št. 3 PTUJ, dne 24. januarja 1964 •Tednik« izhaja pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov lf»fi1 fts- l.ie na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormoi. - Izdaja zavod »Tednik«. Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Baiiman — l'redništvo m uprava Ptui Lac- kova 8 — Tel 156. — St tek ra- čuna: NB Ptui fi04-lf»-fin3-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- t>orski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1000, za inozemstvo 2000 din Letnik XVII. PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC Pravilna delitev dohodka Letošnje priprave , na redne letne občne zbore sindikalnih podružnif potekajo v znamenju dveh izredno pomembnih bliž- njih dogodkov. Pred nami sta peti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije in volitve v organe delavskega samoupravljanja. Pred tem pa bodo v vseh sindi- kalnih podružnicah do 31. marca 19fi4 letni občni zbori. V sindi- kalnih podružnicah prosvetnih delavcev so letne občne zbore že opravili, v vseh ostalih pa so se že pričele temeljite priprave. Se v tem mesecu naj bi bile konča- ne predvolilne konferenco čla- nov sindikata, na katerih bo članstvo ir.bralo kandidate za nove izvr.šne odbore in kandi- date za delegate za IX. občni zbor občinskega sindikalnega sveta. O vsebini občnih zborov je občinsiki sindikalni svet že pripravil razgovor s sindikalni- mi delavci, na katerem so se ti podrobneje seznanili z nalogami v zvezi s pripravami in vsebino občnih zborov. V občinskem sin- dikalnem svetu se pripravljajo na raz.5irjeni plenum. na kate- rega bo povabljen .širši krog sindikalnih delavcev. Na plenu- mu bo glavna raizprava o vsebi- ni letošnjih občnih zborov in o najaktualnej.ših nalogah sindi- kalnih .podTužnic v letu 19fi4. Po plenoimoi bodo sindikalni delav- ci obisikali član.sitvo sindikalnih podmižnic in nudili pomoč pri pripravah zborov. V teh dneh so, kot poročajo iz sindikalnih podružnic, seje izvršnih odbo- rov, na katerih se sindikalni de- lavci dogovarjajo, kako bodo prip^ravili poročila, ki jih bodo predložili članstvu na občnem zboru. V tej zvezi bo formiranih več študiijskih sikuipin, ki bodo temeljiteje proučile obstoječe probleme in izdelale potrebne analize za poročilo. Vsebina občnih zborov bd naj bila zelo konkretna in življenj- ska. To pa zahteva dobre pri- prave. Občni zbori naj podajo politično oceno posamezne sin- dikalne podružnice, kako ta kot idejno-politični činitelj vpliva na dogajanja znotraj delovne organizacije. Gre v prvi vrsti za analizo dela, vsebine in politič- ne vloge pK>samezne sindikalne podružnice. Značilnosit letošnjih občnih zborov je, da bo celotna pozor- nost osiredotočena na probleme, ki obstajajo v sistemu delitve dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov po delu. O tem vprašanju je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije po- slal sindikalnim podružnicam pismo pod naslovom: »Delitev dohodka in primerjava uspehov in pogojev gospodarjenja ter poslovanja.« To pismo sedaj v sindikalnih podružnicah prouču- jejo in služi kot izhodišče za iz- delavo potrebnih političnih ana- liz o sistemu in merilih delitve ter o gospodarjenju v delovnih organizacijah. Vzporedno s tem bo potrebno ugotoviti, zakaj so na nekaterih delovnih mestih nizki osebni dohodki in kako povečati produktivnost dela, da se ustvarijo materialne možno- siti za izboljšanje materialnega položaja prizadetih delovnih ljudi. Pred občnimi zbori naj bi bila v glavnem končana javna raz- prava o statutih. Nekatere ugo- tovitve še vedno dokazujejo, da se ponekod javne razprave o statutih še sploh nii^o pričele, da statut še vedno skrivajo v pre- dalih uprave z namenom, da bi ra?3pravo čimbolj oddaljili, da bi tako imeli delavci manj časa za temeljite j šo razpravo in pa mož- nosti povedati svoje mnenje. Kjer z razpravami še niso pri- čeli, vlada med ozkim krogom zainteresiranih ljudi na upravi težnja, da bi bil statut tak, kot so si ga oni zamislili in na-pi- sali. Take težnje pa morajo sin- dikati najodločneje razbijati in s politično akcijo ustvariti pogoje in možnosti, da bo imel vsak de- lavec dovolj časa za razpravo o statutu. Občni zbori bi naj izoblikovali dokončna stali.šča glede statutov in analizirali probleme, ki jih je potrebno razčistiti na zboru. Glede skrajšanja delovnega časa bo potrebno na občnih zbo- rih povedati konkretne ugoto- vitve in probleme, ki so jih po- ^ kazale analize, nato pa začrtati j naloge, ki jih bo potrebno iz- ' vršiti, da se ustvari.jo vsi pogoji za prehod na skrajšani delovni čas. Tudi glede strokovnih kadrov bo potrebno povedati odločilno besedo. Skupni plenum Občin- skega odbora SZDL in Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj je zelo resno opozoril na problem strokovnih kadrov v ptujski ob- čini, vendar ni opaziti, da bi se kje resnej« lotili reševanja toga problema. Občni zbori bi naj tudi poseg^li v probleme komune, v kateri ži- vi delavec. Smo v obdobju, ko razpravljamo o družbenem pla- nu za leto 1964, sedemletnem perspektivnem planu razvoja ptujske komune za obdobje 1964—1970 in o statuitu ptujske komune. Skratka smo pred zelo pomembnimi odločitvami, o ka- terih bi moral vsak delavec po- vedati svoje mnenje. Smo tik pred volitvami v or- gane delavskega samoupravlja- nja, zato bo potrebno analizirati razvoj delavskega samouprav- ljanja in aktivnost delovnih ljudi v samoupravnih organih. Občni zbori bi morah tudi kri- tično analizirati uresničitev sklepov zadnjega občnega zbora, osvetliti delo sindikalne podruž- nice v preteklem obdobju in analizirati reševanje obstoječih problemov. F. B. V TAP delijo čisti dohodek proizvajalci po ekonomskih enotah V tovarni avtoopreme v Ptu- ju začnejo % januarjem 1964 z nadaljnjim novim poizkusom de- centralizacije delavskega samo- upravljanja in s popolnim pre- nosom pristojnosti delitve či- stega dohodka na ekonomske enote. Te dni je bilo prvo posvetova- nje v smeri, kako zagot-ovit^ čimboljiše izkušnje z delitvijo či- stega dohodka v podjetju po sa- mih proizvajalcih v posameznih ekonomskih enotah in v celot- nem podjetju, da bi dosegli na- men, zainteresirati slehernega člana kolektiva, da bo z varče- vanjem in s kvalitetnim delom čimveč prispeval k ustvaritvi či- stega dohodka in da bo potem v okviru ustvarjenih sredstev tudi soudeležen pri delitvi ustvarjenega čistega dohodka Cim bo to doseženo, se bo v bistvu spremenila funkcija or- ganov delavskega upravljanja, ki se bodo bavili z osrednjimi vprašanji v podjetju, ne pa več z določan.jem višine osebnih do- hodkov posameznemu zaposle- nemu. To delo in odgovornost preide ob novih pogojih čisto na samo ekonomsko enoto, ki bo najbolj vedela, kako je ustvarila dohodek in kako bo najpravič- neje razdelila čisti dohodek. Po sprejetih predlogih in smernicah sedaj razpravljajo o tem novem načinu delitve čiste- ga dohodka pK> vseh ekonomskih enotah. Iz diskusije izhaja, da so vsi člani kolektiva to spremem^bo pravilno raz.umeli, da se dobro zavedajo namena take delitve in tudi kažejo voljo, da bi Se ta način delitve čistega dohodka obnesel, da bi bistveno spreme- nili dosedanji način delitve či- stega dohodka v podjetju in od- pravili pravilnike s prehodnimi in poskusnimi kriteriji, ki jih ni bilo mogoče vedno uporabljati. Tovarna avtoopreme v Ptuju je sedaj organizacijsko razdelje- na glede na proizvodni proces na 9 ekonomskih enot. Temu so tudi prikrojeni vsa evidenca in planiranje, analitika in ostalo, da bo mogoče tekoče spremljati dosežene uspehe in razlike ter ugotavljati vzroke razlik med posameznimi enotami in vskla- jevaiti dosežene uspehe z realni- mi možnostmi ter odpravljati ovire in težave, ki onemogočajo uresničevanje obstoječih možno- sti. Ze ob prvi. januarski delitvi čistega dohodka, se bodo poka- zali prvi uspehi novih poizku- sov, ki še nikakor ne bodo naj- idealnejši, bodo pa predstavljali začetek in dobro voljo, da bi čimprej dosegli namen in napre- dek v tej smeri. VJ Peruzzijev portal pred ptujskim gradom TE DNI PO SVETU Delegacija KP Italije je v sre- do dopoldne končala svoj več- dnevni obisk v Beogradu. Kakor je izjavil njen vodja, generalni sekretar Palmiro Togliatti. je delegacija zelo zadovoljna z ob- iskom in medsebojno izmenjavo mnenj z jugoslovanskimi tova- riši. »Menili smo se o odnosih med KPI in ZKJ in si prizadevali najti oblike za tesne medseboj- ne stike in sodelovanje v pri- hodnosti,« je med drugim dejal na tiskovni konferenci. »Pri os- novnih vprašan.iih sta pri.šli do izraza medsebojno razumevanje in soglasnost, pri čemer smo upoštevali razlike med partija- mi na oblasti in partijami v opo- ziciji. Celo v teh pogojih sodi- mo, da obstaja široka možnost za sodelovanje, ki bo v interesu miru, miroljubnega sožitja in enotnosti mednarodnega delav- skega gibanja.« ZKJ in KPI se strinjata v tem, da obstajajo različna pota v so- cializem. Prav tako sodita, da je stališče KP Kitajske glede vojne in miru in miroljubnega sožitja napačno in sektaško. • NAPETOST V PANAMI Medtem ko v T/ondonu še ved- no traja anglo-turško-grška konferenca o Cipru in ^ ajej nobenih novih vesti — Grki še vnaprej zahtev^ajo popolno cipr- sko neodvisnost, Turki pa raz- delitev otoka, medtem ko bri- tanska vlcada še ni nastopila s »kompromisom« — se dogodki ob Panamskem prekonu zaostru- jejo. Tako je ameriški velepo- slanik zapustil prostore velepo- slaništva v- Panami in se umak- nil na območje panamskega pre- kopa, ki ga nadzirajo ameri.ške čete. Sledila je prekinitev diplo- matskih odnosov. Panamska vlada je tudi sporočila, da ne bo dovolila ustanoviniti ene nove ameriške družbe na pa- nam.sikem ozemlju, pa tudi delo- vanje dosedanjih bodo zelo omejili. Seveda pričakujejo, da bodo skušale ZDA uvesti gospo- darske resaliip. T-aJcar se je, čeprav v bolj odločni obliki, od- ločila v primeru Kube. Edino pozitivno dejanje Organizacije ameriških držav je v tem, da je prepričala obe sporni stran- ki, naj onemogočita nadaljnje krvave nerede. Napetost pa tra- ja naprej. • KAreSKI »VRH« V petek je zaključila svoje de- lo konferenca najvišjih pred- stavniko%' 13 arabskih držav. Po- vod zanjo je bila odločitev iz- raelske viad<=. da brez odobritve arabskih dežel odvzame večino vode reke Jordana in jih spelje po prekopu v pušavo Negev, kjer naj bi naselili več sto tisoč iCTaelskih doseljencev. Sam se- stanek pa so tudi izikoristili za zgladitev sporov ali vsaj za pr-, ve resop =;*m-o da jih odpravijo. To velja predvsem za odnose ZAR—Saudska Arabija, ZAR— Tunis iai Al7irii.q—Mairoko. Kakor pravi uradno poročilo, so skupno obso'! ii Tzrael kot imperialistično silo« ter njegov rasizem do Arabcev. Poz\''ali so vse dežele Bandunga in Adis Abebe, naj podpro arabske tež- nje v ^--^m smislu, posebno pra- vico palestinskih iDeguncev do samoodločbe in vrnitev v Izrael, od koder so jih času palestin- ske vojne izgnali. Arabske dežele bodo tudi ustanovile skupen generalni štab za n^-^^-nor izraelskega napa- da. V dveh mesecih bodo pričele izvajati arabski načrt o izkori- ščanju voda reke Jordan — v arabskih deželah. Palestinske begunce bodo organizirali po vzorcu alžir.^ke narodnoosvobo- dilne fronte ter jim tako dali politično, gospodarsko in voja- .ško strukturo. • PREVRAT V ZANZIBARIJ Približno mesec dni po razgla- sitvi neodvisnosti Zanzibara je opozicijska • stranVq afro-širazi, ki ima tudi naimoSTioiSo zj^slom- bo pri domačinih, strmoglavila sultanat in dosedanjo vlado in razglasila republiko. Prizadeva- nja arabske mani^^Hp, da bi še naprei ' -inilp '•'-•^ilne pozicije in britanski vpliv, so s tem po- gorela. Kompleksno urejanje družbenih površin v oličini Ormož (Z letne konference ZK v KZ »Kombinat Jeruza- lem« Ormož) Na letni konferenci komiteja ZK KZ »Kombinat-Jeruzalem« Ormož, ki je bila prejšnji petek v ormoški kino dvorani, je bila plodna razprava po referatu Alojza Kranjci, v kateri je sodelo- valo čez 10 diskutantov. Celotnarazprava na konferenci in vse- bina poročila je podrobno analizirala stan.je kmetijstva v občini, urejevan.ie družbenih zemljišč, vlogo ZK v nadaljnjem širjenju družbenih površin, kooperacijo in njeno izboljšavo, perspektivni razvoj zadruge, povečanje družbenih površin, izboljšanje živino- reje v občini, uvedbo sodelovanja s kmeti v perutninarstvu, preživljanje ostarelih kmetov, ki bodo prodali ali oddali zem- ljo zadrugi, pospešitev razvoja kmetijstva v občini razvoj za- ostalcjših krajev v občini kot je Tomaž itd. Na konferenci so precej raz- pravljali o statutih delovnih or- ganizacij, o višji produktivnosti dela, o uveljavljanju 42-urnega tednika o idcjno-političnem in strokovnem izobraževanju čla- nov ZK in zaposlenih v zadrugi, kako nuditi delavcem primerno znanje in jih usposobiti za dobre proizvajalce in upravljalcc. Vse- kakor pa je bila poglavitna na- loga konference kritično oceniti dosedanje delo kolektiva zadru- ge, odpraviti dosedanje pomanj- kljivosti in nakazati jasnejšo perspektivo kmetijstva v občini. To vse bo le moč doseči z veča- n.jrm družbenih površin, s so- dobno obdelavo zemlje, z upo- rabo priznanih semen in z do- vnljno uporabo umetnih gnojil ter z odpravo nekaterih zastare- lih metod dela v kmetijstvu. Načrtno pridelovanje in urejanje obdelovalnih površin Zaradi razdrobljenosti obde- lovalnih družbenih površin v ob- čini je otežkočena strojna obde- lava in je mnogo dražja od ob- delovanja v kompleksu. Vse to poleg nemogoče popolne zašči- te rastlin pred boleznimi in škodl.jivri govori za združitev razmetanih družbenih obdelo- valnih površin v komplekse ozi- roma v poslovne enote, ki jih bo moč doseči le z arondacijo in komasacijo. Kolektiv zadruge se zaveda, da so predenj postavlje- ne pomembne in odgovorne na- loge v razvoju kmetijstva v ob- čini. Zato zadruga ne bo samo razširjala obstoječih površin, ampak bo tudi začela izkoriščati doslej neizkoriščene površine. V naslednjih letih bodo na Otoku pri Ormožu izkrčLli 280 ha go- zdov in jih spremenili v njive. Z hidromelioracijskimi in agro- melioracijskimi posegi bodo osvo- jene nove površine. V občini naj bi komasacijski postopek zajel ravninske predele Središča, Grab, Obreza, Loperšic in Fran- kovc. Drugi pomemben predel pa bi naj zavzemal Veliko Ne- deljo,. Trgovišče, Cvetkovce, Osluševce, Podgorce in Vičance. Prvi kompleks bo obsegal 1977 hektarjev, drugi pa bo za 25 hektarjev večji. Komasacija naj bi bila v glavnem končana v prihodnjih dveh letih, na kate- rih kompleksih bi uvedli petlet- ni kolobar. Člani ZK v zadrugi so odgovorni za razvoj kmetijstva v občini Številne razprave diskutantov so na konferenci pokazale kako važno m odgovorno je delo čla- nov ZK v kolektivu. Vedeti je treba, da so člani ZK nosilci na- prednih idej in usmerjevalci so- cialističnega razvoja. Claini ZK morajo biti povsod v ospredju in ljudem dokazovati nepravil- nositi in slabosti dosedanjega de- la in jih usmerjati k napred- nejšemu delu. V kmetijstvu mo- rajo člani ZK odigrati odločilno vlogo pri večanju družbenih po- vršin, v uvaijanju popolnejše ko- operacije s kmeti, pri odpravlja- nju starega načina kmetovanja, pri usposabl.ianju in razsvetlje- vanju zaposlenih, pri višji pro- duktivnosti dela, ki je osnova za uvajanje sedem urnega de- lavnika, istočasno pa morajo biti gonilna sila delavskega sveta, sindikalne podružnice, morajo skrbeti za idejno politično iz- obraževanje in delo koleiktiva itd. Torej so pred člani ZK od- jo v celoti zavedati. Oskrba ostarelih kmetov Zaradi hitre migracije kmeč- ke mladine v industrijske centre ostaja odprto vprašanje oskrbe ostarelih 7;a delo nesposobnih kmečkih ljudi. Ta pojav postaja iz dneva v dan bolj pereč. Ne- odložljiv problem pa bo postal s komasacijo in arondacijo zem- lje v občini. O tem vprašanju je na konferenci obširno govoril predsednik občinske skupščine Matija Ratek. V ta namen bo v občini izvedena sociološka štu- dija o stanju kmečkega prebi- valstva. Ta anketa bo dala do- volj podatkov za rtadaljnje delo. V ta namen bo občinska skup- ščina ustanovila poseben sklad za varstvo kmetov. Čeprav bo teh sredste\- premalo, bo treba zagotoviti lastnikom, ki bodo dali ali prodali s\t)jo zemljo za- drugi in mso sposobni za delo. primerne življen.Tske pogoje, glede na to bo nujno, da bo to (Nadaljevanje na 2. strani) V naši skupnosti jima pripada primerno mesto Občinski odbor SZDL Ptuj je predlagal občinski skupščini Ptuj, naj bi prevzela ustano- viteljske pravice do Radia Ptuj s 1. januarjem 1964. Radio postajo Ptuj je usta- novil občinski odbor SZDL Ptuj in je začela obratovati i. ja- nuarja 1965. Sedaj je samostoj- na organizacijska enota v sesta- vu občinskega odbora SZDL Ptuj. Samorstojni zavod bo lah- ko postala šele. ko bo občinska skupščina Ptuj prevzela ustano- viteljske pravice. S tem bi pre- vzela občinska skupščina Ptuj tudi obveznosti glede finansira- nja, nadzorstva uad poslovanjem zavoda in ostale ustanoviteljske obveznosti ter pravice, za izva- janje programa pa bi še naprej skrbel občinski odbor SZDL Ptuj. Po finančnem planu Radia Ptuj Jim bodo tudi leto«, po- trebna finančna sredstva za osebne izdatke, materialne iz- datke in za investicije. Skupni dohodki in izdatki so preraču- nani na 10.660.000 din, vštevši občinsko dotacijo v višini 4 mi- lijonov 500.000 din in dotacijo Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo v vi- šini 2.500.000 din za gradnjo no- ve vertikalne antene. Sredstva za infnrnmrije in tisk v ptujski občini so bila do- sedanja leta minimalna, ker sta priznavala tudi radio in tisk v ptujski občini prednost ostalim, inujnejšim potrebam. Praktično I pa se vedno bolj čirti. da ni mo- j goče priznavati sredstvom za I informacije in tisk drugega kot le s p d m o m e s t n . ki so si ga po celem svetu priborila. Zato je prav. da je javnost seznanje- na tiidi o njnnili potrebah in načrtih ter o tem, so zanje možni le dvojni dohodki, in si- cer dohodki iz uslug lokalnega radia in tiska, pri slednjem tndi od prodaje posameznih izvodov ter od dhtarij iz sredstev skup- nosti, brez katerih tndi v socia- listični skupnosti ni mogoče ob- stojati. Z vse hitrejšim vsestranskim razvojem .se kaže potreba po vedno obširnejšem in hitrejšem obveščanju javnosti. To sta uvi- dela občinski odbor SZDL in občinska skupščina Ptuj. ki sta že najprej podpirala po svojih močeh lokalni list >Ptuiski ted- nik«, sedaj »Tednik« za občini Ormož in Ptuj. v minulem letu pa se je odloči! občinski odbor SZDL še za ureditev radiiske posjtaje Ptuj. ki bi na i sprva enkrat, sčasoma pa po trikrat na teden obveščal i^bčane o vseh tekočih vprašanjih in pro- blemih. Po dosedanjih ocenah in iz- javah občanov lahko sodimo, da so izdatki ra fovrstiin šl-i^bo (Neddijevanje n*. Z »irani) Sfrnn 2 »TEDMK« — petek, 24. januarja 1%4 Stran 2 Kompleksno urejanje družbenih PBuršin v občini Ormož (Nadaljevanje s 1. strani) podprla republika z dodatnimi sredstvi. Po izdelavi študije bo treba pripraviti pravila sklada m sprejeti ustrezen odlok. Ta bo moral vsebovati elemente, ki bodo stimulativno vplivali na odločitev ostarelih kmetov, da bodo oddali svoje ravninske po- vršine zadrugi in na hribovitem področju tam, kjer bo možna ureditev sadnih ali vinogradni- ških plantaž. To je zelo občut- ljivo vprašanje in ga bo treba temeljito proučiti. Nova oblika sodelovanja s kmeti Sedanja oblika sodelovanja med kmetom in zadrugo še ve- dno nima dokončne oblike in jo je potrebno izpopolniti. Pri po- godbah se pojavlja, da se neka- teri niso držali pogodbenih ob- vez tn je sporazum bil le bolj ali manj formalen. Zadruga bo tudi naprej pospeševala pogod- beno proizvodn.1o plemenskih goved in prašičev. Zaradi preod- daljemosti od centrov v občini ni zanimivo pridelovanje mleka za prodajo, ampak za rejo praši- čev. V prašičereji je zadnji dve leti. v občini opaziti občuten pa- dec; .leta 1962 je bilo prodanih za 43,69 odst. manj prašičev kot leta 1961. Za začetek kooperacije v .perutninairstvu se je s področ- ja Krčevine, .Sardinja. Miklav- ža in Tomaža odločilo 73 gospo- darstev za rejo kokoši-nesnic pasme White Ročk in Cormisch. V tako proizvodnjo bo letos za- druga vložila približno 2,500.000 dinarjev. Na področju Tomaža bo za- druga odkupila vse površine, ki ustrezajo za ureditev sadne plan- taže in ravninske površine na področju savske in sejanške do- line, ki jih bodo usposobili za poljedelsko proizvodnjo. Pogla- vitno v kmetijski proizvodnji na hribovitih področjilj pa bo po- speševanje sodelovanja v pcrul- ninarstvu, pitanje govedi in re^^ telet za pitališča. Gospodarski razvoj zadruge v sedmih I6tih o gospodarskem razvoju za- druge je na konferenci poročal vršilec dolžnosti direktorja za- druge Franc Novak. Sedemletni persipektivni načrt zadruge pred- videva ureditev lOOO hektarjev sadonosnikov in 700 hektarjev vinogradov, kar bo veljalo 2,190 milijonov dinarjev, zgraditev pi- tališča za 10.000 govedi in dogra- ditev vinske kleti v vrednosti 3,180 milijonov dinarjev; odkup 4000 hektarjev zemlje, ureditev zemljišča in nakup razne po- trebne mehanizacije za 2 mili- jardi dinarjev. Zgrajena, bodo skladišča, remize, sadna skladi- šča, za družbeni standard in za ostalo pa je namenjenih skupno 700 milijonov dinarjev. Letošnji gospodarski napredek zadruge Letos bo zadruga začela gra- diti govejo farmo v Središču, skladišča, strojne lope. in dogra- dila bo vinsko klet, kar bo sku- paj stalo 1,579 milijonov dinar- jev. Kupili bodo kmetijske opre- me za '80 milijonov din, traktor-- jev za 27 milijonov din, v obno- vo vinogradov in sadonosnikov bodo investirali 387 milijonov din. za ureditev in krčenje zem- ljišč 24 milijonov, za potrebe komasacije 25 milijonov din. hi- dromelioracija 300 ha v Sredi- šču bo veljala 60 milijonov din, za nakup 1000 ha zemlje bodo investirali 220 milijonov din in za obnovo 300 ha vinogradov bodo vložili 510 milijonov din. ŠE VEČ TURISTIČNIH SOB NA BORLSKEM GRADU Zimski ias bo izrabilo letovi- šče »Grad Rorl« za nadaljnje urejanje sob za goste in sicer v II. nadstropju gradu. Doslej so bile tam velike sobe brez tekoče vode in parketa. Letovišče jih je rabilo za skupinske potrebe in tudi za posameznike, vendar take sobe ob novih zahtevah tu- rizma in gostinstva več ne ustre- zajo. Iz sedanjih 9 velikih sob bo urejenih 20 manjših sob s po Z posteljama in z vso udobnost- jo. Zraven tega bodo v tem delu gradu na novo urejene sanitari- je, ki .tih doslej ni hilo. Skupno bo sedaj na Borlu na razipolago 100 ležišč, kar pred- stavlja za turizem in gostinstvo v ptujski oibčini veliko pridobi- tev. Nova pridobitev bodo še naprave za segrevanje vode v bazenu, tako da bodo imeli gost- je vse ugodje, kot jim ga nudi- jo najslovitejša letovišča po svetu. Vse to dela letovišče »Grad Bori« v lastni režiji In ob last- nih sredstvih. Letošnja turistična sezona bo začela za letovišče »Grad Bori« 20. marca 1964, odkar bo priha- jalo na Bori vsakih 15 dni nekaj novih gostov Letovanje v tem letovišču si je zagotovila za 5 let turistična a.gencija iz Bavarske, ki je sklenila lani tozadevno po- godbo. Lansko leto je pošiljala največ inozemskih turističnih skupin na Bori turistična agen- cija z Dunaja, ki bo tudi letos pošiljala na prehodni penzion svoje ljudi, ko bodo potovali po Jugoslaviji v Grči.io in nazaj. Od domačih turističnih a'gencij je pošiljaj lani na Bori največ »Generailturist« iz Zagreba. Istočasno s sobami za tujce urejajo sedaj v gradu letovišče »Grad Bori« kapelo, ki pred- stavlja svojevrstno zgodovinsko dragocenost in je prej ni bilo mogoče restavrirati. V zakristiji te kapele bo kra- jevni muzej NOB. ki ,ie bil doslej v II. nadstropju. Zanj tam ni bilo primemo mesto, ker je bil go- stom težko dostopen. Sedaj bo vhod v oddelek NOB v prizem- Iju. ZAKAJ TAKOi' O PORABI SREDSTEV NAJ ODLOČAJO VSI USTVAR- JALCI IN NE POSAMEZNIKI v kratkem bo v občini Or- mož razprava o letošnjem druž- benem planu. Tudi letos bodo občani na zborih temel.jito ana- lizirali investicijska vlaganja na področ.JH občine in seveda odobrili le tiste investicije, ki so slede na nadaljnji razvoj ob- čine najbolj potrebne in ki bo- do v kratkem času i>o£:ato vra- čale investicijske naložbe. Ena izmed takih ■konomsko opravičenih investici' je grad- nja sodobnofTa gostišča v Ormo- žu, ki ga Ormož še nima. To pa v g-dstihstvu povzroča precej te- žav, saj z zat^tarelimi gostiftia- mi in dotrajano opremo ni mo- goče v občini razvijati načrtne- gra tnrizma. Čeprav je Gostin- sko podjetje Ormož skrbelo za preurejanje svojih obratov, je glede na perspektivni razvoj in sedanje potrebe vseeno ntijno potrebno v Ormožu sodobno gostišče. Prav tako je v Ormožu po- trebno" zgraditi rekreacijski center v grajskem parku, ki bi ga' naj sestavljali kopalni ba- zen s 'primernimi garderobami, bife s plesno ploščo na zunanji strani,' parkirni prostor, roko- metno in nogometno igrišče in igrišče za košarko. Morda bi bi- lo prSv v parku zgraditi keglji- šče in seveda skozi patk urediti poti ter ob njih postaviti klopi. Med gradom in parkom pa bi bilo primerno mesto za ribnik, v podaljšku parka proti cesti pa bi bilo treba park primerno urediti za postavitev vikend hišic. To je le kratek opis ure- ditve ormoškega grajskega par- ka, ki bi s tem dobil pravo ob- liko rekreacijskega centra. Ta pa bo povezan s 100 m^^trov od- daljeno novo vinsko kletjo in z zgodovinskim gradom, ki ga nameravajo v perspektivi ure- diti. Glede na rekonstrukcijo cest v občini, ki bo izvedena v pri- hodnjih letih in z graditvijo dravskega mosta v Ormožu ter sladkorne tovarne, bo rekrea- cijski center za Ormož in so- sednje kraje precejšnjega po- mena. Na račun letošnjih gradenj v občini Ormož pa se pojavlja precej neupravičene kritike, predvsem iz ust nekaterih Or- možanov. ki so bili pred nekaj leti odgovorni za razvoj občiiie in danes na razpravah o gostin- stvu nasprotujejo navedeiiim novogradnjam. Prav isti ljudje so nasprotovali gradnji bencin- ske črpalke pri grajskem par- ku v Ormožu, ko pa je bila zgrajena, so ugotavljali, da je bila lokacija izbrana po njiho- vi zamisli. Navedeni se tudi ogrevajo za asfaltiranje Mestne grabe. ki nima niti delčka take perspektive kot rekreacijski center v zdravstvenem pogledu in v razvoju turizma v občini. To nazorno kaže, da nekateri Ormožani sami želijo deliti sredstva občinske skupnosti in usmerjati razvoj občine ter pri tem pozabljajo na vse ostale občane, kr niso samo ustvarjal- ci sredstev, ampak imajo tudi pravico odločati o porabi teh sredstev. Mislim, da je komen- tar odveč, ker si ga lahko ustvari bralec sam. Res je. da ima sleherni dr- žavljan pravico kritizirati po- manjkljive predloge in predla- gati boljše, toda sama kritika brez boljših predlogov je ne- umestna. V prvi polovici letošnjega fe- bruarja bo v Ormožu razstav- ljena maketa mesta Ormoža in takrat se bodo lahko občani se- znanili s perspektivnim razvo- jem mesta. O tem bomo še po- ročali. PTUJ SO OBISKALI V sredo, januarja 1.1., sta Ptuj obiskala predsednik in pod- predsednik medobčinskega od- bora »Bratstva in prijateljstva« prijateljskih občin Cakovec— Ptuj—Varaždin—Ormož Franjo Senčar in Lojze Levačič iz Ca- kovca. V Ptuju sta se t-- rjala o nalogah v zv^-' - ■—'V^-^T-ami na III. teden r>Br^'-tva in pri- jateljstva«, ki bo v občini Ca- kovec od do ''^ aprila 1964. Dogovorili so c-^ ' ~ vpraša- njih, ki bodo na dnevnem redu seje predsedstva in medobčin- skega odbora, k' bosta v začet- ku februarja ......meli so se r^' —»diva za medobčinski list Po - -r-"-- gosta ob- iskala delovni k«^' ' iv »Petovio^c v Ptuju, kjer sta se -^alje časa pogovarjala o delu in živli«=^ju tega delpamcga kolektiva. Raz- govori so ootrdili. da je razvila ptujsika »Petovia« dobre poslov- ne stike na območju Cakovca in Varaždin a in da ie potrebno te stike v bodoče vsestransko razvijati. Kolodvorska aleja med hotelom in železniško progo v Ptuju Iz podjetij za javnost POTREBNE KVALITETNE USLUGE Podjetje »Elektrokovinar«, Ptuj, je ločilo v svojem organi- zacijskem sestavu servisno de- javnost od proizvodne dejavno- sti. To so mu narekovale potre- be, obenem pa tudi sporazum z Občinsko skupščino Ptuj, da bi imel Ptuj ob določenih ugodno- stih v sestavu podjetja »Elektro- kovinar« dobro organizirano servisno dejavnost. S tem bi bil omogočen boljši pregled nad servisno dejavnostjo na poslov- nem območju in nad potrebami ter o specialnostih. Glede na to bo imela servisna služba tudi primerno število strokovno sposobnih ljudi, ki bodo v razmeroma kratkem ča- su kvalitetno opravili različne servisne usluge. Da bi bile te čim cenejše in da jih ne bi obra- čunavali po proizvodnih urah ter odvajali za nje obveznosti po teh, je prosilo podjetje Občin- sko skupščino Ptuj, da bi uvr- stila servisno dejavnost »Elek- trokovinarja« med pavšaliste, kar bi znatno vplivalo na nižjo ceno servisnih uslug. Sef servisa MANFRED MUN- DA je povedal v zvezi s servisno dejavmostjo: »Začasno bodo težave glede prostora, kjer bi naj bile delav- nice servisne službe.' Tehnične oprerne že nekaj' irnarho,- ostalo pa bomb š6 dobili.' "V "šfervisrii službi bo delalo skupno do 25 ljudi. Lahko bomo opravljali sledeče usluge: vodovod, cen- tralna kurjava, ključavničarske usluge, elektro. radio, TV in avtomehanika. Stranke bodo naročile usluge . za radio in TV v radio poslovalnici v Bezjako- vi ulici 6, ostale usluge pa na Zadružnem trgu 8 (telefon 104). Vsekakor pa bodo lahko v Bez- jakovi 6,(telefon 147)stfan'ke na- ročile tudi ostale usluge, da jim bomo prihranili pot na Breg. Ko bo uvrstila Občinska skupščina Ptuj našo dejavnost med pavša- liste, bodo naše usluge cenejše, kot so bile prej, ko smo morali obračunavati proizvodne ure z vsemi družbenimi ohvezn6stmi. Naše prizadevanje za primerni- mi prostori v mestu bo moralo biti uspešno, saj bo sam obseg dela to zahteval. Namen servis- ne službe naj bi bil dosežen, če bi se morali predolgo pehati v pomožnih prostorih, v katerih si ne bi mogli dokončno name- stiti svojih naprav in strojev, ki so za servisno dejavnost poti:eb- ni. ■ S servisno dejavnostjo smo,že pričeli pod novimi pogpji in si želimo s strankami čim tesnej- še stike. Naširp ljudem, bo spod- badno, ko bodo dobili priznanje za dobro opravljeno d.ejo. ob po- manjkljivo-stih pa pravočasno opozorilo, kaj vse je potrebno storiti, da bi bile usluge res kvalitetne. Imeli bomo tudi kon- trolo uslug na^''b 1iudi. ker smo vsekakor zainteresirani, da bi bile stranke vsestransko zado- voljne. Nikakor se ne bomo mo- gli strinjati s tem, da bi posku- šale stranke razne okvare same popravljati, potem pa posledice pripisovati našim ljudem Z uvrstitvijo naše dejavnosti med pavšaliste bi Občinska skupščina Ptuj znatno vplivala tudi na zmanjšanje šušmarske- ga dela, s katerim so prej stran- ke opravičevale varčevanje z razpoložljivimi sredstvi, da ne bi naročale uslug podjetij. V ne- štetih primerih se je pokazalo, da so nastali s šušmarskimi in naknadno s strokovnimi usluga- mi dvojni stroški, ki se jih mo- ramo v bodoče izogibati. Upam, da bo v kratkem časoi lahko dokazati, da je' bilo pra- vilno, da je ustanovilo podjetje ,Elektroko\'inar*,. Ptuj, servisno ^ službo in de jo je z razumeva-, njem podprla '■ tudi občinska skupščina.« V. .T. . MOTORNA KOLESA IN POHIŠTVO TUDI V PODEŽEL- SKIH POSLOVALNICAH TRGOVSKIH PODJETIJ Sodobna preskrba potrošni- kov z vsemi življenjskimi p6- trebšči^ianii narekuje trgov- skim podjetjem, da imajo po- slovalnice na podeželju, da mo- rajo razširiti svoje poslovanje tudi na stvari, ki jih doslej ni- so prodajali. Ljudje so si mo- rali iz oddaljenih krajev po te stvari v Ptuj in so jih potem prevažali na lastne stroške iz oddaljenega Ptuja. Brušenje in peskanje stekla tudi v Ptuju »Steklo-porcelan Ptuj« se že več let poteguje ra brušenje stekla, ki je potrebno njenemu poslovnemu območju. Brvšenje stekla predstavlja dodatno dejavnost k rezanju in nameščanju šip v okna in k rezanju in nameščanju okvir- jev za slike. Za brušenje in pe- skanje stekla je nabavilo pod- jetje »Panonijaf Ptuj potreb- ne naprave, delo pa bo oprav- ljal strokovni delavec. S tem je dana možnost, da bomo lahko videli na marsi- katerih vratih steklo z raznimi okraski, kar prej ni bilo mo- goče, razen če je kdo spravil steklo v N^i^aribor in dal tam steklo brusiti ali peskati po lastnih željah in možnostih. Da bi ugodilo željam prebi- valstva na območju >Panonija« Ptuj tudi za prodajo motornih vozil, nadomestnih delov in pri- bora ter pohištva. ?.e lani koncem septembra je zaprosila »Panonija« Občinsko skupščino Ptuj, da bi ji dovo- lila uporabljati v te namene urejene prostore v poslova-lni- cah Cirkulane. Lovrenc in Koz- minci. Glede na pozitivno mne- nje občinske komisije, ki si je ogledala decembra 1963 te pro- store, je >Panoniji< Ptuj dovo- ljena tudi prodaja motociklov in pohištva. S takšnim približanjem trgo- vine tehničnih predmetov — motociklov in pohištva tudi po- trošnikom iz oddaljenih kra- jev v občini, je prevzela »Pa- nonija« Ptuj skrb, da bo tudi v oddaljene poslovalnice do- bavljala kvalitetno pohištvo in renomirane motocikle. Ljudem bo tako omogočila, da si bodo lažje v bližini nabavljali stvari, po katere so sicer morali v od- daljeni Ptuj. V. J. Letos 8 km nove struge Pesnice Vodna skupnost za meliora- cijo pesniške doline s sedežem v Ptuju se resno pripravlja na to. da bodo čimprej, najpozneje pa marca 1964 začela nadaljnja dela na rcgul. Pesnice in melio- racijah v dolini, za kar bo letos porabljenih nad 600 milijonov dinarjev. Letos bo urejenih S km nove struge Pesnice, kar bo stalo nekaj nad 300 mili- jonov dinarjev. V poslopju med Lackovo in Trstenjakovo ulico, ki je v iz- gradnji, bodo tudi novi pro- stori Vodne skupnosti za me- lioracijo pesniške doline. Sedaj je ta skupnost v začasnih pro- storih in še za te se mora boriti. . V-J-_ V naši skupnosti jima pripada primerno mesto (Nadaljevanje s 1. strani) ljudstvu upravičeni, bo pa po- trebno doseči še to, da bo s to službo v občini pripravljenih sodelovati mnogo več ljudi kot jih sedaj sodeluje. Iz lokalnega lista >Tednik< in iz dela Radia Ptuj se mora od- ražati volja vseh vplivnih oseb- nosti in mnogih občanov, da bi tisk in radio zna najb*vlj razum- ljiv način napisanimi sestavki seznanjala javnost o vsem do- gajanju in problemih v naši ob- činski skupnosti, ki naše ljud- stvo najbolj zanimajo in o ka- terih želijo tudi biti pravilno in pravočasno obveščeni. Vj. Prihodnje dni PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE PTUJ ' 24. januarja 1964, Muretincf ob 18. uri: Vzgojni smotri naše družbe (Karel Sepec); Ptuj, Materinski dom ob 10. uri: Ob- čutek manjvrednosti pri otroku (Meta Feldin). 27. januarja 1964, Spod. Ve- lovlak ob 18. uri: Vzgojni smo- tri naše družbe (Karel Šepec). 28. januarja 1964, Sprd. Velo- ylak ob 18. uri: Zakonska zve- za in nastajanje družine (Kri- stina Šepec). 29. januarja 1964. Spod. Velo- vlak ob 18. uri: Od spočetja do rojstva (Danica RakuS). 30. januarja 1964, Spod. Velo- vlak ob 18. uri: Smlobna regu- lacija rojstev (dr. Biljana Do- lenc), film: Izgubljena mladost. 31. januarja 1964. Spdob, kot smo jih lani. Slika prikazuje nekaj »obra- zov« iz Milkovičevc-Coblove »delavnice« V spomin na Fajsovo mamo z zamudo obveščamo, da je legla 30. decembra 1963 v pre- rani grob Fajsova mama Roza- lija Fajs, ki je objokovala leta po 9. februarju 194.5 po napadu fašistov na partizansko posto- janko v Bratislavcih v Sloven- skih goricah izgubodročij na podeželju, ker je v initenzivne oblike mogoče zajeti manj dr- žavljanov, zlasti še ob dejstvu, da je v program predavanj pK) terenu vključen tudi ciklus iz obrambne vzgoje prebivalstva. Ta je sicer za v«e rezervne ofi- cirje ki podoficirje obvezen, enako za mladince predvojaške vzgoje, vsi ostali državljani pa so vabljeni, da se spoznajo tudi s to tematiko. Izobraževalnih enot na področju občine Ormož ima Delav^ska univerza 28 in v vseh so predavanja, ne vsa na- vedena, ampak v vsaki izobra- ževalni enoti po nekaj, da se lahko večina občanov seznani z dogodki doma in po svetu, s teh- ničnim napredkom in razvojem. Te množične oblike izobraževa- nja tudi novi program ne zame- tuje, ker DU smatra, da je to na podeželju, predvsem pa v manj razvitih področjih, edino in so- dobno gledanje na svet. Poleg te se vse bolj uveljav- ljajo nove intenzivne oblike izo- braževanja. Trenutno je 5 od- delkov večerne politične šole, 6 šol za življenje, v pripravi so 4 šole za starše, 1 tečaj za kvali- fikacije in visoke kvalifikacije kovinske stroke, tečaji za higi- enski minimum itd. Poleg tega dela Ekonomska srednja šola — oddelki za odrasle in center za študij Višje agronomske šole. Prvih 26 slušateljev ESŠ je te dni že prejelo naslove diplom- skih nalog in upati je, da bodo do letošnjega maja končali štu- dij in s tem opravičili napK>re, ki .so bili vloženi v študij. Glede inte.nzivnih oblik izo- braževanja je treba omeniti, da .ie izbor slušateljev za večerno politično šolo bil dober, da sq oddelki homogeni, razdeljeni na skiiipine, da slušatelji precej in- dividualno študirajo in da bodo pisali diplomske naloge skupin- sko. Vsebina nalog bodo pred- vsem problemi komune. V šolah za življenje je zbrana mladina med 17. in 23. letom sta- rosti. Za predavanja je zanima- nje precejšnje, ker je sodoben način podajanja snovi zelo pri- vlačen. Med predavanji uporab- ljajo predavatelji za lažje razu- mevanje snovi najrazličnejša ponazorila. V bolnišnici TBC Ormož pred- vaja DU vsak teden celovečer- ni film za bolnike, večkrat pa tudi priredi razna predavanja. S filmskimi programi obišče DU večkrat tudi šole, zlasti ob ak- ciji usmerjanja mladine v po- klice, vojaške šole in podobno. Pomaga tudi izvesti programe državnih praznikov, ki so vsako leto bolj pestri in bogati. Pomoč, ki jo prejema DU od oblastvenih in pK>litičnih foru- mov, je tako izdatna, da omogo- ča celotno izvedbo letnega na- črta. Pri tem je seveda sodelo- vanje predavateljev in sveta za- voda tudi zelo pozitivna postav- ka. Nekoliko več zainteresirano- sti delovnih organizacij za stro- kovni in politični dvig svojih članov kolektiva bi seveda delo DU še povečalo. Zato bo potreb- no precej več razumevanja s strani nekaterih vodstev delov- nih organizacij, da bodo omogo- čili delovnemu človeku več možnosti izobraževanja. Prav gotovo je, da je še pri DU precej pomanjkljivosti in te- žav, ki so nekatere objektivne, nekoliko manj pa je drugih, vendar je moč iz razgovora s člani kolektiva DU, predvsem z upravnikom Edvardom Pajkom in računovodjem, ter iz razgovo- ra s stalnimi sodelavci ugotovi" ti. da te sproti odpravljajo, da bi .spodrsljajev bilo čim manj. Vsekakor pa je DU Ormož v strokovnem in političnem izo- braževanju storila mnogo in ta- ko v celoti opravičila svoj ob- stoj. Iz srednješolskih klopi Zadnja predstava v I. polletju Ze v preteklem, še bolj pa v letošnjem šolskem letu, sta ptuj- ska gimnazija in deloma tudi ESŠ začeli z načrtno filmsko vzgojo, povezano z občasnimi šolskimi predstavami kvalitet- nejših filmov. Čeprav ponavadi pravimo, »da ni važno kdo juho sikuha, pač pa le to. da je dobro pripravljena.« tokrat vendar ne moremo mimo pohvale in pri- znanja, ki si ju zasluži pobudnik, organizator, urednik in pisec ob- časnega našega, gimnazijskega lisita Filmski obzornik . . . profe- sor slovenščine tov. Ivo Arhar. Po številnih lanskih predsta- vah, ki so nam prikazale najraz- ličnejše zvrsti filmov najraizlič- nejših proizvajalcev in po Samo- rastnikih v letošnjem .šolskem letu, je bil tokrat na vrsti film Branka Bauerja »Iz oči v oči«, delo, ki je bilo v puljski areni razglašeno za film leta 1963. V svoja sodobni tematiki, s tem da postavlja v življenju na prvo mesto člo\'rka in pa v dramatski enotnosti kraja in časa (vse do- gajanje je dolg partijski sesta- nek), ki navadno ni lastna film- ski umetnosti, ima film svoje velike kvalitete in mu lahko mirne duše rečemo dober, ven- dar se bo našel tudi marsikdo, ki mu umetnina s svojim .»po- gledom iz oči v oči« ne bo všeč. POSVETOV.\NJE ZUNAN.1E- POLITKNEGA AKTIVA Daneis, v petek, 2-t. januarja 1964. bo ob 16. uri v veliki dvorani občinske skupščine Ptuj, Miklošičeva t4. posveto- vanje zunanjepolitičnega akti- va pri občinskem odboru SZDL Ptuj za občino Ptuj in Ormož v zvezi z zunanjo politiko in z obmejnimi problemi s sosedni- mi državami. Referenta pošlje okrajni odbor SZDL Maribor. OBISK IZ KRAGUJEVCA Te dni je obiskal tovarno av- toopreme Ptuj direktor tovarne »CRVENA ZASTAVA« iz Kra- gujevca. Najprej si je ogledal stare in nove prostore TAP. po- tem pa se .ie pogovoril z vod- stvom podjetja in organizacij o proizvodnih izkušnjah v tovarni v Kragu.)evcu ter o prednostih kooperativnega sodelovanja v avtoindustri,ti v naši domovini. Navzočim je tudi raztolmačil posebnosti bodočega razvoja to- varne v Kragujevcu in bodočega sodelovanja TAP Ptuj in dinigih podjetij v naši domovini s to to- varno. Med tovarno »CRVENA ZASTAVA. KRAGUJEVAC in med TAP PTUJ so že več let te- sni poslovni stiki in obstajajo najboljše možnosti, da se bodo v bodoče še bolj razvili. ^..........y..J.. SKLICAN VI. PLENUM OB SS PTUJ F*i'edsedstvio občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj je v sredo, 22. januarja t. L, raapravljaio o nalogah sindikalnih delavcev ob pripravah »a letne oii^čn« zbore in o finančnem pošlovan.ju oto- oinskega .»»ndikalnega »veta v letu 1964. Ob zaključku raeipra-Te o ne- logah sindikalnih delavcev je preds^edstv-«* sprejelo sklep o s-klican.iu VI. rednega in razšir- jenega plenuma občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj za sredo, 29. ,ianuar,ia 1964. »b 15.30 v de- la^"skem klubu v Ptuju. Na ple- num so zra\'en članom- plenuma ■^'abljem člani občmsikih od- borov sindikata delavce^' indu- strije in rudarstva; »indikata delavcev kmetijsitva, živilske in tobačne industrije; sindikaita de- lavcev storitvenih dejavnosti in sindikata delavcev družbenih dejavnosti ter nekateri predsed- niki .sindikalnih podružnic. VI. plenum bo razpravljal o najaktualnejših nalogah sindi- kalnih organizacij v letu 1964 in o smernicah n« letne ©b-čne zbore .=dndikalnih p#družnjc. Sindikalni delavci se bodo po plenumu povezali s sindikalni- mi podružnicami in nudili član- stvu vsestransiko pomoč v pri- pravah na letne občne zbore in kasneie v pripra^^ah na voht^^e v uijMM d€lavs'kega samoupra^-- Ijanja, ^ FB Ustanovljene komisije za klasifikacijo zemljišč Za revizi.jo klasifikacije zem- ljišč v k. o. Cirkovce, Dragonja vas, Mihovci. Sp. Jablane, Pon- gerce, Zg. Jablane, Pleterje, Zu- pečjo vas. Lovrenc na Dravskem polju, Podlože, Rogoznico, Pod- vince, Markovce in Vitomarce je ustanovila Okrajna skupščina Maribor 14 komisij s ix) štirimi člani. Njihova naloga je opraviti re- vizijo klasifikacije zemljišč po sklepu bivšega okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 31. julaja 1962. Pisma uredništvu »ZAPLETENA SNUBITEV« Tovariš urednik! Dolgo je že od tega, kar smo Destemičani zadnjič gledali dramsko uprizoritev. Seveda so zimski dnevi najbolj primerni za take uprizoritve. PD Dester- nik sicer ni uspelo uprizoriti no- benega dela, vendar so poskuša- li zadovoljiti občinstvo igralci iz Gabernika, ki so gostovali 19. januarja 1964 z igro »Zapletena snubitev«. Ura je bila 20 minut čez na- "povedan pričetek, nastopajočih pa še ni bilo od nikoder. Razum- ljivo je, da je neprijetno sedeti v ne dovolj zakurjenem prosto- ru in čakaM in čakati. Minilo je dobre pol ure, ko so igralci le prispeli, in minilo je še pol ure, da so prišli vsi. To pa še ni vse. Napovedovalec, ki se je opravi- ,čil za zamudo, po mojem ne sodi na igrateki oder, saj je bdlo opravičilo povedano v takšni slovenščini, da .so se nekateri zgražali, drugi pa smejali. Pre- pričan sem, da bi se našel člo- vek, ki bi izrekel opravičilo v lepšem jeziku m na drugačen način. Tako se je igra pričela z več kot enoumo zamudo. In uspeh igre? Mislim, da take po- lomije Destemičani že dolgo nismo videli. Prepričan sem bil, da bom za 150 din lahko videl kaj več. Čudim se, da v Gaber- niku režiserju ni uspelo najti ljudi, ki bi obvladali vsaj tekst, če že mimike ne. Tako je šepe- talec moral napeti vse sile. Vsi pa so bili tako leni (morda se jim je. mudilo), da si niti odra niso pripravili. Žalostno je, da odgovornim osebam iz Gabernika gre le za blagajno, izvedba dela pa jih sploh ne zanima. M. F. ŠOLA ZA ŽIVLJENJE V GORIŠNICI Delavska univerza Ptuj je priredila v Gorišnici šolo za življenje, ki je trajala od 6. de- cembra do 14. januarja. Vaška mladina je z zanimanjem ho- dila poslušat vrsto predavanj, ki jim bodo koristila v življe- nju. Predavanja so bila dobro izbrana, tako. da so bila drugo z drugim tesno povezana. Tako so mladi po.slušalci slišali, ka- ko se mlad človek duševno in telesno razvija, kakšni so od- nosi med spoloma, odnosno kakšni morajo ti odnosi biti. Nadalje so slišali poslušalci, kako se razvija novorojenček in otrok, o negi dojenčka, o zakonski zvezi in izbiri zakon- skega tovariša, pa seveda tudi o lepem vedenju, o mbdi in obleki in še o marsičem. Mar- sikdaj je bilo za slušatelje po- vsem novo ali pa so o nekate- rih stvareh prav malo vedeli in si tako v šoli znatno dopol- nili svoje znanje. Na koncu predavanj so sln- šatelji izrazili željo, da bi pri- hodnje leto nadaljevali s' ta- kim delom. Zelja pa je, da bi bil poudarek še bolj kot do- slej na razgovorih s slušatelji. Alenka Spindler OBČNI ZBOR GD DORNAVA V soboto, 18. januarja 1964, .je imelo ga.silsko društvo v Doma- vi 64. redni občni zbor. Poleg rednih članov so se zbrali šte- vilni predstavniki raznih dru- štev in organizacij kakor tudi predsednik Občinske gasilske zveze Ptuj tov. Berlič Marjan. Zbor je začel s precejšnjo zamu- do. Gasilsko društvo šteje nad 70 članov in članic, se dobro raz- vija in gospodari. Društvo si je pred časom zgradilo dodatne prostore, kjer je večija orodjar- na-garaža, velika sejna soba s televizorjem, ki je vedno na raz- polago članom in drugim vašča- nom. Pohvalno je, da je društvo začasno odstopilo ta prostor šo- li, kjer se odvija dnevni pouk, kasneje po večerih pa se v njem odvijajo predavanja Delavske univerze. Ljudske tehnike in podobno. Iz poročila predsedni- ka Peteršiča Antona st. je raz- vidno, da je društvo izvedlo po- stavljeni plan le 80 odst., kljub temu pa se je na vseh področjih še kar dobro izkazalo. Grajal je nezainteresiranost nekaterih čla- nov, ker da bi se dalo še precej več napraviti, če bi bili vsi mar- ljivi. Poveljnik je poročal, da .sta bila v minulem letu dva po- žara, da pa so gasilci sodelovali tudi oh poplavi Pesnice, ko je voda vdirala v hiše. Tudi po- veljnik je grajal neaktivne čla- ne in članice. Obširnejše poro- čilo je dal tajnik Rašl Franc, ki je med ostalim povedal, da irite društvo 36 izprašanih gasilcev, 4 gasilke, enega častnika in 6 podčastnikov. Vsi ostali pa so še neizprašani. Izrazil je željo, da bi v prihodnje v društvo vklju- čili čimveč mladih članov, kate- re naj bi čim bolje vzgajali v gasilskem duhu in jih usposobili v dobre, vztrajne gasilce, ki bo- do vestno služili naši socialistič- ni družbi ter varovali in reše- vali njeno korist ob 'Tsakršni priložnosti. Jože Bezjak Mladina v Majšperku ZMS Majšperk se v zadnjem času ni mogla pohvaliti z večji- mi u.spehi v svojem delu. Mla- dinci so sicer začeli s telovadbo, pa se tega udejstvovanja prehi- tro naveličali. .Te vmes preveč neresno.sti? Glede na dosedanje neu.spe.šno delo so si sedaj po- stavili nove naloge in mislijo, da jim bo tr>krat uspelo. Ena naj- večjih njihovih nalog je vseka- kor priprava igre »Celjski grof- je«. S tem delom se nameravajo v kratkem pojaviti na odru. -pt- LOV ŽIVIH ZAJCEV Pred nekaj leti se je tudi lov pričel uvrščati med bolj ali manj pridobitne panoge deviz- nih sredstev. Lov je privlačen za številne turiste in ker za nje- gov razvoj niso pvotrebna pre- velika vlaganja, je treba lovski turizem pospeševati. To pa je moč doseči le z bogatimi lovi- šči, ki lahko nudijo turistu do- volj razvedrila. Da bi lovske družine čimbolj obogatile svoja lovišča, bodo vložile vanje pri- bližno ''0.000 fazanov. Tako si- stematično gojenje divjadi bo precej koristilo razvoju lovske- ga turizma. Vsekakor pa bo tre- ba v času lov.«;ke sezone obuditi nekatere tradicionalne lovske prireditve, na kar pa je potreb- no začeti misliti ob pričetku le- ta. Zajci nočejo v mrežo Prej.šnjo soboto zjutraj, nekaj minut pred sedmo, so se v gjo- stilni pri Veliki Nedelji zbirali velikonedeljski lovci, obloženi z nahrbtniki ali težkimi torbami. Tudi otrok in mladeničev ni manjkalo. Ta januarski dan je bil zelo mrzel in je živo srebno kazalo 15 stopinj pod ničlo. Cez debelo uro se je kakih 60 zbra- nih načrtno razpršilo po poljtL, Gonjači so v obliki loka obkro- žili polje in čakali, da so pri- bližno 2 kilometra oddaljeni mrežarji na pvolju postavili mre- že in s tem zaprli pot zajcem. Ko so bile mreže postavljene v ravni dolgi črti in ko so .si mre- žarji izkopali ležišča v sneg, .smo zaslišali lovski rog. Približno 30 metrov drug od drugega odda- ljeni mrežarji so kmalu zatem legli v sneg. Mreža je sestavljena pravza- prav iz dveh mrež, ki se v nji- ju zaplete zajec. Najbližji mre- žarji primejo ujetega zajca in ga do konca pogona hranijo v vre- či, pozneje pa ga spravijo v zato napravljene gajbice. Tako poteka lov živih zajcev, katerega mnogi želijo videti. Lov je zelo zanimiv, je tudi e':o- nomsko upravičen, saj velja en zajec 9000 dinarjev. Največ jih izvažiijo v Francijo. Čeprav večkrat prihaja med lovci in sadjarji do drobnih ne- .sporazumov zaradi škode, ki jo v sadonosinikih povzročajo zajci, bo vsekakor moralo obveljati, da je treba obogatiti in razvi- jati lovski turizem. Lani so lov.sike družine na področju Lovske zveze Maribor pridobile 25.000 dolarjev z lov- nimi taksami in prodajo divja- čine. Letos pa bi bilo najbolje, da ponudijo lovske družine tu- iim imjpfarn vsai 25 od=t ivmega plana za odstrel male divjadi. Posnetki v tej številki: .Tnžp Vrabl Stran i ^TT.D^TK.K — prtek, 24. jannarj« 1%4 KSAVER MEŠKO »Jaz sem na koncu poti in na koncu boja. Pokoino moram pri- čakovati mogočno vladarico: Smrt. Srečala sva sp tolikokrat, ko sem stal ob postelji hudo bolnih, ob postelji umirajočih, ko sva si v mnogih nevarnostih življenja gledala že iz oči v oči. A nisi mi še podala svoje mrzle roke. Pač pa sva se toliko se- znanila, da sem te vzl.nibil. Zdaj mi, sestra, v kratkem po- daj svojo mrzlo roko in mi po- reoi: I*ridi!« Tako je v letošnjem Mohorje- vem koledarju napisal najsta- rejši slovenski pisatelj 90-letni Ksaver Meš.ko v svojem menda zadnjem sestavku »Mozaik«, kjer v svoji znani in meškovski dobrohotni, vseodpaiščajoči be- sedi popisuje svoje bivanje v slovenjegraški bolnišnici. Devetdeset let! Prešeren je umrl v devetinštiridesetem, Caaikar v triinštiridesetem, Ket- te, Mum, Kosovel so jih doča- kali le nekaj nad dvajset, Finž- gar pa s;pet še več kot Meško: na:d devetdeset! Človek se pri teh ugotovitvah zamisli. Ali je človekova življenjiSika doba po- soda, ki se vanjo ob njegovi smrti ne da nič več vliti, ker je polna, ali jo je simrt razbila, še preden jo je življenje do ro- ba naipolnilo, ali kako? Pustimo modrovanje! Pisatelj Ksaver Meško je naš rojak, ro]en 28. oktobra 1874 v Zgornjih Ključarovrih, do ko- der je od Ormoža po dolini Leš- nice dve uri hoda. Zgornji Kljii- čarovci spadajo, kakor bi rekli naši starejši, v tomaževsko fa- ro, k Tomažu, kamor je hodil Meško tudi v osnovno šolo. Oko- lica Meškovega rojstnega kraja ima tri zanimivosti, in sicer na Kostanju zidanico, v Peklu mlin, v Grmeh pa vas. In v tej vasici, v Grm6h št. 4, je bil ro- jen Meško. V otroških letih in kot šolar je živel Meškec, kakor so ga ta- kraft radi imenovali, življenje otroka, ki je ves zavzet poslušal piniipcifvedovanja strica kovača, krojača Skuhale, čevlVjarja Kri- žaniča, ki sta pri Meškovih ši- vaia, pripovedovanja krošnjar- jev, beračev, popotnikov, pripo- vedovanja o nenavadnih dogod- kih o vilah, čarovnicah, straho- vdih. Ze takrat mai je vstajalo v duši hrepenenje po lepoti in sre- či. Veroval .le v čudovite zgodbe im želel, da bi bilo tudi v vsak- damjem življenju tako lepo. Vsa ta otroška doživetja opisuje Me- ško posmeje v svojih črticah in povestili. V drugem ra^zred^1 osinovne šole je tako lepo opisal kravo, da mu je dal nadučitelj Majcen pdsni kamesncek. To je bil prvi pisateljski honorar, kakor se je pozneje kot pisatelj rad pošalil. V Ptuju je Mesko najprej ob- iskoval četrti razred nemške osnovne .šole. Nemščini se je kmalu privadil. Ptuj je imel ta- krat le štiri razrede nižje gim- nazije, ki jih je Meško končal s To pero bo še nekaj napisalo! prav dobifiim uspehom. Večkrat bi bil lahko odličen, če bi ne bi- lo matematike, ki mu je delala težave. V teh letih se je enkrat napil medice z znancem iz do- mačega kraja. Med šolskim od- morom je nato v razredu mahal s peresom v roki in pravil so- šolcem: To pero bo še nekaj na- pisalo! Tako pripoveduje njegov sošolec Arnuš. 2e v teh letih sta mu bila literatura in gledališče najbolj pri srcu. Nekoč si je pri- trgal šest krajcarjev in šel v gledališče, da bi videl opereto. Niso ga pustili noter, ker je bila vstopnina medtem povišana. V svojih spominih pripovedtije Meško, da je bil v svojih mladih letih večkrat lačen ne le kruha, ampak tudi umetnosti. Nemčur- siko mesito Ptuj je vendar imelo v teh letih slovensko čitalnico. Pa tudi nekateri redki slovenski profesorji, na primer Cilenšek, in še nekateri drugi zavedni Slovenci ter takrat redke slo- venske knjige, ki si jih je mo- ral dijak Meško z vso svojo iz- najdljivostjo dobiti, vse to je vzgajalo prihodnjega slovenske- ga pisatelja. Svoje življenje v Ptuju Meško zanimivo opisuje v se59tavku »Iz ptujskih let«. Ker je im^l takrat Ptuj, kakor že rečeno, le nižjo gimnazijo, je šel mladi Meško v Celje, kjer je dokončal višje gimnazijske raz- rede in tudi maturir^l. Celjsko raizdobje je bilo za Meška zelo razgibano. V narodnostnem ozi- ! ru so bila celjska tla bolj vroča . kaikor ptuj'Sika Meško in drugi • slovenski dijaki so se v Celju ' spoprijemali z nemškimi sošolci, ' z nestrpnimi nemškimi profe- ■ sorji pa tudi z drugimi nemčiftr- ■ skimi prenaMteži izven šole. V ; devetdesetih letih se ,je začela mladina, zlasti dija.^ka m \nso- košolska. močno udejstvo\'ati na književnem, nacionalnem in političnem področju. To je bila doba neizprosnega Mahniča z njegovim »Rimskim katolikom« in »Doma in sveta« na eni ter »Ljtibljans'kega Zvona« in na- predne mladine na drugi strani. Ta mladina ni imela .wojega Mahniča, le češki Masaryk je s svojimi nauki vzgajal sloven'sko mladir^o, ki je polagoma začela U9tvar.iati protiutež. Polagoma se oblikujejo v knji- ževnosti nove smeri. Prek Jur- čiča, Stritarja, Gregorčiča, Aškerca in tujih literatur .se od- pirajo nova p>ota. Najprej natu- ralizem, potem modema. Meško ostane bolj ali manj samoten popotnik in sopotnik. Bil je ne le v dijaških letih, temveč Sko- raj do konca brez prave literar- ne družbe in povezave z večji- mi kulturnimi središči. Meško je v Celju dozorel taidi . telesno, kljub temvi da do osme ' gimnazije ni imel ne zajtrka ne večerje, v postavnega fanta. Poznal je že domačo literaturo ' in precej svetovne, naučil se je ljubiti slovensko besedo in jo tudi literarno oblikovati. Tiskali so mu prve pesmi. Zakaj se je odločil abiturient Meško za bogoslovje? Ko je pri- šel po maturi dqmov na počitni- ce, je že naprej slutil, kako bo. Vendar so bili to zanj težki dne- vi. , Doma ga niso ne hoteli pa tudi ne lahko mogli podpirati. Materin brat Lovro je kot ka- plan mlad umrl, zato je bila njena želja, da bi sin postal du- hovnik. Tudi oče je bil zamiš- ljen, in že vsak vaščan je imel za mladega abiturienta pripom- bo, kaj misli, ali ne pojde za • »mešnika«. Meško je vprašal pri ptujski posojilnici za posojilo, pa je bilo zastonj. Tudi v srčnih zadevah ga ni vezalo do kakega določenega dekleta ničesar, če- prav je bil vedno fin in kavalir- ski proti ženskemu spolu, kar mu je le-ta seveda .štel v dobro. Tako je Mešiko vstopil v mari- borsko'bogoslovje, kjer jp ostal tri leta. Četrti letnik je končal v Celovcu in postal duhovnik. Kot kaplan je služboval po raznih župnijah na Koroškem, dokler se ni ustalil kot župnik pri Mariji na Zilji. Tu je ostal do leta 1916. ko so ga koroški nemčurski šovinisti od tod pre- gnali. Po nesrečnem plebiscitu se ni več vrnil na Koroško. 1921 je postal najiprej provi?/-.; pozneie pa župnik na Selah pr Slovenjem Gradcu, do leta 1941 ko je moral sipet v pregnanstvo Po vjojni se je vrnil na Sele in tam umrl 11. januarja 1964. Ta površni obris Meškovega življenjskega popotovanja ne more obseči niti vseh najvažnej- ših dogodkov. Kaj je vse doži- vel, o tem j^ podrobneje pisa^ sam v svojih sipominih pa tudi drugi. Surovo so ga pretepali in za- pirali kot zavednega Slovencs tia Koroškem že med prvo sve- tovno vojno. Obdolžili so ga ve- leizdaje in mu grozili s smrtjo, V januarju v najhujši zimi jf moral bežati ponoči čez Kara- vanke na Gorenjsko. Med dru- go svetovno vojno so ga vlačil: po ječah in taboriščih v mari- borski meljski vojašnici in \ Rajhenburgu, v Bosni so ga za- jeli četniki in ga odpravili v hu- di zimi proti Beogradu. Iz Beo- grada se mu je le nekako po- srečilo, da je prišel na Dolenj- sko, v Stično, kjer je dočakal konec vojne. Kako se mu je go- dilo v Mariboru, popisuje sam takole: »Pri snaženjii greznice je pa zmanjkalo vedric, motik in lopat — stražnik je gotove vedel, da jih bo premalo. Pa je duhovnike prisilil, da so morali grabiti človeško blato kar z ro- kami. Dan na vrh smo morali drugi greznico spet urediti. Spet ni bilo dovolj orodja. Dobil sem sicer nekaj, kar je bilo lopati z zlomljenim ročajem nekoliko podobno, pa sem jo dal mlajše- mu gospodu, ker sem upal, da najdem kje kaj primernejšega. Pa sem se ukanil. Tako sem moral grabiti tisto črno, res ne po vijolicah dišečo prst, z roka- mi...« Ni namen tega pisanja prika- zati Ksaverja Meška kot pisa- telja. Njegovo delo je tako ob- sežno, da ga je težko pregleda- ti. Njegova romana Kam plove- mo in Na poljani, njegove zgo- dovinske povesti Črna smrt. Kobilice in druge, njegova dramska dela Na smrt obsojeni. Mati, Pri Hrastovih, njegove mladinske zbirke Mladim srcem. Volk sp>okornik in druge in še cela vrsta no\-el, črtic, potopi- sov, ves ta njegov opus je tako obširen kakor le pri malokate- rem slovenskem pisatelju. Sode- loval je Meško skoraj pri vseh slovenskih knjižnih revijah in založbah, mnogo je pisal za Mo- horje\'o družbo, od koder ga najbolj pozna naše ljudstvo na podeželju. Meška so ponatisko- vali tudi ameriški vSlm^enci brez vprašanja in brez honorarja. Njegova dela so prevedli Cehi skoraj v celoti, prevajali pa so ,ga tudi Slovaki. Srbi. Hr^^ati, ►Poljaki in celo Spanci. Angleži, »Italijani, Nemci in celo Lužiški I Srbi. ^ Ksaver Meško. poslednji kla- >sik in sopotnik Finžgarjev, Can- ► karie\' in Zupančičev, je umrl. Može Snoj piše v >-Delu« z dne >13. januarja 1964. da živi Meško ► v svoji splošni pojavnosti v za- ^vesti slehernega izobraženega ^Slovenca. Značilna za našega »skromnega Me.ška je njegova za- *hvala uredništvu »Dela«, ki je >malo pred njego\'o smrtjo pri- ►občilo o njem članek: »Prosim, 'sprejmite mojo srčno zahvalo za ,članek v Delu. Bolj ste me po- »vzdignili, kakor bi bil zaslužil. 'Pa me bo morda kdo bolj po- .nižal, kakor bi bilo potrebno, pa 'se bo izenačilo.« Pisatelj Ksaver 'Me^ko je res bil v svojem dol- gem življenju večkrat, največ- krat nezasluženo ponižan. V slo- venskih srcih in zavesti pisatelj Meško ne potrebuje ne poviša- nja ne ponižanja in ne izenače- nja. Njegova \Tednost in valu- ta, ki niha, njegova veljava je trdno in stalno zasidrana v slo- venskem člov'eku. (Lit.: Oven: Ksaver Meško in Mohorjeva Izbrana dela, IV. knjiga.) V, Klemenčič Tisk in radio med občinami Pomembni ra-zsovori so bili v Ptaju 17, .ja-nnaTja 1.1. med predstavnik! sindikatov, tiska in radia pri-jrateljskili občin Varaž- din—-Ptuj—Ormt«, Ptuj so ob tej priHki obisfkali: Jovdca Jovič. predsednik varaž- danskega odbora ^Braitstva in prijateljstva-'-^ in tajnik Obon- skega sindikalnega sveta VatSE- din; Rudi Posavec, vodsja Centra za kulturo pri Delaivsiki univer- si v Varaždanu: Cič Frearajo, glavni urednik Radijske postaje Varaždifi, Anton Golob, pred- stavnik: tiska in radia SR Hr- vatske in Lojze Balažič, pred- sednik Občinsikega sindikalnega sveta Ormož. Na razgovoru s ptujskimi to- variši iz Občinskega sindikalne- ga sveta. Tednika, Radia in z drugimi so se dogovorili o med- občinskem sodelovanju na pod- ročju tiska in radia. Razgovor je bil zelo uspešen, saj je bil dosežen .sporazum o rednih radij.skih oddajah »Brat- stva in prijateljstva«, ki ^bodo vsakih štirinai-''- dni in o sode- lovanju med lokalnim tiskom. Prva skupna radijska oddaja z enournim programom bo po radiu Varaždin in radiu Ptuj že v nedeljo 2. febniaria 1.1.. Pro- gram bodo skupno pripravile občine Cakovec—Varaždin—Or- mož. Po kopiranih razgo\'orih so si gostje ogledali Radijsko po- stajo Ptuj in druge ptujske za- nimivosti. FB Notre- |be, da bi govoril še on, ko je ta- I ko in tako že določen za glavne- iga govornika na prireditvi I Kmečke mladine pri Urbanu )27. avgusta (1939). Čeprav je I imela prireditev pri Vidmu na- irodnoobrambni značaj in so pri- I reditelji vključili v njo tudi 1 udeležbo pri maši in polaganje ivenca pred Aleksandrovim spo- imenikom, se je Jože Lacko bal, da bo dobrodošel oblasti prav njegov nastop, da razpusti zbo- rovanje, ki so ga deloma orga- nizirali tisti ljudje, ki so sodelo- vah pri ljutomerskih dogodkih 1. septembra 1935 in ki so bili organizatorji prepovedanega in onemogočenega protestnega zbo- rovanja 8. septembra 1935 pri Vidmu ob Sča\mici. Ta nevar- nost je bila res do zadnjega tre- nutka, toda Jože Lacko se je, kakor poroča »Grudam-. vendar- le odločil, da bo govoril. To je bilo v času. ko sam prireditvi nisem prisostvoval. Arhiv okraj- nega glavarstva v Ljutomeru je med vojno, žal, propadel, tako da ne moremo ugotoviti, kaj je njihov uradnik poročal o celot- ni prireditvi in posebej o Lac- kovem govoru, zato se lahko sklicujemo samo na podatke iz poročila v »Grudi« (št. 8. av- gust 1939), ki so dovolj izčrpni in zanesljivi. Partija je morala leta 1939 sicer še previdno dela- ti, toda postala je že važen poli- tičen faktor, s katerim je bilo treba računati. To je moral priznati celo predsednik vlade Dragiša Cvet- kovič, ki je v proračun.=;ki deba- ti dne 9. marca 1939 med dru- gim dejal: »Prišlo je do močne- ga prodiranja komunistov v po- litične, narodne in kulturne or- ganizacije, v delavske ustanove, komunisti se pridružujejo vsem javnim akcijam, ki jim s svojo vsebino in namenom določajo \'pliv med širokimi ljudskimi množicami. . .« Posebno prizadet je bil režim zaradi tega. ker je Partija te ak- cije vodila legalno. O tem priča tudi naslednja ugotovitev Cvet- koviča v že omenjeni proračun- .ski debati: »Načelo dosledno le- galiziranega delovanja je danes temelj celotne dejavnosti Ko- munistične partije . ..« S temi besedami je hotel Cvetk ovič pred jugoslovansko javnostjo opravičiti drastične ukrepe, ki jih je podvzela njegova vlada proti vse močnejšemu ljudske- mu gibanju pod vodstvom Par- tije. Večina javnih akcij, pri ka- terih je leta 1939 sodelovala Partija ali je dala za njih po- budo, je imela narodnoobrambni značaj. Partija je .stremela za Imajo že svoj stavni stroj v soboto, 18. januarja 1964, so končala montažna dela na stav- nem stroju, ki bo sedaj znatno razširil prejšnje ozko ifrlo »Ptujske tiskarne« Ptuj. Od svoje ustanovitve doslej ni ime- la stavnega stroja in se je mo- rala zaradi tozadevnih uslug obračati na razne okoliške ti- skarne, kar je podraževaio in kompliciralo njeno delo. Lansko leto je nabavila >Ptuj- ska tiskarna-r Ptuj v sestavu združenega podjetja -»Ptujski tisk«-, v katerem je bil tudi >TednikTed- nik< v tej tiskarni, to pa šele takrat, ko bodo, na razpolago .stavci, ki bodo delali v izmeni in ko bodo urejene tudi druge stvari v zvezi s tiskanjem te- denskega lista. Že nad H let je »Tednik« Ptuj ena izmed red- nih etrank prej ^Mariborsike tiskarne'-, sedaj CP >Maribor- ski tisk« in ima del zaslug tudi za ustanovitev »Ptujske tiskar- ne. ker bi me bili morda s sramoto spodili iz šole. Menda zdaj ni več tako. a te- daj, v moji mladosti, sta bila v Ptuju takoj /pod dominikansko vojašnico dva na Dravi plavajo- ča mlina, Ku'kovče\' in IjO^Ten- čiiče%'. Hi^ mlinarjev seveda na kopnem. Mlina sta bila s suhim pm^ezana z mogočno br\'.jo. Pri teh mlinarjih .^em .stanoval ne- kaj let. Pri s+a^n vdo\n, podna- jemnici pri Kukor-če\'ih, ko ?«>m prvo leto v Ptuju obi!ako\.'al nem.čko ljudsiko .šolo, da sem mogel po'tem narediti nem.<:ko spre.iemno skušnjo za gimnatzi- jo. Pri spodnjem mlinarju Lo- \'renčiču pa v tretji gimnamji, Z menoj še moj rojak Martinek tedaj \- ' prvem gimnazijskem rszre^M. živlienju potem gim- nazijski pFcrf^atff. ItetA rojak. a od drugega konca naše fare, je bil Jakec, mlinar.ski vajenec, Poznaila sva se iz domače šole, videla se skoraj vsak dan. vSe kratko kaj pogovorila, ne da bi bila postala prava prijatelja. Bil je precej starejši od mene. Neke jesenske nedelje sta od- šla gospod in gospa z otroki ne- kam na deželo. Tudi mlinarjev pomočnik je odšel nekam v me- sto: doma smo ostali mi trije. Pa pride Jakec proti \^ečftru k nama v .sobo m pravi: »Pojdi- mo se na Dravo vozit.« »Pa znaš voziti?« Zaničljivo je zamahnil .Takec na moje rahlo dvomeče vpraša- nje, »Ne ^^:>rašuj tako neumnol Mlinar na Dravi — pa voziti ne bi znal!« »Pa pojdimo, če si res upa.š.« In smo k velikfmu čolnu, pripetemu pod brvjo. V čolnu je ležal močen, precej dolg drog. Kakih \^e; nisem v njem ni- kdar \'idel. Menda so .jih im*li kje varno spravljene. Vstopila smo. Jakec je čoln od^'e^al. Ze je ležal mrak nad mestom. Oudno, skoraj grozljivo tiho in Stran ? ^TEDNIK« — pefek. 24. januarja 1964 dr. Jože Potre tem, da strne slovensko ljudstvo ne glede na politično prepriča- nje in svetovno-nazorsko pri- padnost v boju proti nacistični nevarnosti, ki je bila vsak dan večja. Tak antifašistični narod- noobrambni značaj je, kakor je poudarjeno, imela tudi priredi- tev v Vidmu ob Sčavnici 30. ju- lija 1939, ki jo je organiziralo domače Društvo kmečkih fan- tov in deklet ob sodelovanju članov Partije. Dništvo pri Vidmu, ki je bilo ustanovljeno septembra 1925 na pobudo naprednega kmečkega politika Jakoba Nemca, je — po podatkih Ivana Nemca sousta- novitelja društva — imelo do okupacije 42 dramskih predstav, 6 tamburaških koncertov, 35 za- bavnih prireditev z nastopom domačih tamburašev, 3 tekme koscev, 3 gospodinjske tečaje, 4 pevske nastope, 420 vaj dram- skega odseka, 150 članskih se- stankov in sej, 10 izletov. Do le- ta 1935, ko je društvo začelo z akcijo za zgraditev Doma Mati- je Gubca, ki je člane močno an- gažirala, sta v okviru društva več ali manj redno delovala dva tamburaška zbora: zbor bolj izvežbanih in zbor mlajših, dalje pevski zbor in knjižnica s 600 knjigami. Na Stari Gori je to društvo ustanovilo svoj prosvetni odsek, ki je štel v začetku 45 članov. Odsek so ga imenovali le zaradi tega, da ni bilo treba vlagati no- vih pravil, v resnici je bilo to samostojno društvo. V Okrožni zvezi kmečkih fan- tov in deklet za Prekmurje pa je neposredno pred drugo sve- tovno vojno, zahvaljujoč delova- nju Štefana Kovača in Rudija Cačinoviča, že popolnoma pre- vladala partijiska linija. V ptuj- skem predelu pa je Partija isti smoter dosegla s pomočjo Kmečke prosvete prek Ivana Bratka in Jožeta Lacka. To do- kazaije sporočilo Ivana Bratka iz Ptuja z dne 4. aprila 1939 Kmeč- ki prosveti v Ljubljani. Ivan Bratko javlja med drugim: »Go- voril sem z Lackom in ga prido- bil za stvar. S tem je gibanje v teh krajih močno pridobilo.« Drugi razgovor z Jožetom Lac- kom pa je imel Ivan Nemec, tajnik kmečkih fantov in deklet v Vidmu ob Sčavnici ob otvo- ritvi Doma Matije Gubca. Ob tej priložnosti se je Ivan Nemec z Lackom dogovoril tudi glede sodelovanja s ptujsko Vzajem- nostjo. Brez rezultata je ostal le razgovor o sodelovanju med predstavniki »Kmečke sloge« (Seljačka sloga), in sicer z ne- kim Petkom iz Zagreba, ki se je tudi udeležil videmske pri- reditve. Iz Ljubljane pa je prav v zve- zi s prireditvijo 30. julija 1939 Partija poslala člana Kmečke komisije pri CK KPS v videm- ski okoliš. O tem je ohranjeno poročilo z dne 12. julija 1939, ki se med drugim glasi: »Za en- krat je center vsega mojega za- nimanja prireditev 30. t. m. pri Sv. Juriju in bom do takrat vse drugo odložil z dnevnega reda.« To dokazuje, kako je Komu- nistična partija Slovenije po na- cističnih provokacijah na Tra- tah pri Cmureku v dneh 28., 29. in 30. III. 1938 prav na ogrožena obmejna področja osredotočila vso svojo pozornost in jih tako pripravila na usodne dogodke, ki so sledili 6. aprila 1941. V tem smislu je tudi uspeh prireditve pri Vidmu ob Sčavnici pred pet- indvajsetimi leti v marsičem plod predvojne narodnoobramb-, ne aktivnosti naše Partije, na čelu z dr. J. Potrčem, Jožetom Lackom in Štefanom Kovačem, i Zakaj smo tako utrujeni? Zdravniki pravijo, da se če- dalje več njihovih pacientov pritožuje nad utrujenostjo. ' Ta pojav je zlasti opazen v visoko civiliziranih deželah. Tako zdravniki v ZDA vsako leto predpišejo pacientom nad 3500 ton poždvilnih sredstev, najmanj trikrat toliko jih pa prodajo brez receptov. Od kod ta poplava utrujeno- sti? Je ta občutek utrujenosti povsem telesni, ali pa imajo do- ločeno vlogo tudi psihološki či- nitelj i? Medicinski raziskovalci sodi- jo, da so zdravniki doslej pre- cenjevali vlogo obeh glavnih vzrokov utrujenosti — pomanj- kanja vitaminov in motenj v delovanju žlez:' Večini ljudi vi- taminske tablete niso potrebne. Naša prehrana, ki je kolikor to- liko dobro uravnovešena, vse- buje navadno dovolj vitaminov. Kar pa zadeva delovanje žlez, so motnje precej redke. Dokaj veljaven vzrok utruje- nosti je pomanjkanje gibanja in telesnega dela sploh. Ni seveda rečeno, da bi bil človek z dobro razvitimi m'išicami varen pred utrujenostjo. Napetost mišic je tista, ki šteje, ne pa njihova ve- likost in razvitost. Ce je mišična napetost zadositna, je mišica ob- enem trdna in prožna, zmožna opravljati delo z najmanjšim možnim naporom in brez nepo- trebnega utrujanja. Naše telesne vaje in gibanje naj bodo razumno uravnani. Strokovnjaki priporočajo osem vrst telesnih vaj, izmed kate- rih vsaka razgibava določen del telesnega mišičevja. Te je treba poznati, ker sicer lahko tudi po pol ure dnevno opravljamo raz- lične telovadne vaje, dejansko pa ves čas razgibavamo samo eno ali dve telesni področji. Ljudje, ki se ne morejo odlo- čiti za telovadne vaje, naj se lo- tijo plavanja (ki je najbolj uni- verzalen šport), kolesarjenja ali pa naj vsak dan vsaj kilometer daleč hodijo. Zelo pomembno je tudi naše okolje. Trije činitelji, ki vpli- vajo na utrujenost, so: 1. Svetloba. Nad 50 odstotkov delovnih mest je sicer dobro osvetljenih, vendar je svetloba v njih preveč bleščeča, kar utegne biti enako utrujajoče ka- kor prešibka luč. V nasprotju s tem pa je nad tri četrt prosto- rov, kjer doma beremo, mnogo prešibko osvetljenih. 2. Atmosferske okoliščine, temperatura, vlažnost, zračenje. 3. Hrup, ki ga običajno najbolj podcenjujemo. Moteč hrup po- vzroča živčno napetost; zaradi njega trosimo več energije, da se osredotočimo na delo, ki ga opravljamo. Celo zvoki, ki smo se nanje navadili in ki jih več ne zaznavamo, izčrpavajo naše energije. Pomislimo na študen- ta, ki trdi, da lahko uspešno študira ob glasnem radijskem sprejemniku. To ne drži; ne le, da mu gre študij počasneje od rok kakor na primer v mirni, tihi sobi, tudi sam se mnogo bolj utruja. To velja zlasti, če je med glasbo mnogo govora. Drugi činitelj, ki tira človeka v utrujenost, je ucred. Nekateri ljudje nagrmadijo na delovnem mesitu vse orodje na kup, zato »da jim ni treba letati za njim po vsej delavnici«. Pogosto je edini rezultat zmeda in zamud- no brskanje po kupu orodja. Majhno, tesno delovno mesto onemogoča gibanje, razen tega pa utruja tudi s svojo zaprtost- jo. Stalno enaka drža telesa je utrudljiva. Znano je, da se mno- go bolj UJtrudimo, če določen čas stojimo na istem mestu, kakor če ta čas hodimo,.pa čeprav hi- tro. Ne glede na naše okolje dose- žemo najboljši učinek pri našem delu tedaj, ko se nam najbolj dvigne telesna temperatura, in sicer zlasti ako delamo duševno. Znanstveniki že dolgo vedo, da se človeku temperatura zniža, kadar spi, in znova zraste, ko se prebudi. Vendar človek večino- ma ni najbolj sposoben za delo brž zatem, ko vstane po dobrem počitku ali trdnem spancu. Raz- iskave zadnjih let so pokazale, da se ljudje v tem precej razli- kujejo. Nekateri dosežejo višek zmožnosti za delo neposredno po .spanju, drugi šele nekaj ur pozneje. Predolg počitek Kratki odmori med delom člo- veka bolj poživijo kakor dolgi počitki. Predolgo počivanje utegne utrujenost celo povečati, namesto da bi jo pregnalo. Cim dalj smo namreč stran od dela, tem več energije spet porabimo, da se znova »ugrejemo«. Ta proces »ugrevanja« za delo je tesno povezan s psihološkimi činitelji, ki vplivajo na utruje- nost. Čeprav nas le-ti lahko bolj utrudijo kakor čisto fizični, jih cesto prezremo. Preden se psihološko pripra- vimo na delo, moramo prvič presoditi, ali se ga je vredno lo- titi, drugič moramo vedeti, ali imamo možnosti, da ga uspešno opravimo, in tretjič, čutiti mo- ramo voljo, da ga opravimo. Industrija se zaveda, da je eden glavnih činiteljev dobrega delovnega učinka delavčeva morala, zato si prizadeva, da tem trem činiteljem zadosti. V zasebnem življenju pa večina ljudi na te činitelje ne pomisli. Neka študija, ki so jo izvedli strokovnjaki čika.ške univerze, kaže, da ljudje povprečno ne opravijo 65 odstotkov del, ki so se jih lotili. Ko bi se človek pred tem, ko se odloči za kako opravilo, pošteno zamislil ustre- zno zgoraj navedenim činite- Ijem, bi bila ta podoba precej drugačna. Ko delo že začnemo opravlja- ti, imamo mnogo več možnosti, da ga uspešno končamo, če ubla- žimo utrujajoče monotonost in dolgočasje tako, da se ga izmeno- ma lotevamo z več strani. Dr. Lilian Gilbreht, pionir v prouče- vanju delovnega učianka, je ugo- tovila, da vsebujejo »dolgotraj- na dela večinoma več plati. Na- vadno nam ni p>otrebno dovršiti en del opravila, preden preide- mo na drugega. Ce vsako uro ali kaj takega preidemo z enega dela opravila na drugega, ne ublažimo samo utrujenosti, am- pak znatno povečamo tudi de- lovno vnemo. To na utegne po- meniti že T^eio med opravljenim delom ter med delom, ki ga opustimo v na pol dovršenem stanju.« Depresije Mnogi ljudje, ki tožijo zdrav- nikom, da so stalno utrujeni, navadno trpe za depresivnimi stanji, za stanji potrtosti. Pogo- sto se temu pridružujejo tudi občutki krivde. Oglejmo si tri načine, kako človek povzroči v sebi občutek krivde: 1. Odlašanje stvari. To nam vzame več energije, kakor pa če posel opravimo takoj. Ce kako delo odložimo, nas ne zapusti misel nanj, kar povzroča živč- nost in občutek krivde. 2. Predolgo oklevanje, preden se o čem odločimo. To oklevanje je pogosto v bistvu samo odla- šanje — in ima običajno enake posledice. 3. Zanašanje, da opravijo na- še delo drugi. Najbolj se izognemo teh čini- teljev, ki povzročajo utrujenost, tako da živimo utrezno našim nalogam in odgovornostim, ki jih opravljamo možato in brez odlašanja. Ljudje, ki opravljajo svoje naloge brez mnc^-^ premi- slekov, so navadno polni energi- je, medtem ko so ljudje z na- sprotnimi lastnostmi pogoste žrtve utrujenosti. Utruja nas tudi sovraštvo. Znan ameriški psiholog je zapi- sal: »Ce koga močno sovražimo, nas to bolj utruja, ko da smo ves dan trdo delali na polju.« To pa ne pomeni, da moramo podobna čustva v sebi zatreti ali da se zanje ne smemo zmeniti. Premisliti je treba, kako jih na najbolj pameten način razvozla- ti. Ce jih ne moremo razrešiti s pogovorom, so za to še druge možnosti. Študije, ki so jih iz- vedli na univerzi .v San Joseju. pričajo o tem, da je mogoče raz- bremeniti močna negativna ču- stva z različnimi igrami in gi- banjem. Vsakršen šport oziroma igra pomaga v tem, da se znebi- mo svoje agresivnosti in sovraž- nosti, najboljše pa so tiste ak- tivnosti, kjer je vključena tudi tekmovalna komponenta. Enako dobre so tudi hazardne ali dru- žabne igre in pa nekatere ustvarjalne aktivnosti — razni »konjički« — v katerih lahko iz- razimo sebe. Te dejavnosti poskrbijo tudi, da je naše življenje bolj polno interesa. Dr. Gilbrethova je ne- koč izvedla preiskavo med de- lavkami v neki tovarni. Vse so bile zdrave in opravljale so pri- bližno enako delo v enakih oko- liščinah. Vendar je bila ob kon- cu dela med njimi velika raz- lika v utrujenosti. Znanstvenica je ugotovila, da so imele tiste, ki utrujenosti niso občutile, tisti večer ali prihodnji dan še nekaj zanimive:;;a pred seboj; one, ki nijso kaj posebnega pričakova- le, so bile neprimerno bolj utru- jene. Končno potrebujemo pri vsa- kem poslu, ki ga opravljamo, tudi določeno dozo ohrabreaja. Zdravniki so spoznali, da pri aparatu, ki meri človekovo moč, dosežemo mnogo boljše rezulta- te, če poskušanca opogumimo s hvalo na račun njegove moči. Obratno so rezultati mnogo slabši, če pacientu vzamemo po- gum z ornembno njegove slabe razvitosti ali podobnim. Seveda bi bilo nespametno ra- čunati v našem vsakdanjem živ- ljenju na preveč pogoste besede, s katerimi bi ..as okolje hrabri- lo pri naših opravilih. Lahko se pa poslužimo ene od treh nave- denih tehnik, da včasih podžge- mo našo pojemajočo vnemo: 1. Vodimo dnevni diagram — na večjem kosu papirja, po mož- nosti obešenem blizu delovnega mesta — v katerega redno vna- šaj mo naoredek pri opravljanju dela. Pogled na diagram nam bo pogosto dal novih moči. 2. Ko smo že opravili nekaj novega dela, napravimo načrt o napredku, ki ga lahko stvarno pričakujemo. Potem si obljubi- mo kako majhno nagrado za ko- nec vsakega tedna, če tak te- denski načrt izpolnimo ali celo presežemo. 3. Pametno se "^-^ včasih pogo- voriti o svojem delu in uspehih, ki jih v njem dosežemo, tudi z drugimi. Skoraj redno bo to podžgalo v nas delovno navdu- šenje. Dobesedno moramo sami sebe prepričati v to, da na^ do- ločeno '^'^lo n'""^-'^uje in prepri- čevati se moramo vedno znova. Psihologi zatrjujejo, da je to najboljši način, kako doseči pravo delovno vnemo in tudi samo navdušenje nad delom. Kadar gre za utrujenost, ve- dimo, da ima vsak človek nor- malno količLno energije. Po ne- potrebnem n^'5 m'i"i utrr^f^nost le tedai. kadar donnstimo, da jo brez koristi trosimo. Dr - ~ - Smith Zgradba ptujskega gledališča je morala dobiti v najhujši zimi krepke železne vezi, ki bodo varovale južni zid pred nadaljnjim odmikanjem od drugih zidov. Sedaj ni več opažev, vidi se pa še vedno, da v zimi vseh del ni bilo mogoče končati. Pionirska tribuna Zimske počitnice Počitnice te ljube, kak' sem vesel jih bil, ker mislil sem, da za izkaz smuči bom dobil. Al' groza, ko zagledam v izkazu enke tri, sedaj sem se nadrsal brez smuči in sani! Je oče v jezi godel: kdaj se boš učil? Jaz sem po taktu plesal, kot bi na vrvci bil! Svečano sem obljubi! da zadnje to je bilo: za cvek v izkazu mojem prostora več ne bo! Zinka Letna konferenca občinskega odbora ZROP občine Ormož v OBČINI ORMOZ JE 269 REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV. REZERVNI STAREŠINSKI KADER SE V CELOTI ZAVEDA SVOJIH NALOG. KRAJEVNE ORGANIZA- CIJE IMAJO PREMALO INICIATIVE. Nedavno so na letni konferen- ci Občinskega odbora ZROP ob- čine Ormož analizirali delo kra- jevnih organizacij in Občinskega odbora ZROP in so med razpra- vo ugotovili, da je bilo delo or- ganizacije razen manjših po- manjkljivosti zelo pestro in bo- gato. Konference se je udeležilo 34 delegatov iz občine, predsednik združenja ZROP in komandant vojnega odseka okraja Maribor in predsednik Občinske skupšči- ne Ormož Matija Ratek. Iz skrbno pripravljenega poročila predsednika Občinskega odbora ZROP bčine Ormož Edvarda Pajka in poznejše razprave po- vzemamo, da morajo rezervni ofici"-]i in podoficirji največ pri- spe'-«ti v socialistični graditvi naše družbe s svojim aktivnim strokovnim in političnim delom in poštenjem. Dejali so, da mo- ra biti torišče dela starešinske- ga kadra na političnem polju in njim ne more in ne sme biti vseeno, kako bo sestavljen statut krajevne skupnosti in kako bo delovala. V občini je 269 rezervnih ofi- cirjev in podoficirjev, včlanje- nih v ZROP pa jih je 20 manj. Program za leto 1962/63 so v ce- loti izvedli in predavanja so bila kvalitetno pripravljena. V cilju vojaško strokovnega izpopolnje- vanja so organizirali taktično orientacijske pohode. Predavanj je bilo 18 s 1582 udeleženci ali povprečno je na predavanje pri- šlo 88 rezervnih oficirjev in pod- oficirjev. Tudi udeležba ob taktičnih na- logah je bila precejšnja, saj je sodelovalo 210 članov. Organizi- rali so sedem pohodov s 36 ude- leženci. Okrajnega tekmovanja so se udeležili trije člani, repub- liškega pa en član. Organizirali so sedem tehničnih zborov s 673 udeleženci. Izvedli so tudi testiranje svo- jih članov. Uspeh je bil povpreč- no zadovoljiv. Testiranja se je udeležilo 75.5 odst. članov; iz lsouqosods eupiAze.: Bgofu starešinskega kadra in p>odročje, na katerem jim primanjkuje znanje. Prehod na višji nivo strokovnega vojaškega izobra- ževanja v zadnjem času pred- stavlja precejšen uspeh. Dalo je pobudo, smernice in obliko na- daljnjega dela v izobraževanju. Tudi vojaški informator je do- segel z izbranimi temami pre- cejšen uspeh v s^okovnem iz- obraževanju in v političnem iz- popolnjevanju. Vsekakor pa ie poglavitna na- loga članov ZROP, da se izobra- žujejo in vsestransko vplivajo s svojim aktivnim dslom na hi- trejši napredek našega sociali- stičnega družbenega sistema. R. D. Imiljo že svoj stavni ^ stroj (Nadaljevanje s 4. strani) Usposobitev stavnega stroja za redno delo pomeni za »Ptujsko tiskarno« Ptuj razveseljiv dan, ki ga kolektiv sicer ni proslav- ljal, bo pa lahko proslavil dan, ko bodo tiskarno zapustile pr- ve tiskane stvari s tekstom, ki je bil postavljen na tem stroju. VJ. LET mirno je bilo, le voda je šumela. Precej daleč spodaj je na lese- nem mostu, ki veže mesto s predmestjem Breg, gorela kakor vsak večer ob križu sredi mosta luč in metala daleč gor po na- glo drsečih valovih niigetajoč odsev. Jaikec je z drogom krepko po- tisnil čoln od brega, da se je močno zazibal in splaval pi-ecej daleč od suhega. Tam je naglo in z naporom iskal z drogom dno, da bi čoln uravnal, ga ubra- nil pred močnim tokom. A bodi- si da je bila voda tam res že pregloboka in prederoča, bodisi da se je Jakec svojega drznega podjetja sam ustrašil in je pre- nemirno dregal z drogom v vo- do, dna ni dosegel. Tako nas je tok naglo gnal dol po reki. »Proti kraju! Proti kraju!« sva rmi klicala z Martinekom. ker se naju je loteval upravičen strah. »Le proti kraju, če moreš!« se je jezno odrezal Jakec. Se bolj naglo in vznemirjeno je zasajal drog v globočino. A dna nikjer! Coln se je ob teh obupnih napo- rih nevarno gugaL >>Prekucnili se bomo!« sva kli- cala Jakcu. »Ce se bomo, se pa bomo!« se je glasiila na pol jezna, na pol obupna Jakčeva tolažba. »Slabo bo! Utonemo!« sem raz- mišljal, ko nas je gnalo bolj in bolj proti mostu. Kar oživelo je pred menoj in sem gledal, če- prav sam nisem tega nikdar do tedaj videl, pač pa večkrat sli- šal, kako se je kdaj kak splav pohorskih splavarjev zaletel v soho, zlaisti ob široke zidane so- be pod železnim mostom, se raz- treščil in je kak splavar utonil. 2e smo bili pred mostom, že je čoln drsel tik ob sohi pod most. »Na soho!« mi je takoj nekaj reklo. In ne da bi se bil prav za- vedal kako in kaj, sem se zavih- tel iz čolna in se že oklepal so- be. A kako sem splezal gor po mogočni sohi, kako se zavihtel čez vendar visoko ograjo, mi še sedaj ni jasno. Le da sem rešen, mi je bilo jasino. Hitel sem domov in legel. A zaspati nisem mogel. Kaj bo s tovarišema, mi je rojilo po glavi. In kaj bo drugi dan rekel go- spod, ko čolna ne bo, mč je skr- belo. Cez nekaj časa pa pride Mar- tinek. Ves sicer še preplašen, a vendar tudi vesel. Da ju je tok, mi je sporočal, takoj pod mo- stom zanesel bolj proti kopne- mu in se je tudi Jakcu posreči- lo, da je dosegel z drogom dno in čoln naravnal k bregu. Tako je nasedel na sipino malo pred železnim mostom. Zdaj pa je Ja- kec pomočnika, ki je bil že do- ma, naprosil, da sta šla po čoln. Morda ga bosta srečno spravila domov; vesla bosta vzela s se- boj. Drugo jutro sem zgodaj vstal in šel dol k Dravi. Bil sem v hu- dih skrbeh, kako se bo danes naše ponesrečeno podjetje nada- ljevalo in končalo. Pa sem vesel zagledal čoln že na svojem me- stu pod brvjo. Ko tam stojim in gledam, pri- de iz mlina Jakec. Menda me je bil opazil. »Korajža velja!« se je smejal in bahal že sem z brvi. »Da! ,Fortes fortuna adiuvatl' smo se učili v šoli,« sem mu pri- trdil bolj z visokega, še jezen nanj, da nas je zapeljal v tako nevarnost. »Kaj pa se to pravi? Po slo- vensko povej, če veš kaj pamet- nega povedati,« se je razjezil Jakec. Menda kljub prejšnjemu smehu tudi njemu ni bilo po- sebno lahko pri srcu. »Norcem je sreča mila!« sem mu pojasnil precej pikro. Nekaj trenutkov me je molče gledal. Pa se je široko zarežail: »Aha — zdaj razumem, kako da si se ti sino^čd srečno skobacal na most.« In se je obrnil ter naglo od- hajal nazaj v mlin. (Po zbranih delih, IV. knjiga) stran 6 ^TEDNIK« — petek. 24. januarja t%4 Stran » V Braziliji poplavljenih 18 mest Rio de .laneiro. 23. jan. (Reu- ter) — V mnogih predeLih vzhod- ne Brazilije je slabo vreme z moč- nim dežjem. Poročajo, da ^e v dr- žavah vzhodne Brazilije Bahu in Minas Geraisu poplavljenih nad osemnajst mest. Požar v televizijskem studiu Brno Praga, 23. januarja (CTK) — V televizijskem studiu Brno na Če- škoslovaškem je včeraj izbruhnil požar. Dvaindvajset uslužbencev televizijskega studia je pri tem dobilo hujše in lažje poškodbe, kamerman pa je v požaru izgubil Aivljenje. Šport šport šport Medrazredno košarkarsko prvenstvo Nedvomno je košarka lep, di- namičen in razburljiv šp>ort. Po uspehih, ki jih je jugoslcn^anska košarka dosegla v zadnjih letih v mednarodnem merilu, sta se zanimanje in število njenih pri- stašev zelo ipKDvečala. Ni o.svojila samo študente, priborila si je mesto tudi v srednješolskih te- lovadnicah, celo v osnovne šole ji pot ni ostala zaprta. V splošnih naporih, da bi se tudi v Ptuju ta športna zvrst razširila ter postavila ramo ob rami z rokometom, nogometom, orodno telovadbo, je dejstvo, da športni aktiv ptujske gimnazije misli na košarko re.sno in je or- ganiziral tudi medrazredno tek- movanje, ki naj bi služilo popu- lari^zaciji in množičnosti, prav gotovo zelo razveseljivo. Pri tem so dijaki našli vse razumevanje pri upravi Dijaškega doma, ki jim nudi na razpolago svoje pro- store. Igralnica sicer ne ustreza popolnoma, je pa v danih raz- merah dober izhod. V prvenstvu sodeluje 5 ekip: IV., reprezentanca III. razredov, II. a, II. b in II. c. Močan odziv iz nižjih razredov, ki tudi kva- litetno nič ne zaostajajo za svo- jimi starejšimi tovariši, je lahko le sipodbudno dejstvo. Odigrani sta bili ž^ dve koli. Rezultati pričajo, da so ekipe zelo izenačene in da bo boj za prvo mesto še hud, čeprav imajo četrto.šolci z dvema zmagama največ izgledov: Rezultati 1. in 2. kola: IV. — II. b 49:21 (30:10) III. — II. a 43:32 (8:13, 14:3) II. b — II. C 37:70 (11:29) II. a — IV. 30:32 (20:16) In še vrstni red po 2. kolu: IV. (4 točke), II. c (2), III. "(2), II. a (0), II. b (0). KEGLJANJE v p>ovratnem prijateljskem srečanju kegljačev »Gozdarja« iz Lovrenca na Pohorju in »Že- lezničarja« iz Ptuja so zmagali gostje s Pohorja s 308:296 podr- timi keglji. Kegljači s Pohorja so v vseh setih prevladovali in je bila vse do zadnjega razlika za 40 ix>dr- tih kegljev v prid gostov. Do- mačine je vso tekmo spremljal pravi kegljaški »peh« ter se jim je le v zadnjem setu posrečilo rezultat znižati in z malo več sreče bi lahko tudi rezultat ize- načili ali celo zmagali. Pri do- mači ekipi se je najbolj izkazal Marjan Strmšek z 51 podrtimi keglji, pri gostih pa Franc Ple- teršek z 41 podrtimi keglji. STRELJANJE strelci »Gozdarja« iz Lovren- ca na Pohorju so se s petčlansko ekipo z zračno puško oddolžili za nedaven poraz na Pohorju ter so nepričakovano premagali strelce >^Železničarja« iz Ptuja z rezultatom 345:360 krogov od 500 možnih. Strelci ptujskih že- lezničarjev so s svojim neuspe- hom zelo razočarali svoje sim- patizerje. Poraz je ponoven do- kaz, da se je za uspehe potrebno zelo resno boriti. S. A. RIBJA RESTAVRACIJA V Ptufu Gostinsko podjetje »Haloški biser« Ptnj je preimenovalo svoj gostinski obrat (prej Ko- rošec), sedaj pod imenom >Slo- venske gorice«, in m« je dalo ime rihia restavracija »Pri ri- biču«. Ptuj. Ta obrat je blizu vinarskega muzeja in ptujske tiskarne ler rešilne posiaje Ptuj ter je po- leg bifeja na avtobusni postaji najbližji gostinski obrat grede od avtobusne postaje. Ima gle- de na to tudi precej gostov; strežejo gostom s hrano, z morskimi in sladkovodnimi ri- bami vseh vrst ter z raznimi pijačami. l.okal ribje restavracije >Pri ribiču« v Ptuju v Vošnjakovi ulici spada med pt"jske manj- še gostinske lokale, ki so obdr- žali svoje goste glede na to, ker se gostje v njej ugodno počutijo in ker jih osebje vljudno in hitro postreže. Cene se sicer ne razlikujejo od r-en drugih obratov podjetja >Ha- loški biser«, vendar to. zlasti pri potniku, ki se je pripeljal v mrzlih dneh z avtobusom iz katerekoli strani v Ptuj in tu- kaj čaka na prihodnjo zvpzo, ne pomeni mnogo^ če se lahko v lokalu segreje in si privošči primeren prigrizek in nijačo. V. .1. Vabimo naročnike našega lista, da še iired izterjavo po poštnih uslužbencih poravnajo naroč- nino za lis' v naši upravi v Lackovi ulici 8 v Ptuju, ker prihranijo s tem naši upravi mnogo dela in stroškov z izterjavo naročnine prek pošte, kakor tudi sebi stroške, ki jih izterjujejo poštni usluž- benci ob izterjavi neposredno od naročnikov. Uprava Uvoz avtomobilov za devize dovoljen Avtomobile bodo lahko uvažali tudi državljani, ki so bili na delu v tujini več kot pet let - Enotna 80- odstotna carina od vrednosti novega avtomobila - Odpravljene carine za kjvo, čaj in kakao BEOGRAD, 23. januarja — V kratkem bo odpravljena admini- strativna prepoved za uvoz avto- mobilov za posameznike. Priča- kujejo, da bo to objavljeno v Uradnem listu SFRJ 1. februarja letos. Zvezni sekretariat za zuna- njo trgovino Nikola Džuverovič je včeraj dejal, da bo občanom, ki imajo na računu pri Narodni ban- ki dovolj deviznih sredstev, znova dovoljen uvoz tujih avtomobilov. V prihodnje bodo lahko uvažali avtomobile tudi državljani, ki so bili na delu v tujini več kot pet let in tuji državljani, ki se bodo zaposlili pri nas. Dovoljeno bo uvoziti avtonrvobile tudi osebam, ki jih bodo v tujini podedovale, m tistim, ki bodo popolnoma po- škodovali avtomobile, zavarovane z deviznimi sredstvi. Za uvoz tujih avtomobilov je že določena enotna carina: 80 odstot- kov od vrednosti novega avtomo- bila. To hkrati pomeni, da bodo morali plačati carino kot za nov avto tudi tisti, ki bodo uvozili sta- ra vozila. S tem ukrepom želijo preprečiti uvoz zelo starih in do- trajanih motornih vozil. Pred administrativno prepovedjo leta 1962 smo morali za uvoz av- tomobilov plačati .50-odstotno ca- rino in l.'i-odstotni prometni da- vek Ker je zdaj prometni davek, kot je dejal včeraj Nikola Džuve- rovič, za uvoz avtomobilov do 1300 kubikov znižan za 10 odstotkov, je dejansko sedanje povečanje ca- rin in s tem stroškov pn uvozu avtomobilov zelo majhno. Včerai se je tudi zvedelo, da bo- do lahko občani, ki imajo zago- tovljena devizna sredstva, kupo- vali s temi sredstvi tudi avtomo- bile »crvena zastavac iz Kragu- jevca. Za zastavo 750 bo treba od- šteti tisoč dolarjev, za fiat 1300 pa 1800 dolarjev. V prihodnjih dneh bo povsem odpravljena 45-odstotna carina za uvoz kave, čaja in kakaa. Menijo, da bo zaradi tega moč znižati ma- loprodajno ceno, pri kavi povpreč- no za 280 dinarjev pri kg. Ukini- tev carin za te predmete bo omo- gočila znižanje prodajnih cen in večjo potrošnjo. V Jugoslaviji bo- mo letos uvozili predvidoma 2500 ton več kave kot lani. Zvezini sekretar za finance Kiro Gligorov je včeraj dejal, da je ta odločitev v skladu z jugoslovan- skimi stališči, ki jih bomo zasto- pali na bližnji svetovni konferenci o trgovini in razvoju in po katerih je treba pospešiti izvoz iz neraz- vitih držav pod ugodnejšimi po- goji. * Preiskava proti zahodno- nemškemu ministru za begunce Bonn, 23. jan. — Zahodnonem- ški minister za begunce Kriiger »do nadaljnjega ne bo opravljal svoje dolžnosti«. Uradni predstav- nik vlade je včeraj na konferenci za tisk izjavil, da je kancler Er- hard ukazal. naj se podrobno proučijo obtožbe, po katerih naj bj Kriiger med drugo .svetovno vojno sodeloval v nekem naci- stičnem sodišču v okupiram Polj- ski. Maš komentar dogoJkov po sveiu Francija in LR Kitajska bo- sta konec tega meseca navezali redne diplomatske stike. Fran- coska vlada je o tem že sezna- nila svoje zahodne zaveznike. V Washinfftonu so s posebno noto opozorili de Gaulla na ta »nepremišljeni korak« in že tudi prejeli francoski odgovor. Razumljivo je, da vlada za najnovejšo francosko potezo iz- redno zanimanje. Francoski tisk povečini odobrava najnovejšo diplomatsko potezo, čeprav raz- lično tolmači dejanske namene francoske vlade. Opozarja tudi, da bi diplomatske stilke lahko upostavili že p>oprej, tako kakor zavezniki v NATO Velika Bri- tanija, Nizozemska. Danska in Norveška, če ne bi bilo ti.ste ča- se na oblasti šibke francoske vlade in če ne bi indokitajska vojna speljala dogodike v .Južni Aziji na drugi tir. V Washingtonu ocenjujejo, čeprav za sedaj še neuradno, | francosko odločitev kot odkrit manever proti ZDA in posredno tudi proti Sovjetski zvezi. Pra- vijo, da utegne francoska pote- za potegniti za seboj 12 neodvis- nih afriških dežel, kjer je še pred nedavnim vladal francoski kolonialni guverner, saj so še razmeroma tesno povezane z nekdanjo metropolo s politični- mi, gospodarskimi in drugimi vezmi. Tako se utegne zgoditi, da bodo ostala vsakoletna priza- devanja ameriške diplomacije v OZN. da nekako »prelože« spre- jem LR Kitajske v to najvišjo mednarodno organizacijo, sled- njič zaman. Povezava s Kitajsko naj bi bi- la, kot pravijo v Washingtonu, zaključek francoskih želja, da bi se francoski vpliv znova vrnil v ta del sveta, od koder so ga po znani indokitajski vojni povsem izrinili prav — zavezniki Ame- ričani. In to toliko bolj, ker do- življa ameri.ška strategija in di- plomacija prav na območju nek- danjega franco.sikega vpliva (Južni Vietnam, Kambodža) res- ne udarce. Očitno je — in trezen tisk to tudi priznava — da življenje nujno terja, da sprejmejo kitaj- sko v OZN. Tako bi prevzela kot ena največjih dežel na sve- tu svoje mesto v organih Zdru- ženih narodov, posebno še v Varnostnem .svetu, in bi se vključila v reševanje perečih mednarodnih vprašanj. Kot čla- nica največje svetovne organi- zacije bi najbrž morala spreme- niti svoje nazore o nujnosti voj- ne. Večina v OZN bi tudi laže »brzdala« njeno preveliko boje- vitost, odpadli bi očitki o zapo- j stavljanju kitajskega ljudstva in še marsikaj. V tem smislu je ameriška po- litika do Kitajske ponesrečena. Drugo vprašanje je, če name- rava de Gaulle skupaj s kitaj- sko vlado minirati sovjetsko ameriške razgovore o popušča- nju mednarodne napetosti s kakršnimi svojevrstnimi prije- mi, ki bi celo ustrezali v danem položaju azijskim in afriškim deželam. Doslej sta namreč bila tako Pariz kakor Peking nepo- mirljiva do miroljubnih kom- promisov Vzhod—Zahod, prvi iz odpora proti ameriški vodilni vlogi pri tem (in seveda tudi za- radi socialistične ureditve ZSSR), drugi pa zaradi odpora SZ in njeni vodilni vlogi pri po- \ gajanjih v imenu vzhodnega ta- bora. Tak manever bi seveda spričo obiska Cu En Laja afri- škim deželam, ki povečini .sodi- jo med vnete pristaše nevezane politike, samo škodil dosedanjim mirovnim prizadevanjem. TE DNI PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani) Značilno je, da je nova vlada takoj razglasila politiko neve- zanosti. Sama stranka afro-šira- zi je ideološko povezana s stran- ko TANU v Tanganjiki, stranko KANU kenijskega predsednika Kenijate in stranko UPC v Ugandi. To so politična gibanja, ki se zavzemajo za vzhodnoafri- ško federacijo in za t.sno sode- lovanje z ostalimi afriškimi de- želami. Na notranjepolitičnem področju se zavzemajo za teme- ljite gospodarske in socialne re- forme. Upor manjše enote tanganji- ških strelcev te dni v bistvu ni politične narave. Kot razlog za ta dogodek, ki se je brez večjih žrtev končal še istega dne, ko se je pričel, navajajo nezado- voljne domače častnike, ki jim ni všeč, da vlada premiera Nie- rere še drži na vodilnih mestih v armadi britanske častnike — znamenja nekdanjega britan- skega kolohializma. Seveda so tudi prejemki domačinov bistve- no manj.ši od prejemkov britan- skih neljubih gostov.