Južno-štajarska hranilnica v Celji. (Dalje.) ^ V zadajej atevilki ,,Slov. Gosp." pofcazali smo, kako lepe uapehe smo dosegli Sloveaci s tem, da smo si oaaovali celo vrsto krepkto razcvitajo6ib se posojilaic, kako amo s tem vie v velikej meri osvobodili aaš aarod apliva v aaaprotaih rokab se aahajajočia, aam ia aašemu jeziku aovražaih deaaraih zavodov, in koliko deaarja amo vže samo s poaojilaicami odtegaili aašim sovražaikom ia ga spravili v aarodae roke ia aarodao upravo. Pa s tem je bil atorjea komaj prvi korak, treba je misliti bilo, da moramo atoriti še drugi korak, da kolikor se da. še ostali aloveaski deaar odtegaemo aaaprotaim deaaraim zavodom — hraailaicam — ter ga dobimo v sloveaske roke. Da dosežemo ta svoj aamea ia ia da moremo tekmovati ali koakurirati z aasprotaimi branilaicami. treba aamje braailaice ia to take, o katerej bi bilo pričakovati, da se bo krepko razvijala ter poatala kmalu mogo6ea deaarai zavod. V aemakih hraailaicah ae aahaja še silao veliko sloveaskega deaarja in to iz alede6ih vzrokov: Hraailaice 30 vže stari deaarai zavodi, tako da so ljudje na aje vže vajeai. Maogi ia maogi vlagajo toraj iz gole aavade še vedao raje pri hraailaicah avoj deaar, kakor pri posojilaicah, ki so še le aovi deaarai zavodi, akoravao posojilaice pla6ujejo od vlog aavadao ve6je obresti ia je pri ajih varaost za vložea deaar ista, deloma celo večja, kakor pri hranilaicab samib. Nadalje pa se po postavi sibp vlagati deaar, ki ae položi pri aodaiji v sbrambo a. pr. sirotiaaki deaar ali vadij, potem cerkveai deaar itd. aarao v hraailaice. Takrat, ko so se te postavae dolo6be izdale, še aamreč ni bilo posojilaic, ampak ]e hraailaice, zatoraj se posojilaice aiso mogle v postavi imenovati. Od potlej pa se te postavae doJo6be aiao spreme- nile, če ravao je po oaib. mal aastalo tako lepo število krepkih poaojilaic. Tako pride, da imajo aemake hraailaice še vedao silao maogo sloveaskega deaarja; prav za prav se ame reči, da imajo skoraj le deaar slov. kmeta, dahovaikov ia cerkev, kajti le ti vlagajo v hraailaice. Naši spodaje - štajaraki Neaici ia nemškutarji aamre6 aič ae vlagajo v braailaice; aekateri, ker avoj deaar drugje zaajo z boljšim dobi6kom porabiti, deloma pa, ker aimajo kaj vlagati, ampak si le izposojujejo deaar, tako da imajo nekateri čudao zamazaae zemljiške kajige. S tem pa, ker se še vedao odteguje maogo slov. deaarja posojilaicam ia vlaga v braailaice, je zvezaao, da ae morejo poaojilaice tudi zadoatovati vaem deaaraim potrebam. Morajo toraj skr6iti svoj delokrog aa to, da posajejo deaar le v maujšili zaeskib, če možno, na kratek 6as ia aa osobai kredit, t. j. aa poroke, ae pa aa zemljisča. Ako bo5e toraj kdo veliko poaojilo ia le aa vkajižbo aa svoja zemljišča, moral je še vedao hoditi k hraailaicam. Vsled tega so imele hraailaice še vedao ailea upliv, katerega so skaaale vedao porabiti aa škodo sloveaski narodaosti. Najbolje pa so za6ele kazati hraailaice to svojo mržajo zoper sloveaski jezik iu zoper Sloveace, odkar je z ukazom od dae 21. julija 1887 štv. 12.118 pravosodao miaisterstvo za,ukazalo, da se v zemljiške kajige aiora vpisovati v aloveaskem jeziku, 6e je bila dotičaa zemljekajižaa prošnja sloveasko pisaaa. Kolikor važaiša pa je bila ta pridobitev za Sloveace, toliko huje pekla je aaae Nemce ia aemškutarje. Pa aaj tudi človek poraisli: Sloveaski jezik, kateri je po maeaji aaaih Nemcev ia aemškutarjev dober k večjemu za hlapce in dekle, začel se ai samo vrivati v urade, ampak vriail se je aa mab celo v zemljiške kajige. Te so sicer javae kajige, vaakdo lehko gre v njia, da pogleda pri poaamezaem zemljišču, kdo da je lastaik, ia kake pravice ia dolgovi da so pri poaameznem zemljišču vkajižeai. Pa ta javaa kajiga bi morala biti odprta samo peščici Nemcev ia aemškutarjev; uboga aloveaaka para pa ai naj vzame vsakokrat tolmača seboj ia gaplača, če hoče vedeti, kaj je pisano v zemljiški kajigi. To pa bi sedaj bilo aa enkrat drugaee; tudi sloveaaki kmet bi aaj šel lehko sam v zemljiške kajige pogledat ia bi tukaj aaj čital v svojem jeziku, kaj je vpiaauega pri ajegovem zemljišču! Kaj takega ae preaese aemškutarsko arce! Začel se je toraj zoper slovensko vkaji ževaaje velik vrišč; vsi aemški listi bili ao polai o nevarnosti, ki zarad sloveaakih vkajižb grozi Nemcem, državi samej ia Bog ve, komu yse. (Dalje prih )