil, h. Požar in V. Wood sta nam razkazala prostore, o katerih moram reči, da so lepo urejeni. Zopet nazaj v spodnje prostore, kjer se snidemo z večnim popotnikom Janko-( vichem. Ko je bilo že.pozno In smo bili utrujeni, gremo s Krištofom domov na počitek. Zjutraj izvem: ta pa ta te išče, ker je slišal, da ste v Cltvt-landu. Tako jt bilo dosti špasa. ko smo iskali drug (Jmgega. Obiskali smo jih še več—T. Po-tokarja, Zabukovca, mrs. Golob» Rusove in več drugih*. Želeli smo posetiti piknik Csnkarjeve ustanove, toda je preveč deževalo in tudi čas je bil prekratek. 4 Poslovili smo se v največjem zadovoljstvu. Lepa hvala vsem zs postrežbo, ki ste nam jo izkazali v vseh ozirih.—Fr. Wessu, mrs. Brulcovi, mrs. GolobOvi, Rusovim, Palkovim, predvsem pa družini Krištof, kjer smo bili inkvartirani. Cleveland smo zapustili v spremstvu Palkoveg* sina, ki nam je bil za kažipota iz mesta. Vas še enkrat pozdravlja Družina Kolenc. Mary Heaton Vorst, pisateljica. Cleveland od tedna do tedna Pikniku Cankarjeve ustanove vremenski bogovi niso bili posebno naklonjeni. Ves dan se je kuhalo in zbiralo, dokler se ni sredi popoldneva ulilo ter nas pregnalo pod streho Društvenega doma. Vzlic temu smo imeli od 4 do 5 sto posetnikov, ki so kazali vesele obraze slabemu vremenu. Tudi smo se nekaj časa kuhali v domovi dvorani, kjer so govorili Jim Rottar od Hiše Davidove, Milan Medvešek od Cankarjeve ustanove in urednik Cankarjevega glasnika, Etbin Kristan, ki ostane zdaj pri nas, v naši veliki vasi. Kristan je v ognjevitem govoru lepo pojasnil pomen Cankarjevega glasnika in Cankarjeve ustanove. Reči ps moram, da je prinesel s seboj ve- Ns obisku ( levelanda , Wln. r Uml„hiM w v» *«'liko dozo optimizma. Nič napač Windsor Heights, W. Va.—¿t nÄ/vo Q„0(rQnrvaf ¡ BTOn irntlVl aft dalj časa sva z ženo nameravala nega. Scaganosti smo imeli sami dovolj. ' a Na praznik Četrtega julija, v pondeljek 6. julija zvečer sva šla z ženko gledat razsvetljavo , x t.«, , « "j h"* " i z umetnim ognjem v Euclid Jaz, žena, hči in Rudy, ki je vo- Beach parku ognjemeti, razno- «amII «m* a «m ŠamaI m a 1 /tA 11 I In Un lil . . . . . - . . barvne krasne rakete itd. Na obiskati sorodnike in znance v Clevelandu. To smo mislili storiti za časa konvencije SNPJ, kar pa takrat ni bilo mogoče. Odločili smo se torej za 4. julija. zaril, smo se torej naložili in hajd s Chevroletom proti Clevelandu. Družbo so nam delali s svojo karo Hribarjevi. Kanta sta vozila kakor bi bila v dirki. In je bilo ravno prav radi zapoznelosti, ker nas je v Clevelandu na bulevardu zmešal neki fant in smo vozili poldrugo uro, da smo prišli na mesto. Hribarjevi so ostali pri M. Palku, mi smo odAli pa k bratrancu moje soproge Fr. Fortu-natu, kamor nas je spremil Palk. Pri Fortunovih ni bilo nobenega doma. Soseda nam je povedala, da ao odAli v Thomas, W. Va. Pričakovali so nas za časa konvencije. Kaj zdaj? Toliko mojih znancev je v Clevelandu, pa nimam naslovov. Potolaži naa rojak, ki pravi, da je pripravljen pomagati, samo imena naj povemo. Dobro. Gremo k T. Krištofu, kjer je bilo dosti presena- obrežju jezera Erie, kjer se je vršila ta zabava, se je gnetlo najmanj 15 tisoč ljudi. Hump-reyjeva družba, ki obratuje omenjeno zabavišče, ve, s čim lahko spraviš množico skupaj. Give them the fireworks! Nekaj za oči in bum-bum . . . Business je moral biti imeniten. Mi pa amo Ali domov napol slepi in gluhi od ognjemeta in kanonade. a Ko smo lani začeli graditi podlago za Cankarjev glasnik, smo upali, da bo naAa revija lahko shajala brez oglasov. Ker )si je stvar zvezana z večjimi stroški, kakor se nam je videlo spočetka, smo sklenili, da se bomo poslužili tega vira dohodkov vsaj prvo leto, dokler revija ne dobi toliko naročnikov, da bo sama naroč nina zadostovala sa kritje stroA-kov. "Safety first!" pravi Ame. ričan In velja tUdI za nis. Kadar bo drugih dohodkov dovolj, bomo 'Oglate drage volje' opustili. ' "'T. * i u» f < 1 ' I A V Clevelandu sva prevzela ne-hvaJe^po ,vlogo nabiranju oglasov Tone Jankovič in jaz. Jaz ietn čul že'več ugovorov, "še tega se je manjkalo!" se mi je rashudil neki irojak, katerega sem vprašal za.ofclas. "Ne bo dolgo, pa bo ztfel oglašati v Glasniku tudi Tone ISrdirtiT' tri če bi te kaj takega zgodilo? Ali bi motali jokati? Jaz bi st smejal. "Prava reč!" bi rekel. "Saj so tudi njtitaO riaAi napredni rojaki prinesli že Itpih tisočtv v dolarjih, pa ni mož nikftar protests ... in tudi We bo v Moče! Torej bi ne bila stvar tako huda, če bi on za spremembo podprl nas, kakor naprednjaki še vedno podpirajo njegov busines ..." Sicer pa lahko v miru spimo: Toneta ne bo blizu, toliko si ne bo upal tvegati! e Tale "kokošja vojna" v Pro-sveti je bila zelo zabavna . . Trda oziroma žilava kokošja pečenka . . . skrhani noži ... Kaj pa zobje? Jaz sem svoje nabru-*il, preden sem šel na omenjeni banket... in vse bi bilo v redu, če bi bilo na hrbtišču ranjke kokoši, ki je prišlo na moj krož nik, malo več mesa, čeprav tr dega . . . a Kar se tiče sugestije, da bi povabili v razsodišče (zaradi "kokošje vojne") tudi clevelandske-ga župana in šerifa, moram omeniti, da iz te moke ne bi bilo kruha. Oba sta namreč preveč zaposlena s protektiranjem "lojalnih delavcev" v tukajšnjih tovarnah jeklarske korporacije Republic Steel . . . t Br. Barbič je zadnjo sredo pi lil: "Jontez je 'kvital' (pri Enakopravnosti), ker mu je njegov bivši kolega . . . povedal, da gospodarji hočejo, da uredniška kolona ostane na drugi strani li-ita" itd. Sodim, da je bil med konvencijo tako zaposlen, da n utegnil Čitati Prosvete, sicer b bil lahko bolj točen in lahko bi vedel, da je Jontez 'kvital' iz povsem drugačnih in globljih vzrokov, predvsem pa zato, ker n hotel pristati na hlapčevanje! Toliko, da ne bi kdo mislil, da sem jaz napačno informiral naAo javnost o tej stvari, br. Barbič pa točno, ali da je njemu zadeva bolj poznana kot meni. Točnost je lepa čednost, br. Barbič, in jaz jo imam rad. i a Če so ženske v splošnem tudi drugod tako reagirale na izgi-nutje slavne ameriške letalke Amelije Earhartove kakor pri nas, potem pač ne morejo biti žene vesele, ki skušajo priboriti ženi popolno enakopravnost z moAkim. Mnenje slovenskih Cle-velandčank, mladih in starejAih, je izraženo v stavku: "Doma naj bi bila ostala, v kuhinji pri štedilniku, kamor je spadala!" Ivan Jontez, 63. PklHp Murray, načelnik »rgaalsa t občnega odbora CIO, pri zanll- Novice 1z ßiwablka Kiwabik. Minn — Dne 6. julija je tukaj nagle smrti umrl zdravnik dr. Brey, ki je bil tudi naš druAtveni zdravnik. Bil je v vseh slučajih priljubljena oseba. Pogreb se je vrAil dne 9. julija ob treh popoldne na nov način. Bil je civilno pokopan, kar aicer tudi pri nas ni nič novega, ker takih pogrebov je bilo že več. Novost je bila, da ni imel nobenega venca in nobenih cvetlic. Seveda. nekaterim ni bilo povolji, ker ni bilo gospoda, drugim zopet ne, ker ni bilo vencev in rož. Ljudem je res težko ustreči. Meni pa je na oba načina ugajalo. In ko bi bilo vsem tako povolji, bi bilo več takih pogrebov—brez "gsapuda" in brez drugih takih nepotrebnih stvari. Frank Kari**. 211. Tedenski odmevi Anton Garden Nauki jeklarske stavke * Hujskajoči histerični kamuan.i v uu proti CIO se je zadnje dni S i dilam Green predsednik AmeriAke ^ 1 pad na CIO mu je dala agoniéna jev, katerim je zabodel nož v «rcT^ P*td nekaj meseci skušal zatrti ^ [ pri General Motors. Takrat T^ zakulisne spletkarije proti stavkari,. pa je odprto udaril po jeklarski 8UVk?V interesu delavstva seveda! Po mnenju Greena je stavka okroe mi jeklarjev pri štirih "neodvisnih" kolS zato zašla v agonije, ker je vse zgrajeno na nasilju, ilegalnosti in Ikl štvu. Pravi, da dežela ne bo in ne mo» rirati takega gibanja, ako «e noče ¿¡Z anarhijo CIO je sploh naperjen nHamo ti delavskemu gibanju, marveč odraža ve* riški sistem — "naše institucije". To je smisel Greenove janičarske iifc istega Greena, ki ni niti z besedo obsodiL cijskega masakra jeklarskih stavkarji Chicagu in ki niti z besedo ne obaoj» terorizma in persekucij stavkarjev v Yv townu, Warrenu, Nilesu, Cantonu, Johnsi in v neštetih drugih krajih. Green se spravil nad CIO iz sektaških razlogov ki razumljivi, toda z delavskega stališča neoi vičUivi. Enake nesmiselnosti, podle laži in hujsL širi kapitalistični tisk proti CIO že tedne histerični krik proti gibanju industrij unonizma se razlega ftirom dežele. Namen kampanje prozoren: Ameriška pluto! se je končno zdramila in spoznala, da ji j gibanje — CIO — res nevarno. Njen . ralni štab je vzelo precej časa predno je to" znal in pričel s centralizirano in enei kampanjo proti novemu unionizmu. Dold -bili izgledi za krvav bratomorni boj, kateri bi oslabil unije ADF kot unije CIO, je bili nji respektabilen In je tudi v buržvaznem sku dobil dokaj ugodne publicitete. Zdaj je ameriški velekapital prišel do ključka, da je treba CIO ubiti za vsako cena svoji kampanji se je pričel poslužavati út metod kakor se je pred vojno posluževal p Industrial Workers of the World. W Federation of Miners in drugim militant delavskim gibanjem. CIO je kar čez no¿ stal — prekucuški. Cikaáka Tribuna p primer dan za dnem slika za največjo pol kateri je treba streti glavo. Pomislite: John L. Lewis je z vsem svq štabom kar čez noč postal prekucuh! Isti J L. Lewis, ki je bil do leta 1&32 republi burbonec, nakar se je prelevil v "new dd ja"; isti Lewis, ki je lani pridobil svojor sko unijo, da je prispevala pol milijona f mokratski fond — yes, v kampanjski fond stranke, ki v Ohiu in South Chicagu a cia brutalnostjo razbija jeklarsko stavko, n krira (13 delavcev je bilo že ubitih), zapin terorizira stavkarje in njih simpatičArj«ni čin, irt joirfi do zadnjega časa poznan le r temnejših kotih Amerike. In John L. Lewis in njegovi kolegi ie d« podpirajo to stranko — "prijatelje", ki * tri spremene v "sovražnike" a Ia ohijski pw ner Davey, etc. Toda v očeh ameriških boncev so zdaj postali silno nevaren elesi katerega je treba zadušiti magari v krvi Ali se bodo vsaj tako zvani naprednejfi rijski voditelji in delavci kaj naučili ii politične šole, katero jim servirajo Girdlerj njih politični zavezniki na governerskih, panskih in šerifskih stolčkih? Človek upa, toda s tem se lahko tudi vara. O P" 8limo, da so še celo komunisti zadnje ča* čeli brenkati na strune, da se mors na pri delavstvo v Pennsylvaniji in Michiganu niti demokratske stranke in jo okupi tedaj je zelo malo upanja, da bo organi delavstvo v bližnji bodočnosti pro^ svojo politično neodvisnost in si priček» gm svojo stranko. Kljub temu oporlunizmu, za katW ameriška politična tla še posebno ugodja di voditelji CIO ne morejo iti slepo pri» litičnih naukov v tekoči stavki i<*k!*r*V kakšen račun morajo sestaviti. \M<> * * račun glasil še na večjo dozo ojwrtusi— okviru demokratske strsnke, v kateri je belih vran med veliko jato črnih ga vršno daj bo delavstvo še v bodoče im*U> opr.-governerji Daveyji, župsni Shildsi it vm Pred dvnjtetimi W (Iz Prosvete z dne 11 ¿"»¡i« Domače vesti. V Clevelando* J* ^ banje sa slovensko zadružne sveta je objavilaiveč dopisov v u ^ Delavke vesti. Oborofcna drtalFJfjj na stavkujoče rudarje v B"',"eJ',.b ¿¿t pM čez 1000 odvedls v tovornih vsgonm Stavkarji so člani IWW Svetovna vojna. R«^ ** ^ Kaluš v Galiciji, ujele :2M™ " ^ ^ |l m topov. Nemška ofenziv« ^ ^ ustavljena. Avstrijski stebli* * ruski program. t I Runka revolucija U«" '..„¿i**1 vrnil v Rusijo is Amerikr r ^ je pred odhodom preH vsoto $10,000 sa mirovno ^ ft* Trockij se zagovsrjs v Gerkij*^ ja 2izn, da to ni res 1S JUUJA. proti našim sovražnikom med žuželkami ¿uželke vodijo jajčnjakov. Za izvedbo tega ve-*V ti človeštvu. Uni- iikopoteznega projekta za uniče-^iTlfcsno stavljajo v (vanje moljev, je bila tekom zad-vute zdravje in stal-.njih dveh let odkazana VBota JI svojo nadvlado, ali» liimo proti njim. t nam je dala mogočne proti njim, ali da bo-tej borbi, moramo to orožje v neprestanem -ju ln to Jako mnogo Tekom depresije bi nam -lo potrebnega denarja rne sile, da nam ni WPA Federal Works progra-na raipolago sredstva fcvee za nadaljevanje borbe, ei WPA oprašujejo mor-¿ričke s strupenimi praš-jhu, utapljajo v Texasu izmučeno govedo v stru-totopino; v New Yorku in ¿usettsu obsekujejo obo-ova drevesa, ravno tako ,ih državah, da ustavijo teh dreves. V Wyomin-ipjo kobilice in v državi gjppi zaustavljajo napad ioskega mravljinca. Vred-jihovega dela, ako pomi-i rešeno letino in ohra-jdravje, je prevelika, da ila ceniti. edeki na relifu v državah Nevada, Washington in io dobili delo tekom lan-eta pri uničevanju črič-so letino celih pokra-teh žuželk, ki v svoji polti urno in popolnoma o-o oWirne koruzne far-i iavi Wyoming, kjer so ko-w veqja božja šiba kot delavci WPA se bojujejo Bti, ki obsega vso državo. kobilice s tem, da razsi-Btrupljene otrobe na nji-Oti. Borba je le deloma u-kajti kobilica zna letati; ie ni iznašla načina, da ivljal leteče trume. Iriavah Florida, Louisiana Uk, kjer že od I. 1906 fe-ri urad za živinorejo skuša riti govejo uš, so delavci pomagali z ogledovanjem pljinjem goveje živine, fidna lesna ali pasja uš je nosilka takozvane Mountain pegaste mrzli-lottwl fever), ki ubija tudi l Ta us se je v zadnjih Rjavila v rim dalj večjem li ih Projekti za njeno unije hp h pomočjo WPA izva- drlavah Delaware, Mary- Ihfinia in distriktu Co-L toi M let je takozvani cl- [ molj opustošil obsežne im«- sadnih in gozdnih dretam severnih in srednje-tf ih držav. V borbi proti ■ je federalni urad za en-JPjo (nauk o žuželkah) Pj v pokrajino, obsegajoči dva milijona akrov dreves, malo vojsko re-I delavcev, ki ko posekali F pokvarjenih dreves, o-J1 >51-40« akrov dreves, rešiti, uničili 16 P» 1'iink in 5,493,000 $4,108.250 iz FERA in skladov WPA. . . Relifni delavci so obhodili 9,-000,000 akrov gozdovja V New Englandu, da uničijo zimske preje rjavorepatega molja, ki pustoši jablane in črešnje. Bombažne pokrajine Arizone in Floride uživajo korist kampanje proti hrošču "thurberia weevil" in rožnatemu črvu "boll-worm". V severnovzhodnih državah in onih okoli Velikih jezer delavci WPA ogledujejo 32,000 akrov koruzne zemlje, da se natanko prouči razširjanje evropskega žitnega hrošča. V West Virginiji pa se vrši projekt za odpravo cedrovih šišk, iz katerih se razvija rjava goba, ki prinaša veliko škodo jablanam. Od morja do morja se relifni delavci bojujejo proti črni rji, rjj belih jelk in drugim aličnim rastlinskim boleznim. Obhodili so več kot 4,000,000 akrov z jelkami pokritih hribov v vseh 48 državah, da najdejo in uničijo parazite borovih dreves. Metulj "coddling moth", zelna uš in pajk, skorjasti kukec in rosa na mladikah so tudi predmet borbe s skladi in delavci WPA. Boriti se proti vsem tem sovražnikom v kraljestvu žuželk stane mnogo, ali ne boriti se bi stalo še več. Sprememba imena Ni zakona, ki bi komu prepovedal, da si izpremeni svoje ime. Ali čim si je kdo izbral novo ime, naj ostane pri istem in naj ga vedno enako piše. Razne sitnosti utegnejo nastati, ako je kdo znan pod raznimi imeni, pa tudi če svoje ime na razne načine zapisuje. Ravno tako važno je, da se člani iste družine enkrat za vselej dogovorijo glede skupnega pravopiaja za svoje ime. Ako' nT kakega goljufivega namena za tem, si vsakdo lahko spremeni svoje prvo ime in svoj priimek. Pri priseljencih se |to pogostoma godi, zlasti ako naj- dejo, da Amerikanci ne znajo ka- _ko izgovarjati njihovo ime. Tako Hudi \ sr po zakonu prepovedano iHkati si delo pod krivim imenom. Laatnik podjetja mora po pravilu voditi svoj posel le pod svojim pravim imenom. V nekaterih državah zakon zahteva, da se gosti hotela morajo registri-rati pod svojim pravim imenom. Države, ki so uvedle starostno pokojnino, zahtevajo rojstno spričevalo. Stvar utegne biti zmedena, ako je kdo rabil razna imena ali jih pisal na bogve koliko različnih načinov. Ameriški zakoni so sicer precej popustljivi, kar se tiče pravopis ja imen, tujin v angleščini. Dostikrat je vseeno, kako se ime piše, ako se le enako sliši. Sedaj pa, ko vsak delavec mora imeti Social Security Account Card in ko je skoraj vsaka država uvedla zavarovanje proti nezaposlenosti, je čim dalje bolj važno, da si tujerodci pridržujejo svoje ime oziroma ime, ki so si ga enkrat izbrali, in ostanejo pri nj»m in ga tudi vedno enako pišejo. Ni težko predstaviti si vse mogoče komplikacije, ki utegneio nastati v legalnih ali drugih zedev.th, ako — na primer — Gavrilo Cr-nojevič jemlje stanovanje v najem pod imenom George Cernich, ima zavarovalno polico pod Imenom Aurelius Chemoyeff, dočim njegovi otroci delajo pod imenom Chernoff, hči pa, ki dela v pisarni, je znana pod imenom Mary Black. Pa se zares dogaja, da si je vsak otrok priseljénfta izbral svoje posebno Ime. Naghibni sporne-nik na nekem new spada krvna skupina kakšnega, tfoveka med njegove dedne ln nespremenljive lastnosti. Sprva so o tem dvomili, toda obsežne raziskave in poskusi so pokazali, da se krv- Tom Cirdler (levo), predsednik Republic Steel Corp. In D. G, CI Ilea, podpredsednik te korporaflje. skupina podedpje natančno po delov i h zakonih. Poeeben pomen je dobila znanost o krvnih skupinah v zadnjih časih tudi s ozirom na vprašanje plemenske pripadnosti. Raziskave so namreč pokazale, da je odstotek pripadnosti k eni izmed četvorice krvnih skupin pri posameznih narodih različen. Tako pripada v severni in srednji Evropi pretežni del ljudi skupini A, proti jugu in vihodu pa prevladuje skupina B. Tudi sosedni ali plemensko sorodni narodi se glede te pri|>adnostl razlikujejo. Tako je jMistulo proučevanje vprašanja krvnih skupin važno področje ne samo za medlcinslko in pravno znanost, temveč tudi za druge stroke znanstvenega raziskovanja. E. š. ANEKDOTE Umetniška K Bodanzkemu, slavnemu dirigentu newyorške opere Me. tropolltan, Je urišel nekoč "krulj juzza" Paul Whlteman In dejal: "JApoštovani mojster, plačam vam 25,000 dolarjev, ako me naučite 'klasičnega dirigiranja'I" "Koliko zaslužite na leto, mister Whlteman?" je vpruAal Bo-danzky. "Dve sto petdeset tisoč dolarjev." "Zlomka," je smehljaje se menil Bodanzky. "potlej pa rajši vi meni |M>kažlto, kako bi še jaz toliko zaslužil t" e Kaznovan ponos Nekega dne Je dobil Scrlbe, znameniti francoski pisatelj Ša-loiger, od nekega milijonarja takole pismo: "Spoštovani gosjmd Scriber! Z vašo pomočjo bi rad nspisal komedijo. Ali ne bi bil! tako ljubeznivi, da bi Igro napisali, jaz bi pa potlej dodul nekaj vrstic, kar bi mi dalo pravico, da bi bil, na nnslovnl strifti omenjen kot vaš sodelavec? Stroški Igre bl-šli na moj račun, vprizorill bi Jo pa v enem od največjih pariških gledališč. Ves gmotni uspeh igre prepuščrm vam. Z odličnim spI%«MJ« In «S um im* J# arMMlil g «1»u/imu l»t« ISIS v Niiumm. III. M»r J» *rrllv»l » Smilit« •*<•!»• »»HnIIIi XI Irt, r»rrrl» «m> J« vrMI 21. |usl)s IM7 |m rKlInrm ..M.<1|. na snhmmt* ,m,kop.hA/. frSf lrp„ »r mii»bmmo /I...... SrnSlva M. te« N«I*J, kalrr«*» J* Ml il*n fs |*l ln tn*l v «/tri nI la |«ili, trn p*m»t In ««M*. Hil |r ImSi tUh HikAm«« a Mrli Mm*fil *»rtH> Sr«SUs M. Iti. Uga l»»«U pr^dm. M. JSS M M'J M. J«Mi 1***1 «u m «•»«* mit mS|#Hrm «m»imj M U<« lak* tudi Upm Mala drall ♦ u M. ITS HM I*/ I« »mm drw*l*SM »lupa) fS daravas* »rar». Ur/na S»sla ladl Aatlllar? nt I». M mt AMt-rlra. M» aa mu fapala » vadajl #a*4ra« ftadaljr lafa Mala mrm H. Ia drallai Mar«« M an <*. Oavldaa« ha m» »rlAfl I* fcaaaa«« % |h*'«!mi *adal|» arfttt k»ala 4. MaMrka«! drvMai M Mala Ia ki mi aaM p»ma*»U «k /aa« •Mrli dra«»«a m+pmpp M a/Ha. Nsjlr^ia k»ala »aaSi, ki »I« MM karkali d«M»«a »apiatill ia aa« tidallll v ari fslaall. Upa Mala »«»m «aradalka«. ari|alrl|*-m ia vaaarr« aa daru» a ar kraa«# vr«r» I« »»H-lir» vmm, ki al» a» mM* JIH p*«r»Mi I« v ar m. ki al» dali «»laiaaMla aa rptpmtmgm Ia »aaili Mr««da/au »m» |N»«r»l»u km mkral aa|l»«Sa Stala »a»m ia aa «aa. 1»M. dragi a«|ku«, a/» ia Mal. m »»Umu. pa/i-vs| t Miru I« lafcfca aaj Ti l»udr aMnUka a»Ml|a| «m«aa»d aa« « Irsj. arM mpmmSmm du k«NM>a »t«l|ra|a aakaga AalaMI ualsll: < »rMIJa /agmrmlrr, aapraffa. fra«k M ahm.i «Matii i*mu i« Mala i l arlllja, 1»rrrl|a I« Mar y, a»alr»i Amimm. irnmmp* I« Malraarl I« A» va/ dr a vik •MMSalka*. fraka«!* III. M. DOSTOJEVapy* Bratje Karamazovi v ittrlk deftik s "Ja* tebe ne poznem, zli me ti poznal f ga je izpraieval Aljoša. "Pustite me pri miru!" je zdajci togotno vzkriknil deček, a z mesta ae ni premaknil, kakor da ie vedno nečesa pričakuje. Očke eo ae mu apet hudobno zabliskale. "Prav, aaj pojdem," je rekel Aljoša, "a poznam te ne in te tudi ne dražim. Povedali ao mi, kako naj te dražim. A jaz te nočem dražiti, x Bogom" "Menih v obšitih hlačah r je kriknii deček, fte vedno apremljaje Aljošo a tietim hudobnim in izzivajočim pogledom, obenem pa se je po-itavi! narod, pričakujoč, da sa Aljoia zdaj gotovo vrže nanj; toda Aljoša aa je aamo obrnil, ozrl ae nanj in odlel. A preden je utegnil napraviti tri korake, mu je že a vso ailo priletel v hrbet največji kamen, ki ga ja dečko vobče imel v žepu. "Tako tako — od zadaj? Tedaj Imajo prav, ko trdijo o tebi, da zahrbtno napada« r Aljoia ae je obrnil nazaj, a tiati mah mu je dečko že kar z beanoatjo zalučil drugi kamen, to pot naravnost v obraz; toda Aljoia ae je za časa zaalonil in kamen ga je zadel v komolec. "Da ta ni srsm! Kaj aem ti storil r je vzkliknil. * Molče in izzivslno je čakal deček ssmo tega, da ss Aljoia sdaj vendar že vrže nanj; ko je pa videl, da niti zdaj ne akoči proti njemu, je ves pobesnel, kakor mlada žival: planil je s mesta in ae sam zakadil v Aljoio. Preden se je ta utegnil ganiti, je hudobni deček sklonil glavo, prijel ga z obema rokama za levico in ga na ,vso moč ugriznil v sredinec. Kar zagrizel se je»vsnj in ga ni izpustil kakih deaet sekund. Aljoia je sakričal od bolečine in jel na vse krip-lje trzati, da bi mu izdrl prst izmed zob. Deček ga Je mtaoMled izpustil in odskočil ns prejinjo razdaljo. Prst Je bil hudo pregriznjen, tik ob nohtu, globoko do kosti; kri se je ullla is njega. Aljoia Je izvlekel rutico In čvrsto zavil vanjo ranjeno roko. Skoro celo minuto jo je povijal. Vas U čas je deček stal in čakal Naposled js Aljoia dvignil k njemu svoj tihi pogled. "Nu, prav," je dejsl, "vidii, kako hudo si me ugriznil. Nu, zdaj je vendar dovolj, ali ne? Povej sdaj. kaj sem ti storil r' Deček ga je začudeno pogledal. "Čeprav te vobče ne poznam In te zdaj prvikrat vidim," je z neizpremenjeno mirnostjo nadaljeval Aljoia, "Je vendarle nemogoče, da ti ne bi bil ničesar storil — brez vzroka me vendar ne bi tako mučil. Tak kaj sem ti storil In s čim sem kriv pred teboj, povej?" Namastu odgovora je deček mahoma na ves glas zajokal in zdajci zbežal od Aljole. Aljoia je tiho krenil za njim po Mihajlovski ulici, de dolgo je videl v daljavi dečka, kako je bežal z nezmanjlano naglico, ne da bi se ozrl; gotovo Je le vedno glasno jokal. Sklenil Je, da ga vse-kako poliče, kakor hitro se najde čas, In ras-bistri to ugsnko, ki ga je bila silno presunlla. Zdaj se ni utegnil ukvarjati s njim. « IV • Pri H oblakovih Kmalu Je prilel do bile gospe Hohlakove — njene lastne, sidsne, lepe hile v dve nsdstropjl, ene izmed najleplih v nalem mestecu. Dasl je živela gospa Hohlakova največ v drugi guber-niji, kjer je bilo njeno imenje, ali v Moskvi, kjer je Imela svojo hlio, vendar je imela tudi v nalem mestecu svojo hišo, zapuščino po očetih ln dedih. Pa tudi njeno imenje, ki Je ležalo v nalem okrožju, je bik» največje Izmed vseh njenih treh imenj; a vendar je do tistih dob zelo redko prihajala v našo gubemijo. Aljošl je pritekla naproti, ko je bil še v pred-aobju. "Ali ste dobili pismo o novem čudežu, ali ste ga dobili?" je vprašala z nervozno naglico. "Da, dobil sem ga." "In ste gs razširili, pokazali vsem? Msteri je vrnil sina t" "Danes bo umrl," je rekel Aljoia. "Slišala sem, vem, kako sem želela govoriti s vsmi I Govoriti o vsem tem, s vami ali s komer koli. Ne, z vami, t vami t In kako žal mi je, da nikakor ne morem sama do njega! Vse mesto je vznemirjeno, val so v nekakšnem pričakovanju. A zdaj . . . veste, da sedi sdaj pri nas Kateri na Ivanovnaf' "Oh, to je sreča!" Je vzkliknil Aljoia. "Tedaj bom kar zdaj pri vaa govoril s njo, zakaj včeraj mi je velela, naj danes vsekako pridem k njej." "Vse vem, vse vem. Vse do podrobnosti sem sliiala, kaj je bilo včeraj pri njej ... vse tiste strahote s tistim . . . bitjem. Cest tragique, in jaz na njenem mestu — ne vem, kaj bi storila na njenem mestu I A tudi val brat, val Dmitrij Fjodorovič, kakšen je — o, Bože! Aleksej Fjodorovič, kar meta se mi, premislite: tam sedi zdaj val brat, se pravi, ne ta, ne tisti stralni včerajšnji, ampak drugi, Ivan Fjodorovič sedi in govori s ajo; slovesen razgovor imata ... In Ia M mi le hoteli verjeti, kaj se godi med nj toJe grozota, povem vam, to je Jsbruh, to ja stralna bajka, ki ji človek najrajši za nič m svetu fie bi verjel; oba se pogubljata, ne vedoč zakaj, in ae tega sama ne zavedata in se sama aaslajata s tem. Čakala sem vas! Koprnela sam po vss! In kar je glavno: jaz tega na morem prenesti. Takoj vam vse raspovem, a zdaj gre sa nekaj drugega, za nekaj kar Ja najvalnejle — oh, aaj sem blls že pozabila, da ja to najvažnejše: povejte, odkod ima Lise te historične napade? Komaj je sliiala, da prihajata vi, Jo je takoj pograbila histerija!" "Mama, histerični ste zdajle vi, ne jaz," je mahoma začevrljal Lizin glasek v stranski sobi hza priprtih vrath. Otvor je bil čisto ozek, glasek pa krčevit, prav tak kakor glas človeka, ki bi se straino rad zasmejal, pa na vse krip-Ije premaguje smeh. Aljoia je takoj Sapazil ta otvor in Lisa ga ja najbrže gledala skosej Is svojega naslanjača, a tega seveda nI mogel videti. "Nič čudnega, Lise, nič čudnega ... od tvojih muh bom tudi jas dobila histerij, sicer pa, Aleksej Fjodorovič, Lise je tako bolna, vso noč je bila tako bolna, v vročici je ležala In stokala! Komaj sem pričakala jutra in Herzenstu-bea. On pravi, da mu kar v glavo ne gre, in da ja treba počakati. Kadar pride ta Hereen-stube, zmerom pravi, da mu kar v glavo ne tffe. Kakor hitro sta sa vi približali hiii, je vzkrik-nlla in dobila napad ter velela, naj jo prepeljemo semkaj, v njeno sobo ..." "Prav nič niaem vedela, mama, da prihaja; on nikakor nI kriv, da sem se dala prepeljati v to sobo." "To pa že kar ni res, Lise, Julia ti je pritekla povedat, da prihaja Aleksej Fjodorovič, na straži je stala sate." "Duilca draga, mama. to je straino neblstro-umno od vas. In če hočete izpokoriti in reči zdajle nekaj pametnega, tedaj povejte, ljuba mama, cenjenemu gospodu Alekseju Fjodoro-vlču, ki je pravkar prilel, da je že s tem edinim dokasal, da ni bistroumen človek, ker se je odločil in prilel po včerajlnjem dogodku k nam, ne meneč sa sa to, da se mu vsi smejejo.' "Preveč si dovoljuje!, Lise; verjemi mi, da bom nasadnje posegla po«strogih sredstvih. Kdo se mu pa smeje, taka vesela sem, da je prilel, potrebujem ga, nepbkodno ga potrebujem. Oh, Alakaaj Fjodorovič^ hudo, hudo sem nesrečna!" «v > (Dalja prlkodajB.) F'renče Feriou: PROTEKCIJA (Nadaljevanje is ksass.) Izračunano je imel, da prenc ha močJc štiridesetih mučeni kov 10. aprila. Na ta dan Je bil Gregor postavil sončni dan. To-da^Soč je bil zakrit do tal in o-studni oblaki so se vlekli prsv v dolino. DrugI dan s|»et dež, tretji, četrti, peti tudi. Kdor je imel zastonj ksrto, je zbežal, ta kisto kdor je bil od blizu Ts Čas — so dejali oni, ki znajo vse — le nikoli ni padlo Itevllo gostov! — Pa Je le |>adlo skoro za 26 odstotkov. Gregorja Je pričelo trgati in ga Je zaskrbelo: da se ne bi razbolel in ds ne bi obležal. Ko Je takole stal med pitjem prve In druge čaie sli pa v odmoru med toplo in hladno vodo, seveda pod msrelo in potem le ali pod koiato smreko i parku ali pod proaornimi pri strelki ob obeh studencih, je o-pasoval ljudi In se tolažil s nesrečo drugih. Tu je slišal vse jezike, vsa narečja. Poleg meh kega švabskega "freili" iz okolice Sam bora. "igen" od Bečke reka, pa rumunako, grško, bolgarsko, Triinosemdesctletni starec. ts Bele Crkve mu Je tožil: ti m — Nerad sem lel na pot v tem dežju, pa kaj hočem, čiri mi nagajajo. Imam Ae 16 gnjatl, lepih, suhih, rumenih, in 30 hektov vina. Toliko da bi ml Ae poflikali želodec In čreva, da še to spravim v kraj, potem pa kakor je božja volja. — Tisti, ki so gs poznali, so pozneje pojasnjevali Gregorju, da je bil tudi lani in predlanskim že tukaj, da se je zdravil v isto svrho in da bo drugo leto spet prišel zaradi šunk In vina. Gregor se je z vsakim rad razgovarjal. S tisto polgluho hstio, ki mu Je dala prvi dan postelj brez rjuh, Je slednjič dognal, da se tukaj 40 mučenikov ne konča 19. aprila, ampag šele 13 dni |M>zneJe. ker je tak kola-dar. — Upa tolažba, oh. kaj bi rekla Liza in Nace In Pepe in val tisti kolegi, ki so ksr zeleno in navzkriž gledali, ko sem odhajal! Po takih vzklikih je dobil novih moči in lažje Je prenašal dež. mraz. prehlad in dolgočaa-la. Jako tolažilna Je bila tudi •anj podoba razcapanega Ar- navta, ki je že pred njim ves dan stal ob kiosku pri mrzlem stu dencu. Držal je prostor, kakor ja dejal "za sežon". Snažll je na tem mestu čevlje. To mesto pa se težko dobi, če ga ne "držll" pravočasno. En mesec ga tu le namaka dež in kmalu bo mehak kakor polenovka. Zaboja le nI odprl, da se ne zmočijo krtače, žametne cunje in ikatlje a mazili; slino bo že takrat pripravil za pljuvanje v ikatlje in na čevlje, ko bo "sezona". Gregorju je ugajal: "Odkod pa sir — Ot Tctovo — — Jaz sem ot Šiške — Arnavt je pokimal, dokaz da ni razumel. l. —- Ot Ljubljana je ponovil Gregor in Arnavt je odkimal, dokaz, da sdaj razume. Za novim dežjem je prilel atanovaki tovariš iz Bosne. Dom se je polnil. Pa sta se sposnala s tistim is Prištine. Petindvajset let se nista videla. In sdaj, v tako spremenjenih razmerah! Ko sta stala ob čebru vsak s svojo čaiico tople vode In gledala pazljivo na črte. da ne prekoračita & gramov, kakor je bil predpisal zdravnik, se Ju je po-Ml smeh; E, brate slatld, tako vidii, to gre. Časih ni bilo pol pečenega preiička dovolj, pa ne tri, ne itiri oke vina, sdaj pa voda na grama in špinača na žlice!— Ob vremenski Miki je stal mladenič v gunju v tropi enako narodno oblečenih aeljakov, pa je raskaaoval barometer, dva termometra, ki sta drug drugega jako netočno kontrolirala, in iygrometer, ki je stalno bil na dnu. Fant je razlagal, kar so njemu drugi lansko leto. — Eto vidite, sve se miče, samo ovo nikako! — 6 prstom je pokazal sredino katlje, tam je bila pripeta tab-ca: nadmorska viiina 226 m. Fant ja bil Jako inteligenten in e imel pri opankah lakirana jermena, drugi pa ne. Tako so potekali dnevi, tako e padal dež. Psdla pa je ie bolj temperatura. Ko pa so termometri padli na 3° C, je padel tudi snag. j. Drugi dan zopet pneg. Hvala bogu. so rekli zdraviliški gostje, zdaj bo pa lepie, do kraja je priilo. Naslednji dan potres! Kaj bo v Šiški, če to javlja časopisi? Kaj poreče Liza, kaj evaki, kaj otroci? Gregorja je zaskrbelo. In ali od mrasa ali od dežja ali pa od potresa ali pa od vsega skupaj: Gregorja je bolel križ. Kadar boli križ, boli zares Pripogibanje, ozlranje, vsako premikanje ustavljeno. Zlasti posteljo ali pa iz nje — velika umetnoat, vsak gib specialen študij. Ce ae poigravate s ključ-kom ali s nožkom, vam gotovo pade na tla, da ga potem pobrane morete, de robec vam zdrkne is rok, kajti se plazi takrat hudobec okrog človeka in izmiš-ja bolečine. Eh, morda odneha čez noč, v postelji se je treba segreti. Pa ni prešlo čas noč, nego je bilo vse stralnejie. Komaj se je pripisali k zdravniku. Treba je masaže. Potem pa pripnite pod srajoo kos flanele. — Tako mu je zapiaal zdravnik. In počasi dr^ajočih korakov, kakor prelomljena aveča, je drsel trgovino Rp flarvelo in po par knofelj. , 8 flanelo js lahka stvar, toda knoflje, kako naj to dopove! Pa mu nehote uide nemška beseda ln ta je bila ključ do sreče. — O zihernadle! Pa res, pa i srbski se kafe zihernadla — je veselo tolmačil trgovec in aavil štiri komade v flanelo. In ko se je Gregor s to robo počasi plazil proti kopališču, je veselo razmišljal: No, pa se so-pet vidi, da amo an narod. Ne vem, kako morejo ljudje biti proti zedinjenju In separatisti. Na vsakem koraku dihajo dokazi, da smo eno. Tudi ko je šlo sa državno in narodno edinatvo med Šiško in belo Ljubljano, nisem bil separatist Tudi takrat so dejali: jezik naa loči. Vidite, po nekaterih barakah in na Gradu je skoro pol ruskih besed. Šiška pa je samorodna, v bogatih ljubljanskih hišah je vse polno ma in oitja in ie marsikaj, toda Slika je stara ldicateljica Ilirije vstani! In poleg jesikovnih rsslik, ki so jih navajali, sem slasti pobijal argument komar-jeve nedelja. Kajti bi bila — po mili jen ju separatistov — ki ao se protivill narodnemu in državnemu edinstvu s ljubljsnskim magistratom ta komarjeva nedelja glavna ovira. Ona da je tradicija in tradicije treba ču| vati, one so prav sa prav individualnost. Zdaj pa vidite individualnost! Od Slike do Vrnjoev je 800 km in vendar nas brat sko In tesno spenja — siherna dla. V kopaliiču pa Je bilo težje. Pokaže zdravnikov listič. A-mamdžija ga uvede v kabino, mu pomaga slačiti In ga slednjič položi s trebuhom na uanjato ležišče. Potem pokliče maserko. Prišla je debela, nerodna stara baba. Dvignil je samo malo glavo postrani in sajavkal. kajti kril ne dovoljuje takih pogledov. Videl je samo štiri velike rumene soba, ki ao viseli preko spodnje ustnice in velike mesnate roke. kakor dve lopati, ia-puljeni is mlinskega kolesa. «Prve potoaa ao bile mehke. Od Um. ko še ni križa, pa po obeh straneh gori do ramen. Pa je prišla misel, po obliki sodeč od hudobnega duha: "Jeiei, kaj bi pripovedoval Nace po Si|ki in magistratu, če bi me videl v tem položaju. Pisal mu bom, pa naj svinji potem okoli, kakor ga je volja. Ne, nič ne fr>m pisal: kako bi ai to predstavljala Lisa?" Babnica, tako svatu maserka. je močneje pritianila; Gregor je zastokal. — E, le potrpitf ! Zdravnik, to se pravi največji zdravnik, pravzaprav profesor, ki., me je učil v sanatoriju te sttbk«*, je vselej dejal: Bolečine, ki ao bolniku potrebne, da doeeže zdravje, je najbolje prijazno sprejeti in voljno prenašali. Nekateri bi hoteli temu izbežati, drugi odložiti. Tudi so taki, ki bi to le po malem radi jemali. Toda od tega ni zdravja... — Gregorju je bilo vroče. Predavanje je bilo prijazno, toda roke so bile strašne. Kadar je potegnila bal čez križ, se je zdelo, da se je cela babnica navalila na boleče mesto. Gregor je vzdihoval, potem Je zakričal, nazadnje zatulil: — Hudič, tak nehajte vendar! Maserka pa j« šele prihajala v razpoloženje. Najpoprej s prsti, potem z dlanmi, nato s pastmi in potem je razbijala kakor po bobnu o4;