Leto VIII., štev. i Ljubljana, torek 2. januarja I934 Cena 2 Din c,pittviistw. L.juuijana. Knailjeva ulica 5 — Telefon št. 312;*, 3123, 3124, 125, 3126. InserHtni c?de)e'<: Ljubljana. Seien-Ourgovi lil — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Marihor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St 2455. Celje: Kocenova ulica — Telefon št. 190. Podružnira Jeseuice: Pri kolodvoru št. 100. Novo mesto: Ljubljanska 42. -bovlje: v hiši -lr. Baum- Podružnica ŠL 2 Podrtih; " cesta Podružnica eartnp a Ponedeljska izdaja Poneueijs&a cuaja >juua< vsaV ponedeJjeK zjutraj. — Naroča se posebej in velja oo pošt prejema na Din 4.-. po raznaša) cib dostavljen* Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Kn&njeva ulica 5. Telelou Št. 3122. 3123. 3124. m 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul l. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pr tarifu. munski obračun s teroristi Zaradi umora dr. Duce se je vlada odločila radikalno iztrebiti ves teroristični Saši-i - iTvaianie nhcimfa^a stania — Prit* ra ve za Doereb ustreljenega državnika — zem - Izvajanje obsednega stanja - Priprave za pogreb ustreljenega Venec Nj. Vel. kralja Aleksandra - Zastopstvo našega Narodnega predstavništva rešta, 1. jan. r. Vsa Rumunija se v znaJiu splošne narodne žalosti kla-tvaškem odru svojega zaslužnega sina in velikega državnika, ministr-, • • 1 J__ T _ _ ■ % .. A A 1.2 i _ ____ . .. 1 rw MX s* m « nt I rt <. ■ TI L* I» "» Vfit IT £\ V O ficnpp in I nja o skega tisoče odra klanja zemst\ dsednika dr. Jona Duce, ki je postal žrtev zločins-ke roke. Na tisoče in li je v teku včerajšnjega in današnjega dne defiliralo minjo mrtvaškega > tem ob enem manifestiralo voljo vsega rumunskega naroda, da od-etode teroristov, ki bi se radi, podpihovani od gotovih krogov iz tno-z atentati in nasiljem polastili državne oblasti. Za.- iseva nje aretiranega atentatorja in njegovih sokrivcev je dokazalo, da se je pripravljala cela serija atentatov ter da so bili streli v Sina ji sai.D signal za pote:ek velike teroristične aJicije. Množe se znaki, da je ta akcija uživala podporo fašistično in bitlerjevsko usmerjenega inozemstva ter da je pokret »Železm garde« v svoji sedanji obliki delo tujih agentov. V pravilni presoji položaj; je vlada proglasila obsedno stanje ter uvedla strogo cenzuro, da na ta način čim hitreje zatre to podzemeljsko akcijo. pogrei pokopali sklenili da ga začasno pokopljejo v Bukarešti. Solidarnost rumunskega nare-vkrajno zakrk-je izvršil svoj vednosti dru-§evanja pa je izpovedal sen-ni organizaciji ela nalogo, za nji režim, od-ustoličiti faši-nemškega na tor Constanti-dal. da je na-red več tedni je tudi, da je i serija ežima In dr-itniki namera-za državni la deloma za-nikov, deloma čnih sredstev, inozemstva, a r se je vlada repe za zašči-i. Ministrski širno razprav-je skleni! pro- nje ■et takoj porinilo v veljavo leljo. Ker je ^Železne gar-raf nameščen-s takoišnio vse državne ihov položaj, ie in vse d'i-■lovali v poljih v to tero-:nem sklenila države knadno pred-Istočasno s a je vlada a ves rumun-tiska doslej itve. Upo«te-pokretu »Nemška omladi-obširne ukre-:iščenja dija- ukrepi obsednega arnii^ v Ru. inj? ukrepe: v'l;ani moraio » do IS. tre izrnf-iii vojaškim oblastem vse svoje orožje ne glede na to. ali imajo dovo-Ijenie za nošnjo orožja ali ne. 2. Zabranjena je nošnja vsakršnih znakov ali uniform političnih ali kakršnihkoli drugih organizacij z izjemo vojaške uniforme in članov onili organizacij, ki bodo za to dobile posebno dovoljenje. 3. Zabranjena so vsa zborovanja in manifestacije z izjemo občnih zborov delniških družb, državnih podjetij, odno-no trgovskih in industrijskih podi' tij. za katere izdaje posebno dovoljenje pristojni komandant ar-niije. 4. Vsi javni lokali brez razlike mora o biti zaprti opolnoči. To velja prav !ako za gostilne in kavarne kakor 2;i gledališča, kinematografe, va-rietej" in vsa druga zabavišča. 5« Vse publikacije so podvržene >reve iti mi cenzuri. 6. Asakdo. ki bi kršil te nkrepe. bo kaznovan po določilih zakona o izjemne n stanju. Mir v vsej državi bukarešta. 1. januarja. AA. Rador poroča: V vsej državi vladata popoln red in mir. Nikjer ni pr šlo do nikakega incidenta. Dusov testament Bukarešto. 1. januarja r. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so otvorili testament pokojiega dr. Duce. Dr. Duca je zapustil vse 3;oje premoženje svojemu sinu Juriju Duci, ki je sedaj svetnik poslaništva v Tokiju. V lova pokojnega dr. Duce ima pravico ao tosmrtnega uživanja tega premoženja. Naialje izraža dr. Duca v svoji oporoki želje da ga pokopljejo v samostanu v Urseni v srezu Baltea. Poseben odbor je določil vse podrobnosti svečanega pogreba, ki se bo vršil na državne stroške. Zaradi trenumih vremenskih in prometnih neprilik pa fc0 pokojnikovi želji ustreženo pozneje ter bodo njegovo truplo začasno pokopali v rodbinski grobnici rodbine Bratianu v Bukarešti. Vsa prestolnica je v znaku najgloblje žalosti. Raz vsa državna in zasebna poslopja plapolajo črne zastave, dom liberalne stranke pa je od tal do strehe drapiran s črno prevleko Danes dopoldne se je celokupni dip omatski zbor korporativno poklonil ob mrtvaškem odru. Delegati jugoslovenske vlade in Narodnega predstavništva na pogrebu Beograd, i. januarja r. V želji, da izkaže poslednjo čast pokojnemu predsedniku rumunske v.ade, je ministrski svet sklenil odposlati nj pogreb posebnega zastopnika v osebi ninistra brez portfelja dr. Dragutina Ko jj a. Prav tako bo odposlalo posebno d-outacijo jueoslovensko Narodno predstav igtvo. senat bo zastopaj Dr. Jan Duca podpredsednik dr. Uroš K r u 1 j, skupščino pa podpredsednik dr. Kosta Popovič. Vsi trije zastopniki so snoči odpotovali v Bukarešto, kjer so danes položili na mrtvaški oder krasne vence v imenu jugoslovenske vlade, senata in Narodne skupščine. Jutri dopoldne ob 11. se bo vršila v Sa-borni cerkvi v Beogradu ^adužnica za pokojnim dr. Ducom. Cerkvenemu opravilu in bodo prisostvovali predstavniki vlade Narodnega predstavništva ter celokupni diplomatski zbor. Venec NJ. Vel« kralja Bled, 1. januarja r. Po naročilu Nj. Vel. kralja je odpotoval v Bukarešto poseben odposlanec, ki bo v kraljevem imenu Izrazil Hožalje In položil na krsto pokojnega predsednika rumunske vlade dr. Duee venec Nj. Vel. kralja Aleksandra. Vlada narodne koncentracije ? Bukarešta. 1. januarja, r. Kakor se do-znava, bo takoj po pogrebu, po vsej verjetnosti v četrtek izvršena rekonstrukcija rumunske vlade. Na osnovi sporazuma šefov vseh političnih strank bo vlada pre-osnovana tako, da bi dobila značaj vlade narodne koncentracije, da se tako kar najbolj manifestira solidarnost vsega rumunskega naroda. Dr. Angeicscu bi obdržal samo minstrsko predsedništvo, prosvetno ministrstvo in še dva druga resora. ki sedaj nista zasedena, pa bodo dobili predstavniki posameznih strank izven dosedanje vlade. Istočasno bo imenovanih tudi več državnih podtajnikov. Kakor vse kaže, bo pri tej priliki tudi definitivno likvidiran spor med obema frakcijama liberalne stranke, kar bi položaj režima še bolj utrdilo. MaMnacife od zunaj Francoski politični krogi ogorčeno obsojajo pisanje hitlerjevskega in fašističnega tiska Pariz, 1. januarja, r. Francoski listi; z naj-v*ejim ogorčenjem obsojajo pisarn i e nemškega hitlerjevskeira tiska, ki zelo čudno piše o atentatu v Sinaji in namiguj?, da bi mocrla tragična smrt dr. Duca zamegliti o sjijI.o pokojnega ur.a izginil najvnetejši zagovornik te uemer-j ;nosti rununske politike- Nekateri lu»ti. kakor >Berliner Lokalanz«ig?r<-, napovedujejo popoln preokret v nmiunski zunanji politiki. češ da atentat v Sinaji dokazuje naraščajočo moč rumunskega nacionalističnega pokrita. Ifti list ve c.Mo poročati, da bo odpovedana konferenca Male antante v Zagreb j. č«š da Rumunija mara več sodelovati. »Vos*=ische Zaitjngc gre ša dalie in govori o smrti rumunskega parlamentanz^ ma. češ da so streli v Sinaji zadali smrtni udar demokratičnemu režimu v Rumuniji ter da pride sedaj na krmilo nacionalistična diktatura V francoskih političnih krosih z največjim ogorčenjem odklanjajo ta podtikanja neni- škega tiska in opozarjajo na to. da je bilo v Franciji ie davno znan«, kakšno propagando vršijo hitlerjevski agenti v Rumuniji. Ta propaganda je zapeljala peščiro mladih ljudi, da so začeli rovariti proti interesom svoje lastne domovine, nc da bi se tega prav zavedali. Jasno je. da mora biti s^bj tem mahinaeijam konec in rumunska vlada je s svojimi ukrepi že dokazala, da ne ho več trpela takega škodljivega vmešavanja v rumunske notranje zadeve. Nihče v Franciji pa niti najmanj ne dvomi, da bodo ostali prijateljski odnošaji Rumunije do Francije in Male antante tudi v bodoče enako prisrčni in neskaljeni, kakor so bili dos-edai. Slično kakor hitlerjevski. komentira atentat v Sinaji tudi fašistični tisk. ki s simpatijami piše o akciji ^-Železne gard?«, češ da ie treba lažidemokraciji povsod napraviti konec. Fašistični tisk izraža nado. da bo atentat v Sinaji le še ojačil akcijo »Železne garde« in da bo prej ali sloj odkl^nkalj t idi rumunskemu parlamentarizmu Razburljivo silvestrovanje na Veliki planini Tri Ljubljančanke, ki so v megli zašle v dolino, so povzročile na planini mnogo razburjenja in strahu Kamnik 1. januarja. Kakor vsako leto so tudi letos za Silvestrov« odšle v planine večje družbe smučarjev, da tam počakajo Novo leto. Letos jih je zlasti mikala ugodnost dveh praznikov in upanje, da bodo na planinah našli boljši sneg, katerega jim je v dolinah pokvaril dež. Na Veliki planini že zdavna ni bilo na Silvestrovo toliko gostov kakor letos. Večje družbe so prišle že v soboto popoldne, največ pa jih je prispelo v nedeljo dopoldne. Snežil t prilike niso bile baš idealne, vendar pa je s smuko še šlo za silo. Gornja plast snega je bila sicer razmočena, pod njo pa je bila še debela naslaga pršiča. Po takem snegu je smuka kakor pomladi, vendar pa se smučarji boje takozvanih vetrnic, to je globokih kraških kotanj, katere veter zasuje s pršičem in jih popolnoma pokrije. Smučarji se jih izogibajo, ker je nevarnost, da se na takem mestu vozač globoko udere v jamo. Silvestrovanje na Veliki planini je še vsako leto poteklo v veselem razpoloženju in živahni planinski zabavi, kako~ "m.croča le v družbi, ki se čuti za ,ino. Le- tošnje silvestrovanje p v znaku velikega razburjenja in da so se ponesrečile tri smučar V nedeljo popoldne j' smučar- jev odšlo iz koče na jnini, da se navžijeio krasne pt ed njimi je bila tudi družba iz siške pri Ljubljani, v kateri so b ga. Mirka Pretnarjev »orogom. Betka Juvančeva in Roilna Vozili so proti Tihi ljub mokremu snegu je šlo na kaj hitro V hipu pa je zavladal negla, ki se ji je pridružil še vifc aiimi za- meti. G. Pretnar je naenkrat opazil, da je docela sam. Začel je na ves glas klicati svoje pogrešane spremljevalke, toda od nikoder ni bilo nobenega glasu. •Klical ie toliko časa, da je že sam docela onemogel Na srečo so njegove klice slišali smučarji, ki so bili v bližini koče. V koči so bili namreč že vznemirjeni, ker se družba toliko časa ni vrnila in so jo na vse strani iskali. Ko so zaslišali klice, so prihiteli takoj na pomoč in našli z. Pretnarja skoraj popolnoma onemoglega in prezeblega. Nemudoma so ga od-premili v kočo. V koči so na vest o pogrešanih smučarkah takoj sestavili reševalno eksoe-dicijo, v katero so se prijavili najboljši planinci in smučarji. Pogrešane smučarke so iskali vso noč in ves današnft dan, toda zaman. »Garda de Fer" Pokret železne garde predstavlja v Rumuniji neko vrsto fašizma odnosno hitle-rizma. že kmalu po vojni se je razširila med dijaštvom protižidovska propaganda, ki jo je rodil profesor Cuza. Pokret je zavzel v dijaških vrstah vedno večji razmah, tako da je bil profesor Cuza sam prisiljen zaustaviti svojo akcijo, ko je videl, da je mladina zabredla predaleč. Sam je bil na protižidovskem programu izvoljen za narodnega poslanca, vendar pa se je docela oddvojil od ekstremne skupine, ki se ji je postavil na čelo mladi, a ambiciozni študent Korneli Zelea Codreanu. V svoji borbi proti Židom je Codreanu zašel tako daleč, da je smatral zagovornike Zidov prav tako za sovražnike rumunskega naroda kakor Žide same. Zaradi tega je nekega dne potegnii revolver in ubil policijskega prefekta v Jašiju, čistokrvnega Rumima. Bil je aretiran, toda sodišče ga je kot mladoletnega in za svoje dejanje neodgovornega oprostilo. Codreanu je nato še z večjo vnemo nadaljeval svojo akciio in osnoval sedanjo železno gardo, ki se je takrat imenovala Garda arhangela Mihaela. Organizacija se je v svoji akciji posluževanja nasilja in terorja in ko so v Nemčiji ustanovili jeklene čelade ter hi+lerjevske bojne organizacije, je tudi Codreanu po njihovem vzorcu pretvoril svojo organizacijo v politično organizacijo, se docela ločil od profesorja Cuze ter prijavil svojo stranko pod imenom Garda de Fer, to je železna garda. Čeprav ta politična skupina ni nič pomenila, je vendarle 7 uspehom nadaljevala, svojo akcijo zlasti v pokrajinah, kjer je mnogo Židov. Edina resna oseba, ki se ie pozneje pridružila temu pokretu, je bil upokojeni ge. neral Cantacuzena, ki se je proslavil v svetovni vojni. Glavna točka programa železne garde je bila borba proti Židom in s to parolo je šla organizacija tudi v volitve. Posebno aktivna je bila železna garda ob priliki predzadnjih parlamentarnih volitev. Njena aktivnost se je kazala zlasti v izzivanju nemirov in neredov in železna garda ima na vesti tudi celo vrsto umorov in drugih zločinov. Pozornost je vzbujalo zlasti dejstvo, da so mladeniči, ki so pripadali tej organizaciji, razpolagali z ogromnimi finančnimi sredstvi, že takrat se je zatrjevalo, da dobivajo denar iz inozemstva ter da vzdržujejo najtesnejše zveze s hitlerjevci. Ta domneva se je pokazala za točno in vsa zapadna Evropa je videla v železni gardi hitlerjevsko ekspozituro v Rutnuniji. Ko je prišel na vlado pokojni dr. Duca, je od mnogoštevilnih, pisateljev demokracije dobival pozive, naj ne dopusti, da se v Rumuniji še nadalje širi pokret železne garde, ki je samo še orodje inozemske propagande in nima nič skupnega s pravim rumunskim nacionalizmom. Ko je železna garda ob priliki zadnje volilne kampanje začela, terorizirati celo državne oblasti in je resno ogražala javni red in mir v državi, se je pokojni dr. Duca odJočil za razpust te politične organizacije. 10. decembra ie bil objavljen sklep vlade, s katerim je bila železna garda proglašena za organizacijo, ki ogroža mir in red in zaradi tega odrejen njen razpust. Z istim sklepom vlade so bile razveljavljene tudi vse kandidatne liste Železne garde. Pozno popoldne so obvestili o domnevni nesreči tajništvo SPD v Kamniku s prošnjo, naj organizira večjo ekspedici-jo. Vsi so bili prepričani, da so se pogrešane smučarke ponesrečile. Tajništvo SPD v Kamniku ie o tem obvestilo osrednji odbor v Ljubljani s prošnjo naj poizve, ali pogrešane smučarke niso morda že v Ljubljani. Prejeii pa so negativen odgovor. V Kamniku so nato takoj organizirali večjo ekspediciio. ki se je baš odpravljala na pot, ko je dospelo obvestilo, da so pogrešane smučarke že najdene. Zašle so namreč globoko v dolino in se zaradi megle niso upale vrniti po neznanem terenu nazaj v kočo. V dolini megla ni bila tako gosta in so se zato napotile proti Lučam, kamor so prispele zdrave in nepoškodovane Vest je bila takoj sporočena v kočo na Veliko planino, koder se je strah in razburjenje takoj izpremenilo v zadovoljstvo in veselo novoletno razpoloženje. Premestitve v šolski službi Beograd, 1. januarja p. S kraljevim ukazom so na predlog prosvetnega ministra premeščeni Neža Zadnik iz Slovenske Bistrice in Marija Kern iz Slovenske Bistrice na žensko meščansko šolo v Celju, Velika letalska nesreča v Belgiji Angleško potniško letalo je treščilo na tla in zgcre!o - 10 mrtviL Bruselj. 1. januaria. r. V soboto popoldn0 se ie pripetila v bližini Bruelia huda letal ska nesr^ra. ki ie zahtevala 10 smrtnih ži tev. Veliko trimotorno angleško potniško Malo »Apollo« ie opoldne startalo v Bruslju za London- V letalu ie bilo polec dveh ni' iotov še 8 potnikov, med njimi dvoj? žensk. Zaradi goste megle ie letalo okrog 14 v višini 80 m zadelo ob anteno brtifieliske ra' dio . postaje ter ja v nasledniem hipi strmoglavilo na zetmljo. Ob nd»ru na zemljo se vupi •>»ncin in Malo ie bilo v nasl^dnMn hipu v plamenih. Kljub tjnui. da so z bližtii^ radio - postaie takoj prihiteli na pomoč, niso mogli nikogar rešiti. r5' *- -'- - potniki so zgoreli, od letala na i? osta'o samo železno ogrodje. Med polniki ie bilo 7 Angležev. 1 Norvežan. 1 Poljak in 1 Belgijec. Vsi so potovali v London, da bi v krogu svojcev proslavili novo Mo. Nesrečo ie zakrivila po mnoniu strokovnjakov samo m^g-la. 285 m visoki stolp radio - postaje ie bil predpisano razsvetli>n. vendar p3 pilot zaradi meglp lnoi ni opazil. k»r ie vozil mnogo niži?. O nfsropi so bile takoj obveščene b?lJUTRO« ponedeljaka izdaja Torek, 2. jaguarja 103 r Poplavna katastrofa v Bosni Noč groze s silnim nalivom in strelo — Vode so podrle nasipe in poplavile cele pokrajine — Obupano prebivalstvo prosi pomoči Ob zgodnjem jutru je bilo mesto povsem obkoljeno od vode, del mesta pa je voda hitro zalila. Potniški avtobus, ki je krenil zjutraj iz Dervente v Prnjavor, je takisto zajela voda in je ostal na poplavljeni cesti. Mostovi se rušijo, in ker so domala vsi leseni, bodo do zadnjega postali žrtve deroče vode. Reka Pliva pri Jajcu je zalila dolnje mesto. Oblasti v Banjaluki s skrajno vnemo vzdržujejo stike s poplavljenimi kraji. To je tembolj težko, ker je neurje pretrgalo precej brzojavnih in telefonskih žic. Storjeno je bilo vse, da se obdržijo nasipi ob Vrbasu, Uni in Bosni, v kolikor jih voda že ni razjedla. Banska uprava v Banjaluki neprestano prejema brzojavke s prošnjami za nujno pomoč. Zaradi tega obupnega položaja je banska uprava brzojavno zaprosila za potrebne ukrepe ministrstvo socialne politike kakor tudi notranje ministrstvo, saj gre za ogromno narodno premoženje in za človeška življenja. Zadnja poročila javljajo, da se povodenj še širi, hiše se rušijo, obseg katastrofe narašča. Banjaluka, 1. jan. d. Jug je v Bosni povzročil nenadne hude poplave. Sneg se je začel v višinah in po dolinah hitro taliti, razen tega je v noči na nedeljo divjalo silovito neurje. Lilo je kakor iz škafa, obenem pa grmelo in treskalo. To je bila ena najstrašnejših noči, kar jih v lanskem letu pomnijo Bosanci. Deset velikih naselj se je borilo z vsemi sredstvi proti razbesnelemu elementu, ki je napolnil vse struge, divjal po dolini in žalil nepregledne bosanske ravnine. Nenadna poplava je mahoma prestopila čvrste obrambne nasipe in v nekaj urah pokrila tisoče in tisoče hektarov plodne zemlje. V pokrajinah okrog reke Vrbasa, Plive, Ukrine, Bosne, Une, Spreče in Sane je prebivalstvo preživljalo strašne ure ne toliko zaradi imetja, kakor baš v skrbi za lastno golo življenje. Vesti, ki prihajajo iz poplavljenih krajev, upravičeno vzbujajo bojazen, da je ne samo uničeno milijonsko premoženje, temveč da so poplave zahtevale tudi čioveške žrtve. Nekatera naselja pa tudi mesta je voda povsem zalila ali pa jih obkrožila, da so kakor samotni otoki, odrezani od prometa. Tako je reka Vrbas pri Banjaluki od 70 cm narasla za cele 3.50 m, česar ne pomnijo niti najstarejši pr ebivalci. Vrbas je prestopil strugo pri Trapistih, Klanšnjici in Petoševcu ter preplavil cesto Banjaluka-Bosanska Gra-diška. Potniški avtobus je voda presenetila, da je ostal osamljen na cesti, do-čirn so potniki pobegnili nazaj. Vse zveze s Slavonijo so prekinjene. Pri Dobo ju je Bosna poplavila vse dolnje mesto, okrog 200 hiš. Tu se promet vrši s čolni. Ljudje v paničnem strahu rešujejo, kar se da rešiti, ker voda še neprestano narašča. Vse se boji, da bo ta povodenj še večja, kakor je bila ona v 1. 1925. Najhujši pa je položaj v Bosanskem Novem, kjer je prebivalstvo preživelo težke ure. Vso noč je moralo varovati dudačke nasipe, ker je voda neprestano naraščala. Ves trud je, žal, bil zaman. Kongres naših letalcev V proslavo 15-letnice osnovanja naše prve letalske eskadrile so naši letalci zborovali v Beogradu in Novem Sadu Beograd, 1. januarja V proslavo 15-letnice osnovanja prve samostojne eskadrile na solunski fronti so se v nedeljo sestali naši letalci s solunske, koroške in albanske fronte k svojemu prvemu kongresu v dvorani nove univerze. Otvoril gv-. je član pripravljalnega odbora letalski podpolkovnik Dragutin Savič, ki se je zlasti toplo zahvalil komandantu našega letalstva generalu Miljutinu Nediču za vse usluge, ki jih je storil, da se lahko ta kongres vrši. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel Nj. Vel. kralj. Ko je bil za predsednika kongresa izvoljen rezervni letalski podpolkovnik narodni poslanec Svetislav Hodjera. je bila ob burnem odobravanju sprejeta pozdravna brzojavka kralju 7 naslednjim besedilom: — Živi udeleženci vojnih operacij našega letalstva, zbrani na kongresu ob pro-•-- o3"nv?nia naše prve eska- drile. naprošajo svojega vrhovnega poveljnika, da sprejme izraze njihove globoke vdanosti in veelejšnje pripravljenosti žrtvovala za čast in slavo vzvišenega kralja in drage domovine. Nadalje sta bili poslani pozdravni brzojavki francoskemu letalskemu in našemu vojnemu ministru. Od strani šefa generalnega šta^a francoske aviacije generala De. je bil v vojni poveljnik zavezni-lstva na solunski fronti, so pri-ivni pozdravi. Letalec Sava Mi-čal o pripravah za proslavo in _____.i, da se odbor razširi. Ta odbor bo po kongresu predstavljal duhovno zajed-nico naših letalcev in se brigal za izpol-njenje nj:hovih želja v pogledu napredka našega letalstva. Nadaljnje delo kongresa je bilo v glavnem v sestavljanju resolucij, ki so bile sprejete danes v Novem Sadu, kjer se je kongres nadaljeval. Resolucije vsebujejo naslednje želje naših vojnih letalcev: Zavedajoč se ponjkena močnega letalstva za varnost domovine prosijo vojni letalci pristojne činitelje, da razvoju letalstva posvetijo vso pozornost in da se ne ustrašimo grmotnih žrtev za letalske potrebe, kajti brez teh žrtev bodo sicer daleko večje izgube v iMktoonostl. Vojni letalci prosijo beograjsko občino, da določi nrostor, kjer se bo postavil spomenik padlim letalcem. Uprava Aerokluba pa naj v svojem domu ra vidnem mestu v slavnostni dvorani vzi. o"a spominsko ploščo z imeni vseh letalcev, ki so t)"'lil za domovino. Da izkažemo dolžno spoštovanje francoski aviaciji, ki je mati našega letalstva in iz katere krila je poletelo prvo naše letalo, se napro*pio pristojni činitelji za pomoč, da se v teku ) Brat Slovenec, učitelj gimnastike u Prizrenu« ^Početkom 1915-16 školske godine došao je za učitelja gimnastike jedan brat Slo-venac. čijeg se. na žalost, imena ne sečam, niti znam kakve je kvalifikacije imao, jer smo kratko vreme bili zaledno. Čini mi se. da je poginuo u ratu.« Tako je bivši direktor prizrenske gimnazije Mihajlo Lukič pred par leti poročal piscu »Prosvetno-kul-turnog života pravoslavn'h Srba u Prizrenu i njegovoj okolini u XIX i početkom XX veka« (Skoplje, 1933). senatorju Petru Ko-stiču Želeč vedeti, kdo je bil ta Slovenec, ki je 1. 1915. bil v srbski službi na gimnaziji v Prizrenu (ob koncu oktobra je šola zaradi vojne že prenehala), sem v »Jutru« z dne 1 avgusta 1^33 o tem nanisal not:co ter prosil, da bi se mi javili oni, ki bi o stvari kaj vedeli. Na svojo prošnjo sem prejel dva odgovora. En odaovor se tiče Jurija Jerina iz Zagorja ob Savi. Jurjev brat, g Lojze Je-rin tajnik Celjske nosojilnice. in pa Jurjev svak, 2 Lavoslav Mrnuh trgovec v Zigor-ju ob Savi. sta mi v svoj h dopisih z dne 3 odnosno 2. avgusta t. 1. poročala: Dne 9 marca 1914 je odšel Jurij Jerin. dober sokolski vežbač, na priporočilo takratne Slovenske Sokolske Zveze v Srbijo. Ker ni dobil vizuma, je moral pri Šabcu preplavati Savo (ali nekje Drino?). Nameščen je bil kot učitelj gimnastike na gimnaziji v Krivi Palanki. torej čisto na bolgarski meji Tik do svetovne vojne je vedno pisal svojim roditeljem. aH odkar je nastala vojna hi več pršlo nobeno poročilo o njem Po vojni so sorodniki po dolgem poizvedovanju prejeli potrdilo, da je Jurij Jerin pade! na Kajmakčalanu dne 2J. septembra 1916 kot srbski dobrovoijec. Doslej se ni vedelo, da bi Jurij Jerin bil služil tudi na gimnaziji v Prizrenu. Mogoče pa bi kaj takega bilo Ker je Kriva Pn-lanka, kjer je Jerin. služboval prvotno, ob novega leta določi skupina letalcev, ki bo obiskala francosko letalstvo in posetila grobove naših padiih bojevnikov. V namenu, da se vojnim letalcem, ki so brez posla in v bedi, zagotovi obstanek, apelirajo letalci na vojno letalstvo kakor tudi na vse aeronautske industrijske in ostale ustano. ve, da ob sprejemanju v službo prvenstveno upoštevajo letalce za letalsko In pomožno osobje. Na kongresu se je razpravljalo o tem, da prvi letalski poik določi za svojo krstno slavo dan osnovanja prve eskadrile in da se zgradijo okreval šča za letalce. V tej zadevi je povzel besedo tudi general Nedič, ki je navedel, da že obstoja načrt za zgradbo treh okrevališč: v Vrnju, drugo nekje v planini, tretje pa ob /•orju. Čim bo dana prilika, se bo pričelo d;lo, tem lažje, ker so o potrebi teh okrevališč povsem soglasni tudi najvišji činitelji. — Slednjič je bila izražena želja, da se voini letalci sestanejo vsako leto. Nato je predsednik Hodjera kongres zaključil in so se vsi udeleženci skupna podali v zborno cerkev, kjer se je vršila žalna svečanost za padlimi tovariši. V okviru kongresa se je zvečer vršila na novi univerzi svečana akademija v prisotnosti kraljevega odposlanca polkovnika Leka, diplomatov, predstavnikov vojske in številnega občinstva. »Obil:č« je z-ipel državno himno, nakar je general Nedič v izčrpnem, krasno podanem govoru orisal junaško preteklost našega ietalstva. Zlasti so vzbudila pozornost njegova izvajania. kako je naš sedanji vladar kot regent sodeloval z živo vnemo v letalstvu na fronti 1915 in pozneje. General Nedič je zaključil s poudarkom: Današnje jugoslovensko letalstvo je neprimerno večje kakor je bilo letalstvo vseh zavezniških vojsk na solunski fronti. Ako naša nova pokolenja prekosijo svoje prednike, bo to zasluga njihovih učiteljev, današnjih kongresistov, ki jim bo to največja nagrada. Dalje je prvi podpredsednik Aerokluba vojni pilot-lovec Tadija Sondermajer predaval o letalstvu v službi civilizacije in kulture. Slednjič je letalski podpolkovnik za generalštabne posle Dragotin Savič, adjutant Nj. Vel. kralja, razpravljal o pomenu letalstva za narodno obrambo. Ostali del akademije je izpolnilo akademsko pevsko društvo »Obilic« z izbranimi pesmimi. Po akademiji se je vršila skupna večerja kongresistov v obrtniškem domu. Slovenske letalce zastora na kongresu šef centra Ljubljane dr. Stane Rupe. bolgarski meji, a je jeseni baš 1. 1915. Bolgarska napovedala Srbiji vojno, je seveda srbska gimnazija v tem mestu morala prenehati, ter bi bilo verjetno, da je bil Jerin premeščen v katero drugo mesto, na pr. bal v Prizren. ki je bil na srbskem zapadu. »Kolikor je meni znano,« piše g. Lavoslav Mrnuh, »je od tistih Sokolov, ki so bili (pred vojno) kot telovadni učitelji poslani v Srbijo, edino moj svak Jurij, med Srbi imenovan Djordje, padel v svetovni vojni in se ne zdi izključeno, da je Jurij Jerin oni »brat Slovenec«, ki ga je kot učitelja gimnastike na prizrenski gimnaziji omenjal njen bivši direktor Mihajlo Lukič. — Go--spod Mrnuh mi je poslal tudi sliko pokojnega Jurija (v skupini telovadcev zagorskega Sokola iz 1. 1913. ali 1914. — slika je bila namenjena g. Mrnuhu v spomin in v slovo), da bi direktor Lukič po njej mogel spoznati nastavnika svoje nekdanje gimnazije. Na žalost, tej svrhi slika ni mogla več služiti, zakaj direktor Lukič je kot profesor vojne akademije v Beogradu umrl 1932 Drugi odgovor sem prejel od županstva občine Stara Loka (2. avg. 1933). To poročilo pravi: »V tukajšnji občini je družina Goaar, katere sin inž. Ivan Gosar je med svetovno vojno bival na ozemlju predvojne Srbije ter bil nameščen kot diplomiran šumar pri okrožni šumski upravi v Bajini Bašti (dekret kmetijskega ministrstva Š br. 15.635 z dne 14. maja 1914). Med vojno je bil kot srbski poročnik ranjen in ujet ter kot vojni jetnik odveden v Sofijo; bolgarske vojne oblasti so ga izročile avstroogr-ski zasedbeni oblasti v Beogradu, a tu je bil kot avstogrski »izdajalec«, poročnik srbske vojske, dne 10. februarja 1917 obešen. Inž. Ivan Gosar je bil član Sokola v Skofji Loki ter ni izključeno, da bi bil on I. 1915. učitelj gimnastike na prizrenski gimnaziji, ker je bil v svojih gimnazijskih letih in pozneje dober telovadec Tem verjetneje bi se to moglo zdeti, ker je pokojni Gosar baš v Prizrenu dne 2. februarja 1915 kot dobrovoijec stopil v srbsko voj- sko ter bil dodeljen 1. četi 1. bataljona 11. pešadijskega polka.« Kakor se vidi, odgovora, ki sem ju prejel, nista rešila vprašanja, kateri Slovenec je 1. 1915. bil učitelj telovadbe na srbski gimnaziji v Prizrenu. Kratko poročilo o.lc-rinu in Gosarju sem poslal v Prizren, dodal Jerinovo sliko in po profesorju przrcnske ga pravoslavnega bogoslovja g. Mirku Jo-vanoviču povprašal g. senatorja Petra Ko-stiča, ki je 1. 1915 bil v Prizrenu, ali bi spoznal Jerina. Prejel sem od g. Jbvanovi-ča ta-le odgovor: »{Gošp. senator Kostič) drži, da če onaj Slovenac, nastavnik gimnastike i Soko biti ne Jerin nego Gosar. Misli da če biti Gosar po tome. što je za-pamtio da mu je prezime kratko i što se ovo prezime podudara sa njegovim slušn m pamčenjem. Uputio me je na nekoja mladje Prizrence, koji su 1915 bili učenioi ov-dašnje gimnazije. Zanimljivo je. da je jedan od njih dobro zapamtio pokojnog vr-log Gosara, i kaže da Jem. koga sam po-kazao na onoj slici, nije bio njihov nastavnik i načelnik Sokola. Večina tvrdi, da je bio Slovenac, da je u Prizren došao pred naš slom 1915 godine. ali da mu ne znaju prezimena. Moram Vam napomenuti, da je tada starijih ljudi u Prizrenu malo bilo. jer su se nalazili u vojsci i na bojištu, a mladji, tadanji učenici gimnazije, sečaju se najopštijih stvari, mnogi čak i lika Gosa-rova, ali prezimena zasad sc niko ne može setiti. Ipak se možemo pouzdati u sečanju g. Kostiča, pošto je on tada bio u Prizrenu« Iz tega prizrenskega poročila, ki sem zanj g. Jovanoviču mnogo hvale dolžan, moremo z veliko gotovostjo sklepati, da oni Slovenec, ki je bil 1915 učitelj telovadbe v Prizrenu, ni b;l '"Jurij Jerin. M« nje je gotovo, da je bil Gosar; mogla bi biti kakšna tretja oseba. Važna bi nam sedaj bila Go-sarjeva slika. Če jo dobim, jo pošljem v Prizren, da jo tam nekako verificirajo. Če tudi na prvotno vprašanje še ne morem dati čisto s gurnega odgovora, se ini je vendarle zdelo vredno javnosti izročiti podatke o Juriju Jerinu in Ivanu Gosarju. o dveh Sokolih, ki sta za pravo jugoslovensko sodobnost žrtvovala življenje. Prof. dr. Fr. llešič. Novi grobovi Na starega leta dan je v Ljubljani umrla v visoki starosti 90 let gospa Mar:ia IIj-bičeva. zasebnica in mati g. Frana Habiča, upokojenega člana Narodnega gledališča. Poleg njega žalujeta za njo tudi sinova Ivan in Avgust. Pogreb ugledne gospe bo v torek ob 15.30 izpred hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. V Novem mestu je včeraj v zgodnjih jutranjih urah umrla 721etna posestnica gospa Neža Perko-Jelenčeva. Pokojnica je bila rojena na Kalu pri Mirni peči. Živela pa je v Novem mestu, kjer je bila splošno znana in priljubljena. Zapušča tri omože-ne hčerke. Pogreb bo 2. t. m. ob 15.30 izpred hiše žalosti na mestno pokopališče v Novem mestu. V Celju je na starega leta dan ob 20. umrla v hiši trgovca g. I. Honigmanna v Prešernovi ulici štev. 7 v visoki starosti 83 let ga. Ana Egersdorferjeva, roj. Pe-tričkova, vdova po prokuristu g. Avgustu Egersdorferju. Pokojnica se je rodila v St. Juriju ob Taboru, kjer ie bii njen oče Ivan Petriček oskrbnik. Poročila sc je z dolgoletnim prokuristom tvrdke D Ra-kuseh v Celju g. Avgustom Iigcrsdorfer-jem. Oba sta mnogo občevala v slovenskih krogih in bila starim Celjanom dobro znana ter snlošno priljubljena. Vzgojila sta dvoje otrok: sina. ki je že umrl, in hčerko Anči, ki je po-očena z uglednim celjskim trgovcem g. HiSnigmannom. Pokojnica je bila plemenita in srčno dobra gospa, ki je v svoji dobroti j ivosti vedno rada podpirala reveže. Pogreb bo v torek ob 15.30 iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokoj n:m bodi ohranjen časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje! .ŠOLSKI DOM«; Louis Trenker in Luisa Ullirch v visoko alpinskem filmu »Planine kličejo" Predstave v torek, sredo in četrtek ob 18.30 in 20.30. Za dopolnilo nov zvočni tednik. PRIDE! PRIDE! »Nekoč je živel muzikant« Francoska spomenica v Berlinu Izročena Včeraj fo je izročil francoski poslanik kancelarj« Hitlerju — Optimizem Paul Boncourja Berlin. 1. januarja, g. Kancelai-Hitler je dares sprejel francoskega posla-nika Ponceta. ki mu je izročil Aide me-moire francoske vlade fflede ra/.orozit-venega problema. O vsebini razgovora med Hitlerjem in Poncetom ni bilo do sedaj izdano nobeno uradno sporočilo. Vsebina spomenice se bo najbrž krila z napovedmi francoskega tiska glede sta-lišča irancoske vlade o razorozitvenem problemu. „ . . . Pariz, 1. januarja, g. Zunanji minister Paul-I3oncour je danes zastopnikom listov o pogajanjih z Nemčijo in o političnem položaju v Evropi izjavil: Ne razumem zakaj vprašujejo, aii bo priš'o do direktnih pogajanj z Nemčijo, ker se že več tednov vrte. Normalna izmenjava misli med državnima uradoma pripravlja normalne sestanke pri Društvu narodov. Odkritosrčno upamo, da •bodo sporočila Francoisa Ponceta prepričala nemško vlado, da je pot za znižanje splošnega oboroževanja in za medsebojno varnost odprta. Od sodelovanja Nemčije in Francije bo odvisno, da bo delo v Ženevi dobiio novo pobudo. Zato sem bi! g'ede na to posc-bno srečen ob p'emenitem govoru Roosevelta in ob izjavah Molotova in Litvi-nova. Bili smo tudi popolnoma enakega mnenja z dr. Benešcm, Simonom in Hyman-som pri zadnjih posetih. da bo Društvo narodov zmagonosno obvladalo sedanje tež-koče. Dogodki zadniega časa nam dajejo prav. Naša polivka paktov in zvez proti napadalcu predstavlja omrežje varnosti nad ogroženimi ozemlji Evrope. Smo na pravem potu. F?2E2oska spomenica Pariz, 1. januarja, s. Po razgovorih ministrskega predsednika Chautempsa z berlinskim poslanikom je vlada deloma izpre-tnenila svoje namere. Berlinski poslanik ne bo vzel s seboj spomenice, temveč bo njeno besedilo sporočeno kancelarju Hitlerju šele po sestanku zunanjega ministra Boncourja z angleškim zunanjim ministrom Simonom prihodnji teden. Sedaj smatrajo, da je boije počakati na izid sestanka Simona in Mussolinija, da zvedo, kako presoja angleški minister okoliščine za angleško-fran-cosko-italijanski sporazum. Simon bo prispel v Pariz najbrže 6. januarja. Po njegovih razgovorih z Boncourjem bo načrt za Berlin določene francoske spomenice dobil svojo končno veljavno obliko. O vsebini spomenice bodo obveščene vse a rane države Anglija. Italija, Mali Belgija, Poljska in Rusija. / »Matin« svari Puula Boncourja,! CfeiNE- t 3.0, 8,ary,4r Velik zbor JNS v Za> Zagreb, 1. januarja, č. Danes J lo veliko zborovanje Jugoslovens nalne stranke. Zborovanju je pr predsednik kluba JNS v občinsk ru inž. Šaj. Glavni govornik je ster na razpoloženju g. Juraj De ki ie v obširnem govoru orisal prilike v državi ter delo vlade in Narodnega predstavništva za konsolidacijo političnih, gospodarskih in socialnih prilik v državi. V zanosnem govoru je orisal delo šestoia-nuarskega režima in naglasil, da morejo rovarji doma in v inozemstvu de'o na konsolidaciji s:ccr še ovirati, ne predstavljajo pa več nobene nevarnosti. Svoj govor, ki so ga sprejeli navzoči z viharnim odobravanjem je zaključil s pozivom na složno delo v novem letu. Iz prometne službe Beograd, 1. januarja p. Z odlokom prometnega ministri so premeščeni čuvarja proge Janez Povše iz Ljubljane v Zidani most in Viktor Korbar z Zidanega mosta v Ljubljano Desetar Franc Kic je premeščen iz Ljubljane v Stično, pomožni stroje, vodji Fran Garin je premeščen iz MarPjO-ra v Užico in Vinko Arzenšek pa iz Sarajeva v Maribor. Neznana morska pošast Valencija, 1. januarja, n. Blizu obale so opazili ribiči na starega leta dan doslej popolnoma neznano morsko pošast, slično oni, kakor so jo pred par tedni opazili mornarji pri Lochlohnesu Ribičem se je posrečilo, da so pošast ujeli in spravili na suho. Dolga je 4 metre in precej podobna morskemu psu. Odposlili so jo oceanografskemu institutu v Madrid, da ugotovi kakšna je ta zver. Borba z volkom Zagreb, 1. januarja. Kmetovalec Gjorgje Dimitrijevic v vasi Mirnici vsako noč nastavlja zajcem in lisicam pasti, nato se zjutrai njegov sin Miladin ali Miloš odpravi pogledat, če se ie kaj vlovilo. Te dni je Miloš šel posedat, kakor običajno. V debelem snegu je opazil številne volčje sledove. Takoi je vedel, da se je volk ujei v pa=t in z njo pobegnil. Sel ie z« sledov; kmalu začul v gozdu strašno tuljenje volka. Našel ga je in ko «a je od daleč gledal, je videl, da ima volk zadnjo nogo še v pasti in da gotovo trni strašne bolečine. Čim je volk zajedal Miloša, je šepajoč. vendar pa ves divji Hotel naskočiti. , Tadai se ie Miloš obrnil in se posnal v b4 Vendar je volk dohitel fanta m mu Sil na hrbet Fant. že blizu dmna ie^e kričati, dn sa bo volk raztnraL M losevj vpitje je cul nienov brat M.lad.^k e br.z pomisleka pohitel na ^tnoč- T^Mi voU naskočil še MJjdin- «« * ^ g t-a.aI. nreco, n- , ^ pr,hitel 3 približal se |e tore Ja ne b. " f f'? voU< >Uocil od obeh ^n, 'n TJtel naskočiti Giorszia. ki »a fai-antov in h««1 „^1:1. Bi, |e skraini £ Zm a .a sta bila od borbe in strahu že tako z rUna. da sta onesveScena padla v sneg K sr-či iima volk m moa- povzroči prehudih ran. H |! » bd pMotrnl robove, ko se je hotel rešiti iz pasli. lovi z fantomom razoroižitvene kontrole-List smatra učinkovito kontrolo oboroževanja za nemogočo, češ da sankcije proti državam, ki b krši e pogodbo, ne bodo sklenjene. Domnevaio da predstavlja ta članek stališče -ancoskega poslanika v Berlinu Francois Ponceta in vojflega ministra Daladierja. Ugoden odmev Roostveltovih izjav Pariz, 1. januarja d. Govor predsednika Zedmjcnih dr2av Rooscvelta ob priuKi svečanosti v spomin nekdanjemu predsedniku \Vilsonu, v katerem se je izrekel proti novi oboro/.itvi Nemčije, proti reviziji mej in za ohranitev Društva narodov, so sprejeli francoski politični krogi z največjim zadovoljstvom. Odločne besede predsednika Roosevelta bodo brez dvoma zapustile najglobokejši vtis tuda P° .ysCi ostali Evropi in so zbudile nov optimizem, ki je prišel ob koncu 1. 1933., polnega mednarodnih pretresljajev, v pravem času. Francoska vlada se strinja v celoti z govorom predsednika Roosevelta, Prcti" vsem s tem, da se mora Društvo narodov ohraniti, kakršno je. ker je cd;n_o njegova zasluga, če se more še vzčržati mir. Čeprav Amerika ni članica Društva narodov, odobrava v celoti njegovo akcijo. Zcdinjenc države so z Društvom narodov v zadnjih desetih letih sodelovae v mnogih vprašanjih ter «o pripravljeno nadaljevati to sodelovanje v interesu narodov. Francoska vlada se popolnoma strinja « predsednikom Rooseveltom, da ie odstotkov narodov na svetu zadovoljnih s svojimi dosedanjimi mejami in rla ne zahtevajo ničesar drugega kakor življenje v miru. Samo 10 odstotkov narcxl>v je, ki ustvarjajo čuvstvo nesi^urnosti z akcijo za polastitev ozemlja svojih sosedov. 1-ran coska vlada more v celoti tudi podpisat štiri točke, ki jih je obrazložil p:edsednik Roosevelt glede razorožitve in ki predstavljajo njegov predlog, predlož-n meseca maja Hcrriotu in Ma(donalda, co sta ga posetila v VVashingtonu. Te štiri ročke so: 1. Postopno zmanj:anje ofenzivnega orožja. 2. Dovolitev posameznim larodom. da zgrade na svojih mejah stakie utrdbe zaradi obrambe svojegu ozemlia. 3. Mednarodna kontrola nad oborožitvijo vseli narodov, da se onemogoči tajno oboroževanje. 4. Vsi narodi se morajo -.v. čano zavezati, da ne bodo dovolili svojim vojskam prehoda na tuje ozemlje 73i:idi aneksi je. Ako bi kaka država odb la sprejem take pogodbe o nenapndanju, ki se predlaga vsem civiliziranim narodom, naj bi ve- J-1- ---- J-^---- t--l_- ..1__ naslednje: »Mrzlih t minimum —19 stoj —66 mm.«. To je morebiti pr; no samo zaradi vis 13. februarja 1901. bila zima 1901/1902. Ker sem. jo sam sti naslednje splošn ritve mraza in pad 19()1 so bila drsališč so se drsdlci mogli v Tivoliju, kakor ti kovnikom in na »K ma trajal do nekake je bilo malo pada\ in navedena tri drsa nim ledom suha tla. torej ni več plaval naslonjen na tla. M od 1. na 2. februa ijam z naslednjim: Na Kernu so led ledenice. Na večer led s precejšnjega lišča« odpeljan v , vogal nasproti Rep segu prost ledu. To zvečer, že ob 7. ur dne 2. februarja W nem delu led že se drsalci v mr vsa množica ^.. . nem delu drsal/ gladkega ledu. D. denih drsališčih začetka decembi marca 1902, kasneje ledena »ploskev« b tvorila majhno, & Na Bledu je hudega mraza n trov, vsaj ko' Se poročil, ki so ^ _ jezeru led por ^a, -« kal tako glasno ka' Če se ne motim zadnii led z jez debeline — šele R< *AR<•!»,}■;<; A G Z Torek. 2.: Zaprt Sreda, 3.: Zaprl Torek. 2.: 7apr Sreda, 3.: Zapi Znamenita b ska bo co sto vj naši operi, ke uspjba, ki ga njem nastopu vanje v Za?»r 6. t. m. zv?č m \a pa tak^ igli reji a' t \ in i f L.' H I-V a 1-0* .o J Ml »JUTRO« ponedeljska Izdaja 3 Torek, 2. januarja 1934 Veselo čez prag novega leta Ljubljana, 1. januarja "Dva praznika, ki sta za nami, so Ljubljančani prav za prav presrali. In zakaj? V nedeljo zato, da so se okrepili za silvestrovanje, ponedeljek pa zaradi mačka, ki je moral biti tu in tam silno hud. Kajti že nekaj let Ljubljana ni tako krepko cukala Silvestra za brado jn pijačo iz kozarčkov, kakor tokrat. Pravijo, da človek hudo pije, kadar se mu prav dobro godi, ali pa kadar ie zelo obupan. Kako naj presojamo tokratno silvestrovanje, če bi po njem. kakor strogi moralisti meril] toliko opevano in objokano krizo? A vse to h kraju gre? Ali se nam opira široko uspešno i.n dobrot-Ijjvo nasmehljano novo leto, ali pa nas vodi korak stopnjo niže v tarnanje? Menda bo spet prav, če ponov ino. da se je svet navadil krize, kakor berač mraza in zdaj teče življenje dalje, kakor pač dan nanese. !n tokrat je naneslo, da si je Ljubljana temeljito privoščila silvestrovanje, pa basta Po sam h objavah, vabilih in napovedih v no vin ah je lahko p. t. občinstvo v mestu kakor na deže presodilo, kako se bo Ljubljana zavrtela. In se tudi je. Vse številne prireditve so b 'e odlično obiskane, mar-sikod pa je bil kar drenj. In celo po gostilnah, po renomir..nih restavracijskih podjetjih, kamor ni vabil poseben program marveč družabnost pa dobra pijača in izbran prigrizek, še tam vsepovsod, kjer znajo dobro postreei, je občinstvo zasedlo vse mize in tudi tiste sobe, kjer je navadno puščoba Vreme je bilo oba dne;va sjlno pusto. Kosilo je, da se človek res ni imel kam ganiti. Odšlo je sicer znatno število športnikov in prijateljev prirode ven na deželo, al to se Ljubljani kar nj pognalo. Kratko: s Silvestrom v nedeljo je imelo lansko leto 180, torej polovico zadeževanih dni. Prav jasno tedaj, da je Ljubljančan jezen krenil tja, kjer se je obetalo iuštno biti in zarajal in žalil rekordno leto padavin! — V naslednjem navajamo nekatere posebno uspele in obiskane silvestrske prireditve. V gledalšču in drugod Kakor e v zadnjih Iet;h navada, je tudi dramsko gledališče na svoj način proslavilo večer slovesa od starega leta. Letos je drama za Silvestrovo nalašč naštudirala novo komedijo, Engla in Horsta »Raj potepuhov«, ki je pri globoko znižanih cenah privabila to i ko občinstva, da je bila hiša mnogo pretesna in so morali v parter pritegniti še dve vrsti rezervnih sedežev, po vrhu pa so morali še prostor za orkester v naglici adaptirati za publikum. Toljkšne gneče naš teater že dolgo ni doživel. »Raj potepuhov« je lahka stvar, ki nima niti literarnih njti etičnih pretenzij, vsebuje pa toliko preprostega, nedolžnega humorja, da gledalci ves večer niso mogli iz smeha. »Raj potepuhov« bo gotovo še nekajkrat do vrha napolnil hišo in tako vsaj do neke mere pomagal gledališki blagajni. Čisto poino je bilo tudi operno gledališče. »Bi. ko«; ček« je pa še vedno vabljiv in zabaven, v ostalem pa ie že prav širok krog L :ib jančanov, ki vedo, da je najpa-metneje prebiti ure do polnoči pri predstavi in nato stopi kamorkoli naravnost k počastitvi novega leta. V operi so seveda poskrbe': za primeren ooomin rrestopa v leto 1934. Zelo dobro so odrezali tudi kinematografi. V Eiitncm kjnu Matici je primerno razgibal živce Harrv Piel. Za Novo leto pa je Piccaver s svojim sijajnim tenorjem za* če oznanjati, da je življenje vendarle lepo .. Na sokolskem Taboru Čeprav je sokolska dvorana nedvomno ena največjih v Jugoslaviji, bi bila za Silvestrovo kmalu premajhna. Zelo mnogo je prišlo najožjih prijateljev tega marljivega in simpatičnega društva, k temu pa še na stotine drugih Ljubljančanov, da se dostojno in veselo poslove od starega leta. Bilo je res spet zelo prijetno na Taboru. LEE PARRY in LEO SLEZAK v veseli opereti »GOSPODJE IZ MAKSIMA" smeh in zabava »Zvočni kino IDEAL" Predstave ob 4., 7. in 9.]4 uri zvečer Sokol I. je pripravil izvrsten program, ki je obsegal 10 točk, za dobro razpoloženje je pa skrbela njegova splošno priznana godba. Ta je najprej zaigrala uvodno koračnico. Nato je osem članic graciozno izvajalo vaje z žogami, oktet Ljubljanskega Zvona pod vodstvom Doreta Matula je pa zapel štiri narodne pesmi, zadnjo s spremlje-vanjem harmonike ter solistovskim nastopom g. E. Kovača. Za bravurozno petje so bili Zvonaši deležni navdušenega aplavza, enakega pa je seveda žel tudi virtuoz. Postavil se je tudi moški naraščaj s svojimi vajami, brat Lumbar pa kot solist z dvema pesmima. Šest članov je uprizorilo krasno alegorijo »Olimpija«. Bila je to klasična slika grške antike. Za izpopolnitev programa sta poskrbela baletni mojster in član Narodnega gledališča g. Golovin ter balerina gdč. Erna Moharjeva, ki sta izvajala ruski in bolgarski ples ter Benatz-kega tirolski ples. Kronika leta 1933 brata Draga Raka je bila krepka in duhovita satira, ki je vzbudila mnogo smeha, višek vse prireditve je bil pa nastop cirkusa »Charamura« pod vodstvom direktorja Janyja. Presenetili so ameriški akrobati, artisti, ekvilibristi, čarovniki, žongler s krompirji, kozarci itd. ter znamenit nastop bok-sačev Pafija in Pufija za svetovno prvenstvo. Polnočno sceno so pa uprizorili ko-ledniki. Po programu se je razvila ob zvokih so-kolske godbe prijetna zabava s plesom. Veseli Ilirijani Kavarna »Evropa« je že od nekdaj središče in zbirališče vseh pravovernih Ilirjja-nov jn zato ni čudno, da je SK Ilirija priredila Silvestrovo že drugič v tem lokalu. Saj se pa tudi g. Tonejc potrudi, da so Ilirijani zadovoljni. Vsa kavarna je bila v tradicionalnih, belo,zelenih Ilirijanskih barvah, okrašeni so bili stebri pa svetilke, ipreprežen strop in tako. Dobra kapljica, izvrsten bife s sijajnimi prigrizki in pa Oid-boys-jazz so pa biLi vzrok, da je nastalo že ob 22. pravo silvestrsko razpoloženje. Kavarna je bila nabito polna zadovoljnih gostov, ki so se bombardirali s korijandoli in bomibjeami, ki so kar deževale. Opolnoči je zbrano publiko nagovoril predsednik SK Ilirije g. dr. Stanko Lapajne, nato pa je staro in mlado veselo zarajalo v novo leto. Pri Primorcih — vse polno ASK Primorje je povabilo svoje pristaše in prijatelje v Kazino, kjer jim je priredilo prav prijeten, zabave in humorja poln program, med katerim je bil zlasti posrečen šaljiv nastop nogometašev ter kamele, ki si je le š težavo utirala pot skozi gnečo na pozornico. Saj je bil takšen naval v Kazino že v zgodnjih urah. da je zmanjkalo miz in so morali žrtvovati v veliki dvorani celo plesišče, da so lahko vsi lačni in žejnj prišli na svoj račun, a mladina jn drugi so rajali v stranski dvorani. Izvrstna muzika jazza »Ronny« je igrala tako poskočno, da so morali vsakogar srbeti podplati. Program ie izpolnila tudi pevka gdč. MVa Gnoisova, ki jo je občinstvo za lepo petje nagradilo s hvaležnim aplavzom. Opolnoči je zbrano publiko nagovoril predsednik ASK Primorja g. Ivo Sancin. Vesela zabava ie kajpak trajala do ranega jutra. Pri Krkaših Letošnji Silvestrov večer Krke prj Mik-licu je privabil toliko članov in prijateljev tega pridnega društva, da so bili vsj kletni prostori nabito polni, mnogo ljudi pa je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. V večji kletni dvorani so otvorili pester spored vrli pevci šentjakobskega društva pod vodstvom djrigenta konservatorista g. Rup-nika, ki so bili živahno aplavdirani in so morali vedno znova dedajatj. Gdč. Lidka Vedralova je čustveno zapela arijo te opere »Samson in Dalila«, operni pevec g. Mirko Jelačin je pa zapel humorja poln pevski pozdrav, kj ga je sam skomponira! in katerega je opolnoči prenašala tudi radio-po-staja. Gotovo najbolj posrečen je bil pa nastop dražestne konservatoristke gdč. Dragice Sokove, ki se je že dan popreje krepko afirmirala s svojjm prvim javnim nastopom v operi »Boh6me«. Vzbudila je tak vihar navdušenja, da je morala dodati še eno arijo. Odlično pevko, kaokor tudi g. Je«-lačina je^pri klavirju spremljal g. prof. Luci-jan M. Skerjanc. Odmore je izpopolnil kupletist g. Alojz Kokalj ob spremljevaniu harmonike. Opolnoči je bilo občinstvo že prav židane volje. Po kratkem novoletnem pozdavu je navalilo na plesišče v manjši dvorani, kjer so že od 8. zvečer ob zvokih Erklavčevega šramlja navdušeno plesali Splošno novoletno nastrojenje so se povečala originalna pokrivala, pestre raznobojne in fantastične čepice, ki so jih delilj posetnikom pri vstopu. Ob 3. zjutraj so volili »kraljico metuljčkov« si je priborila ( s 170 metulji) ponosni naslov gdč. Grošijeva. lastnica dam-skega ateljeja »Moda« na Miklošičevi cesti. AuS biks! Brez rabuk in pretepov pa seveda na Silvestrovo le ni šlo. Preveč so bili raz-vneti duhovi, kar je bilo spričo prevelikega zavživanja dobrot, zlasti pa božje kapljice, razumljivo. 2e v soboto so se ponekod stepli in prva žrtev je bil brezposelni šofer Stanko Iljaš iz Most, ki mu je nekdo v neki gostilni na Šmartinski cesti vrgel kozarec tako močno v glavo, da je mora! Stanko v bolnico. Slična usoda pa je doletela tudi brezposelnega 30 letnega delavca Franceta Kre-seta, ki ga je nekdo v Kolodvorski ulici s palico oplazil po glavi Med vinjenimi oboževalci Silvestra je nastal tudi na Ambroževem trgu pretep, pri katerem jo je izkupjl neki 34 letni ključavničar iz Most, kj ga je na Ambroževem trgu nekdo oplazil po glavi, — Proti jutru je pa moral v bolnico tudi 24 letni Marjan Poljanko iz Most. ki ga je nekdo s palico po glavi. Naslednja žrtev je bil brezposelni delavec Alojzij Kalte-neger, ki ga je na Martinovi cesti nekdo med prepirom sunil z nožem v levo roko. Se tramvaj ie posegel vmes. V nedeljo dopoldne je hotel po Masarykovi cesti 75 letni delavec Jože Plestenjak. Mož je hotel čez tramvajski tir, pa je menda preslišal signale drvečega voza, ki ga je rodrl. Piestenjaka so morali prepeljati z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer so ugotovili resne notranje poškodbe. Celje belo in veselo Silvestrov večer, ki ga je priredilo So-kolsko društvo v Celju v Celjskem domu-jč bil izredno dobro obiskan. V veliki dvorani se je kar trlo občinstva iz vseh slojev. Pred polnočjo so bile na sporedu telovadne, baletne točke, šaljivi prizori in žive slike. Opolnoči je nagovoril zbrano občinstvo starosta celjskega Sokola br. i'.r. Milko Hrašovec. Spominjal se je važnejših sokolskih prireditev in dogodkov v slovanski politiki ter želel vsem mnogo sreče in veselja v novem letu. Na odru se je prikazala krasna alegorija, delo mojstra br. Matije Benčana, ki je simbolizirala pozdrav Sokolstva letu 1934. Godba je zaigrala himno »Hej Slovani«, nato pa se je pričelo novoletno čestitanje. V mali dvorani se je razvil ples, ki je trajal v prisrčnem. razigranem razpoloženju do prvih jutranjih ur. V Kamniku in paninah Kamniška Čitalnica je priredila Silvestrov večer, ki je bil tako lepo obiskan, da je v dvorani zmanjkalo prostora. Cas do polnoči je bil izpopolnjen s pisanim programom. Člani dramatičnega odseka so nam z enodejanko »Hlače« pripravili obilo smeha in zabave. Enodejanko je priredil za naše odre Ivan Cesar, član ljubljanske drame, in je prav primerna za slične prireditve. Kamniški igralci so nam jo podali posrečeno. Med drugim sporedom sta Rozi Čižnekova in Ivan Golob v slikovitih poljskih nošah odplesala »Krakovjak« tako učinkovito, da sta ga morala na splošno željo ponoviti. Največji del programa pa je izpopolnil kamniški salonski orkester, ki je nastopil v popolni zasedbi pod vodstvom dirigenta g. Vremšaka. Omembe je vredno, da je salonski orkester sodeloval od leta 1899.. ko je bil ustanovljen na inicijativo skladatelja Viktorja Parme, na vseh Silvestro-vih večerih v Čitalnici. Edini član, ki je skozi vseh 35 let igral pri orkestru je gospod Ivan Machtig. Tudi včeraj je še kot 66 letnik z mladeniško živahnostjo igral na kontrabas, prav tako kot g. Pobrežnik. ki sodeluje pri orkestru že 32 let. O polnoči nas je s primernim nagovorom popeljal v naročje novemu letu predsednik Čitalnice g. dr. Janežič. V Mekinjah je priredila prav uspelo silvestrovanje tamošnja strelska druž-ina, ki je imela na programu tudi nagradno streljanje. Obisk je bil zelo velik. Mnogo ljubljanskih in kamniških smučarjev pa je počakalo novo leto na Krvavcu in na Veliki planini, največ pa jih je bilo v planinskem domu v Kamniški Bistrici. Japonci v Ljubljani poskušajo z dum-pingom konkurirati našim domačim izdelkom. Da je domače blago res konkurenčno, bodo pokazale naše vrle obrtniške dame na X. obrtniškem plesu v Kazini, dne 6. t m. Erich Kastner: Gospod brez slepega črevesa Anton je priše! kesno v pisarno. Direktor Brausewetter je kakor zmerom in kakor da ni bil še nikoli bolan, stal na hodniku. Ko je bil opazil uslužbenca, je izvlekel iz telovnika zlato uro in dejal z ironijo, za katero je mislil, da ie iina: »Vaša ura najbrže gre narobe.« »Nak, gospod direktor,« odgovori An ton, se pazljivo skloni nad šefovo uro, izvlec* iz žepa svojo lastno, vestno primerja čas in izjavi: »Vaša opazka je nepravična. Moia ura gre prav!« »Hotel sem vam dati primeren povod za verjetno opravičilo.« Brause\vettrov glas je drhtel. »To je preveč,« odvrne Anton vljudno, toda odločno. »Kam bi vendar prišli. če bi vsakemu uslužbencu, ki bi zamudil, suflirali opravičilo, g-ospod direktor?« Potrto zmaje z glavo. »Bojim se. da postajate predrzni!« vzklikne direktor. »Kdo bi precej mislil na skrajnost, gospod Brause\vetter,« pravi Anton, ostavi debeluha, kjer je bil, in mimo mnogih vrat odide v svojo sobo. Njegov kolega Korner je že drugič zaitrkoval. »Ali vas je ozmerjal?« vpraša radovedno. »Tako nekako.« »Zakaj prav za prav nikoli niste točni?« »Človeštvo se deli na dva dela,« modruje Anton. »Na moške in ženske.« »Vaša nemoralna razdelitev je v primeri z mojo popolnoma brez pomena. Človeštvo se deli na tiste, ki zgodaj vstajajo, in na tiste, ki dolgo spijo, jaz spadan: v drugo vrsto. Dobro jutro, gospod Korner!« »Dobro jutro!« »Neki moderni zdravnik za otroke si je osvojil moje nazore, ne da bi vedel zanje. Zato zahteva, naj se v šolah pouk začne šele ob devetih. Ljudje, ki radi dolgo spijo, so zgodaj zjutraj nesposobni za delo, pa če so drugače še tako marljivi in samoljubni. To so pokazali poizkusi.« Korner se je nemirno vrtel po stolu. »Da ne pozabim! Kunze je narisal serijo oglasov, za katere moramo napisati dvovrstne stihe. To vam bo gotovo šlo.« »Vaše zaupanje si štejem v čast,« pravi Anton, »toda jaz nimam nič z reklamnimi stihi za plakate. To je vaša stvar. Pesnikujte sami. Le kaj vam koristi, če zgodaj vstajate, če pa ne sestavljate run.« Gledal je skozi okno tja proti fabri-ki za cigarete in zehal. Nebo je bilo sivo ko asfalt. Korner je hodil gor in dol. gube na čelu so pričale, da išče besedi, ki bi se rimale. Anton je razvil plakat, ga z žeblič-ki pritrdil na zid, se postavil v najod-daljenejši kot sobe in opazoval plakat, ki je bil pokrit s fotografijo koLnske katedrale in s cigareto, ki jo je izdelal avtor plakata in ki je bila po svoji velikosti prav tako velika ko katedrala. Beležil je: »Nič čez... Tako velika... Višina stolpa nad vsem... Povsem nedosegljivo ...« Tedaj se je v vratih pokazal direktor Brausewetter. Prijazno se je poklonil in dejal Antonu, ki je neumorno fiksiral kolnsko katedralo: »Cemu bi se prepirala dragi moj?« »Jaz nisem kriv, gospod direktor.« »Z gobo čez vse! Vaš prospekt za male trgovce je zelo ugajal. To so mi dejali nekateri člani uprave. Fantaziio in okus imate. Tudi zanimanje znate s tekstom zbuditi.« ALFRED PICCAVER prvi tenor dunajske drž. opere zapoje v velefilmu: ŽIVLJENJE JE LEPO! Sodelujejo: Nora Gregor, Szoke Skakali, Walter Rilla — Glasba: Leonca- 1 vallo, Kaper-Jurmann — Film lepote, lepih žen in duhovite zabave! | Predstave ob 4., 7.% in 9.'4 uri zvečer | Kot dopolnilo: Nov Paramountov tednik. Predprodaja vstopnic od 11. do %13. | Elitni kino Matica Telefon 2124 i Nova ljubljanska Sara Po dolgi silvestrski noči je prvi dan v novem letu običajno prazen in ne malo dolgočasen. Ali letos je vsaj za en del Ljubljane bila izjema, za naš novi severni del, za Bežigrajce. V skromni cerkvici sv. Krištofa se je dopoldne ob deseti uri vršila redka cerkvena slovesnost: proglasitev samostojne bežigrajske fare, katere prebivalci so doslej pripadali šentpetrski župniji. že precej pred deseto uro se je pred cerkvijo zbrala velika množica ljudi, da prisostvuje svečanosti. Zbrala so se vsa cerkvena bežigrajska društva z zastopniki katoliške akcije na čelu. Po kratkem sprejemu zastopnika ljubljanskega knezoškofa arhidijakona stolnega župnika g. dr. Tomaža Klinarja, ki ga je nagovoril g. Košir, je sledil slovesen vhod v cerkev k prvi sv. maši v novi samostojni župniji. Cerkveno propoved je imel stolni župnik g. dr. Klinar, ki je prebral dekret vlade in dekret ljubljanskega škofa, s katerima je ustanovljena bežigrajska župnija sv. Cirila in Metoda. Za prvega župnika je imenovan p. Za-krajšek, ki je že doslej opravljal za prebivalce Bežigrada župnijske posle. Mestno občino ljubljansko je zastopal podžupan g. prof. Evgen Jarc. Lepi cerkveni svečanosti sta prisostvovala tudi župnik šentpetrske fare g. Petrič in pisatelj g. Finžgar. Na slavi kolesarskega bataljona Izredno velik obisk na slavi I. kolesarskega bataljona je po težkih naporih Silve-strove noči bil poseben dokaz, kako velike simpatije v vseh krogih prebivalstva uži\"a ta najurnejši del naše ljubljansk; garnizije. Ko se je ob 11. pričela svečanost na dvorišču vojašnici vojvode Mišica, so bili zbrani že tadi predstavniki vseh slojev ljubljanskega piebivalstva. predvsem pa je bataljonu prišeJ čestitat divizijski komandant general g. Cukavac z generalom Nedičem in s poveljniki vseh edinic garnizije ter velikim delom oficirskega zbora. Mesto Ljubljano in reizervne oficir je i i zastopal predsednik in župan g. dr. Dinko Puc z g. dr. Avramovičem, gasilstvo starešina g- Josip Turk. banovino načelnik g. dr. Šter, oblastni odbor Jadranske Straže g. polkovnik Tartaglia in g. Janko Brilli, krajevni odbor pa predsednik generalni tajnik g. Josip Pogačnik z večino odbornikov, Narodno Odbrano predsednik g. dr. Cepuder z g. Kobentarjem, Rdeči križ predsednik g-dr. Febtich, policijsko upravo višji komisar g. Matutinovič s poveljnikom g. Grilom, ve-lesejem predsednik veleiindustrijaiec g. B> nač, sokolstvo župni tajnik g. Flegar, obrtništvo predsednik Okrožnega odbora g. Pri-stoj, Avtoklub g. dr. Ciril Pavlin, Strelski okrog predsednik g. Oreihek, Strelsko družino g. Deržaj z drugimi odborniki, zbornico bkarnarjev g. nir. Leustek, Zvezo gostilničarjev predsednik g. Majcen, dobrovoljee g. Edo Prinčič. nadalje so bili prisotni žuunik g. Janko Barb, mecen pravoslavne cerkvi g. Medič. polkovnik g. Alfonz Žerjav, občinski svetovalci gg. Urbas. dr. Lukan in dr., samo ob sebi umevno so se pa svečanosti udeležili tudi zastopniki vseh naših kolesarskih in motociklističnih organizacij s predsednikom >Sav?« g. Batjelom, Motoklub s predsednikom g. Čirmanom in odbornikom g. Gjudom, -Ilirijo« sta zastopala ?g. Zalo-kar in Pele. zlasti so bili pa vsi športniki veseli obiska zastopnika slavne ^Dvanajsto-riceodr>ol-kovnik Jaklič v vznešetnem govoru poudarjal pomen velikega praz.uka in zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki so se mu pridružili vsi navzoči. Sledila je sijajno aranžirana zakuska. ki se ie razvila v navdušene ovacije Nj. Vel. kralju, ko k poveljnik g. podpolkovnik Jaklič prečita! brzojavno čestitko, ki ie dospela na naslov bataljona od Nj. Vet. kralja. Prav posebiui je vso svečanost povzdignila udeležba lovskega zbora »Slogepod vodstvom dirigMita g. Premelča. ki je z najlepšimi pesmimi dokazal. kako visoko spoštovan je 'jživa kol- -sarski bataljon med civilnim prebivalstvom-Ob zvokih vojaške godbe se je kmalu razvi' tudi ples in tako animirana zabava, da se vsi udeleženci poslovili z najprijetnejeLmi vtisi. Mariborska novoletna kronika Maribor, 1. januarja. Vstop v novo leto je proslavil tudi Maribor zelo veselo in razigrano. V raznih dvoranah in gostilnah je bila cela vrsta izredno obiskanih in skrbno pripravljenih silvestrovanj, prirejenih v večjem in skromnejšem obsegu. V splošnem ie bilo opažati, da je kriza za to no-č robegnila iz Maribora. V mestu in vseh predmestjih je b'.lo vso noč živahno, vendar se mir in red nista preveč kalila. Policija ie bila popustljiva. Izostale sn običajne prijave zaradi kaljenja nočnega miru . Vreme je postalo prav južno, s streh grme plazovi, ki trgajo celo opeko, da je nevarno hoditi ob hišah. Pasanti so prisiljeni h-oditj sredi cest. In kronika? Nekaj drobiža. Delavki Julijani Nedeljkovi je bil v Dušanovi ulici odpeljan zelen pleskan voziček, vreden 1?kivi družbi" Ameriška odprava na južni tečaj Ameriška ekspedicija admirala Bvrda na južni tečaj je dospela te dni z ladjo »Jakob Ruppert« iz VVellingtonovega v Ros-sov zaliv, kjer bo začela svoje pravo delo. Bvrd izjavlja, da bodo vsa morebiti novo odkrita ozemlja anektirana za Zcdinje-ne države. Odprava je opremljena z najmodernejšimi pripomočki, ima štiri letala, nadomestne dele in celo poseben avtomobil, ki orje sneg. Bvrd se nadeja, da bo s temi sredstvi dosegel južni tečaj. Za nov ženski letalski rekord Ameriški listi poročajo, da sta. letalki Francis HarreUova m Helen Richeyeva že teden dni v letalu nad Miamijem. Prekositi hočeta sedanji ženski rekord za vztrajnostne polete, ki znaša 8 dni 4 ure 6 minut. Harrellova je med poletom slavila svoj 29. rojstni dan. SKROFULOZNE RANE 'kazijo bolnika, ker mu tudi po ozdravljenju ostanejo vidne, grde brazgotine. »FITON1N« naglo ozdravi rane tako, da ne ostanejo grdi sledovi. Steklenica 20 Din v lekarnah. Fo poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 14 pošlje brezplačno Fiton, dr. z o. j., Zagreb 1-78. _ Kje je največ zločinov ? Najnovejši statistični pregled o zločinih je izšel v Londonu in navaja, da koraka južnoameriška republika Cile na prvem mestu kriminalnih deliktov. Tam pride na leto na vsakih 10.000 prebivalcev 61 umorov. Takoj za republiko Cile pride Bvaz-liia, ki izkazuje 19.1 umor na isto število prebivalcev, potem Zedinjene države (8.5), Belgija (2.3), Nemčija (1.8) in Francija (1.5). Pri nas navadno sodimo, da je Francija v pogledu kriminalnih činov pred Nemčijo. Londonska statistika to odločno zanikuje in pravi, da je ravno narobe. Epidemija pri otrocih Usta in grlo so pot, po kateri prihajajo klice 'bolezni v naše telo. Šolsko deco varujejo^ nalezljivih bolezni priljubljene Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malemu zavojčku Din 8.—, velikemu zavojčku pa Din 15.—. 354 Kletka za upornika V tej kletki, ki je ta čas razstavljena v kolonialnem muzeju v Parizu, je prebil svoje ujetništvo Maročan Bu Hamara, ki ga je dal ujeti sultan Mulaj Hafid kot upornika ZA DAMSKE ŽEMPERJE HOLANDSKAVOLNA TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trgi Tibetski dalaj-lama ki je umrl, oziroma bil zastrupljen v 60. letu svoje dobe. Zaradi njegovega nasledstva se vrši zdaj v Tibetu in na Kitajskem hud boj Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem za-anotku, fistulah, jemljejo za vstreblje-nje črevesa zjutraj in zvečer po četr-tinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurg;čnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grečica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Ženske v rdeči vojski Sovjetske oblasti sicer zanikujejo, da bi bile ženske vojaki rdeče oblasti, ne morejo pa utajiti, da so milijoni ruskih žensk in deklet vojaško izvežbani. V primeru vojne, bi igrali ti milijoni važno, aktivno vlogo. Dosti je tudi žensk, ki se udejstvujejo po vojaških bolnišnicah in v vojaški upravni službi. Miss Anglija 1934 V Londonu so izbrali med 5000 tekmovalkami angleško lepotno kraljico za leto 1934. Ta čast je zadela 18 letno delavko Margareto Hallamovo. Vsi listi priobču-jejo sedaj njeno sliko in tudi filmska podjetja se zanimajo zanjo. ZA KRATEK ČAS Neki Irec je naznanil, da hoče sprejemati konje na hrano na svoje zelene pašnike: »Za konje z dolgimi repi zahtevam 4 šilinge na dan, za konje s kratkim repom pa 2 šilinga.« Ko so ga vprašali, zakaj ta čudna ločitev, se je mož odrezal: »Konji z dolgimi repi se lahko branijo muh in žrejo zato ves dan; konji s kratkim repom pa so tako zaposleni s tem, da se muh branijo, da snedo kvečjemu polovico toliko kakor prejšnji. To pa moram kot pošten človek upoštevati.« že v osmih slučajih se ni izplačala nezgodna zavarovalnina, ker so bili naročniki v zaostanku s plačilom naročnine. Tudi za Vas ^varnvanje pri zavarovalnici »TRIGLAV« ni v veljavi, če še niste nakazali denarja za tekoči zadnji kvartal. Iz akvaristove torbe O zgodovini vodožitja V članku z dne 27. decembra pr. 1. smo zasledovali zgodovino razvitka vodožitja za časa praveka in starega veka, t. j. v arhajski in paleozojski dobi in ugotovili, da so se pojavile prve ribe v prvi polovici starega veka. Temu sledi srednji vek, ki ga imenujemo »mezozojsko dobo«. 1 a vek je razdeljen v tri tvorbe in to: v triadno, jursko in kredno tvorbo. Za časa triadne tvorbe so dvignile plu-tonske sile ogromne množine usedlin, ki so rfastale iz ikoljk in drugih lup n, torej mase apnenca. — Iz okamenin te tvorbe je razvidno, da so tedaj oživljali morja poleg ostalih živali tudi amoniti, ki so se zapirali v svoje, polžem podobne lupine kakor naš kalužnik, vendar je bil njihov pokrov dvodelen, dočim je pri kalužniku iz enega kosa. Posebno majhne pa niso bile te živalice, kajti premer njihovih lupin je 150—300 cm. V triadni tvorbi jih je bilo nič koliko, vendar so v relativno kratki dobi izumrli, namreč za časa kredne geološke tvorbe. — Predniki krkonov so nekateri orjaški ščitoglavci, ki so dosegli dolžino 3 do 4 metrov. Iz reda plazilcev so nam v okameninah zgornjih triadnih plasti ohranjena okostja večjih, do 2/i metra dolgih želv. do 20 metrov dolgih krokodilov in 6 do 7 metrov dolgih rib-kuščaric, s kljunom podobnem in z zobmi oboroženim gobcem. Te ribe so imele štiri v plavuti spremenjene končine in veliko repno plavut, a podobne so bile današnjemu delfinu ali pliskavki. Dalje nam pokazujejo okamenine ples>iosavro% manjšo 3 m dolgo povodno kuščarico. N*a daljšem tankem vratu je bila kačja glava, noge so se spremenile v daljša vesla, rep je bil pa kratek. Tudi leteči kuščarji se t«-daj živeli. Vnanja prsta sprednjih nog sta bila zelo dolga, nazaj zapognjena in zvezana s telesom po širokih letalnih mrenah. Na kopnem so sc pa razvili 10 do 20 metrov dolgi velikani — kuščarji, od katerih so hodile neke vrste na zadnjih nogah, kakor današnii avstralski klokani. Tudi predniki cmenienih klokanov so v plasteh triadne tvorbe- Jurska tvorba nas seznanja z neko vrsto glavonožcev, ki jih imenujemo »belemite«, katerih lupina je bila zadaj koničasta, puščici podobna.* ob straneh sta pa bili dve krpasti plavuti. Spredaj so štrlele iz lupine glava in nožice. Dalje nas seznanja ta tvorba s še drugimi vrstami orjaških kuščarjev in s prvim ptičem, ki ga znanost imenuje praptiča (Archaecopteryx) in ki nas po marsičem spominja na kuščarje. Tudi zobe je imel v klunu. V kredni tvorbi se nahajajo okamenine kravoroga, ki je bil školjka svoje vrste. Dolnji, rogu podobni del je bil s svojim koncem pritrjen na morsko dno, gornji del lupine je tvoril pokrov za odprtino ro^a. Tudi fosilni ostanki plazilcev te dobe" so zanimivi, kakor n. pr. okostje 8 m visokega kuščarja z oklepom in 3 robovi na glavi in s kopiti na nogah. Med povodnjaki te tvorbe je neko bitie. ki so ga učenjaki krstili »riba-tič« (Ichtvornis) z zobmi v gobcu. Izrazit vodni ptič te tvorbe je bil ameriški »Hesperornis« s slabo razvitimi krili. V novejšem veku t. j. v kenozoiski dobi razlikujemo v glavnem dve tvorbi, terciarno in kvartarno. — V plasteh terciarne tvorbe vidimo med ostalimi živalmi ostrozoba, orjaškega ploščatega, papirnatemu zmaju podobnega skata, ki je s svojimi na robeh brezbočnega telesa prira-ščenimi plavutmi frfotal v vodi, kakor ptice v zraku. Potomci teh skatov žive S, danes v naših morjih in dosežejo dolžin 10—15 metrov. V poznejših skladih terciarno tvorbe vidimo poleg okostij ostali1! živali tudi polopice, v najmlajših plaste i pa opice (n. pr. gorilo), ki jih imenujemo primate, in ki so sesalci najvišje razvojne stopnje. Iz najmlajših plasti terciara so pa izkopali ostanke opice, ki je imela, po lobanji sodeč, več možganov, kakor ostali primati. V kvartarni tvorbi razlikujemo diluvij in aluvij. Za časa diluvija je bilo več ledenih dob. ker je povprečna temperatura padla za 4 do 5 stopinj, kar je mejo večnega snega, ki je sedaj med 2500 do 2700 m absolutne višine, pomaknilo navzdol na 1400 metrov. Nastali so ogromni ledeniki v dolinah (n. pr. dravski ledenik od izvira Drave do Velikovca), ki so se kasneje stalili, a posledica tega so bili pravcati vesoljni potopi. V tej dobi se je pojavil človek, krona stvarstva. Aluvij je popotopna doba, doba rečnih naplavin. V tej dobi živimo mi. Tako smo zasledovali razvoj življenja od spočetja zemlje po semenu — ki ga imenujemo protoplasma — do človeka in spoznali, da je bila zibel življenja v vodi, ki je zlasti nam akvaristom najbo-lj priljubljena, ker je v zvezi z najzanimivejšim in najlepšim športom, z — akva-ristovstvom. O. S. mo v ogledalu. Saj vendar ne morem gledati okrog vogala.« Korner se je smejal, ker je to naj-brže pričakoval, izgubil je ravnotežje in krohotaje se sedel na tla. Nekdo je pri vratih zazvonil. »Intimna družba!« je vzklikni' Korner. Na hodniku so se koraki oddaljili. »Nu. zdaj je predstave zadosti!« pravi Anton. Direktor jima pokaže hrbet in položi vato v gazo spet oprezno preko trebuha. Uslužbenca pobere ta ko^rzet z divana in ga pri-vežeta staremu nagcu. »Oprezno.« pravi, »zgoraj v tretjo luknjo, spodaj v drugo!« Anton je začutil neobhodno potrebo, da bi tlesknil po napetem trebuhu gospoda Brausevvettra. Toda življenje ni ta.ko enostavno, da bi se človek kar tako nepremišljeno smel vdajati svojim nagonom. Treba se je znati premagovati. Kam bi prišli, če bi hoteli tleskniti no vsaki goloti, ki se nam razkrije. Med tem ko je Anton premišljeval, kaj bi vse bilo iz svetovne zgodovine, če bi Jožefina Beauharnais svojemu Bona-partu. kasneišemu Napoleonu I., od časa do časa, če že ne v rednih presledkih. pripeljala katero po zadnji plati, se je direktor oblačil. Korner je pripravljen držal telovnik in žaket. Brausevvetter je oblekel tudi to. se mimogrede zahvalil in se spet znašel v kočljivem položaju. Pričakoval je, da bo kdo izreke! svoje mnenje o tem. »'Bilo je sila interesantno,« je trdil Korner. »Bilo je naravnost poučno,« si je mislil Anton in se smejal debeluharju v obraz. »Vaše slepo črevo vam gotovo ne bo več dajalo opravka,« je dejal Korner s čestitajočim glasom. »Zdaj je zunaj,« reče Anton, »ali pa so vam mar trebušno mrenico razrezali in spet zašili, ne da bi vam bili odstranili slepo črevo? V tem pogledu se dogajajo strašne stvari. Vem za primere, ko je kirurg nekoč med črevi pozabil pioceto, drugič pa spet škarje. Nekemu znancu mojega hišnika se je to pripetilo celo dvakrat. Nato je pisa! upravi bolnišnice, naj mu zaradi udobnosti trebuh uredijo na gumbe, da ga bodo lahko odpenjali in zapenjali. Prošnjo so mu zavrnili.« »Ne norčujte se iz ubogega gospoda direktorja!« je vzkliknil Korner. Brausewetter strogo pogleda Antona. »Govorimo o nečem drugem.« »Dobro. Prej ste bili tako ljubeznivi in ste omenili povišanje plače. Kdaj lahko s tem računam?« »Vi ste se spomnili na povišanje. Jaz sem vam samo sporočil, da je firma zadovoljna z vašimi načrti. To še ni zadosten vzrok za povišanje. To še tem manj, ker dostikrat prekesno prihajate • v urad. Vi zaslužite, da bi vas človek* hkratu pograjal in pohvalil!« »Premalo zaslužim! Kaj mislite, da počnem s tistimi dvestodesetimi markami. ki mi jih plačujete na mesec?« »Nisem radoveden.« razdraženo odgovori gospod Brausevvetter. »Privatne stvari naših uslužbencev niso moja stvar. Sicer pa, čemu tako često prihajate prepozno? Ali imate kako postransko službo? Za to je treba našega izrecnega dovoljenja.« »In vendar jo rmam.« »Kaj? Vi imate postransko službo? Mislil sem si že kar naprej! Kaj pa delate?« »Živim,« pravi Anton. »Vi temu pravite živeti?« je viknil direktor. »Vrtite se po plesnih dvoranah! Vi temu pravite živeti? Vi nimate rešpekta pred življenjem!« »Samo pred svojim življenjem ne, moj gospod!« vzklikne Anton in jezno udari po mizi. »Toda vi tega ne razumete in to vas nič ne briga! Ni vsak tako neokusen, da strojepiske premetava po mizi.« Korner je sedel za svojo mizo. pre-bledel je in se delal, kakor da piše. Brausewetter se je z obema rokama držal za telovnik. Najbrž se je bal. da bi mu brazgotina od jeze utegnila počiti. »Še bomo govorili,« izbruhne, se obrne in hoče odpreti vrata. Niso se odprla. Strese jih. Kri mu udari v glavo. Odhod mu ni uspel. »Vrata so zaprta,« pravi Anton, »sami ste jih zaklenili, zastran slepega črevesa.« Direktor prikima, postane še bolj rdeč, potegne zapah in odide. »Tu se zid maje,« omeni Anton in se iznova zatopi v opazovanje kolnske katedrale in poleg nje izdelane cigarete. Korner sklene roke nad glavo ln vik-ne: »Človek, saj to je skoraj razža-ljenje veličanstva. Za take reči so časih zapirali.« »Za take reči danes vržejo iz službe,« reče Anton. »Vi ste to predvidevali. On se bo gotovo bal, da boste v tem primeru, če vas odpusti, pripovedovali naokrog, kako dekleta iz pisarne premetava po mizi. Mislim, da ga bo kap zadela. Vi ste predrzen! Kaj boste storili, če vas zares in kljub temu odpusti?« »Mar mislite, da je edini namen mojega življenja, delati propagando za slabe cigarete? Ce odidem od tod. bom poiskal nov poklic. Eden več ali manj, to je tako vse eno.« »Povej-te mi no kaj o sebi,« je prosil Korner. »Torej, za časa inflacije sem opravljal borzne špekulacije za neko delniško družbo. Vsak dan dvakrat sem mo- ral izračunati efektivno vrednost papirjev. Da bi ljudje vedeli, koliko kapitala imajo.« »A potem?« »Potem sem z nekaj valute kupil trgovino z zelenjavo!« »Zakaj ravno z zelenjavo?« »Ker smo bili lačni! Nad izložbo js stalo napisano: »Prodajalna boljših živil dr. Gerberja.« Zgodaj, ko je bil še mrak, smo z okornimi dvokolnicami hodili na trg.« Korner je vstal: »Kaj? Vi ste doktor?« »No, da. Izpit sem napravil tisto leto, ko sem bil pri velesejmu nameščen kot pisar naslovov.« »Kako se imenuje vaša dizertacija?« »Takole: Ali je Heinrich von Kleist jecljal? Najprej sem hotel na podlagi točnih izsledkov in analize sloga dokazati, da je imel Hans Sachs ploščata stopala. Toda predpriprave so predolgo trajale. Dosti. Rajši pesnikujte!« — Anton umolkne in hodi pred plakatom gor in dol. Korner ie radovedno škilil za njim. Toda pogovora se ni upal obnoviti. Stokajoč se je vrtel po stolu in gledal svoje stihe. Odločil se je, da bo napravil rimo iz »brauchen« in »rauchen«. Nato je pogladil papir, ki je ležal pred njim, zamižal in se predal inspiraciji. > JUTRO« ponedeljska Izdaja 5 - Torek, 2. januarja 1934 Smučarji so praznovali Novo leto doma Južno vreme je našim smučarjem onemogočilo za-željeno praznovanje Silvestrovega večera — BSK je svojo turnejo zaključil z zmago Novo leto ni bilo naklonjeno našim smučarjem, ki sicer po vremenskih razmerah zadnjih dni niso imeli preveč nad, vendar pa so pričakovali, da bodo lah^o izrabili dva prosta dneva, da se bodo mogli, kakor o božiču, posvetiti najlepšemu zimskemu športu — smučanju. Te nade se niso izpolnile. Iz vseh krajev se je že v soboto in v nedeljo javilo južno vreme. Najbolj hrabri so se sicer podali v one naše kraje, ki jim tudi vreme ne pride kmalu blizu, vendar so bili tudi tam razočarani. Po lepem smučarskem božiču se Novo leto ni izkazalo. Smučarji so morali svoje »dilce« topot postaviti v kot ter pričakovati Novo leto v svojih domovih, v prijetnih družbah, ki sicer niso navdušeni za šport, vendar pa jim nabrže ni bilo žal. Tudi v tem »ne-sportnem« razpoloženju so gotovo naši športniki zelo živahno prešli v Novo leto. Naša vodilna kluba Ilirija in Primorje sta svojim članom in prijateljem priredila lepa novoletna presenečenja s svojima prireditvama v kavarni Evropi in v Zvezdi. Obe prireditvi sta dokazali, da ima naša javnost do naših športnikov velike simpatije. Pa vendarle nismo ostali brez vsake športne prireditve. Naš smučarski klub Ljubljana, ki se ne ustraši niti južnega vremena, je priredil v nedeljo mladinsko smučarsko tekmo, katere se je udeležilo okoli 40 mladih smučarjev in ki je prav dobro uspela. Mladinska smučarska tekma v Ljubljani Kljub slabim snežnim razmeram je Smučarski klub Ljubljana izvršil svojo nameravano mladinsko tekmo. Sneg sam je bil zrnat, vendar nekoliko premoker in zaradi tega pretežak. Proga je bila težja kot ob normalnih snežnih razmerah. Tekmovalo se ie v treh kategorijah, in Mcer dečki do 12 let 1 km. od 12 — 15 let > km. od 15 — 18 let 5 km. Vsega skupaj se je javilo na start 41 tekmovalcev in sicer do 12 let 12 tekmovalcev, od 12 — 15 let 17 tekmovalcev in na progi 5 km 12. Med tekmo jih je izstopilo 6, ostali so prišli na cilj. Rezultati so bili naslednji: Xa progi 1 km: 1. Ciuha 5.48, 2. Jamnik 6.25, 3. Malis 6,37, 4. Janežič 6.43, 5. Pi-skar 6.51. 3 km kat. A: 1. Gale 35.10, 2. Mrežar 36.25, 3. Trost 37.05, 4. Dejane 38.32. 5. Premelj 38.40. 3 km kat. B: 1. Bricelj 34.05, 2. Kurent 37.49, 3. Malis 38.08. 5 km: 1. Dekleva 48.49, 2. Starman 49.42. 3. Lombar 50.23, 4. Marinko 52, 5. Felle 54.26. Kot storaj vedno v Ljubljani, se je tudi to pot primerilo, da so neznani zlikov-ci prestavili markacije, kar sicer za potek prireditve ni imelo neugodnih posledic, ker so bili funkcionarji na mestu. Vendar pa mislimo, da bi občinstvo lahko vsaj toliko cenilo požrtvovalnost in nesebičnost prireditelja, da bi, če mu že ne pomaga, vsaj pustilo markacije na miru. Nogometne tekme ob Novem letu Amsterdam: BSK : Ajax 5 : 3 (3 : 3). Dunaj: Rapid : Saaz 6 : 1 (5 : 0), WAC : Vonvarts 14 : 5 (6 : 1). Rapid : Vor-wiirts 8 : 1 (2 : 1), \VAC : Saaz 6 : 4 (1 : 4), Simmering : Slovan 4:1 (2 : 1). Marseille: Donau (Dunaj) : Ferencvaros (Budimpešta) 6 : 1 (3 : 0). Lizbona: Vienna : FC Belemezet 3 : 0 (1 : 0). Schaffhausen: FAC (Dunaj) : Sparta (Schaffhausen) 5 : 1 (2 : 0j. Casablanca: Admira (Dunaj) : Stade Marocaine 9 : 0 (4 : 0). Angers: Libertas (Dunaj) : Stade Quim-per 5 : 2 (3 : 1), Libertas ; FC Angers 3 :0 (1 : 0). Valenzia: Slavia (Praga) : FC \alenzia 0 : 0. Bordeaux: Kladno : reprezentanca Bor-deauxa 8 : 2 (4 : 0). Ki euzlingen: Hungaria (Budimpešta) : Kreuzlingen 3 : 0. Cherbourg: Criseana (Rumunija) : Olim-piciue 6 : 2 (4 : 0). Praga: Toplitzer FC ; Bohemians 2 : 1 (2 : 1). _ J. A. S. O. Odborova seja danes ob 18. na tehniki. Važno zaradi bližnjih tekem Obvezno tudi za poverjenike. Šport po svetu Nemci se velikopotezno pripravljajo za >vojo olimpijado, ki jo hočejo povzdigniti predvsem v veličastno manifestacijo nemškega duha. Zato jih je silno neprijetno dirnil sklep ameriške amaterske atletske zveze, naj olimpijski odbor (ameriški) skrbi za to. da bi bila prihodnja olimpijada iz Berlina preložena kamorkoli. Kot vzrok je navedla domnevo, da nemški židje ne bodo mo_ na start v Hitlerjevi Nemčiji. Nemški olimpijski odbor je brzojavno prosil za polo.snilo m prejel zagotovilo, da bo Amerika prišla na olimpijado s pogojem kaipa, da bodo židovski športniki lahko neovirano sodelovali na olimpijadi. Francozi za udeležbo v Berlinu nimajo nobenih pomislekov in se z veliko vnemo pripravljajo nanjo. Po sedanjem načrtu olimpijskega odbora bo šlo na nemško olimpijado 180 aktivnih športnikov. Za priprave teh atletov bo vlada vsako leto votirala, reci in piši: milijon frankov. Stroški za odpravo bodo znesli skupno z odškodnino za trenerje, maserje, delegate in druge okroglo dva milijona frankov. Pa .še zmerom trdijo nekateri, da je za šport škoda vsake žrtve! * Italijanom, ki bodo organizirali svetovno prvenstvo v nogometu, ne gre v račun, da se dosedanji neoficielni svetovni prvaki Urugvajci niso prijavili za sodelovanje. Da se izognejo poznejšim očitkom, so prepustili Fifi, naj ona odloči o morebitni na- knadni prijavi in upravičenosti udeležbe. Zdi se, da bi jih le radi videli v Rimu, te južnoameriške mojstre nogobrca! O tem se je sklepalo nedavno v Cur-hu, kjer so med drugim odredili tudi to, da moramo mi in Rumuni odigrati svojo odločilno tekmo najkasneje do 1. aprila 1934. Tekmo bo treba torej preložiti od 6. maja na zgodnejši termin. ★ Tale Amerika je sploh svet zase! Silno razgreto občinstvo imajo posebno v njenih južnih delih, ki se včasi spozabi tako daleč, da pred njim ni varen niti igralec niti sodnik niti sogledalec. Ker oblastva nikokor niso mogla preprečiti teh neizdrž-nih razvad, je policija posegla po bolj radikalnih sredstvih. V Argentiniji n. pr. je za vsako prvenstveno tekmo pripravljenih 40 stražnikov na konjih, 40 pa »prizem-nih«, ki jim je deljena skupina vojakov z bombami za solzenje. Razen tega je v stadionu še precejšnje število gasilcev z brizgalnami, ki stopijo takoj v akcijo, če si publika skoči v lase ali pa pritisne na ig»išče. Včasi ta ameriška metoda tudi pri nas ne bi bila škodljiva! ★ Stara pesem je, da brez denarja ni nobenega športa, pa tudi nogometnega ne. Kljub temu pa imamo na primer v Franciji primere, da niti denar sam l.e zadostuje za dosega največjih uspehov. Francoski profesionalni igralci so izborno plačani in prejemajo razen plač in premij svojih klubov tudi zavezne nagrade za meddrž. tekme. Internacionalci v Franciji so sploh ve- liki gospodje; na potovanju imajo po pol franka odškodnine na kilometer, povračilo za izgubljeni zaslužek in po 120 frankov dnevnice na dan. Posebna nagrada 2& zmago pa znaša posebej 800, za neodločni izid 600, za udeležbo samo (torej poraz)* pa najmanj 400 frankov; rezervni igralci dobijo 50 odstotkov določenega zneska. Vziic tem res udobnim eksistenčnim pogojem pa se je pokazalo, da moštva samih »kanonov« niso najboljša, ker jim vendarle manjka prave morale za borbo. Zato v Franciji niso redki primeri, da so nekatera provincialna moštva nevarnejša od pariških, ki imajo v svojih vrstah številne uvožene zvezdnike iz drugih držav. Torej — sam denar tudi ni dovolj, kar je spet nekaj tolažbe za naše klube, ki jim med vsem manjka najbolj — tega. V evropskem profesionalnem boksu se je položaj po zadnjih sklepih mednarodne boksaške unije zopet znatno spremenil. Spancu Paolinu so odvzeli naslov evropskega prvaka v težki teži ter ga priznali Italijanu Carneri, ki je zmagal nad njim. Ker pojde Carnera spet v Ameriko, bo ta zasedba ostala pač precej časa nespremenjena. Naslov prvaka v poltežki teži je na razpolago, ker se mu je nedavno sam odrekel Šved Andetsson. Kandidatov je več, med njimi tudi Rumun Spakon in Avstrijec Steinbach. Prvak stednje teže je Belgijec-Gustave Roth, ki pa 96 bo moral za ohranitev naslova pomeriti s Francozom Marcelom Thilom. Glede prvaka v weltcrju so Angleži v laseh z mednarodno unijo, ki priznava Belgijca Anneeta, medtem' ko hočejo Angleži imeti svojega Ja'<&a Hooda. V" lahki teži je prišel prav poceni do naslova Italijan Locatelli, ki se je začasno tudi umaknil ž njim v Ameriko. V banta-mu jc brez nasprotnika Belgijec Biquet, v mušji teži pa Francoz Gydč. Pri ogledu mednarodnega zimsko^ort-nega sporeda za letos smo opazili te-le zanimive termine: 30. in 31. 12.: Mednarodne tekme v smuku in skokih v Tatrah. 5. do 8. 1.: Angleško smuško prvenstvo v Klostersu. 20. in 21. l.S Saško Bmuško prvenstvo v Miihlleitenu. 20. do 2#. L: Mednarodni zimskosportni teden v Ino-mostu. 26. do 29. 1.: Nemške zimsko-sport-ne igre v Harfu. 27. do 28. 1.: Bavarsko smuško prvenstvo v Traunsteinu. Tirolsko smuško prvenstvo v Hallu. 1. do 5. II. Češko smuško prvenstvo v Banski Bvstrici. 2. do 4. II.: Avstrijsko sm. prvenstvo za seniorje in štafeto v MaUnitzu. Juogoslfr vensko sm. prvenstvo v Ratečah - Planici. Mednarodne švicarske sm. tekme v Ander-mattu. 4. do 10. II.: Akademska sm. svetovna prvenstva v St. Moritzu. 7. do 12 II.: Nemško sm. prvenst v Berchtesgadenu. 15. do 17. 1Tekme Fise v.smuku in slalomu v St. Moritzu. 20. do Ž5. ti. Francosko sm. prven. v Suchon-Superbagneresu (Pirenejih 21. do 26. II.: Tekme fise v Solleftei na švedskem. (18 km, kombinacija, skoki posebej in 50 km). 26. dcII. -r Avstrijsko sm. prvenstvo zf dame in slalom za seniorje v Inomostu. 3. do 5. III. Hol-menkollske tekme. 10. do 11. III. Finsko sm. prvenstva v Lahtiju. Za Davisov pokat se bo 1. 1934. v evropskem pasu potegovalo še II držav, in sicer: ČSR, Nemčija, Švica, Avstrija, Italija, Francija, Janonska, Avstralija, Južna Afrika, Egipt in Indija. (Termini: 1. kolo do 20. maja, 2. kolo do 3. junija, 3. kolo do 21. junija, finale v evronskem pasu do 21. julija. Finale za Anplijo, ki brani pokal, bo .od.23» do 31. julija v wimbIedonskem stadionu. . „ * Finska športna zveza je nedavno za leto dni diskvalificirala svetovnega rekorderja in svojega olimpijskega prvaka Lehtinena, ker brez opravičila ni sodeloval na finsko-angleškem mitingu v Helsinkih. Doživljenjsko diskvalifikacijo je zveza izrekla tudi nad znanim metalcem Kivijem, ki večkrat glede amaterskih pravil ni bil posebno natančen. Sicer pa je to — pri drugih atletih — podpiral tudi neki funkcionar sp-rrtne zveze in so mu bile zato za dve leti odvzete vse športne funkcije. čitafte tedensko revijo „ŽIVLJEN JE IN SVET" NOVOLETNA NOVICA mladim In starim PRIJATELJEM „JUTRA"! ZVESTI NAČELU, DA IZPREMEMBA DOBRO Dfi, SMO PRIDOBILI •' ZA BODOČE LETO PRAVICO DO PRVOTISKA KRASNE IZVIRNE ZGODBE S PODOBAMI MALA KRALJICA NOČI IZPOD PERESA G. LJUBE JI RKOVIČA TA NENAVADNO MLČNA IN MILA POVEST, KI JO KRASIJO PRISRČNE SLIKE DOMAČEGA UMETNIKA ZAČNE IZHAJATI NA OBIČAJNEM MESTU MED »MALIMI OGLASI«, TAKOJ, KO BO SEDANJA SLIKANICA KONČANA. PREPRIČANI SMO. DA SI BO NA PRVI MAH OSVOJILA SRCA VSEH VELIKIH IN MALIH PRIJATELJEV NAŠEGA LISTA. JUTROVČKI! PAZITE NA ZAČETEK „MALE KRALJICE NOČI!" NE ZAMUDITE GA! PROSITE OČKA IN MAMICO, DA NAROČITA „JUTRO"! Združenje učiteljstva šal za defektno deco Zagreb, 1. januarja. Veliko število gluhoneme, slepe, duševno zaostale in hrome dcce v naši državi in pomanjkanje prepotrebnih šol za te največje reveže, je dalo učiteljem šol za defektno deco povod, da so začeli razmišljati o načinu, kako pomagati tem nesrečn;kom v čim večji meri. Tudi splošni interesi to zahtevajo; saj postajajo ti reveži, prepuščeni samim sebi, največje breme in nadloga človeški družbi. Socialni čut. ki je visoko razvit v našem narodu ter prestiž države nam narekujeta, da bomo v krogu kulturnih narodov zavzemali čim dostojne iše mesto. Da bi lažje iniciativno in složno pomagali pri reševanju tega soc.alnega problema, so se učitelji šol za defektno deco iz vseh delov države zbrali v Zagrebu, da si osnujejo stanovsko društvo: »Udruženje učiteljev šol za defektno deco v kraljevini Jugoslaviji«. Ustanovna skupščina se je vršila v veliki dvorani zagrebške gluho-nemnice, ki so jo zborovalci napolnili do zadnjega kotička. Kako veliko zanimanje za ta zbor ie vladalo ne samo med interesiranim učitelj-stvom. temveč tudi med širšo javnostjo, kaže dejstvo, da se ga je udeležilo poleg učiteljstva omenjenih šol iz vse države tudi znatno število oseb iz najodličnejših krogov prosvetne in cerkvene stroke, kakor tudi zastopnikov tiska. Zboru je prisostvoval namestnik ministra prosvete gospod inšpektor Milan Fabijanovič, s svojim obiskom pa ga je počastil tudi mitro-polit iz Zagreba. Med uglednimi gosti so bili: dr. Mašek, dr. špišič, dr. Šercer. dr. Lopašič, dr. Freund, upravnik šumske šole dr. Mandič, inšpektor mestnih osnovnih šol g. Butorac. predsednik JUU Logome-rac. dr. Manzoni in drugi. Ustanovni občni zbor je otvoril ravnatelj zagrebške gluho-nemnice g. Rajko Hergešič. ki je prisrčno pozdravil navzočne zborovalce, posebno pa ugledne goste. Poudarjal je važnost skupščine ter predlagal za predsednika skupščine ravnatelja ljubljanske gluhonem-nice g. Frana Grma, ki so ga zborovalci pozdravili z navdušenimi ovacijami. Pred prehodom na dnevni red je začasni predsednik ravnatelj Grm predlagal vda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru na Bled, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Nato je bilo sklenjeno, da se od-pošljeta pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku dr. Milanu Srškiču ter ministru prosvete dr. Radenku Stankoviču. Zatem je predsednik podal skupščini poročilo o dosedanjem delu pripravljalnega odbora, slednjič pa se je izvolil odbor za pretres pravil. Izmed, udeležencev iz dravske banovine so bili v tem odboru g. .lane-žič iz Kočevja, g. Birsa iz. i'onovič in g. Kunst iz Ljubljane. Nato so se pričela predavanja, ki so jih zbrani učitelji poslušali z napeto pozornostjo. Predaval je dr. Lopašič o snovi iz ncurologije. dr. Šercer iz otorinolaringolo gije, dr. Špišič o zaščiti hrome dcce, doktor Freund o govornih napakah in dr. Mandič o poučevanju dece v gozdnem zraku. Vsa predavanja so bila znanstvena in \/ redno zanimiva in se jc zanje g. predsednik predavateljem toplo zahvalil, a tudi > strani poslušalcev so bili nagrajeni s fre-netičnim aplavzom. Po končanem dnevnem redu so zborovale, odšli na skupni obed v Sremsko menzo, popoldne pa so ogledovali zagrebške zavade za soc4«ino in zdravstvene zaščito dece. Naslednji dan ie podal poročilo odbor 7j pretres pravil. Člen za členom je skupščina sprejela soglasno. Nato so se vršile volitve začasnega upravnega in nadzornega odbor.t. Predložena, je bila samo ena lista in spre-Ma soglasno. Za predsednika upravney:» odbora je bil izvoljen znani strokovnjak ;n prijatelj defektne dece 2. Veliko Ramada-novič. upravnik doma slepih v Zemunu; za predsednika nadzornega odbora pa tudi odlični strokovnjak in prvoborilelj za bolijo bodočnost bedne dece g. Fran Grm. ravnatelj ljubljanske gluhonemnice. S tfni i*" skupščina končala svoje delo. Predsednik Grm se je zborovalcern zahvalil za udeležbo in sodelovanje. Izrazil je željo, naj bi ustanovljeno Udruženje učiteljev šol za defektno deco rodilo obilo sadov nedolžnim otrokom, njihovim učiteljem ter tako tudi narodu 'ti državi. Zborovalci so zapjščali dvorano s prijetno zavestjo, da se je potek zborovanja vršil v popolni harmoniji in so učitelji «*>1 za defektno deco pokazali, da stoje etičnn na dostojni višini. Ljubljanski šolarji se smučajo na Rakitni V počitniškem domu na Rakitni nad Borovnico preživlja v okrilju ljubljanske šolske poliklinike svoje božične počitnice 25 šolskih otfOk iz Ljubljane. Na ugodnem terenu se otroci pridno vežbajo v smučanju. Kakor nam poročajo, so se lahko z uspehom smučali tudi oba ravnokar minula praznika, ker je temperatura skoro redno pod ničlo, tako da je smuka še vedno prav ugodna. Otroci so vsi zdravi in veseli in ostanejo v počitniškem domu še do 10. t. m. Oskrbo in nadzorstvo nad njimi ima zdravnica šolske poliklinike ga. dr. Lunačck. . * .. ' Pismo iz delavskih revirjev. Delavec v novem letu Tovarniški delavec. Obiskal sem ga na domu. Stanuje v majhni, pritlični hišici. Njegovo stanovanje sestoji iz štirioglate prostorne izbe, ki služi za sobo in kuhinjo niemu in njegovi družini, ki šteje z njim vred šest članov. Prišel je ravno od dela in si s toplo vodo umival zamazane roke. žena, drobna in majčkena, je tekala okrog štedilnika, ki je služil obenem za peč, in mu pripravljala kosilo. Sedli smo za široko mizo In govorili. Pogovarjali smo se o zimi in delu, o zaslužku pri nas in drugod. Pa sem mu zastavil vprašanje: Kaj pričakuje v novem letu. Pogledal me je začudeno, kakor da ne bi vprašanja razumel, žena je dvignila glavo in uprla svoje svetle oči v moža. Počasi se je mož odkažljal in zamahnil z roko: »Nade? Nobenih! Poglejte, kakšno je pri nas: šestero nas sede k jelu, en sam služi. Ali morete misliti, kako je težko nasititi vsak dan takole družino? Mater vprašajte! Otroci so kakor nenasitni: zmerom bi jedli, zmerom odpirali usta. Mati se jih oteplje in tolaži. Pa ne razumejo. Kje bo otrok razume!, da ne more zato jesti, ker ni pri hiši božjega, da bi bilo za krompir, moko, mast! Ne more. Njegovo telo potrebuje hrane, močne, tečne hrane, ker ra-»« v višino in širino. Jaz pa prinesem na »tlrinajst dni nekaj čez dve sto dinarjev, n« mesec skupaj še ne pet sto. Tz tega pa jej, plačaj izbo in oblači šest ljudi! V prej-injlh letih Je bilo bolje, zaslužili smo več in tudi drago ni bilo tako. Da bi bilo v novem letu bolje? Ej, želel bi, teleli bi vsi, pa ne kaže prav nič. Jaz sem zaposlen, kakor veste, v tekstilni tovarni. Tam nas je okrog pet sto. Pa vsi dobro vemo, da je zdaj dober čas ravno za to industrijo, da gre blago sproti in proti dobremu denarju. Tudi pravijo, da bo družba izkazala večji dobiček. Uživajo tako zaščito kakor še nikoli. Lahko bi nam zvišali pri uri, magari za pet in dvajset par, pa nič. Na uro pa plačujejo od 1.50 do 2.75 Din. Najboljši delavci dobijo po tri dinarje na uro. Ce je človek sam, bi že nekako tudi s tem izhajal. Oženjen, pa še otroke po vrhu, to pa ni mogoče. Vsi smo raztrgani, da smo kakor cigani. Novo leto, nove skrbi, tako bi vam raje povedal. Otroci raaejo, zmerom več zahtevajo, zaslužek zmerom enak, delo pa od danes do Jutri. Take so te nade v novo leto!« Umolknil je. Nič veselega ni bilo ta čas V tisti izbi. žena je globoko vzdihaila, sklonila glavo, potem pa hitro pograbili prazen krožnik izpred moža in odhitela pomivat. Od nekod so se pritepliv sobo otroci, se zgnetli okrog matere in vsi kakor eden zaklicali: mama, lačen! Rudar. Težke roke so udarjale s sekiro po tnalu, da so letela polena daleč na okrog. Mož je sekal drva. čez dan do dveh v rovih s krampom ob črni dijamant, potem pa še doma zavoljo kosila in gorkote. Pozdravila sva se kot stara znanca, še malo je posekal, potem pa sva zavila v hišo. Ob štedilniku sta se grela žena in otrok. Rudar je razlagal svoj položaj brez vsake zagrenjenosti. Sedaj je že tri leta, kar se muči ob polovičnih šihtih z ženo in tem otrokom. Dva sta mu umrla, eden za škr-latinko, drugi za jetiko. Tudi tretji je bolj bolehen ko zdrav. »Vsemu se človek privadi. Je govoril rudar. Prej orno imeli polne Sihte. Se enkrat bolj plačane in še nadSthte. Vsesa smo imeli dovolj. Zdaj pa je delo štirikrat na teden, vsake štirinajst dni potegnem tri sto dinarjev in ravno tako živimo, če hočete temu tako reči. Prej smo jedli meso, pili vsak dan vino, zdaj jemo krompir, ote-pavamo žgance in pijemo vodo. Cele mesece ne vidim vina, kmalu bi pozabil, kakšno je. In vsi tako. če hočete, greste lahko po koloniji od hiše do hiše, pa boste videli, da ne lažem. Pa smo kar nekako zadovoljni. samo da se najemo. Naj bo seno ali slama, samo da je polna Jama, so včasi govorili moja mati, kadar sem bil kot otrok izbirčen. Danes se je vse do besedice uresničilo. Da bi bilo v novem letu kaj bolje, ne verjamem. Troštamo se pa, ampak bolj iz navade. Kaj bi si želel v novem letu? Nič drugega kakor redno delo. Polne šihte. Sedaj jih naredimo na mesec 18 do 19. če bi pa delali vsak dan, bi še nekaka lahko živeli. Zdaj smo se navadili na skromnost in bi smatrali polne šihte kot prav posebno darilo za novo leto.« Lesni delavec. Pri nas so bile prej tri parne žage, zdaj ste še dve. Ob redno delo je prišlo tako okrog sto lesnih delavcev. Menda ni nobene panoge naše industrije kriza tako občutno zadela kakor ravno lesno. Obiskal sem lesnega delavca in ga pobaral po delu in zaslužku. »A, težko vam je kaj povedati. Menda ste že siti samih pritožb. Ampak tole pa lahko vseeno povem: mi ne obupujemo! Res je, da je zdaj močno hudo in da je cena lesu padla kakor še nikoli prej, ampak upamo, da bo tudi teh suhih let enkrat kraj in da bo potem les zopet dobil svojo ceno kakor pref. In pri nas je le?a še mnogo. Naši gozdovi so še polni najlepše jelovine in bukovine in cena tega naravnega bogastva bo Sla Se v milijone. Sedaj je težka tudi za podjetnika. Kar poglej- te: tisti, ki ni bil trden, je kar odletel. Dandanes moramo drug drugemu pomagati. Podjetje nam, mi pa njemu. Vem, da podjetnik Be služi zdaj težkih tisočakov, zato moramo biti tudi mi zadovoljni s tem. kar nam plača. Ko pa pridejo boljši časi, sem prepričan, da bo tudi podjetnik sam zvišal svojemu delavstvu zaslužek. Do ta-čas pa potrpimo Jn vztrajajmo.« Brezposelni. »Kaj si želiš v novem letu,« sem pobaral prvega brezposelnega na cesti. »Dela!« mi je odgovoril. »In upaš, da ga dobiš?« »Moram ga, sicer umrem!« Pri Nučičevih Zagreb, decembra. Nafta umetnika stanujeta konec Deželice-ve ulice, kjer iu s Putnikovega trga prijazno pozdravljajo visoki kostanji. Po svetlih sobah fe razlik blagodejni mff. TiSino moti samo lfjbko čvrljanje nežne hčerke Nadice. ki vsakega uovodošlega sstrička« radostno pozdravlja. Nufif in Podgorska! Koliko lepih spominov me veže na nju! Kako se je mojster boril, ko je pričel 9 prvim slovenskim gledališčem v Mariboru, koliko volje, ekrbi. neprespanih noči je bilo za njim, preden j? usneval. Takrat smo bili vsi kakor ena družina in šlo je. Podsronska ie bila zlata kolegica, vesela. skromna in aloboka duša. Danes je prva iugoslovenska tragedinja, a ostala ie ista na vznoter živeča, ustvarjajoča duša. ki se čudovito izpopolnjuje, le resnejša je, saj je oblagodariena s skrivnostjo materinstva. Koliko snujeta ta dva jmetnika, koliko sta narod«» z»» dala. a mu še vedno dajeta? Na -n Podgorsko so zagrebški Slo- venci zelo ponosni. Mojster se zavzame za vsakega tovariša, zlasti pa še za 6voje Slovence, bodri jih in jim skuša pomapati. če so v stiskah. Le Nučič je tisti, ki spravi na zagrebški oder kako naše delo ter se tudi potrudi, da se gledališče napolni. Svojim tovarišem je vedno dober prijatelj, ki n^ pozna teaterskih intrig Pripetilo se je, da je že kak njegov priznani kolega stal ra cesti, saj botra kriza ne pozna razlike, še mani pa mati usoda. Pa se je zavzel zani Nučič, ki ne govori samo z besedo, temveč tudi s srcem, — in zmagal je. V obednici na steni viei slika Podgorske v vlogi Shawove sv. Ivane. Ironični Irec je prav zaradi te vlose poslal Podgorski lastni portret z laskavim dopisom, kajti pisala mu je bila neka njegova znanka Angležinja, da boljše igralke v tej vlogi nikjer ni. Umetnica se je avtorjj prav po sha\vovo zahvalila; poslala mu je svojo sliko s podpisom: iSha\vu Podgorska«. Umetnica mora na sejo. Poslovimo se in z Nučičein ostaneva sama. Mala Nadiea 11111 sloni na prsih in se 6mehlja, pred nama se pa vrste spomini- Mojster odpre predalnik, zazreva se v slike in preteklost zbrzi mimo naju. Skozi okno švigne solnčni žarek. Vedno bolj prevladuje tiha domačnost Neprisiljena beseda zazveni. Nučič se razmahne, njegov lepi mladeniSki obraz zažari in spet in spet prisluškujem tistim jasnim zvokom, ki jih poslušajo njegovi učenci s tihim občudovanjem. Zaiskrita se kristalni čaši vina, nazdraviva si. ! Mala Nadica se dvigne in mi pokaže očkovo uro. Slučajno pogledam na kazalnik in se začudim, da že tako kasno. Težko se poslovim. In ko korakam po stop nicah, mf |e te-no in samotno v duši. Poč.i>: in ramišljen se vračam v vrvež nemirri1 Zagreba. Gnstav Sfrtii-.» 5 JUTRO« ponedeljska izdaj« žena v sodobnem svetu ženski pogled v preteklo leto Zadnja desetletja so pomenila za ženo dobo podviga, dobo napredka, ki je prinesel dotlej nesluten prevrat v njeno življenje. Prvič tekom tisočletij se je žena zavedala, da je tudi ona človek, prvič je glasno manifestirala za priznanje polnovrednega človečanstva. Bilo je treba bojev in napora, da je premagala tisočletja staro tradicijo, ki jo je oklepala s predsodki, ki so spreminjali njeno življenje v nevredno, često celo v nečloveško životarjenje. Možje vere so dvomili, ali ima tudi žena dušo, možje znanosti pa so dvomili o njenem razumu. Vse te dvome je žena premagala tekom zadnjih desetletij, a k zmagi ji je pripomogel, ker jo je deloma k borbi prisilil — razvoj. Ko se je ženi odprla pot do izobrazbe, tedaj so začeli padati predsodki in najvrednejši možje so stopili ob stran žen, »o podprli njihove zahteve s polnim priznanjem potrebe po njihovem sodelovanju v javnem življenju. Tako so žene najbolj kulturnih držav na svetu slavile popolno zmago z dosego državljanske enakopravnosti spolov in za najmlajšo žensko generacijo je pomenjalo to vprašanje samo še zgodovinsko dejstvo, ženino življenje je šlo navzgor, resno se je razmotri-valo o pomenu njenega sodelovanja pri ustvarjanju kulturnih vrednot, pri oblikovanju nove družbe. O tem ne priča samo prizadevanje žen, ampak tudi delo mož, ki izražajo to prepričanje pri iskanju novih poti. Edinole popolno priznanje -vrednosti ženske enakopravnosti za kulturni razvoj družbe je moglo ustvariti dela, kakršno je n. pr. knjiga sociologa Ernsta Bergmanna -Spoznavni in materinski duh« (Erkennt-nisgeist u. Muttergeist). Vsebina knjige je dokaz globokega prepričanja o potrebi enakopravnega sodelovanja spolov. Pisatelj pokazuje na žensko gibanje kot na zgodovinski pojav, čiear pomen danes še ne moremo doumeti v celoti, šele popolna odstranitev nadvlade enega spola nad drugim in zdrava razdelitev vlog med spoloma na osnovi formule: moški duh — duh spoznanja, ženski duh — materinski duh — bo prinesla v sožitje ljudi pravih odnosov. Kajti žena je ohranjujoči element že po svoji naravi in socialni nagon in nagon za red je po pisateljevem mneniu mnogo boli razvit pri ženi nego pri možu. Svoje trditve zanimivo utemeluiie na podlagi bioloških izsledkov. — Kot dela. ki poudarjajo pomen ženskih lastnosti pH oblikovanju družbe lahko navedemo tudi M. Vaer-tingovo: Die weiblirhe Eierenart im Man-nerstaat u. die mannliche Eiee-nart im Frauenstaat ter Sir Galahad: Miitter und Amawi"Ti. Te knjfre so tipične zlasti zato. ker iemliejo kot izhodišče za podkrepitev svojih trdit»v in nazorov dobo materinskega prava. Toda. vemo. da i? zadnle desetletje nastala oeromna literatura, ki se ba-vi z ženskimi problemi, bodisi da jih odeva v beletristično ali znanstveno obliko. Vsepovsod pa stopa v ospredje žena kot polnovreden človek, ki skuša doprinesti svoj delež v družbenem snovanju o'o strani moža. Skoro povsod žanje za svoje stremljenje, priznanje in celo odobravanje. Ta ženin podvig je trajal do gospodarske krize. Takoj, ko je kriza začela naraščati, pa so se pojavili glasovi proti ženi. Deloma vsled naivnosti, deioma vsled demagogije so pokazali na ženo kot na krivca naraščajoče bede, povzročene po brezposelnosti. Nekateri so zavili svoje kruhobor-stvo v ideološko odejo in so rekli: vsled ženske emancipacije trpi materinstvo, žena naj gre nazaj v družino. Ti poslednji so imeli največ uspeha, vsaj jim verjamejo celo žene. In tako je prišlo .— ne brez ženine krivde, da je žena najnižje padla tam, kjer je stala najvišje: v Nemčiji. Kako ponosno so nemške žene korakale pela g mož, pokazovale na pridobitve svoje osvobodilne borbe, a danes so popolnoma izključene iz javnega življenja; nikjer, celo v lastnih društvih nimajo pravice do vodilnega mesta, a principialno pravico do koščka kruha imajo samo tedaj, če ga ne odjedajo moškemu. A v stopinje Nemčije stopajo tudi ostale države, druga za drugo. Nekatere bolj počasi in po ovinkih, a druge naglo, z odkrito gesto. V fašističnih reformah iščejo rešitve pred gospodarskim polomom. Teh reform je v prvi vrsti deležna žena. ženo je treba ozdraviti od njene blodnje težnje po osamosvojitvi, po gospodarski neodvisnosti, po ustvaritvi lastnega duhovnega življenja. Treba je demontirati njeno izobrazbo, omejiti dostop v poklice — pa bo zopet vzklilo zdravo družinsko življenje. Za to življenje pa je dovolj, če se zna žena »izogniti senenemu vozu« kakor je to veljalo glede njene izobrazbe pred 80 leti. V nadomestilo za samostojnost za izobrazbo, zlasti pa za kruh, priporočajo ženi, naj rodi čim več otrok, ne da bi jo vprašali, s čim jih bo preživljala. Tako se je zlasti v Italiji začela zopet besna propaganda pod geslom »Imejmo več otrok'« čim več revščine, temveč otrok! In na čigav račun: »Popolo d' Italia« piše, da naj se italijanski narod zaveda, da napoči lahko kmalu dan. ko bo Italija imela dovoli zemlje, a premalo ljudi. To je fašistična morala. Ali naj italijanska mati zato rodi čim več otrok, da se bodo njeni otroci razmahnili na račun in v škodo otrok drugega, v tem primeru našega naroda? In vobče. ali ie to tista sreča, ki jo prinaša fazišem ženi, ki naj rodi otroke samo kot sredstvo za eksmnzHmost nekaterih nenasitnih imperialistov? V silno težkem položaju je danes žena. Vprašanje je. ali ie tolike samostorna. da bo ocenila situacijo, spoznala pot in sledila svojemu spoznanju — ali bo podlegla in zopet zapadla v topost? Kriza in žensko delo Dr. Margerita Phibert je objavila v službenem glasilu mednarodne borze dela razpravo o vprašanju: ali je mogoče da se izloči žena od zaposlitve v gospodarstvu in do katere meje; ah bo izločitev žene iz gospodarskega življenja olajšala gospodarsko krizo in kakšne bodo posledice, če se to zgodi. Pisateljica je zbrala mnogo materiala iz raznih držav o ženskem delu in o brezposelnosti med delovnimi ženami. Zelo zanimivi so podatki o ženskem delu v Združenih državah Severne Amerike, kjer 90 ugotovili, da dela 90 odstotkov žen zaradi gospodarske potrebe. V Pensylvaniji so se obrnili na 4000 družin z vprašalnimi polarni. Iz odgovorov je razvidno, da skoro polovico teh družin preživljajo žene s svojim zaslužkom. V Avstriji je izjavilo 95.3 odstotka žen. da bi opustile delo, če bi mož oziroma družinski oče zaslužil dovolj za vzdrževanje družine. Na podlagi zbranega statističnega gradiva zaključuje Phiberto-va, da četudi je dvojna obremenitev žene pri današnjih delovnih pogojih težko zlo, se more vendar iz mnogih upravičenih razlogov trditi, da bi izločitev žene od dela močno poslabšalo gospodarsko stanje delavskih družin, ker se ne more pričakovati, da bi se moževa plača dvignila za 50 do 75 odstotkov, kolikor bi bilo potrebno za nadomestek ženinega zaslužka. Ako bi se pa izločila žena samo iz bolje plačanih služb, tedaj bi se brezposelnost znižala le minimalno. Phibertova pripominja, da je čudno, da se današnje stremljenje, izločiti žene iz služb, nanaša samo na one pozicije, ki so bolje plačane, to so pa prav tiste službe, kjer delo ženski konstituciji najmanj škoduje. Kaj se pripravlja za ženo? Nikdar še ni gledala žena tako s strahom v bodočnost kakor danes. O novem udarcu poklicni ženi razpravlja A. štebi v zadnji številki »ženskega pokreta« pod gornjim naslovom. In sicer razmotriva o novi uredbi za poštno-brzojavno službo, ki je bila nedavno predložena narodni skupščini. Po tej naredbi — če bo sprejeta — ne sme biti v gotovih panogah te službe zaposlenih več ko 30 odstotkov žen. K tej naredbi piše A. štebijeva: »Pred vsem smatramo, da taka uredba ni v skladu z ustavo in zakonom o državnih uslužbencih. Oba ta dva zakona sta zgrajena na edino pravilnem stališču, da (mamo vsi, brez razlike spola enake pravice in enake dolžnosti, kadar gre za državno službo. Niti ustava niti zakon o državnih nameščencih ne nudi pogojev, da se z uredbami ureja procentualni odnos med moškimi in ženskimi državnimi nameščenci. Dalje smatramo, da bo tako procentual-no odrejanje sorazmerja jako škodljivo za službo samo. Morebiti bo prosila za službeno mesto zelo sposobna in vestna žena, ali nesreča zanjo in za službo, če bo nadšte-vilna glede na dovoljenih 30 odstotkov. Na njeno mesto bo morda sprejet nesposoben in nevesten moški — samo zato, ker je moški Toda bojimo se. da bo poleg te škode še drugih, vsled katerih bo zopet pred vsem trpela služba. K?r bo dovoljen tako majhen procent žen, bo med njimi tekmovanje za protekel.jo vp.ivnih oseb in zopet bodo sprejete v prvi vrsti tiste, 1» katere se b<»do zavzele vlSje osebnosti, ne glede na sposobnost, f-d nekdaj naglaSajo feministke. da je treba izvesti med uradniStvom naWrož1o <*'<*kci1o in da se brezobzirno kaznujejo ne glede na spol vsi, ki ne vrše službe tako, kakor bi morali, potem ne bo treba nobenega odrejanja po odstotkih. V naši državi je razmeroma zelo majhno število žen v državni službi, ker smo prvenstveno agrarna država. Tudi če odpuste vse žene iz državne službe — kakor se povsod čuje, da bo to postopama izvedeno — s tem ne bo naše ekonomsko stanje niti za las bolje; nasprotno bo še slabše, ker bo treba nezaposlenim ženam na nek način pomagati, a to bo šlo na račun države in družbe. Edino če se jim ukaže, da takoj napravijo samomor, bo vprašanje radikalno rešeno. Mislimo, da bi naši me-rodajni faktorji napravili mnogo izdatnej- še delo za zmanjšanje brezposelnosti ln izboljšanje gospodarskega stanja, če bi naj-konsekventneje in najstrožje izvedli načelo, da ne sme niti en državni uradnik prejemati poleg plače še po en, dva in več honorarjev. Izvesti bi bilo treba načelo: za vsako delo po en delavec. Vsi znaki kažejo, da se pripravljajo naši delavni ženi črni dnevi. Začelo se je s tem, da so zaprli ženam učiteljske šole, nadaljevalo se je s prepovedjo spejema žen na višje pedagoške šole in s postavljanjem moških na mesta, za katera so žene pre-destinirane (glej članek »Muškarci po ženskim zanatskim školama« v zadnji številki »ženskega Pokreta) in naposled se odreja procentualni odnos med moškimi in ženskimi državnimi nameščenci.« Med našimi na jugu Na obiska pri slovenskih delavskih družinah Iz življenja slovenskih priseljencev. Redkokdaj mislimo na tiste, k: jih je borba za vsakdanji kruh vrgla daieč na jug naše države, da bi si tam po rudnikih in tovarnah ustvarili skromno življenje. Kje so, kako se jim godi? Eni so se ustavili že v prestolnici sami, drugi so odšli južneje, se vdinjali prvemu podjetniku ali pa so, nezadovoljni s pogoji, ki so jim bili stavljeni, odšli naprej, še bolj južno in se po sili razmer ustavili v kraju, ki jim ni bil ne po legi ne po razmerah všeč. Tam so obstali, prijeli za delo in zdaj jim teče življenje enolično, časih celo obupno, brez sleherne nade na izboljšanje. Slovenske ljudi najdeš v vseh večjih rudarskih revirjih Šumadije in Stare Srbije: od Ralje preko Rtnja pa do trepčanskih rudnikov se vleče njihova pot. Onidan sem se odpravil v tiste kraje, ne ravno da bi videl naše ljudi in se seznanil z njihovim življenjem, toda naključje je hotelo, da sem se sešel ravno z njimi. V brzovlaku Brzovlak je drvel iz Beograda v šuma-dijo, v srce Srbije. Na desno in levo so vstajali griči, izginjali in se zopet prerivali mimo nas, mali, okrogli. Ob njih m na njih lepijo razsejane srbske vasi, iz katerih se odražajo beli, kvadratasti dvori srbskega seljaka. Sneg je pobelil tla in strehe hiš, v mrazu se je prevleklo drevje s cvetočim ivjem. Vozil sem se v družbi dveh mladih mater. Ena izmed njiju je črna, njeno približno petletno dete je tip južnjaškega otroka. Iz razgovora sem zvedel, da sta Italijanki. 2e drugi dan se vozita iz Milana in potujeta naravnost v Sofijo. Tam je pri nekem večjem podjetju zaposlen mož, oče male pun-čkice. Zdaj sta bili doma v Italiji pri stari materi. Na moje vprašanje, ce je v Sofiji veliko Italijanov, je gospa prikimala: cela kolonija in to povečini v dobrih službah. Druga mati, ki je v naročju držala j*dva kakih deset mesecev starega fantiča, je bila Slovenka. Vesela je bila, ko je slišala, da sem Slovenec. Ni se nadejala, da bo naletela prav tukaj na kakega domačina. Potuje iz Kranja naravnost v Ohrid, Tam službuje mož, Slovenec. Lani, ko je bil na dopustu v Sloveniji, se je z njo poročil, zdaj pa jo je pozval, da pride k njemu, da si tam doli uredita prijetno zakonsko gnezdeče. S seboj mu nosi zaklad: desetmesečnega otroka, ki ga on še ni videl. Povedala je, da je v Ohridu že nad petdeset Slovencev in da ji slovenske družbe torej ne bo manjkalo. Pomiloval sem jo za dolgo vožnjo, saj je imela pred seboj še celih 28 ur poti, medtem ko jih je napravila doslej komaj dobrih enajst. Toda njen obraz se je samo smehljal. V duhu je videla pred seboj srečni obraz svojega moža, ki jo željno pričakuje na skopijanskem kolodvoru, kaj potem vse muke dolge vožnje! V prijetnem, toplem vzdušju kupeja se je vil pogovor veselo zdaj v nemškem zdaj v slovenskem jeziku. Mimo nas izginjajo cele pokrajine: vasice, trgi in mesta. Prav žal mi je bilo, ko sem moral v Lapovem iz- ŽIVLJENJE V LETU 1934 IN SVET41 Kakor doslej tako bo tudi v novem letu prlobčevaJ edini slovenski poljudno znanstveni obzornik »ŽIVLJENJE SVET« izbrano štivo, ki bo razpravljalo o vseh aktualnin vprašanjih moderne znanosti in Človeškega napredka a številnimi slikami. Za novo (15.) knjigo smo si pridobili med drugimi novostmi temeljito delo dr. Vlad. Travnerja: KUGA NA SLOVENSKEM, v našem jeziku prvo delo, ki obravnava ta izredno komplicirani problem sistematično iz vseh vidikov in v skladu z najnovejšimi izsledki vede. Nadalje bo izhajal velezanimiv in bogato Ilustriran potopis mlade Američanke Margite Matches DIVJI PARADIŽ, kjer žive zadnja plemena glavorezov in kjer vladajo Se strašne zablode in običaji človeškega plemena. Vsi oni, ki se zanimajo za razvoj moderne tehnike, bodo imeli v ilustriranih tedenskih pregledih TEHNIČNE NOVOSTI bogato ta poučno štivo, pisano tako, da bo vsem umljivo. Poleg drugih novosti bo vsebovala nova knjiga tudi ilustrirano serijo LEPO OBNAŠANJE, za one, ki si žele zabave, pa smo poskrbeli nove prav tako ilustrirane rubrike, kakršnih nima noben časopis v naši državi. Navzlic vsebinski in ilustrativni izpopolnitvi našega obzornika ostane naročnina nespremenjena. Za naše naročnike pa pripravljamo med letom de nova presenečenja. »ŽIVLJENJE IN SVET« Ljubljana, Kri a/l Jeva oL 5. »ŽIVLJENJE IN SVET« Izhaja ob nedeljah ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za &>trt leta 20 Din, meaeftno 8 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po t Din. stopiti, da sem lahko krenil po novi progi proti Kragujevcu. Kragujevac V veliki kupe tretjega razreda so se natrpali srbski trgovci, kramarji in kmetje, ki so se vračali z vašarja (semnja), ki se je ta dan vršil v Lapovem. Govorili so povečini o kupčiji pa o slabih časih. Pritoževali so se nad zgodnjo zimo, za katero pravijo stari ljudje, da bo topot silno ostra. Ugajala mi je izgovorjava teh ljudi, samih pristnih Sumadincev. Mehka in zvočna beseda udarja v uho napol kakor pesem. Počasi izstopajo. Kupe se začne prazniti. Bližamo se Kragujevcu, katerega prve hiše se že oddaleč vidijo. S kolodvora jo mahnem naprej v mesto, v prvi večji hotel. Tu sem že pri naročanju naletel na prvega Slovenca, ki je tu zaposlen kot plačilni. Takoj sva bila v živahnem razgovoru. Slovencev je v Kragujevcu okrog tisoč. Vsaj toliko jih cenijo. Največ jih je zaposlenih v državnih tovarnah in delavnicah. Kragujevac je znan ravno zaradi velikih vojnih ar-zenalov. Tu so Slovenci zaposleni kot delavci in preddelavci. Preje je bilo uslužbe-nih tudi nekaj inženjerjev in kemikov. O Slovencih v Kragujevcu je sicer »Jutro« že objavilo več daljših člankov, a tu naj sledijo vtiski z bežnega obiska. Zahvalil sem se natakarju za informacije, spil skodelico šumadinskega čaja in se odpravil po mestu. To je eno najlepših srbskih mest. Ulice so široke m tlakovane s kaldrmo. Množica trgovin m drugih javnih lokalov ti že na prvi pogled pove. da je Kragujevac tudi važno trgovsko središče Šumadije Ogledal sem si moderno urejen živilski trg, ki je v vsakem času obilno založen z zelenjadjo, sadjem in drugimi poljskimi pridelki. Cene v vsem, zlasti pa pri perutnini, daleč konkurirajo s cenami na ljubljanskem trgu in marsikatera ljubljanska gospodinja bi bila tu zelo zadovoljna. Pot me je vedla tudi mimo kragujevaške gimnazije, ki je pravkar praznovala lOOlct-nico svojega obstoja. Kragujevac je pred dobrimi sto leti predstavljal politično središče takratne kneževine Srbije in Obre-noviči so skrbeli, da je bil hkrati tudi gospodarsko in kulturno. Lepe pravoslavne cerkve, ena komaj pred par leti zgrajena, so pravi okras cclotni sliki Kragujevca. To mesto je tudi eno izmed tistih redkih srbskih mest, v katerem ne najdeš skoraj ni-kakih sledi turškega robstva. Sprehod po mestu sem moral skrajšati zaradi noči, ki se je počasi vlegala na pokrajino. Zavil sem v »kafano«, kjer je shajališče Slovencev. V kotu ob peči je sedela ob široki mizi skupina ljudi. Iz razgovora sem spoznal, da so Slovenci. Izmenjali smo par besed in že sem sedel med njimi v živahnem pogovoru. V razgovoru, ki je tekel ob čaši pristnega župskega vina. so se križali dialekti: poleg Gorenjca je sedel Stajerc, poleg njega Dolenjec in Notranjec. Od povsod jih je prignala m zbrala usoda na tem mestu. Slovenci se v Kragujevcu živahno gibljejo. Poleg beograjske je kragujevaška kolonija najmočnejša in tudi najagilnejša. Svoj nastanek ima v letu 1922., ko so tu vojaški arzenal dokončavali in dogradili. Tedaj so odprtih rok sprejemali Slovence v zavod kot najboljše in najpridnejše delavce. Dotok naših ljudi je rastel prav do zadnjih let Prav za prav ga je ustavila kriza. Vendar pa šteje ta kolonija tridesetim) vsega kragujevškega prebivalstva. Tudi naši obrtniki: mizarji, krojači, čevljarji, mesarji, natakarji in gostilničarji so našli ravno tu kaj ugoden teren za svoje obrti. Res je od krize hudo prizadet tudi Kragujevac, vendar je za naše obrtnike tu še vedno obstanek. V mestu je poleg delavstva in obrtništva tudi nekaj slovenskih uradnikov, častnikov in podčastnikov. Ker je bila kolonija že v par letih številčno zelo močna, se je pokazala nujna potreba po društvu. »Triglav« ima zdaj svoje lastne lokale, v katerih prirejajo družabne prireditve. Nastopajo tudi z igrami, za katere skrbi marljiv dramski odsek. Vezi z ožjo domovino so trdne, nanjo veže predvsem društveno delo in naša narodna pesem, ki enako navdušuje Šumadin-ce kakor Slovence. Slednje sem občutil sam, ko sem sedel sredi slovenske družbe, ki je začela prepevati naše lepe narodne pesmi. Kavarna se je že ob prvih pesmih začela polniti in domačini so zadivljeni poslušali naše pesmi in jih potem na polna usta hvalili. Pozna ura je že bila, ko smo se raz-stali. Drugi dan sem opravil svoje posle in z večernim vlakom odpotoval proti Stalaču, odtu pa do Paračina in po lokalni železnici do Rtnja. Rtanj Rtanjski rudniki so spravili v svoje dnevne kope in rove veliko število naših rudarjev iz Zagorja, Hrastnika, Trbovelj in tudi Rajhenburga. Lahko rečemo, da je to naša največja rudarska kolonija v Srbiji. Pokrajina, v kateri se nahajajo rtan&ki rudniki, je pusta, skoraj mrka dolina, ki jo zapira od vzhodne strani znano rtanjsko govorje, vsebujoče po mnenju strokovnjakov polno rudnin. Zdaj je tod zaposlenih okrog 1200 rudarjev, med njimi nekaj sto Slovencev, nadalje poleg Srbov mnogo Arnavtov, Ru-munov in celo nekaj Nemcev. Slovenski rudarji so se težko vživeli v ondotne prlike. Doma navajeni na čistočo, so se tu morali boriti z najelementarnejši-mi pojmi higiene. Največ so trpeli zaradi pomanjkanja pitne vode in primernega stanovanja. Stanujejo v majhnih hišicah, ki so jih preuredili po svoje. Rože na oknih te spominjajo na domačnost slovenskih kmečkih hiš. Zdaj vsi poznajo Slovence po čistoči in redu. Življenje je tod zvezano s težko borbo za vsakdanji črni kruh. Zaslužek je prav majhen, jedva za golo življenje. Sami trdijo, da so jih prevarili agenti, ki so jih spravili semkaj. Razmere so jim slikali solnčno, obljubljali boljše mezde kakor doma in jih na ta način na stotine zvabili ne samo v rtanjske rove, ampak tudi drugam. Toda od vseh tistih množin rudarjev jih je ostalo tu razmeroma le malo. Ostali so samo poročeni rudarji s svojimi družinami. Nismo zmogli več za povratek v Slovenijo, pa so ostali, čeprav ne radi, po rudnikih in se predali trpki usodi. Rudniški podjetniki tu ne skrbe za svoje delavstvo kakor drugod. Redki so oni, ki so postavili svojim rudarjem stanovanjske hišice. Brezobzirno ravnanje podjetnikov in njihovih delovodij jim ubija veselje do dela in do življenja. Saj še ni pozabljen primer, ki se je odigral v resavskih rudnikih, last Jociča iz Beograda, kjer je podjetnik delavstvu izplačeval mezde v bonih, ki jih rudar ni mogel zamenjati drugje kakor v rudniškem konzumu in rudniški kantini. Zaradi tega nesocialnega postopanja se je delavstvo podjetju uprlo, tako da je prišlo do pobojev in ubojev, po katerih je šele javnost zvedela za vso umazano afero. Pri teh rudnikih je bilo zaposlenih tudi več slovenskih rudarjev. Naši rtanjski rudarji so mi pravili tudi o življenju drugih naših delavcev, ki so razkropljeni po vsem vzhodnem delu Srbije. Povsod trpijo zaradi nesocialnega ravnanja podjetnikov, zaradi klime, ki je v teh krajih pozimi ostrejša kakor pri nas, pa tudi zaradi skrajno nizke mezde, ki zadovoljuje primitivno skromnega Albanca ne pa slovenskega civiliziranega rudarja. Otroci pogrešajo domače besede. Redkokdaj zaide v tc kraje duhovnik. Najbližje župnije Niš in Zaječar pa so od njih več ko sedemdeset kilometrov oddaljene. Sami tožijo zaradi te zapuščenosti in si močno želijo povratka v domače kraje. Resnično, ti rudarski kraji in razmere v njih niso šc ugoden teren za priseljevanje. Mali oglasi Vrednote iK« nmMla 1 [>m m laja-nj« aaaiora al; u Wfr« m 5 Din. fS5~ Vsakovrstno zlato kupuje po n*j-viž;ib eenab CERNE - iuvelir LJubljana, VVolfova olica S Marke P.eirhMiiark) cMern T ifi-o-emelvu. Dopise na ojr as. odd«lek »Jutra« pod šifro »Marke«. 53-35 Kapital Vsak« 1 Die. ta dajanj« oasiora aE ta ftifr« f>» 5 Din. (87i Telefon 2059 PREMOG suha drva V«u (MttMfe l Dw. u lajanje M *ifw« pa 5 Din. 061 Bančne vloge aaknp, prodaja in zaloga. Najboljše im najhitreje. — Poslovil,' t* vod d. d.. Z« Praška uMea št 6/U Za v* prc»'.mo, da priloie-te inamiio za 3 Din 947-16 Pridelki Vaafca (mmmU i l>u> m dajaaja oa«J«*a aB M Hfro pa » OhL (38) Fižol vsake rr*te ko^ veletrgovina Ed. S'Jppanx. Prišteva 44998-33 Ptičjo hrano prrovmtoo. ta ree tt*u ptia. po inittan* e«nl oo