Poitnlna plačana » aetarlal
KtfTIKMV
iLu S t ROVAR Č)RUŽIRSK1 tcbniK i/hAjA v čet Rte k
III. leto
V Ljubljani, 4. junija 1931
Štev. 23
Nenavadna inkasantka
Veselu zgodba Napisal L. W a 1 cl a u
Bilo je prvega, ob deset ib dopoldne. Pravkaršnji pregled denarnega stanja, ki ga je izvršila moja žena, je pokazal, da imava vsega skupaj čedno gotovinico dveh dinarjev in nekaj desetparskega drobiža. Tedaj je pozvonilo — glasno in zateglo. Vprašuje sta se srečala najina pogleda in neznano grozo sva drug drugemu brala v njih.
„Tnkasantka za .Jutranje novice*!" je šepnila moja žena in vsa kri ji je izginila z obraza. „Danes je prvi — naročnino je prišla pobirat!"
Tedaj je tudi meni neprijetno zagomazelo po hrbtu: lepa je ta. dva dinarja je vse najino imetje, pa ti pride in-kasantka po naročnino — k je naj čloVek vzame denar? komaj mi ja vsa tragika položaja prišla dobro do zavesti, je že spet pozvonilo, to pot še bolj presunljivo, malone viharno.
„Tak stopi vendar in odpri!" je dahnila moja žena. ..Nekako je boš že znal potolažiti!"
„Jaz? — Ne! Pojdi rajši ti! Ti znaš prepričevalne je govoriti!" sem se ogorčeno ubranil.
Takrat je v tretje zbesnel zvonec — neusmiljeno in kar nehati ni hotel.
„Le kaj naj storiva?" je obupavala moja boljša polovica in obraz se ji je bolestno spačil; v naglici se je name-stu na stol spustila v vedro za
premog.
Tedaj pa sem pogodil.
TAKO ODPREMLJAJO ZAVOJE PRI STERMECKEM V CELJU (Gl. str. 362)
,,Nič!" sem rekel mrzlo. ..Tako napraviva, kakor da naju ni doma."
In glej: pomagalo • je. Se kakih šestkrat jo zvonilo, da so nama drhteli živci, potem pa sva začula, kako so se jeli koraki oddaljevati. Nato so se odprla hišna vrata — bila sva
odrešena! Z glasnim vzdihom sva se spustila na zofo.
Drugi dan se na žalost najine finance niso nič popravile, narobe:	tudi	ponosni
clvodinarec se je bil med tem že razbil. Zato pa je kmalu po desetih spet zdivjal zvonec.
Se nadaljuje na str. 355
Postrežba
•MtWt4
V Rotytay.ini na Češkoslovaškem imajo jako vljudno občinsko upravo. Ob vhodu v mesto namreč blesti transparent z napisom:
..Prosimo, vozi s pametjo!"
Ob odhodu iz mesta pa bere avtomobilist:
,,Uvala ti za spodobno vožnjo!11 *
Rim je postal milijonsko mesto. Dne 29. aprila so pri ljudskem štetju ugotovili, da ima 999.769 prebivalcev. od teh kakih 28.000 'o-jaštva. — Pred šestdesetimi leti, ko je Rim postni glavno mesto Italije, je imel komaj četrt milijona ljudi. *
Pet mrtvih in mnogo ranjenih — taka je bilanca priznanja ljubezni. ki ga je napravil neki moški na prednji ploščadi v vozn moskovskega tramvaja. Najbrž ne veste, da so na moskovskih tramvajih iislužbene ženske ne samo kot izpre-vodniki nego tudi kot vozniki. Tako je v tistem usodnem tramvaju vozila neka devetnajstletna Aleksandra Beinina. čeprav predpisi zahtevajo. da mora imeti tramvajski voznik najmanj dva in dvajset let. Tramvaj je ravno vozil po nevarni strmini pred hotelom Metropol, ko je neki potnik v šali priznal Bemi-ni svojo ljubezen, s čimer je odvrnil njeno pozornost, da ni o nravem času zavrla. Voz je skočil s tira. se zaletel v zid ter se popolnoma razbil. Le nekaj potnikov je še o pravem času skočilo z voza in se iim ni hudega pripetilo. Sodišče je obsodilo Beinino na eno leto prisilnega dela brez plače; to milo kazen pa ji je prisodilo samo zato. ker gre po njegovem mnenju glavna krivda za nesrečo moskovskemu prometnemu uradu, ki je prekršil lastne predpise in postavil dekle na tako odgovorno mesto.
*
Koliko je vredna poročna noč?
Dvajsetletno hčerko boeate«a trgovca je sredi ženitovanjskih svečanosti zapustil nien ženin. Drnci dan ji je poslal pismo s poročilom, da si je stvar premislil. Toda nevesta se ie nokazala pravo trirovsko hčer: vložila je tožbo za odškodnino 200.000 frankov, češ da ..jo ie ženin osleparil za poročno noč.“
*
Kden unjznnmenitejših sodobnih numizmatikov (zbiralcev in pozna-volcev denarja) je italijanski krali. Letos slavi 50 letnico svojega numizmatičnega delovanja, zato izda revija ..Rassegna numismatica“ poseben spis o italijanskem kralju kot zbiralcu denarja.
Napisal H a s s e
Pred nekaj dnevi sem okoli pol štirih popoldne iznenada začutil lakoto in sem stopil v najbližjo restavracija
Tam so sedeli običajni mladi gospodki z zapestnicami in dekliškimi obrazi. Prizibal se je mlad. plešast natakar in takoj sem naročil:
..Kvnli z maslom in gnjatjo in malo pivo.“
Čez pet minut sem popu šil cigareto, nakar sem vprašal /aval rcnega natakar ja:
..Nn. kaj bo? Ali morda nimate kruha? Nemara si morale izposoditi surovo maslo iz mlekarne na severnem te-
v • o <«
cajn '
Natakar sc je nasmehnil in je odgovoril edino besedico. ki jo rabijo vsi natakarji na svetu od tistega dne. ko si je stari Not' naročil prvi kozarček h ruševca. Odgovoril
je:
..Takoj!"
Ko ie preteklo deset minut. odkar sva navezala prve odnošaie. sem začel malce razmišljati o restavracijski postrežbi v splošnem, in zdajci mi je prišlo nn misel nekaj o Biornstjernu Bjornsonu. česar Gunnar Heilberg še ni povedal.
Bjornson jo šel nekoč v Kodaniu v kavarno. Sedel je in čakal na natakarja. Niko-jjar od nikoder. Čakal je pel minut. Nikocar. Čakal je deset minut, čakal četrt ure. potlej pa sra je minila potrpežljivost. Vstal je izza mize. iztegnil roke v zrak in zavpil na ves glas:
..Na pomoč! Na pomoč!"
V kodan jski kavarni je nastala strašna zmešnjava. Vsi so od groze poskočili na nojre. in ko se je osemnajst navadnih natakarjev in Sesf plačilnih zgrnilo okoli Bjornsona. hoteč izvedeti, ka j se je zgodilo. je lc-ia čisto mirno sedel nazaj na svoj stol in mirno odgovoril:
Zet ter st rbm
..Malo whiskyja bi rad in kisle vode.“
Tn je v redu dobil.
— — — Zdaj je minilo petnajst minut, kar sem naročil kruh z maslom in gn jatjo in malo pivo. Tn spomnil sem se druge istorije, ki se je bila meni pripetila.
Prišel sem v lokal — nekaj let bo že tega — in v mojem spremstvu se je solnčil mlad pisatelj. Čakala sva petnajsi minut na natakarja. Ker pa nobenega od nikoder ni bilo. sem stopil na telefon, poklical številko postrežčkov in prosil. naj pride kateri takoj k moji mizi.
Tn res je prišel postrežček natanko k moji mizi. Tn sem mu dal drobno pisemce in ga prosil, naj ffa izroči nlačilne-mu, ki je stal sredi kavarne in sc vrtel okoli sebe.
Pismo je vsebovalo skromno prošnjo, naj mi pošlje kakega natakarja ali vsaj malega. da nekaj naročim.
V pismu je bil dalje naert lokala. in na njem sem s križcem označil kra j. kje sva midva sedela.
Plačilni je pismo jako natanko prebral, prav tako natanko preštudiral načrt in nama takoj poslal natakarja.
Ko sem dvajset minut čakal na kruh z maslom in nn malo pivo, sem šel mirno in pokojno svoro pot. Ne da bi se bil poslovil, kar bi morda kdo obsodil za netaktnost. Ko sem bil pa tako lačen!
Sel sem domov, in na stopnicah sem si mislil: ..Bom pa tu poskusil! Naročil bom isto doma. in potem bomo že vi-, deli. kako se bo stvar končala."
Šel sem v sobo, sedel na staro brezovo zofo. in ko ie vstopila moia žena. sem ji nri-jazno pokimal in jo obiel okoli pasu. kakor se to tolikokrat vidi pri gospodičnah, ki ‘Hrežero v kavarnah in restavracijah.
Nenavadna inkasantka
Nadaljevanje z naslovne strani
,.Nu. kako kaj ?“ sem rekel. ,,Danes sle prav lako srčkani kakor zmerom!"
Moja žena je začudeno stopila korak nazaj in rekla:
..Zakaj pa se tako obnašaš? Kaj pa ti je?"
..Ali ste že videli Veselo vdovo*?" sem rekel. „Lep ko-niadič. Vreme pa je danes res strašno!"
..Nehaj že vendar!! Le kaj I>i rad?"
..O. tako malo," sem rekel. ..Dajte mi samo majhen kruh z maslom in gnjatjo in malo pivo."
..Kaj — zdaj pred kosi-lom r
..Da. rad bi. Ker sem namreč lačen."
Takega odgovora od zavaljenega natakarja v restavraciji seveda nisem dobil.
..Marije ni doma." je rekla moja žena. ..jaz pa ti zdajle nred kosilom ne bom pripravljala kruhov z maslom."
..Krivo ste razumeli moje naročilo." sem rekel. ..ne gre za k r n h e . nego samo za e n kruh in za en vrček piva!"
(Toliko sitnosti ni v restavracijah nikoli.)
Moja žena mi je dolgo gledala v oči. potlej pa je rekla:
..Vzemi si jabolko!"
..Ne. sadja zdaj ne. Prinesi mi. česar sem te prosil, drugače se bom moral obrniti na gospodinjsko pisarno, da dobim oporo, ki bo v tej hiši napravila red!"
Ostal sem sam: ..opora" je za gospodinjo strašna beseda — in ko je minilo petnajst minut, je stal pred menoi krožnik, in na njem je bil kruh z maslom in švicarskim sirom, ki se mi gabi. i 11 piva n ik jer.
*
Ne bi rad povedal, kaj se je potem zgodilo. Vse ima svoje meje.
Če slu čajno poznate kako primerno zalo oporo (najrajši plavolasko), ki se dobro spozna v pripravljanju kruha s surovim maslom in gnjatjo in malim pivom — prosim, pošljite mi jo na dom.
„lnkasan tka!"
Da bi jo vrag! Ali ženska res nima drugega deda kakor nadlegovati teh par naročnikov? To je že preveč: tak strah zaradi teh nekaj borih dinarjev!
Ogorčeno sva začela spet otepati jabolčno čežano, ki nama je še ostala od včeraj in ki nama je bila za za jtrk in kosilo hkrati. Tu zvonec je divjal in besnel kakor prejšnji dan. Celo dvakrat več kakor včeraj! Toda naposled sva. hvala Bogu, vendarle za-čula. kako se koraki oddal jujejo in se zapirajo hišna vrata — spet sva srečno prestala nevarnost!
*
Tretjega sem vstal že o petih zjutraj. Poiskal sem lestev in jo v veži prislonil k zidu ter začel s kleščami, kladivom in pilo obdelavati zvonec, da bi niti najbolj vešči čarovnik ne mogel več spraviti glasu iz njega. Tako. zdaj pa naj in-kasanlka le pride!
Tn prišla je! Kakopak se zvonec ni oglasil. Zato pa — neverjetno! — je začelo grmeti na vratih! Tn kako! Ženska je morala imeti kar ci-klopske pesti in moč ko nilski konj! ..Buhi! Binn! Bum!“ je bobnelo brez prestanka. Od togote nisva vedela, kaj naj
„R O M A N“ STANE
I mesec 8 Din. ti leta 20 Din, % leta 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago Se vse Številke. Račun postne hranilnice v Liubllani št. 18.393.
Za inozemstvo, na leto:
v Angliji 9 šilingov, Avstriji 14 šilingov, Belgiji 14 bclg, na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol funta, Franclji 50 frankov, Holandl)! 5 goldinarjev, Italiji 40 lir, Nemčiji 9 mark. Severni Ameriki 2 dolarja. — Za ostalo Inozemstvo na leto 120 Din v valuti dotične države, pol leta pa 60 Din. — Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem Interesu v priporočenem alf pa denarnem pismu.
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trallkah, knjigarnah in kolodvorskih prodaialnah. Kjer ..Romana“ nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila Izvršimo Sele po prejemn zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posamezna številka 80 stotink. Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite
znamko. — Oglasi po tarifi.
storiva. Tedaj pa, baš ko se je žena oborožila s kuhinjskim valjarjem, jaz pa s tol-kačem. da se junaško zažene-va skozi vrata na pobesnelo inkasantko — takrat, pravim, je grmenje na vratih mahoma prestalo in rabijatna ženska je šla. Ali je zaslutila, kaj jo čaka? Vsa izčrpana, vendar polna zmagoslavja, sva se spu-slila na zolo in se globoko oddahnila.
Zdajci pa — kri mi je olc-denela v žilah! — zdajci se je začulo neko vrtanje, praskanje in tolčenje na ključavnico vrat v predsobje, in... pridušeni glasovi!
..Po ključavničarja je šla!" je zacvilila moja žena. in še preden sva se zavedla, so se vrata s treskom odprla. Tn pred seboj nisva zagledala in-kasantke — nego našega dobrega strica Dolfeta! Za njim pa je res stal ključavničar in zraven njega dva stražnika in nekaj bolničarjev — da, res, bolničarjev!
..Hvala Bogu. otroka moja !“ je vzkliknil stric z veselim presenečenjem. ..Tak sta vendar še živa! |az pa sem že mislil. da sta odprla plin. ker vama na vajino pismo tako dolgo nisem odgovoril! Hotel sem namreč stvar osebno urediti. Toda ko sem prvega prišel k vama. mi ni nihče odprl, naj sem še tako zvonil. Drugega spet nič in danes, tretjega, spet nič. Tedaj pa se mi je stvar vendarle zazdela nekoliko čudna — nu. kaj sem hotel? Stopil sem po stražnika! Ne zamerita, kako sem pa mogel vedeti, da... Zdaj pa le brž z besedo na dan! Zakaj pa mi nista hotela odpreti, cigana, he?“
Stric Dolfe se je nasmejal do solz. ko sva se mu izpovedala. Zato pa je potlej dvakrat globlje segel v listnico. Tn ko je drugi dan res prišla inkasantka pobirat naročnino, je dobila od strica še posebej desetak.
„TRADER HORN"
(KLIC PRAGOZDA)
Dnevnik W. S. VanDyka, voditelja Metro-Goldwyn-Mayerjeve filmske ekspedicije po Osrednji Afriki
majorjem prodirati v grmovje, tedaj pa je neki črnec za-
Ko to brenčanje prestane, takrat veš. da ti grozi nevarnost, toda istočasno tudi že začutiš pik...
V pokrajini, kjer smo zdaj, je skoraj gotovo, da ti tse-tse s svojim pikom vcepi tudi bacil spalne bolezni. Vsakteri izmed nas ima že najmanj petdeset pikov, toda preden bolezen izbruhne, traja časih osem mesecev.
Če samo za minuto posediš v senci drevesa, se lahko zaneseš. da odneseš najmanj sto pikov po vsem životu. Neka vrsta mravlje ima to lepo navado, da se spusti z veje na nesrečnika, ki počiva pod to vejo. in ga piči.
Edina rešitev je, da se zatečeš pod moskitno mrežo. Pa tudi to dosti ne pomaga, zakaj v Afriki imajo neko ljubko vrsto stenice, ki se je niti pod mrežo ne ubraniš.
Jutri se odpravimo po reki nizdol, da poskusimo svojo srečo v rezervaciji. Pa tč Pearson, ki je bil do včeraj z nami, mi je priskrbel dovoljenje za lov na zveri. Tam imajo slone, bivole, nilske konje. Major Dickinson nas bo vodil...
Murehisonski slapovi, I1). junija
Ponosen sem kakor pav, belci in črnci mi čestitajo — ustrelil sem bivola!
V ranem jutru sem odrinil z majorjem Diekinsonom na lqy. Vedeti morate, da je v rezervacijah prepovedan samo lov na zveri; antilope, kozle in podobno je seveda dovoljeno streljati, zveri pa le tedaj, kadar si v življenjski nevarnosti.
Peljali smo se s čolnom po reki navzgor in se izkrcali na kraju, kjer so nam sveži sledovi izdajali, da hodi divjačina pit. Oprezno sva jela z
vpil: „Bivol!"
Isti mah je major Dickinson že skočil naprej, mi stisnil puško v roko in pokazal na neko točko v grmu. kjer sem le nerazločno zaznal ogromno rjavo gmoto. Vzdignil sem puško k licu in sprožil. V istem trenutku je ustrelil tudi major. Bivol — to je bila namreč tista rjava gmota — je telebnil kakor od strele zadet na tla. Bil je mrtev.
Ves prizor se je odigral komaj v eni minuti. Dickinson se mi je zaklel, da naju je bivol hotel napasti in da sem jaz sproži 1 strel, ki ga je podrl. Ugotovila sva namreč tri rane od strelov, eno v plečih. drugo med očesom in ušesom. tretjo pa med očmi. Ne vem. ali je imel major Dickinson prav, vsekako pa nimam vzroka dvomiti o besedah tako znamenitega lovca.
Ko sva s plenom prišla v taborišče, so naju po knežje sprejeli. Dva črnca sta me vzdignila na ramena in me zmagoslavno nesla na sredo taborišča. V nekaj minutah so se zgrnili okoli nas vsi črnci z vejicami v rokah in zaplesali meni na čast ples — taka je navada pri domačinih, kadar kdo ubije enega izmed njihovih štirih smrtnih sovražnikov: slona, nosoroga, leva ali bivola. Ples me je spomnil marsikaterih lepih večerov, ki sem jih doživel doma: bil je namreč nekaka zmes šimija. čarlstona in blekbotoma.
Zvečer smo imeli bivoljo pečenko..
Med ljudmi sem postal slaven ko Aleksander Veliki.
Murehisonski slapovi, 2fi. junija.
Filmanje krokodilov ne gre in ne gre. Teden dni tr-
dega dela imam za seboj, ne da bi bil prišel le korak na-prej.
Pa smo bili vendar vse tako lepo pripravili! Sredi močvirja, ki smo si ga izbrali za zbirališče krokodilov, smo za vabo obesili antilopo. Toda zverin ni in ni! Vsako jutro romamo k našemu krokodilskemu močvirju, ki pa ni vreden tega imena, ker v njem sploh ni krokodilov, kvečjemu dva, trije. In še ti pobegnejo takoj v reko, samo da nas zagledajo.
Nekega dne smo jih srečno uzrli deset na kupu. Čeprav mi jih je bilo še zmeraj premalo, sem vendarle hotel spustiti mrežasto loputnico. da bi jim zaprl izhod v reko. Toda krokodili so bili hitrejši od mene. Ena izmed zverin, ki so bežale v paničnem strahu, se je obrnila proti skupini črncev ob bregu: prav v poslednjem trenutku sem jo ustrelil.
Zvečer so imeli črnci krokodiljo pečenko; pokusil sem je košček, toda v primeri z njo je ribje olje delikatesa.
Nemara da krokodilom an-tilopje meso ne tekne: dobro bi bilo poskusiti z večjo vabo. Zato smo sklenili ustreliti nilskega konja.
Z majorjem Dickinsotiom sva se odpeljala z motornim čolnom, ki nam vsak teden pripelje pošto, po reki navzdol in sva kaki dve milji od taborišča zagledala krdelo nilskih konj. ki pa so se takoj potopili, ko so nas uzrli. Stopila sva na suho. poslala motorni čoln nazaj in legla na bregu na prežo.
Polagoma so se Vlebelokož-ci pokazali iz Vode in jeli plavati proti bregu. Kadar te zverine vohajo nevarnost, so zelo oprezne:’ na površie pridejo le vsake dve, tri minute, da se nasooejo zraka, toda še takrat vidiš komaj neznaten del glave, njihove prašičie oči in mala ušesa.'V takih okolnostih ie seveda nemogoče strel jati, zakai lobania povodnih kon i 'e trda ko železo in dobe od krogle koma j glavobol.
Dolge Ure sva morala čakati. Naposled se je ena izined zverin vendarle pokazala iz vode in se počasi bližala bregu. Pomeril sem med oko in uho in sprožil. Toda tisti mali mi je že bilo žal strela; žival se je med pretresljivim rjovenjem zavalila na tla in iz gobca so ji udarili curki krvi. Major Dickinson je z'dobro merjenim strelom napravil ko-4 nec njenim mukam.
Uro nato se je vrnil motorni čoln; privezali smo mrtvega velikana z vrvjo nanj in ga potegnili do krokodilskega močvirja.
Njegove zobe sem obdržal jaz; pravijo, da so dragocenejši otl slonovine. Kožo so spravili črnci, ki si iz nje narežejo svoje znamenite biče: baje jili obilo rabijo v rodbinskem življenju, zlasti v občevanju s svojimi ženami in taščami.
Murchisonski slapovi, 2. julija.
Predstavljajte si, da se v vaši hiši ravno vrše priprave za dostojno dočakanje velike noči. Vse sobe so pod vodo. čokate ženske z metlami, vedri in krtačami pa se ogorčeno bore proti vsemu, kar se imenuje prah in umazanost. Vaša pisalna miza stoji na balkonu, postelje so v predsobju in plinski štedilnik na 'hodniku
— takrat pa pozvoni! Visok obisk, vaš šef morda, ali pa celo bogati stric, ki vam utegne nekega dne zapustiti svoje imetje!
Tako nekako je bilo, ko je prišel k nam ugandski guverner. Ponoči se je bil za lzpre-membo spet malo utrgal oblak, naše taborišče je plavalo v morju blata, vsi smo bili zaposleni s tem, da spravimo vsaj malo reda v to zmešnjavo — tedaj pa se pokaže „Lu-gard“, največja ladja, kar jih je na Albertovem jezeru, z angleško zastavo na jamborju.
Položaj je rešil George Kami, naš manager: naglo se je vrgel v snažno srajco in odhitel na breg. Z njim sta šla Miss Booth, ki je vedno ^salonska", in Harry Carey, ki ga imam na sumu, da se je zadnje čase. ko smo zvedeli, da se nam obeta obisk ugandskega guvernerja, vsak dan brezhibno obril.
Izkrcala se je cela družba otmenih gospodov in dam. Vsem na čelu je bil Sir WilIi-ain Gowers. tipičen Anglež: navzlic vsej ljubeznivosti ne pozabi niti trenutek, da je zastopnik angleškega kralja.
Jaz sem si bil naglo kolikor sem mogel ostrgal vsaj najnadležne jše ščetine z obraza in odhitel z vsemi svojimi ljudmi gospodi naproti.
Sprejem in slavnostno predstavljanje je bilo tako konvencionalno, da so črnci na stežaj odpirali usta. Guverner nas je povabil na ladjo na obed, vendar sta se odzvala samo Miss Booth in Harrv Carey; mi ostali smo se opravičili, ker smo hoteli guvernerju na čast prirediti filmsko predstavo.
Postavili smo vse stole, kar smo jih premogli, v dolge vrste, razpeli platno, namestu orkestra navili gramofon, nato pa z oljem dobro namazati projekcijski aparat in ga postavili na mizo. Manjkali so samo še vratarji in blagajna, potem bi bil kino popoln.
Ob devetih je prišlo občinstvo, ki so ga »biljeterji" s spoštljivimi prikloni spremili na sedeže. Luči hvala Bogu ni bilo treba utrniti, ker je bilo itak že tema ko v rogu.
Pokazali smo nekaj prizorov. ki smo jih že napravili v Afriki, lakrat sem prvič videl vse te prizore v celoti; reči moram, da sem jih bil vesel. Naš glavni operater Cly-de deVinna je napravil slike, kakor lepših skoraj še nisem videl.
Spremljevalno godbo je iz ljubeznivosti oskrbeI mešani zbor povodnih konj, krokodilov, opic in levov. Na vso srečo je bil zbor lepo porazdeljen in dovolj daleč, da godba ni bila prevsiljiva.
Guverner se mi je ljubeznivo zahvalil in je obljubil, da pride drugo jutro pogledat. kako fiImamo. Če jutri ne bo solnca, bom moral pač vzeti lil m iz kaset in „slepo“ vrteti — zakaj guvernerju je treba ustreči.
Murchisonski slapovi, 4. julija.
Sobice očividno ni imelo poguma, da bi gospodu guvernerju nasprotovalo — tako smo mogli v njegovi navzočnosti napraviti nekaj pravih prizorov. Nato je šla družba na lov. med tem pa smo mi vse pripravili za svečano večerjo. ki smo jo nameravali prirediti guvernerju na čast.
PRIZOR IZ FILMA „TPADER HORN" (Foto Metre'
SRCE V OKOVIH
R r m a n
Napisal Mirko Brodnik
Ta roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika „Roinana“. Današnje nadaljevanje je petnajsto. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih štirinajst nadaljevanj
T r e t j i del
MLADA MATI
»Nazaj!“
I oda nazaj ni bilo več mogoče. Kozaki so jili bili že opazili. /a trenutek so postali in se zbrali. Potem pa so se nenadoma razpršili.
Branko je molče opazoval ta prizor, ne vedoč, kaj naj to pomeni. Sele potem je spoznal njih namen. Jezdeci f>o se jeli zbirati v polkrogu.
»Obkoliti nas hočejo," je vzkliknil. „Y gozd!"
loda to ni bilo tako laliko. Jezdeci so prihajali čedalje bliže. Prej so jili videli kot majhne črne pike na belem snegu, zdaj pa so lahko že razločili njih postave in ko-n je.
Branko je bil miren. Sam ni vedel kje je pobral ta mir. Dobro se je zavedal, da jim gre vsem za življenje, če jih kozaki dobe. Pogled mu je ušel proti gozdu. Ležal je kakih pet sto metrov pred njimi.
Potem pa je opazil, da se je od kozaške čete odtrgalo nekaj konjenikov, ki so udarili naravnost proti vozu. Podzavestno je segel v žep po revolver, Janezu pa je pokazal na puško, ki je bila spravljena pod sedežem.
Konji so drveli, kar so jim dale moči. Morda še dve sto metrov jih je ločilo od gozda, tedaj pa se je zasvetil strel iz puške najbližjega kozaka in sprednji konj se je zvalil v sneg, zadet v glavo.
To je za begunce skoraj poslalo usodno. Ostala dva ko-
nja sta se prestrašena vzpela in malo je manjkalo, da se ni voz prevrnil.
Kozaki so prihajali vse bliže. Prvi med njimi, tisti, ki je ustrelil konja, je bil komaj še za lučaj od njih. S pobe-šeno sulico je dirjal proti vozu. leda j pa je janez pomeril in sprožil. Kozak se je nenadoma zravnal in sulica mu je padla iz rok. Njegova levica je popustila povodec in se krčevito zagrabila za prsa. Konj se ni ustavil. Strel ga je prestrašil, da se je obrnil in zdirjal nazaj. Potem pa je nenadoma obstal in se zadrl s kopiti v poledenela tla. Kozak se je zamajal in zdrknil iz se^-dla v sneg. Bil je mrtev.
Videč, da so begunci oboroženi, se kozaki niso več upali napasti od blizu. Poskakali so s konj in izza njihovih hrbtov jeli streljati proti vozu. Toča krogel je obsula begu uce.
Tedaj je kriknila Nadja.
»Prerežite ojnice ubitega konja!“
Sama je iztrgala Branku revolver iz roke, se skrila za voz in jela streljati na kozake. Pomagal ji je Janez.
Branko se je med tem splazil h kon jem, ki so nemirno rezgetali. Drugega je krogla oprasnila na ušesu in jel se je že plašiti. Branko je z le-
VISAK IIAS 1vmjaSan.ii:
Odznvori na 360. strani
1. Kako se je imenoval Adamov tretji sin?
2. Kaj je glavni sestavni del dinamita?
3. Na koliko delov je bila pri zadnji večerji razdeljena hostija?
4. Kje se je rodil Mohamed?
5. Odkod izvira šahovska igra?
6. Kako so stari Grki imenovali pekel?
7. Koliko meri morska milja?
vic,o nategnil uzdo, z desnico pa je segel v žep in poiskal nož. Malo nato so bile ojnice prerezane.
Potem se je splazil nazaj. Pomignil je Janezu in Nadji, ki sta naglo skočila na voz, in pognal. Konja sta drvela kakor bi vedela, da gre vsem za življenje. V toči krogel so sc zatekli pod okrilje gozda.
Ko so bila prva drevesa za njimi, se jim je odvalil težak kamen s srca. Vedeli so, da jim semkaj kozaki ne bodo sledili, ker jih ne bi mogli zajeti. Vendar pa so zaradi varnosti sklenili, da se umaknejo globlje v gozd.
Drveli so mimo starih stoletnih dreves. Časih jim je veliko podrto drevo, ki je ležalo čez stezo, zastavilo pot. Takrat sla konja vselej tako naglo zavila v stran, da so morali begunci paziti, da jih ni vrglo z voza.
Potem je nenadoma zmanjkalo poti. Gošča se je tako zgostila, da voz ni več mogel naprej. Branko je nategnil vajeti in konja sta obstala.
»Kaj zdaj ?“
»Tu ostanimo,“ je rekla Nadja. »Odpočijmo se. Sem ne bo nikogar."
Ubogala sta jo in skočila z voza.
„Tu smo varni,“ je ponovila, kakor bi jima hotela pregnali bojazen. Potem se je nasmehnila. »Zanimiv beg, kaj j'"
Janez jo je občudoval. Taka ženska ! Kje je vzela (oliko poguma? Nekaj ga je nagnalo, da je stopil k ujej.
»Imenitno ste se držali, Nadja,“ je vzkliknil in v očeh mu je zasijal čuden ogenj. »Občudujem vas.“
Te besede so pomenile toliko kakor »Ljubim vas!“ in Nadja jih je iako tudi raz-
tunela. CJrucijozno je potegnili! kučmo Z glave in stresla glavo, da so se ji razkuštrali lasje. Stisnila mu je roko:
..Kaj vaše ženske niso take?"
Janez je molčal.
C) s m o poglavje V ZA VE 1J U CJO/.DA
1 o, čemur sla se Branko in Janez pri l\adji najbolj čudila, je bila njena duševna prisotnost. i\iti v največji nevarnosti m nikdar izgubila glave. Ta lastnost je iz nje napravila enakovredno tovarišico na begu.
Jutro je bilo mrzlo, da so jim zobje šklepetali. lNadja je sla po dračje in z njim zakurila. Lahko ni bilo, ker je bilo vse mokro. Naposled pa je vendarle zaplapolal droben ogenj sredi gozda in begunci so si ob njem za silo ogreli premrle ude. Ves dan so ostali ob tem ognju. Šele popoldne so jeli misliti na to, kako bi prišli dalje.
Konja sta se bila med tem odpočila in si nabrala novih moči. Janez pa je šel oprezno proti izhodu iz gozda pogledat, ali je pot varna.
Branko in lNadja sta ostala sama ob ognju. Oba sta molčala. Branku je bilo nerodno pri srcu. Vedel je, kaj teži mlado Rusinjo, in žal mu je je bilo. Sirota se je nenadoma čisto izpremenila, ko je Janez odšel. Ves pogum jo je minil, odločnost, ki ji je prej sijala iz oči, je izginila. Zdaj je bila v njih sama bol. Molče in sočni no jo je opazoval. Nenadoma je ona dvignila pogled in njune oči so se srečale.
„Nadja, kaj vam je?“
Samo te štiri besede. V zadregi je bil. Tolažbe ji je hotel dati, (oda besede, ki so mu prišle na ustnice, niso bile tolažba. Bile so zanjo nova muka. Pobesila je glavo.
„Nič,“ je tiho dahnila. V soju ognja je videl, da je vzdrhtela. Kradoma je zlezla njegova roka iz žepa in pobožala njene- lase.
TVORNICA CIKORIJE
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
»Odpustite, Nadja. Zmotili ste se v meni in hudo mi je. da je moralo tako priti. Verjemite mi, da mi je hudo."
Obrnil se je proč in nenadoma je začutil, kako se je njena roka oklenila njegove in jo potegnila k sebi. Za tre-nutek ga je prešinila misel, da tega ne sme pustiti, da bi to bilo izdajstvo nad Zoro. Toda videl je Nadjin obraz, videl njene vlažne oči in proseče poglede. Roka mu je trznila in brez moči obvisela v njeni. In nenadoma je začutil na njej pekoč poljub.
„Nadja!“
Skočila je pokoncu, kakor bi sc bila pravkar zbudila iz sanj. Stresla je glavo in hotela nekaj reči, tedaj pa sta za-čula od daleč klic.
Janez bi ju bil kmalu zgrešil. Dokler je šlo po stezi, je še lahko sledil, ko pa je gaz izginila, mu je zmanjkalo sledov. Snega v gozdu ni bilo in na zamrzlih tleh ni bilo videti niti sledov koles.
Branko je zavpil kar mu je dal glas. Tn potem še en-
krat, in vnovič. Janezovi klici so prihajali bliže, llvala Bogu!
„Vse okoli so Husi, ' je javil že od daleč.
Kaj zdaj?
Janez sc je ves upehan spustil kraj ognja na tla.
V kratkih besedah je poročal, da je na več straneh videl ogenj. Kozaki so požgali vse, kar jim je prišlo na pot. Zažgati so hoteli celo gozd, kjer so se begunci skrivali, pa ogenj ni prijel...
Branko se je zdrznil. V laki nevarnosti so torej bili! Pogledal je Nadjo. Stala je še zmeraj ob njem in ga molče gledala. In v teh pogledih je bral strah...
„Kaj zdaj ?" je vprašal, toda Janez in Nadja nista vede la odgovora.
Poiskali so novih drv. Janez je s sekiro, ki so jo našli na vozu, obsekal veje starega podrtega drevesa, ki je trohnelo v bližini, in še dolgo je plapolal ogenj v samotnem gozdu. Trije begunci so se greli ob njem, brez besed, v mislih pri usodi, ki jih je čakala, v kraj pa sta konja pobešala glave, kakor bi žalovala za tovarišem, ki je počival tam zunaj — kakor bi vedela, da se ni kd ar več ne vrne.
Deveto poglavje
PROČ OD MEJE
Tisto noč so imeli slabo prenočišče. Vsi trije so morali ležati na vozu, zaviti v kožuhe in pokriti s senom, zakaj zunaj je pritiskal sibirski mraz. Konjema je bilo še slabše. Zadovoljiti sta se morala s tankimi odejami. Stala sta v mrazu in sc stiskala drug k drugemu in nekajkrat sredi noči je begunce prebudilo njuno zateglo rezgetanje.
Drugo jutro so se pri vodenem čaju posvetovali, kaj naj store. Zavedali so se vsi. da tu ne smejo ostati že zaradi konj ne, ki jih nekaj takih noči ubije. Odločili so. da odidejo. Mislili so iti z vozom ob robu gozda in potem, če se
jim ponudi prilika, priti skozi vrste zasledovalcev proti meji.
Vsaj tako je rekel Branko. Nadja pa se je žalostno nasmehnila:
,/Težko bo. Ne verjamem, da bi uspelo. Predobro poznam poti. Nikjer ni več gozdov proti meji. kjer bi se lahko skrili..."
„Kaj nam potem še ostane/" je vprašal Branko z ubitim glasom.
Zmajala je z glavo.
„Kaj nam še ostane... Ko bi vedela! Morda..." je pomislila in z vedrejšim glasom nadaljevala. „... da. morda pot proti Črnemu morju. Tu ne bo mogoče priti do meje."
Proti Črnemu morju!" je bolestno vzkliknil Branko." ..In kako daleč je do tja?"
;,Štirinajst dni," je tiho rekla Nadja. ,.Morda še manj. Če imamo srečo, bomo v desetih dneh tam, morda tam še ni revolucije. Če se nam posreči priti do Odese..." ,
Branko se je grizel v ustnice. Janez je stal pri njem in ga od strani opazoval. Vedel je, kako hud boj se bije v poročnikovih prsih, čutil je, da se ga loteva obup. Zdaj je pozabil nase. Pozabil je na svojo ljubezen do mlade pogumne Rusije, pozabil je na vse, kar ga je prej težilo.
„Poročnik, pomirite se. Odločiti se moramo. Nič ne pomaga. Nazaj ne moremo. Kamor seže oko proti meji, je vse polno sovražnikov, in ni ga človeka, ki bi prišel skoži njihove vi te."
Branko je videl, da mu ničel rugega ne ostane. Pobesil je glavo in nemo prikimal. Malo nato je voz spet hitel po za-m rz lih tleh.
Ko se je začelo drevje redčiti. so zavili s poti in se obrnili proti jugovzhodu.
Janez je vodil konja. Nadja je sedela med njim in Brankom, ki je mrtvo strmel pred se.
Zavest, da se čedalje bolj oddaljuje od doma, kjer ga
čaka Zora in obupuje zaradi njega, ga je gnala v blaznost.
V in cin cin, so enakomerno žvenketali kraguljčki na konjskih vratovih. Zdelo se mu je, da to niso kraguljčki, da so kladiva, ki udarjajo po. njegovih sencih. Ledeni sneg, ki so ga drobila konjska kopita, je letel na vse strani. Časih je katerih drobec zadel Branka v obraz. Takrat se je vselej stresel in si zakril obraz z roko. Počasi pa ga je zmagal napor zadnjih dni. Glava mu je omahnila. Zaspal je.
Kmalu je zazibal spanec tudi Nadjo. Njena glava je zlezla na Janezova prsa in zdrsnila ob njih v naročje.
Janez pa je ostal buden. Z rokami se je trdno oklepal vajeti in vodil konja v gluho noč.
Nekje v daljavi je plamen gorečih poslopij razsvetljeval nebo.
Deseto poglavje DEČEK BREZ STARŠEV
Dva dni in dve noči so se tako vozili. Razdalja od rdečili. ki so šli isto pot, je postajala čedalje večja. Pokrajine, kjer so bežali, so bile še mirne. Sicer pa razen nekaterih hiš, kjer so časih malo postali. da se odpočijejo, niso videli nikake večje naselbine.
Tretji dan proti večeru so zagledali v daljavi luči, ki so svetile pod večerno nebo. Nadja jim je povedala, da se bližajo manjšemu mestu. Sklenili so, da se ga ne ognejo in da v mestu prcnoče.
Nekaj pred mestom so prišli na široko pot. ki je bila
V S Alk IIAK H OIIOOVOIL
Na' vprašanja na 358.* strani' .
1. Set.
2. Nitroglicerin.
~i. Po nauku rimsko-katoliške cerkve v tri, po nauku pravoslavne cerkve v dva dela. Protestanti pa trdijo, da sploh ni bilu razdeljena.
4. V Meki.
5. Iz Indije.
6. Hades.
7. 1852 metrov .
polna vozov z begunci. Komaj so se prerili skozi nje. Uro nato jih je pred vhodom v mesto ustavila straža, ki jih je temeljito preiskala.
Nato so jim bila vrata v mesto odprta. Voz je zavil na široko ulico, ki je bila polna šotorov. Begunci, ki so se zbrali z vseh strani v upanju, da jih mesto ubrani pred rdečimi četami, so zasedli vse mesto. Nikjer ni bilo dobiti sobe ali prazne postelje.
Zdaj jim je bilo že žal, da so se v mestu ustavili. Branko je že hotel nasvetovati Janezu in Nadji, da sedejo spet na voz, ko je nenadoma stopil k njemu fant štirinajstih, petnajstih let.
„Ali ima gospod denar?" je vprašal.
„Zakaj ?“
„Če ima denar, mu povem, kje lahko dobi sobo in hlev za konje."
Branko je segel v žep in našel nekaj drobiža. Vrgel ga je fantu, ki jih je potem povedel po nekih zakotnih ulicah, dokler se niso ustavili pred nizko hišo.
„Tu je soba in tam hlev," je pokazal fant in iztegnil roko.
„Čigavo je?” je vprašal Branko. „Kje je gospodar?"
Fant je samo; skomignil z ramo.	i .... M.
„Zbal se je in pobegnil." <
B, ran ko mu je hotel dati za napitnino še nekaj drobiža, toda opazil je, da nima niti kopejke .več. Avstrijski denar bi ga jihFzdal. Obrnil se je na NadjtS in jo prosil naj mu posodi.	'
„Kadar boste potrebovali denarja, mi kar recite," je odgovorila. „Dovolj ga še imam."
Molče je prikimal in vzel nekaj drobiža ter ga dal fantu. Ko je odprl vrata v hišo, se mu je obraz zjasnil. V veliki izbi je zagledal štiri postelje. Kar štiri. Spomnil se je, da je zadnjič spal na postelji takrat ko je ležal v gradu bolan.
Sedel je na ngjbližjo in se potem zleknil na njo. ^rekri-
žal je roke pod glavo in se zagledal v strop.
Janez in Nadja sta prine~ sla nekaj živega z voza. Z njima je prišel tudi fant, ki jim je bil pokazal zapuščeno hišo. ko je zagledal jedi, se je zasmejal in izginil iz sobe. Kmalu pa se je vrnil z veliko kračo in kruhom.
„Zakaj bi zanemarili te dobrote," je modro rekel in se zvito namuznil. „Lotimo se jih. Gospodar jih itak ne bo več potreboval."
Pomalem se je trem beguncem vrnila dobra volja. Dobri fant jih je razvedril. Ko je rinesel od nekod še cigaret, i jih Branko in Janez nista videla že celo večnost, in je prijeten dim napolnil izbo, je Branko skoraj pozabil, kako blizu obupa je bil še pred nekaj urami.
Po večerji so naši znanci legli. Branko se je še nekaj časa pogovarjal z Mitjo, mladim Rusom, ki se je polastil četrte postelje. Potem je zaspal.
Enajsto poglavje KOZAKI SE BLIŽAJO
Po Brankovem računu so morali biti kozaki poldrugi dan za njimi. Ker je bil prepričan, da ne bodo jezdili naravnost, jevračunal, da je vsaj dva dni varen pred njimi. Za vsak slučaj pa je sklenil ostati v mestu samo en dan.
Drugo jutro so se prebur dili vsi zdravi in čili. Branko je bil kar prerojen.'Mrzlično vrvenje pisane množice ljudi ga je nekoliko premotilo, da je pozabil nevarnosti, ki so mu grozile in bolest, ki ga je mučila ob mislih na Zoro. Na*-dji je odleglo, ko ga je videla tako izpremenjenega. Hotela ga je ljubiti le še z materinsko ljubeznijo, zakaj vedela je, da po vsem tem, kar ga je zadelo, ne more nikdar postati njegova. Janeza se je ogibala. Vedela je, da trpi prav tako kakor ona, in zato ga ni hotela še bolj mučiti s svojo prisotnostjo.
Dopoldne so šli v mesto. Od nekod so morale priti vesti, da se bližajo rdeči, in to je prebivalce razburilo. Najbolj plašni so že zbirali svoje imetje, da pobegnejo, dokler je še čas, drugi pa so hoteli ostati v mestu in se braniti, ali pa pobegniti šele v skrajnji sili.
Mitja se je pridružil našim znancem in se ni hotel ločiti od njih. Vprašali so ga, zakaj ne gre k staršem, pa je rekel, da jih več nima. Ko pa je videl, da se pripravljajo na odhod, jih je celo vprašal, ali ga ne bi vzeli s seboj.
Branko se je začudil.
,,Ali se ne bojiš poti?"
„Prav nič,“ je odločno odvrnil. „Zakaj bi se je bal?“
Tako je postal Mitja četrti v družbi beguncev.
Popoldne je že pokazal, da ni kar tako. Branko je hotel kupiti novega konja, toda na trgu 11 i bilo razen nekaj kljuset nobene živali, ki bi bila zanj. Mitja, ki je poznal mesto kakor svoj žep, ga je peljal k nekemu posestniku, kjer je dobil za majhen denar konja, ki ni bil nič slabši od onega, kj so ga pred dnevi ubili kozaki.
Ko je padal mrak na zemljo, so bili pripravljeni za odhod. V zapuščeni snrambi hiše, kjer so stanovali, so našli še dosti reci, ki bi jim na poti utegnile služiti. V nekem predalu je Mitja celo odkril star revolver in ga vtaknil v žep.
Ura v zvoniku je odbila sedem, ko so pustili mestna vrata za seboj.
Spet so videli iste prizore kakor takrat, ko so prišli v mesto. Nepregledna množica voz je izginjala v daljavo. Tu si lahko našel vse vrste od starinskih teleg z lesenimi kolesi do modernih kočij in še celo nekaj avtov je bilo med njimi. Obrazi vseh beguncev so bili preplašeni. Kakor brezglavi so se ozirali nazaj proti mesiu, ali morda že ne prihaja sovražnik.
Le s težavo so jih naši znanci prehiteli. Novi konj se je izkazal. Uro nato so bili že daleč pred ostalo kolono.
Vso noč so vozili. Cesta je bila zamrzla in sani so letele kakor blisk. Zjutraj so se ustavili v vasici ob cesti, kjer so toliko postali, da so se konji malo odpočili.
O rdečih niso dobili nobenih vesti. Vaščani niti vedeli niso, kaka nevarnost jih čaka in da jim preostaja prav malo časa do prihoda ogromnega števila beguncev, ki sc mu bodo morali priključiti, če bodo hoteli odnesti zdravo kožo.
Vroč čaj je naše znance poživil in jim ogrel premrle ude. Ko so spet sedli na voz, skoraj niso čutili mraza, ki je postajal od dne do dne hujši in neznosnejši. In spet je Janez pognal po cesti, ki je vodila proti jugu.
„Teden dni vožnje je do Odese," so jim rekli v vasi, kjer so se prej ustavili. Samo teden dni. Branko kar ni mogel verjeti. Ali je res mogoče, da bo v desetih, štirinajstih dneh že videl svojo Zoro?
Velik razpis nagrad
priobčimo
v prihodnjih številkah!
Tekmovanja za te nagrade se bodo lahko udeležili vsi čitatelji in naročniki „Roinana“ z enakimi nadami na uspeh.
Ker priprav za ta razpis nagrad še nismo mogli končati, smo morali podrobnosti o njem odložiti.
Priobčimo jih v 25. številki.
MOŽJE USPEHOV
.so tudi med nami; odlično mesto med njimi zavzema
RUDOLF STERMECKI
Kratek oris delovanja, uspehov in nazorov lastnika naše na j več j e razpošiljalnice blaga
Moram uspeti!
I ako si je rekel mladi mož, ko je pred 25 leti začel na svoje. Prijatelji so zniigii-vali z glavami, 011 pa se za to ni zmenil. Zaupal je v svojo vztrajnost, neomajno je veroval v svojo zmago — in zmagal je.
Tam ob Savinji, nekdanji domovini celjskih grolov in še pred desetletjem čvrsti postojanki Nemcev pri gradnji mostu do Adrije, kjer je naš človek moral napeti vse sile, da je dobil kos kruha — Lam. sredi Nemcev, se je naselil leta 1905 mladi Sterme-cki in odprl trgovino z manu-fakt urnim blagom in galanterijo. Ivoliko je bilo njegovo zaupanje vase, svedoči že to, 'da si je Vzel tisti lokal, kjer so dolir,ih dvajset let drug za drugim'* propadli vsi, ki so v ujem poskušali svojo trgovsko srečo. Poskusil jo je tudi 011 — in ni propadel: dokaz, da volja ih moč in neomajna vera vase vse premaga, tudi Ijudsko praznoverje.
Seveda mu izpočetka ni šlo gladko. Razen z začetniškimi težavami, ki jih mora preboleti vsak začetnik, se je kot zaveden Slovenec moral boriti še. z narodnostnimi neprili-kami. Tamkajšnji Nemci so razpolagali z velikim kapitalom, imeli so podporo od vlade. in vse to so vrgli v boj proti mlademu in agilnemu podjetniku. Toda 011 je bil žilav in se ni ustrašil neprilik: trdno je obsedel na svojem in se ni dal pregnati. Njegova mala trgovina se je počasi
Rudolf Stermec-ki Foto Pelikan
krepila in rasla. Ljudje, ki so se inu prej smejali in mu pokroviteljsko odsvetovali, so iz-prevideli, da so bili v zmoti: mož ni neumen, so rekli, iz tega še nekaj bo.
Takrat je bila v modi krilatica: ,,Svoji k svojim!" Lepa misel, toda koliko jih je bilo, ki so jo izrabljali v svojo ko~ i-ist! Pod njenim plaščem so navijali cene in se potem zgražali, če so se njihovih trgovin narodnjaki ogibali, češ da dobe pri Nemcu ceneje. Stermecki je bil pametnejši in daljnovidnejši. „Solidnost in cenenost je prvo,” si je rekel. „Narodnost postane tisti trenutek prazna traza, ko hočeš v njenem imenu svojega rojaka odreti."
Kupec mora biti zadovoljen z blagom, to je najvažnejše — to je tudi jamstvo, da se bo vedno spet vrnil k tistemu trgovcu, ki mu je prodal dobro in poceni blago.
Pogled v tovarna perila In ohlelie
Po tem geslu se je Sterme-cki ravnal v tistih predvojnih časih, po tem geslu se ravna še danes. In tako smo doživeli, da je iz naših skromnih razmer mahoma vstal iz lastne moči človek s tako velikim podjetjem kakor je današnja Stermeckova razpošiljali)ica v Celju — ena naj večjih v Jugoslaviji.
Prvi začetki
Stermecki je začel svojo pot prav pri tleh. Z majhno zalogo in opreznimi nakupi se je znal zavarovati pred prevelikim rizikom. Kot pameten trgovec je tudi moral tako početi, ker ni razpolagal z velikim kapitalom — a koliko je tako pametnih trgovcev? Začel je domala sam, brez pomočnikov, danes pa daje že več ko sto ljudem zaslužka.
Menda je on prvi Slovenec, ki je razumel pomen /poštne razpošiljalnice na pod-\ lagi cenika. Kako je prišel na I to misel? Stermecki je vedel. ! da v Celju samem ne bo mogel prav uspeti, že zaradi bojkota Nemcev ne. ker je bilo slovenskih kupcev premalo.
< Tudi neposredna celjska okolica mu še ni mogla dati žari ost nega zaledja. Treba je bilo dobiti v roke kar se da širok trg. Kako? Odgovor je bil 1111 dlani:	s posredovanjem
pošte! Dve leti po ustanovitvi
trgovine je že razposlal vsem malim trgovcem, ki so se takrat zaradi davčne opredelitve imenovali kramarje, svoj prvi drobni cenik, ki ga je ua-tisnil v 1000 izvodili. Cenik, ki ga je izdal drugo leto, je bil namenjen že širšemu občinstvu. Uspeli se je kmalu pokazal.
Razpošiljalnico na debelo je odprl iz dveli vzrokov. Tako je imel po eni strani kot trgovec na debelo pri tovarnarjih boljše cene in ugodnejše plačilne pogoje, po drugi strani pa je te ugodnosti porabil pri prodaji na drobno: postavil je konkurenčne cene. Večji promet z manjšim dobičkom pri enoti da več kakor majhen promet z velikim, a nezanesljivim dobičkom, si je rekel čisto pravilno. To je eno izmed temeljnih pravil dobičkonosne prodaje, ki ga le preveč trgovcev ne upošteva dovolj.
Delovanje razpošiljalnice
Razvoj razpošiljalnice se je prav.za prav začel šele po letu J923, ko so se razmere na denarnem trgu začele ustalje-vati. Prej, ko je dinar od dne~ va do dneva izpreminjal svojo vrednost, je bila vsaka kalkulacija nemogoča in zato tudi ni mogel na debelo nakupovati. Leta 1923 je razposlal cenik na 10.000 naslovov, potlej pa se je naklada od leta do leta skokoma dvigala; danes ga gre med ljudi dvakrat na leto po 130.000 izvodov. Leta 1923 je razposlal na vse strani države -1.200 zavojev, danes jih gre že okoli 30.000 — in domala vsi so naročeni po ceniku. V njegovi trgovski hiši se lahko oblečeš od nog do glave: tam dobiš perilo, čevlje, konfekcijo, klobuke, manufakturo, dobiš vse športne predmete, kuharica si tam kupi kuhinjske potrebščine, hišna gospodinja pa stanovanjsko opremo, pohištvo itd. V tej čisto po načinu velikih ameriških trgovskih hiš urejeni trgovini si lahko kupiš za manj denarja kakor
drugod tudi vse vrste instrumentov od orglic do tamburic, harmonik, gosli in finih gramofonov. Dalje dobiš kozmetične potrebščine, železnino, usnjarske izdelke, ure in vsakovrstno zlatnino in srebrnino — skratka domala vse, kar potrebuješ za življenje, razen nepremičnin. Večino teli
1
Staro poslopju Trgovskega doma
predmetov si tvrdka nabavi na debelo v tovarnah, dosti pa jih izdeluje tudi v lastni režiji; med drugim ima namreč lastno moderno urejeno krojačnieo za konfekcijo in perilo.
Kadar se začne razpošiljanje cenika, je toliko dela, da mora pošta dodeliti razpoši-Ijalnici posebnega uradnika, ki pomaga razdeljevati pošiljke po poštah. To traja vselej skoraj dva tedna.
Vsak dan dobi Stermecki povprečno 200 pisem in na jmanj toliko jih tudi odpošlje. Zakaj na vsako, še tako nepomembno pismo tvrdka odgovori. Vsa naročila se takoj odpošljejo. Ni ga skoraj kra-
I
Sedanju poslopje Trgovskega doma
ja v državi, kjer ne bi poznali zelenili zavojev Trgovskega doma Stermecki. Pomisliti moramo namreč, da pride na vsakih 100 ljudi v državi eu cenik. Največ naročajo razen v Sloveniji na ilrvatskem, v Bosni, Srbiji, Banatu in Dalmaciji.
l vrdka razpolaga s posebno kartoteko, v kateri je okoli 130.000 naslovov, ki pa od dneva oo dneva naraščajo. i'a niso samo naslovi iz naše države; mnogo jih je tudi iz Avstralije, Belgije, Brazilije, Cila, Francije in Severne Amerike, kjer žive naši izseljenci. Ti naročajo zase ali pa za svoje sorodnike v domovini, ki jim Stermecki na njihovo željo pošlje božični ali velikonočni, novoletni ali pa godov ni dar.
Malo dobička — dosti prometa!
Trgovski dom Stermecki je organiziran po vzoru velikih ameriških in zapadnoevrop-skih trgovskih hiš, kakor smo ga že gori na kratko orisali, la način prodaje je morda najpopolnejši, vsekako pa občinstvu najbolj ustreza. Po drugi strani pa je združitev tolikih panog trgovske prodaje v enem samem podjetju za kupujoče občinstvo tudi. zato praktično, ker dobi blago po dosti nižji ceni kakor drugod. Čeprav je režija take razpošiljalnice zaradi njenega velikega obsega mnogo večja kakor denimo trgovca, ki prodaja samo železnino ali samo galanterijo, pride na posamezni predmet vendarle mnogo manj režijskih troškov, baš zato, ker je vse združeno v enih rokah. Zato se lahko Stermecki zadovolji pri posameznih predmetih z razmeroma majhnim dobičkom, njegov celotni uspeh bo vzlic temu večji, kakor če bi prodajal drago, pa manj prodal.
Kazen tega pri tolikšnem prometu blago ne ostaja na skladišču, nego gre hitro med ljudi. Kupci imajo tako gotovost. da dobe vedno novo. ne preležano in moderno blago,
HU
njemu pa sc dobiček podvoji in potroji, če zaloge dvakrat do trikrat na leto obnovi. Preprost račun vam to pojasni.
Denimo, da trgovec nakupi zaloge za 100.000 Din. Če prodaja z 10 odstotnim dobičkom in zalogo v 1 letu poproda, je v tem letu zaslužil 10.000 Din. — Drugi, bolj spretni trgovec pa bo takole računal:	namestil da
delam z 10%, se zadovoljim samo s 5%, zato pa bom blago hitreje prodal. In če zna ljudi prepričati, da je njegovo blago prav tako dobro kakor drugod, zato pa za toliko in toliko cenejše, bo zalogo izpraznil namestu enkrat v le-tu, dvakrat ali trikrat, morda celo štirikrat, koliko je potem zaslužil? Če je blago prodal v 4 mesecih, je vtaknil v žep pri 5% 5000 Din. to da na leto 15.000 Din — zaslužil je torej polovico več kakor prvi, čeprav je delal samo s pol tistega dobička kakor oni.
Reklama
kakor vsi možje uspeha je tudi Stermecki za svoj uspeh največ dolžan smotreni reklami. Pri tem pa ni navezan samo na tuje publikacije (listi, revije, časopisi, koledarji itd.), zakaj največje in najuspešnejše reklamno sredstvo ima v svojih rokah: io so njegovi ceniki, ki gredo v najširše plasti prebivalstva. Oni so največja propaganda zanj in zato sorazmerno najcenejša. Ni ga lista v naši državi, ki bi se tiskal v I5().()()() izvodih kakor njegovi ceniki, ki jih vrhu tega ljudje dobe popolnoma zastonj, l učki niso ti ceniki od dneva v dan kakor časopisi, ki že drugi dan izgube aktualnost, nego ostanejo v hiši pol leta.
Tako je Stermecki tudi reklamno stran rešil kar se da preprosto in plodonosno.
Stermecki kot zasebnik
Malokateri njegovi kupci vedo, da je Stermecki prav za prav Poljak, čeprav bi to So nadaljuje na strani 367
Premeteno
lllačar je tožil Kurnika, toda vse kaže, da bo izgubil. Odvetnik mu svetuje, naj se z nasprotnikom po-liotu, toda lllačar noče o tem ničesar čuti. Rajši, pravi, bi poslal sodniku zajca ali pitano gos, če bi to kaj pomagalo. „To bi se reklo proces izgubiti," mu pravi odvetnik.
Pri razpravi lllačar dobi. Ves vesel se oglasi pri svojem zagovorniku.
..'lorej ste me ubogali in mu niste nič poslali," ga pohvali odvetnik.
„Kaj še!" se zasmeje lllačar. „Zajca sem mu poslal in priložil lep pozdrav od — Kurnika."
Pogovor v postelji
Žid hoče spati. Žena tarna, da jo grize bolha.
..Prižgi luč," ji svetuje. „Ko te vidi, pobegne."
Porabili Francozi
Avstrijski cesar Franc I. je po dunajskem kongresu obiskal Dalmacijo, ki jo je takrat Avstrija dobila nazaj od Francozov. V Zadru je posebno občudoval novo, baš dograjeno bolnico in je vprašal, kdo jo je sezidal.
..Francozi," je dobil odgovor.
V Splitu je bilo cesarju posebno všeč pristanišče in novi vodovod. Ko je vprašal, kdo ga je napravil, so 11111 odgovorili: ..Francozi."
V Dubrovniku se cesar ni mogel dovolj načuditi mogočnim utrdbam, l udi tam so mu povedali, da so jih napravili Francozi.
Tedaj se je cesar malo zamislil in rekel:
„Prav za prav je škoda, da niso ti ljudje dalj časa tu ostali."
Pred sodnikom
„Ali je bil obtoženec v nedovoljenih odnošajih z vami?"
Priča: „Ne, gosood sodnik, kor sem mu dovolila."
Porotniki
Predsednik sodišča: „lz kakšnega razloga ste mogli soglasno oprostiti obtoženca, ko je vendar sam priznal zločin?"
Predsednik porotnikov: „Dušev-na zmedenost."
„Kaj — vseh dvanajst porotnikov?"
Logika
„Papa, zakaj ne gredo ženske v vojake?"
„Ker morajo vojaki ubogati, sinko!"
Kaj še hoče več!
Izak je imel dva črnolasa potomca in enega, ki je imel rdeče lase. Tu reč mu ni dala spati; rdečelascev v njegovi rodbini še nikoli ni bilo! I)a ga ni njegova žena varala?
Nekega dne ji je kar odkrito povedal, da rdečelascu prav ne zaupa. Ženu je bila prvi trenutek presenečena, pa se je hitro osvestila:
„Ne bodi no bedak — ravno rdečelasi je tvoj!"
Verjetno se mu zdi
Pepe Radirka ima na glavi tožbo.
,,Ali priznate, obtoženec, da ste tožitelju rekli, da je osel?"
„Ne spomnim se več, gospod sodnik, toda čim boli si gospoda ogledujem, tem verjetnejše se mi zdi."
Pomembno
IVIiha je ravno pokopal svojo ženo in se vrača s pokopališča- Ko stopa zatopljen v svojo žalost po cesti, mu prileti opeka na glavo. Začudeno pogleda proti nebu in reče:
..Jera, kaj si že gori?"
Odmev
„Očka, kaj pa je to, odmev?" vpraša Lizika očeta.
„Kaj je odmev? To je tista edina reč nu svetu, zaradi katere tvoja mama ne more imeti zadnje besede."
Praktičnejše
Šef pisarne (novemu knjigovodju): „Upam, da ne spadate med tiste, ki vstanejo takoj, ko začne urn biti dvanajst, ne da bi sklenili začeto pismo."
Knjigovodja: „0 ne, malo pred dvanajsto novega dela sploh ne začnem!"
Razboljenje podplatov
Ali znate kuhati.?
Nikar ne bodite užaljeni, kuhanje ni nikak poniževalen posel in z, dobro domačo hrano varujete naj večjega dobavitelja telesne energije, svoj želodec. Če si vsaj enkrat na dan, četudi na plinskem štedilniku, sami kuhate obed ali večerjo, je to poroštvo za vaše zdravje.
Saj se imate namen poročiti. I ti morate pomisliti, da vas čaka dolžnost skrbeti za moževo hrano. Ljubezen ne gre skozi želodec, boste rekli. Ne gre skozi želodec, toda dotakne se ga vendar, posebno če nervozni soprog kaj da na dobro domačo hrano. In ouoci, ki vas čakajo? 'Tudi zanje je dobra hrana pogoj za zdravje, moč in — lepoto.
Kuhanje ni nič tako navadnega, vsakdanjega, da bi se prepustilo skrbi drugih. Nasprotno. Kuhanje la It ko prepreči dosti nevarnosti v hiši, pa naj bo to že bolezen ali nesloga v družini — saj se vsakdo počuti bolj domačega v hiši pri domači jedi kakor pa v gostilni, kjer ne ve, kako je jed pripravljenu.
Učite se torej kuhanja!
Načinov je več. Kuharska šola ali večerni kuharski tečaj, dobra kuharska knjiga in kmalu boste znali pripraviti jedi, ki jih bo vsakdo [ rad jedel, počutili-se boste bolj domačo med štirimi stenami v kuhinji kakor po menzah. Učite se kuhanja, to ni nobena sramota, čeprav ste morda izobraženi. Pri pametni razdelitvi dela ne boste izgubili dosti časa, ničemur se vam ni treba odreči — kuhati boste pa le znali.
O vročici
Nikdar ni treba govoriti o vročici, če ni dokazana porast telesne temparature s termometrom. Mnogi tožijo o „vročini“ in „mrzlici“, čeprav vročine nimajo. To so po večini ^ ljude, ki imajo občutljive živce. Kdor se ne počuti dobro, naj \pra.ša termometer za svet. Normama telesna tempuratura je pri raznih ljudeh različna, ltavna se cesto po starosti in telesni velikosti. Normalna telesna temperatura odraslega je povprečno zvečer pri merjenju pod pazduho 37° C. vendar pa se giblje dostikrat med 36" in 37" ('. Jutranja temperatura :e običajno pol stopinje nižja. Temperatura 57° (' je torej‘zjutraj prenizka, opoldne in zvečer pa normalna.
ima različne vzroke. Naj navedemo glavna sredstva, ki ga ublaže.
Dostikrat so vzrok potne noge. Koža se razmehča in postane bolj občutljiva. Pogosto umivanje nog z evksilovim milom v lažjih primerih dobro pomaga. Menjanje nogavic vsak dan je seveda glavni pogoj. V nevarnejših primerih, vendar pa samo tam kjer ni koža načeta, pomaga 10 odstotna raztopina lor-malinovega špirita v vodi, s katero namažeš nogo in, jo potem potreseš s salicilovim prahom. Razboljenju podplatov so često vzrok revmatizem, vnetje žil in ploske noge. Dober je tudi primeren vložek v čevelj. ki ti ga napravijo v trgovinah z ortopedičnimi predmeti. Dobiš ga za razmeroma majhen denar.
Medeni kolački.
P o t r e b š č i n e :	30 dkg medu,
45 dkg sladkorja, 20 dkg sladkih mandljev, 5 dkg grenkih mandljev, 65 dkg pšenične moke, 6 g stolčenega cimta, I zavojček Dr. Oetker-jevega ecilnčga praška. 5 g stolčenih klinčkov, 2 g stolčenih karda-nioniov, 'A zavojčka Dr. Oetker-jevega vanilinovega sladkorja s pol limone zribanimi olupi.
P r i p r a v a : Olušči mandlje, jih sesekljaj, a lie predrobno, ter pomešaj z dišavami in vanilinovim sladkorjem med moko. V emajliranem loncu segrevaj sladkor s strdjo tako dolgo, da se siadkor stopi. ‘1 op-lo raztopino daj na močnato zmes, ki se nahaja v skodeli, pomeša vse skupuj in dodaj po ohlajen j n I zavojček Dr. Oetkerjevega pecilnega praška. Na deski še prigneti toliko moke, da se testo več ne lepi in se da razvaljati. S kozarcem ali pločevinastimi obodi izreži kolačke ter jih speci svetlorjavo na pločevini, pomazani z voskom. Medene kolačke vzaini še tople z nožem s pločevine in jih shrani v dozi. Zelo okusno in poceni!
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne „Franz Josefove" grenčice. Oti mnogih zdravnikov zapisana ..Franz Josefo-va“ voda uravnava delovanja črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se Človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. ..Franz Josefovn" grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
n
Blagovna znamka
»Svetla glava“
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
,,Znamka Oetker“ Jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetkcr-jev pecilni prašek Dr. Octker-jev vanilinov prašek Dr. Oetker-]cv prašek za pudinge Itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ,,prosvitljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-ktrjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetkcr-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-ievi fabrikati, ker se često ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne in močnate jedi. pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartljc, torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oct-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 Jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašalo izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bollih, finih in r.aifinei-ših močnatih ledi, šartllev, peciva, tort i. t. d.
Za vsako obitelj so nalvečie važnosti, ker naideio po njih sestavljena ledila radi svole enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno
DR. OETKER, MARIBOR.
Urejuje Boris Itihteršič
Značaj igralcev in njih vlogo
Mnogo ljudi sodi značaje, svojih ljubimcev s platna po vlogah, ki jih igrajo. Vendar pa ni tako. Malo jo igralcev, ki bi si lahko sami izbijali vloge, in še ti ne morejo vselej dobiti takih, ki bi ustrezalo njihovemu značaju.
Vsak filmski „vamp,“ (tako se imenujejo filmske zapeljivke) ni „vatnp“ v življenju. Usodonosne filmske zapeljivke so do večini v življenju mirne in fine dame in jim je prav nerodno, če komu napravijo kako neprijetnost. V filmu pa morajo sejati samo zlo in biti usodne celo za one, ki jih ljubijo.
Mary Duncan je v vseh svojih filmm žensKa, ki »rinaša nesrečo vsakomur, ki ji pride na pot. V zasebnem življenju je ljubezniva in prijazna kakor malokatera druga.
Janet Gavnor je v svojih vlogah majhna, nesrečna deklica, resna in sama zase. V resnici je vesela in muhasta. Šele v svojih novih filmih ..Imej solnce v srcu" in ..Mi bogataši" se ;e izpremenila in »ribli-žala svojemu pravemu značaju.
Victor McT.aglen \ filmu zmeraj beži pred ženskami. I)a ga vidite v življenju!
Seveda ie na tudi dosti iziein. Znani komik Will Roirers je v filmu ..Moraio videti Pariz" lak kakor je v resnici. — pravi tip Američana, ki mu ni dosti mar bogastvo in ostal*' človeške slabosti. Tudi Mona Maris je v filmu prav taka kakor v življenju. Zmeraj igra vloge ženske, ki odkrito in požrtvovalno ljubi.
Plavajoči filmski atelje
Pred meseci ji bila na parniku ..Malolo," ki vozi med Severno Ameriko in Havajskimi otoki, prav ni-sana družba. Njeno središče ji bil llarold Llovd. On je namreč najel to ladjo, da napravi na n iej svoj najnovejši film ..Harold, dobro se drži 1“
Šest operaterjev, šest mož. zn c,l»-sovna snemanja, šest strokovnjakov za razsvetljavo in igralci, Io je bPo vse spremstvo priljubljenega komika. Prostovoljni igralci so bili ostali potniki in posadka.
Električni stroji na ladji niso imeli lahke miloge. Morali so dajati dovolj toka za deset ogromnih ob ločnic, petindvajset žarometov in prav toliko manjših obločnic. Ta množina luči je omoeočila. da so lahko filmali v vsakem kotičku lad ie.
Ker ladja ni imela ne laboratorija. 110 dvorane za predvajan ie. se je llarold Llovd šele po povratku
\ flollvvvood lahko prepričal, ali so vsi posnetki uspeli. Če bi bila glasovna aparatura slaba ali pa film kakorkoli poškodovan, bi (o lla-rolda Lloyda precej drago stalo. Stroški filnianja so namreč znesli poldrugi milijon dinarjev.
Anita Page
Anita Page je bila vzgojena v nekem dekliškem institutu in jo zgodaj kazala nagnenje za film. Vendar pa je njen oče zahteval, da najprej dovrši šole. Anita je to obljubila in tudi res naredila, toda takoj ko je prišla iz šole, je jela iskati zaslužka pri filmu.
V začetku je nastopila v nekaterih manjših filmih, ki niso imeli dosti uspeha, ko pa je njen oče vi-videl, da na ta način ne pride naprej, je prišel sam v FTollywood, da ji pomaga do boljšega mesta. Anita je v njegovi družbi plašno potrkala na	vrata	pri	Metro	- Gold-
wynu in eden izmed režiserjev ji jo obljubil, da bo napravil z njo nekaj poizkusnih posnetkov. Kmalu jo postal	njen	partner William
Haines in	potem	je	igrala	še dostikrat z	njim.	S	filmom	,.Bro-
adwajska melodija" jo zlezla med prvovrstne igralce. Njena dražestna postavica in lepo sinje oči so ji pripomogle, da je postala ljubljenka občinstva.
(iAKRY COOPEK (Paramount)
Paramoiintovo novosti Novi film Mauricea C'h e vali era „VaIčkov sen," ki ga je režiral Lubitsch je končan. Oscur Strauss je napisal glasbo, Claudotte Colbert in Mirjam Hopkins pa igrata glavni ženski vlogi,— Filmska igralka Eleanor B o a r d m a n, nekdanja partnerica Johna Gilberta v ..Živem mrtvecu," je podpisala pogodbo pri Paramountu. Njen prvi film pri tej družbi se bo imenoval „Ženska ljubi samo enkrat." Z njo
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
Lažni Foldmaršal
glavno vIoro igrala nepozabni komik Vlasta Rurian in humorist Roda Roda
bo igral Paul Lukas. — Liane II a i <1 je napravila pri Paramountu prvi film, ki ga je režiral Aleksander Korda. Imenuje so ..Možje okrog I in v." Razen njo igrajo še Walter Rilla, I ien I)eyers in Oskar Karl-wois. Manuskript sta napisala Bon-no Vigny, pisec mnnuskripta za film ..Maroko." in madžarski pisatelj Ludwig Biro. — Gustav Fr o lili c h in Adalbert v. Schlettov igrata v novem Paramountovem filmu .,Noč pred Portsaidom." Režira Dmitrij Križanov. — Nameravana Wii 1 k i n s o v a ekspedicija na severni tečaj s podmornico ..Nautilus" so odpravlja na Spitz-berge. Kakor smo zvedeli, se ji pridružijo tudi Paramountovi oporu-terji, ki bodo o njej napravili film. — Letošnja nemška „miss“ Daisv d ’0 ra jo podpisala pogodbo za filmanje pri Paramountu. Prvi film se bo imenoval ..Koncert" in bo napravljen po Mittlerjevi komediji istega imena. — T.etos napravi Paramount v Toinvillu pri Parizu 50 filmov, ki bodo stali pol milijarde dinarjev.— Za film ..Roža >. rnnclia" je angažirana Dolores del R i o.
FILMSKA VPRAŠANJA
t. Kako so imenuje nova partnerica Johna Gilberta?
2.	Kako se imenuje novi film Ramona Novnrra?
■5. Kje je angažiran režiser Aleksander Korda?
4.	Katera igralka iirra "lavno vlogo v nemški verziji filma Okovi?«
T. Kdo je mož Dolores del Rio.
Rešitve teh vprašani sprejemamo šest dni po izidu lista. Za nagrade razpisujemo
20 VELTKTH FILMSKIH FOTOGRAFU.
ki jih razdelimo med deset reševalcev.
Rešitve vprašanj iz 21. številke so: 1. Paramountu; 2. Albert Bas-serman:	\	..Zavetišče"; -t. Ernest
Lubitsch; l>. v Berlinu. Nagrade je žreb določil takole:
5 slik: Joško Malej, Ljubljana;
4 sliko: Branič Stanko, L:ubljn-
fla;
t slike: Šramel Joža. Maribor;
2 sliki: Kramer Mici. Lepa Nii-
va;
po ono sliko: Klica Pozne>eva. Oplotnica; Tavčar Siegfried Ljubljana; Chromv Tleliodor, Stična. Simon Vodič. Beograd:	Berta	Pra-
protnik. Breg; Homšak Vida, Mala vas.
P®"
..Vse v lastni režiji: tako dobe ljudje dela. občinstvo pa cenejše blago.“
„Ne izkoriščaj nevednosti ljudi! Postrezi kupcu iako, kakor želiš, da tebi drugi posl režejo."
Kupon 23
F«fA aparate in V UIU potrebščine
dobite v največji izbiri v
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon št. 34-01 Zahtevajte cenik l
tUl \______
-V3£W\&uJe
najletidnčjk
KlIiARNAfTDEU
Možje uspehov
Nadaljevanj«* s strani 364
soditi že po imenu. Tora poljska kri se je že domala izgubila. zakaj zadnjih pet rodov .je stalno živelo na Bizeljskem. Kol 14 leten dečko se je učil trgovstva v Brežicah, pozneje pa je šel v Laško. Vojaščina je za neka j časa prekinila n jegovo delovanje, zato pa se je potem s tem večjo vnemo lotil dela. Z varčnim življenjem si je prihranil nekaj denarja in leta 1905 je začel na svoje. Lani je praznoval 25 letnico, odkar je ustanovil lastno Ir-govino. in 40 letnico svo jega trgovskega delovanja.
Kot človek je Stermecki l jubezniv tovariš in uživa spoštovanje pri vseh. ki ga poznajo. Kakor ga pri delu odlikuje jeklena volja in vztrajnost. Iako je v zasebnem življenju mehak in dober. Z uslužbneci je strog a pravičen; prava redkost je, da katerega odpusti. Svojim trem otrokom je
skrben oče in izkušen svetovalec na poti življenja; čeprav ima kot vrhovni vodja svojega podjetja vedno polno glavo skrbi in načrtov, je v družini vedno dobre volje in brezskrben. Zato se je tudi znal ohraniti tako mladostnega, da mu nihče ne bi prisodil pei križev in šestega pol.
Za svoje delovanje zunaj trgovine je dobil dve odlikovanji: sv. Savo in Jugoslovansko krono.
Njegova načela
„Kupec je moj gospod, njega moram zadovoljili.” Zato kupuje na debelo, da na drobno lahko poceni prodaja.
„Poceni dobro blago. Stranke morajo pri meni dobili vse, česar si žele.“
{Budilke I
Ipo Din 60’— s triletnim jamstvom I
IVAN PAKIŽ, LJUBLJANA
Pred Škofijo 15. I
la
ii'aseperilo
ZA TOPLE POLETNE DNI
ČEVLJI Z GUMIJASTIMI PODPLATI
Nekaj milijonov parov tega obuvala izvozimo v tropične kraje. Zaradi velikanskega povpraševanja smo mogli proizvodnjo izpopolniti, ceno pa toliko znižati, da si jih lahko vsakdo nabavi. Obiščite naše prodajalne: naši novi modeli in naše neverjetno nizke cene vas bodo prijetno presenetili.
Vrsta 1805-66
Posebni čevlji za kopanje. Izdelani so iz gumija, tako da se prilegajo nogi in niso pri kopanja v nadlego. Na obali in na sipini Vam varujejo noge pred bodečim kamenjem in peskom, stanejo pa samo Din 29-—.
Vrsta 4541-05
/a Vaše ljubljence so potrebni lahki in higijenski čeveljčki, kadar napočijo poletni dnevi. Evo jih, neverjetno poceni so iz belega lanenega platna z gumijastimi podplati.
Vrsta 4542-05
Tele smo pripravili za Vašo deco z gumijastimi podplati in petami. Dovršeni so in lahki. Posebno lepo se podajo beli in lahni poletni obleki.
Vrsta 4435-00
Vsakdanja potreba za vsakogar domu. V teh čevljih se počutite udobno, s to neverjetno nizko ceno pa damo vsakomur priliko, da si jih kupi.
Vrsta 1195-03
Tudi moda je zastopana pri teh čevljih. K lahkim poletnim oblekam v beli, sivi alt drap barvi, okrašeni s trakovi raznih barv.
Vrsta 1150-30
Evo čeveljčkov z živejšimi kombinacijami, takih da se po prirodi prilegajo Vašemu kroju in Vaši obleki. Za malo denarja si lahko privoščite čevlje pb. najnovejši modi. Drap platno kombinirano z rjavim.
Vrsta 2145-22209
Te platnene čeveljčke z nizkimi gumijastimi petami smo Vam pripravili v raznih barvah, in sicer sive, črne, drap in bele.
Vrsta 4438-00
Platneni nizki čevlji z gumijastimi podplati za gospode, izvrstni za popoldanske iz-prehode v soparnih dneh.
Vrsta 1137-03
Poletni nizki čevlji iz belega ali sivega platna. Zelo so lahki in udobni. Sivi za čez dan, beli pa za izprehode.
Izdaja za konsorcij „Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerziletna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.