262. Številke. Ljubljana, v Četrtek 12 novembra 1903. XXXVI. leto. $hft)a 6t c zvscer, tentnai oedelSe »c $>r*zuike. ter *wJja po posti ptfe-«tjtnat> **> avatrv- k - M H5 fct attvui :eta ih 11. za četrt leta 8 K ftO &, za eden mesec 8 K 30 h. Za LJubljano a poauiaxi)efB ga đom sa vse leto 84 K, za poi teta IS K, alta]* ee od penerostopne petit-vrete po 12 h, če ae oznanilo enkrat tiska, po tO h, če ae dvakrat, it po 8 h, fe *e trikrat ali -večkrat &ak.&, r- Dopisi naj ae Izvole franko vati. — Bokopisl ae ne vračajo tipaMizlafU ta «*e*vnisivo je oa Kongresnem trgo st. 12. — OpravniBtvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. 1. adminiatrativne stvari - Vhod v tirata **t* :« *• MMMH auce »i. S, vhod v apravnistvo pa 8 Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod11 telefon št. 34. Pos^ ■ -**viike po 10 h. »Narodna tiskarna11 telefon St. 85. v blagostanju, ki kmetu pijo kri in žro narodovo premoženje. Da bi svoje načelno nasprotje proti zvišanju učiteljskih plač zaftrili, zatrjujejo klerikalci, da bo učitelji Bami krivi, da se ne uredi ta pereča zadeva, ker je glasilo učiteljstva žalilo klerikalno poslano *, zlasti pa poslanca Jakliča. Zato zahtevajo zadoščenja in izjavljajo, da bodo samo pod tem pogojem pripustili razpravo o učiteljskih plačah. Kako neumna in prozorna pretveza je to! Vrhu tega je Šusteršič v Cerknici še izrekel, da, dokler se ne izvršiklerikalcem ugodna volilna reforma, se tudi ne hode razpravljalo v deželnem zboru o učiteljskih postulati h. Iz tega je pač dovolj razvidno, koliko je Sa steršiču in njegovi stranki ležeče na šoli in učiteljstvu. Kaj briga te po štenjake, ako učiteljstvo vsled slabih gmotnih razmer beži iz dežele, da stoje šole prazne in da šolstvo propada na vseh koncih in krajih! S;oer so pa te Šusteršičeve besede le prazno govoričenje, ki ne pomen ja ničesar, pač pa kaže, da se klerikalci beje, da bi učiteljstvo ne poseglo v političen boj, in bi ga zaradi tega radi pravočasno ostrašili. Upamo pa, da se jim to ne bode posrečilo! Učitelji so že tako pametni, da vedo, česa jim je od klerikalcev pričakovati, in da ne bodo šli na nastavljene limanice. Svarilen vzgled imajo v tem oziru v nižjeavstrijskem deželnem zboru. Tam so baš učitelji pomagali klerikalcem, da so dobili deželni zbor v svoje roke. V zahvalo zato so se pa le-ti takoj lotili šolskega zakona in bičajo sedaj učitelje s škorpijoni. Že pred tedni so klerikalci sklenili, da bodo na vsak način nadaljevali svojo i bstrukc jo in s tem izsilili razpust deželnega zbora in nove volitve. Od teh volitev, na katere pa bodo klerikaloi še Čakali par let, je odvisno, da-li se bodo učiteljsko plače zboljšale, ali ne. Ako klerikaloi pri volitvah pogore, opuste obstrukcijo in redno delovanje deželnega zbora je zagotovljeno in zagotovljena je tudi razprava o učiteljskih zahtevah. Torej prihodnje volitve bodo tudi odločilne, ali se b o zboljšalo gmotno stanje učiteljstva, ali ne. Deželni zbori. Seje dne 11. novembra. Štajerski deželni zbor. V ponočni seji 10. t. m. je poročal grof Sttirgkh glede pospeševanja sadje in vinoreje ter predlagal, naj se ustanovi še ena deželna trtnica v obsegu 8 ha, iz katere naj se prodajajo trsne sadike po znižani ceni. Posl. dr. Jurtela je predlagal pravičnejšo razdelitev trt Lani so bile vse trte že razdane preden so vino-rejci na Spod. Štajerskem sploh zvedeli, da se trte dobivajo. Poslanca Hagenhofer in baron Rokitan-sky sta predlagala spremenitev lovskega zakona. Vnela se je daljša de bata. Govorili so: Franck, Brandl, grof Kottulinskv, Hagenhofer, baron Rokitanskv, G r 6 s s \v a ng in dr. H raso v ec. Vsi so povdarjali, koliko škodo provzroča divjačina kmetijstvu. Dr. Hrašovec je posebno dokazoval, kako škodo delajo zajci in fazani na Spod. Štajerskem. Sklenilo se je, da se v prihodnjem zasedanju predloži spremenjeni lovski zakon. Posl. dr. Hrašovec je nadalje govoril o potrebi kanalizacije v Friedbergu in Brežicah. Za pri-zidave v kopališču Rogaška Slatina se je dovolilo 500.000 K kredita. Posl. Hagenhofer je inter-peliral raradi nedavnih demonstracij na graški univerzi zoper katoliške dijaške zveze. V seji dne 11. novembra Klerikalci in učiteljstvo. Ni še dolgo, kar je Šusteršič razglasil, da klerikalci rajše razbijejo ves deželni zbor, nego da bi dovolili, da se zvišajo učiteljem plače. V nedeljo je v Cerknici to z drugimi besedami ponovil rekoč, da klerikalni poslanci ne bodo dovolili, da bi se zvišale deželne doklade v ta namen, da bi se zboljšale učitelj ske plače. Njegove besede so dovolj jasne, da učitelji od klerikalcev nimajo nikdar pričakovati, da bi jim pomagali zbolj-šati njihovo obupno materijelno stanje. Klerikalci nimajo srca za učiteljstvo, dasi sami priznavajo, da je isto v obupnem položaju, vendar je hladnokrvno in brezsrčno puste v najskrajnejši bedi. Navzlic temu pa so toli nesramni in predrzni, da si še upajo zatrjevati, da niso sovražniki učiteljstva, marveč njegovi prijatelji, celo boljši kakor naprednjaki. Ti hinavci, Čemu ne pokažejo de jansko tega prijateljstva?! Po sedaj veljavnih zakonih mora dežela iz svojih sredstev plačevati učitelje; ■■io se torej hoče učiteljem poboljšati njih gmotni položaj, mora v to prispevati samo dežela in država se v to absolutno ne more siliti, dokler se ne spremeni oni zakon, ki je naložil šolstvo na rame dežel. To vedo dobro klerikalci. In ker nečejo, da bi se učiteljstvu, temu nosilcu omike in prosvete med ljudsko maso, zbolj-šal bedni njegov položaj, zato kriče, da naj država poviša učiteljem plače. Kakšni prijatelji učiteljske ga stanu so torej ti ljudje, kimu odrekajo vsako deželno po moč, dasi vedo dobro, da bi učiteljstvo pomrlo od gladu, ako bi Čakalo na zboljšanje plač iz državnih sredstev?! Klerikalci govore učiteljem; »bodite zadovoljni, mi vam sicer sedaj ne bodemo zboljšali vašega položaja, toda v negotovi bodočnosti bo to go- LISTEK = Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XLVI. Odkar je Rovan živel zopet na Bmreškem gradu, ni skoro z niko mer občeval. V samostan sploh ni maral hoditi, ker je sklenil, da pretrga vse vezi, ki so ga vezale na njegove prebivalce. Tudi z Matijo je prišel le redkokdaj v dotiko. Kakor kak samotar je živel na gradiču in opravljal namesto bolnega očeta oskrbniška posla, v prostih urah pa se je šetal po gozdu. Ko se je Margareta pripeljala na Smreko, je bil Rovan slučajno doma. Sam je sedel v pisarnici svojega očeta in pisal, ali njegove misli so blodile po drugih krajih in kakor po navadi vedno in vedno uhajale na St. Lambert. V sobo je prihitela grajska dekla. — Gospod Andrej, je zaklicala, neka gospa se je pripeljala in vprašala za Vas. Rovan se je ustrašil. Mislil je, da je prišla vojvodinja Virida, o ka-eri je vedel, da pogostoma izprašuje tovo storila država,« to se nam zdi, kakor, ako duhovnik poživlja svoje nerazsodne ovčice, naj se Bogu vdano odpovedo vsem življenskim udobnostim, ker bodo zato po smrti bogato odškodovani. Ako bi učiteljstvo ver jelo takšnim negotovim in vrhu tega še neodkritosrčnim obljubam, potem bi pač pokazalo, da nima niti mrvice razsodnosti in zdravega prevdarka. Klerikalno Btališče nasproti šoli in učiteljstvu je vendar znano. Klerikalci so načelni strupeni sovražniki šole in učiteljev in se Še temu načelu niso nikdar izneverili. Zato bi bila naravnost glupost, ako bi se od njih pričakovalo, da bodo najmanjšo stvarico storili v prilog učiteljstvu. Od ljudi, ki govore, kakor bu steršiČ v Cerknici, »da je v istini žalostno, gledati v vasi raztrgane bajte, v sredi pa šolsko palačo«, se pač učitelji ne morejo ničesar dobrega nadejati! Tako frivolno, s tako očitnim namenom izzvati v kmetskih svojih poslušalcih, ki itak niso učiteljstvu naklonjeni, najnižje instinkte in jih nahujskati proti šoli, še menda ni govoril nobeden Slovenec. Ako je šola lepa, ako odgovarja vsem zdravstvenim in naučnim zahtevam, je vendar popolnoma v redu, saj so vendar šole ognjišče vse narodne omike in prosvete, v njih se vzgojujejo cele generacije in se uspo-sobljajo, da se morejo uspešno postaviti v življensko borbo in tekmovati z drugimi narodi. Tudi mi smo nasprotni vsaki potratnosti pri šolskih zgradbah, naglašati pa moramo, da pri naših šolah niti sledu ni o kaki potratnosti. Da so torej šole potrebi in za htevam primerno zidane, ni žalostno, Žalostno pa je, da stoje po deželi sredi raztrganih bajt druge palače, ki jih je zgradil kmet s svojimi žulji ne zase, kakor šolska poslopja, ki so namenjena vzgoji njegove dece, ampak za one pijavke, ki po njih gnijo po njem. In z vojvodinjo se ni hotel sestati, ker žaliti je ni hotel, njenih ljubavnih ponudb pa ni maral več prenašati. A še predno se je odločil, kaj da stori, je zašumela na hodniku ženska obleka in v sobo je stopila Margareta. Rovan je bil tako presenečen, da niti besedice ni mogel isprego voriti. A čim je zapazil, kako zbe gana in prepadena je Margareta, ko je zapazil solze v njenih očeh, je hitro pristopil k nji. Nežno ji je položil roko okrog pasu in jo peljal k stolu. — Margareta — kaj vam je? je vprašal sočutno. Zakaj jokate? — Gospod Rovan, je ihtela Mar gareta, ne zamerite, da sem prišla k vam. Zadela me je strašna nesreča. — Vas, Margareta, BreČno nevesto? — Nevesta sem pač, je s trpkim usmevom rekla Margareta, če sem pa tudi srečna nevesta, to je drugo vprašanje. — Kaj se vam je zgodilo, da ste se premagali in se zatekli k meni? — Prosit sem vas prišla za svet. Vi ste edini, ki bi mi mogli svetovati, edini, kateremu zaupam, je od- govorila Margareta. V naglici je povedala Rovanu, kar ji je bil sporočil Matija o odstavljenem opatu Alber tušu in ga potem prosila naj ji svetuje, kaj bi bilo storiti, da obva ruje brata preteče nesreče. Rovan si kar ni mogel misliti, da bi bila to resnica. — Tolika hudobija je skoro neverjetna, je dejal Margareti. Sicer sem tudi jaz že prišel do spoznanja, da opat Peter ni tako dobra duša, kakor smo sodili, nego da zna biti prav trd, dasi je sam kmetski sin, vendar nima srca za krnela. Ker kmetje niso jokali in obupavali, ko ga je bii Aibertus pregnal, zato jih sedaj kaznuje. Samostanske kašče se polne in premoženje se množi, izsesani kmetje pa umirajo v revščini. In potem to grdo izrabljanje kmetske nevednosti. Dajte za maše — da vas ne bo hudič vzel; dajte za maše, da reš te vboge duše iz vic! Ali vendfr si ne morem prav misliti, da bi bii opat Peter na tako satansko hudoben način poskusil uničiti premaganega nasprotnika. — Matija je to izvedel od menihov samih, je opomnila Margareta. — Potrpite nekaj dni, je dejal sedaj Rovan. Jaz se bom za stvar zanimal in v nekaj dnevih vam spo- ročim, če je resnična in vam povem, kaj da je po mojih mislih storiti. — Kako ste dobri in veliko dušni, gospod Rovan, je s hvaležnim pogledom rekla Margareta. — Ko bi bil le Matija tu! Saj pride sicer vsako novico naznanit. Kar gorko jo prinese na Smreko. Sedaj pa se skriva. To je vendar čudno. — V Zatičino je jezdil! Videla sem ga iz voza. V tem je vstopila grajska dekla in prinesla velik vrč v sobo. Ko je Rovan zagledal vrč, se mu je zjasnil obraz. — Matija prihaja, je veselo vzkliknil in obrnivši se je k dekli je rekel: Ali ne ? — Da! Konja je v hlev spravil, je rekla dekla. — Kadar pride Matija, mu že naprej pripravijo pijače, je pojasnjeval Rovan. Posli se kar trgajo, kdo da mu prvi postreže. Začuli so se težki koraki. Dekla, ki je bila odšla iz sobe, je na hodniku zacvilila, slišal se je rohnenju podoben smeh in na to je vstopil Matija. — No, je rekel in se UBtavil pri vratih, ali sta se že zmenila? Nalašč se je naročilo deželnemu odboru, da posreduje pri južni železnici za ugodnejšo zvezo vlakov na progi Zidan most-Zagreb v smislu Žičkarjeve interpelacije. O predlogu poslanca Vošnjaka glede slovenske kmetijske šole za politična okraja Slov. Gradec in Celje se je sklenilo »nadalje poizvedovati« ter poročati o tem v prihodnjem zasedanju] Potem sta se sprejela proračuna za 1. 1903 in 1904. Za deželno upravo za leto 1903 je izkazana potrebičina 661855 K, pokritje pa 66 910 K; za leto 1904 potrebščina 664 663 K in pokritje 68 110 K. Posl. Rokitanskv je predlagal, naj se izven graškim deželnim poslancem dovoli 12 K diete. Tudi ostale točke proračuna so se po daljši debati sprejele, V popoldanski in večerni seji se je debata nadaljevala. Pri štipendijah v ptujskem »Studentenheimu« je izjavil posl. dr. Jurtela, da Slovenci ne bodo za to točko glasovali. Zahteval je, naj se štipendije razdele med dijake obeh narodnosti. Za ptujsko gimnazijo je izkazane potrebščine 61.052 K, pokritja 14.800 K, primanjkljaja 46 252 K. Posl. dr. Jurtela je zahteval, naj se v letnem poročilu te gimnazije navede pri vsakem učencu tudi rojstni kraj. Posl. dr. Hrašovec je grajal, da se v letnem poročilu priporoča »Studentenheimu. — Za sadje in vinorejsko Šolo se izkazuje potrebščine 71618 K, pokritja 28.128 K, tedaj primanjkljaja 43 490 K. Posl. R oš kar je zahteval, da se mora dati slovenskim kmečkim sinovom slovenski pouk. Deželni odbornik grof Attems je rekel, daje za Slovence »dobro« skrbljeno. Ako tudi izgube eno leto, pa se zato nauče — nemški. Kopališče Slatina izkazuje preostanka 95.098 K. Posl. dr. Jurtela je izrazil željo, naj bi se dajalo delo domačim obrtnikom. Seja se je ponoči nadaljevala. Tirolski deželni zbor je sprejel brambno predlogo in pro-——'— - , =gawawi sem napravil velik ovinek, da bi bila dlje časa nemotena. — Le bliže, gospod praporščak, je rekla Margareta in se Matiji ljubeznivo nasmejala ter mu ponudila roko. — Praporščak . . . hm ... je zamišljeno menil Matija — dolgo ne bom več. Mene to več ne veseli. Čim pogledam meniško kuto, pa me obide jeza. Kar k opatu pojdem in mu vržem tisto njegovo bandero pod nege. Raje pojdem k vama za pestunjo. Saj vzela se bodeta tako! — Ne čenčaj tako neumno, se je jezil Rovan. Margareta pa je za-rudela do las in prišla v največjo zadrego. — Kaj se jeziš, se je posmehoval Matija. Mar misliš, da ne vem, kako si zaljubljen v gospodično Margareto? In gospodična Margareta — — Je nevesta barona Galla, je s trdim glasom pripomnil H van. — A kaj, tega ženina se bomo kmalu odknžali, je odgovoril Matija. Če ne odstopi — pasja dlaka, jaz ga tako premikastim, da ne bo nikoli več na ženitev mislil. — Gospod praporščak, je prosila Margareta, nikar ne govorite tako. In Matija je postal takoj pohleven in je sedel k avojemu vrču. račun ter je dovolil najeti 10 milijonov kron za zgradbo dveh norišnic. Na to se je deželni zbor zaključil. Politični papež. Ko je postal patriarh Sarto »vidni poglavar katoliške cerkve« kot papež Pij X., pisalo in prorokovalo se je prav obširno, da bo novi papež le verski, ne pa politični papež. Vesoljni klerikalizem se je že tresel strahu, ako se to uresniči. In ta strah je naraščal, ker je novi papež tako dolgo molčal o svojem programu. No sedaj pri otvoritvi konzi-storija je bil papež primoran pokazati svojo barvo. Program novega papeža je tak, da ultramontansko časopisje pleše kankan, da je papež vendar že enkrat javno govoril o posvetnih pravicah »svete« stolice. Svobodomiselni katoličani se temu ne čudijo, ker kaj druzega od papeža pričakovali niso, kakor ozko-erčne uitramontanske nazore. Pa pestvo pač ima začrtane otrpnete meje, in tudi Pij X se je moral istim ukloniti. Kdor pozna vatikanske razmere, mora celo priznati, da je papež Pij X. povedal le najpotrebnejše, da je bil takorekoč primoran izreči takozvano pravno zavarovanje. Ako bi niti tega ne bil povedal, prelomil bi prisego, ki jo je dal kot kardinal v papeževe roke. Italijanski katoliki si najbolj žele, da bi se Vatikan sprijaznil s kraljevo dinastijo. In ravno sedanji papež je v začetku kazal dobro voljo, da stori ta korak. Brezdvomno bi se to tudi res zgodilo, da ni Jezuitov in njih vsemogočih spletkarij. Papežev govor je bil enak članku jezuitskega glasila, Češ, da »se ne more pričakovati od papeža verolomstva; njegove osebe ni mogoče deliti v političnega in verskega papeža ter v verskih zadevah hoditi s papežem, v političnih pa s kraljem. Ako tirja papež politične pravice, zgodi se to vsled njegovega svetega poklica v blagor cerkve. To si naj zapomnijo italijanski katoličani, in kmalu bodo spoznali, da so na krivi poti, da svojih dolžnosti do domovine ni mogoče drugače izpolnovati, kakor s tesno spojitvijo s sveto Btolico in papežem«. — Vedno ista vatikanska domišljija o svoji omnipotenci, k i proglaša tudi d ina s t ično zvestobo in ljubav do domovine za greh. Politične vesti. — Ogrski državni zbor še vedno debatira o vladnem programu. Danes baje predloži vlada rekrutni zakon ter zahteva, da se prekine dosedanja debata ter se začne razpravljati rekrutni zakon. — Čudno, čudno! je rekel Margareti, ko se je bil pokrepčal. Včasih vas nisem nič maral — zdaj me pa kar ovijete okrog prsta in še govoriti ne smem več. Čudno, čudno! Rovan je temu pogovoru naredil konec in začel izpraševati Matijo o opatu in o Albertusu in se ž njim posvetoval, kako bi se dala izvedeti vsa resnica. Margareta je molče sedela pri njima. Lica soji žarela, v očeh pase je pojavil sijaj, ki je v Rovanovem srcu obudil čutila sreče in upanja. Ko se je naposled Margareta odpeljala in sta ostala prijatelja sama, je dejal Rovan: -- Albertusa morava rešiti. Ali mi boš pomagal, Matija? — Lej ga, kako vprašuje. Seveda ti bom pomagal! Ali sem te že kdaj pustil na cedilu? In čez nekaj trenotkov je skrivnostno rekel: — Veš Rovan, jaz sem mislil storiti obljubo, da pojdem na božjo pot na Sv. Goro, če vse dobro izteče. A sem se premislil. Kaj je na tem, če grem enkrat na božjo pot? Nič! In zato sem storil obljubo, da bom vsak dan do svoje smrti na Čast Matere božje spil bokal vina. Tako bom vsak dan nanjo mislil, meni bo pa tudi pomagano. Ako bi temu opozicija nasprotoval«, ima T is z a Že pooblastil , da razpusti državni zbor. — Trgovinske pogodbe. Ker ni upati, da bi ogrski kakor avstrijski parlament kmalu začela redno poslovati, dobil je baje minister G o 1 u c h o w s k i naroČilo, da sklene trgovinske pogodbe s sosednjimi deželami na lastno odgovornost, da ne pride do carinske vojske. — Razmerje med Avstro-Ogrsko in Italijo. Iz zanesljivih virov iz Rima se poroča, da je hotel nadvojvoda Fran Ferdinand obiskati italijanskega kralja, da pa se je temu uprl Vatikan. — Gelibatorji iz srednjih šol! Francoski ministrski svet bo te dni razpravljal o predlogu se natorja Gerarda, naj se zabrani poučevati v srednjih šolah osebam, ki so obljubile celibat. — Ministrska kriza na Bolgarskem? Poroča se, da je nastal med ministrskim predsednikom Petrovom in justičnim ministrom Genadievem tako hud razpor, da namerava Petrov odstopiti ter se ves kabinet preosnuje. — Dogodki na Balkanu. Nemškim listom se poroča iz Carigrada, da sta angleški in italijanski poslanik obvestila avstro - ogrskega poslanika barona Galice, da imata nalog, ako Turčija ne ugodi reformnim zahtevam do 15. t. m, nastopiti na lastno roko. — Pro t i k a t o 1 išk i izgredi na Španskem. Ko se je v Santanderju proglasila nagla sodba, je ljudstvo naskočilo samostane. Pri jezuitih so zažgali vrata. V katoliški čitalnici so vse razbili in pometali na ulico. Prišlo je tudi do boja z orožniki, v katerem je bilo deset oseb ubitih, med njimi tudi dve ženi in dva otroka. — Vstaja v SanDomingu. Pred mesto San Pedro je priplula dominikanska vojna ladja ter začela bombardirati mesto. Dopisi. Z dežele. [Iz kroga trgovskih nastavljencev.] Z veseljem so pozdravili ureditev nedeljskega počitka trgovski uslužbenci v Ljubljani. Gotovo jim tega prepotrebnega počitka ne zavida nihče, pač pa ga jim privošči iz srca vsakdo! Vsak človek je po šestdnevnem napornem delu potreben nekoliko počitka. To mora uvideti vsak pameten človek. Torej v Ljubljani so ga po daljšem prizadevanju dobili. Poglejmo pa sedaj, kaj je z nedeljskim počitkom na deželi. Na deželi je trgovski pomočnik slabši od vsacega najbolj priprostega delavca. Delavec prične svojo delo ob 6. uri zjutraj. Ob 7. uri ima pol ure odmora za zajuterk. O po-ludne zopet 1 uro presledka. Ob 6. uri zvečer zaključi delo. Torej navaden delavec dela le 101/2 ure na dan. Poglejmo pa sedaj trgovskega pomočnika. Trgovine se odpro na deželi ob 6. uri zjutraj, poleti celo ob 5. uri, zapro pa se navadno ob 10. uri zvečer. Zajuter-kovati pomočnik velikokrat še Časa nima radi mnogega posla, gotovo pa ne raoi za to 5 minut. Za obed nam je istotako odmerjeno le pičlo časa, največ 15 minut. Večina pomočnikov mora kar stoje v trgovini obedovati. Za večerjo velja isto. Trgovski pomočnik na deželi dela tedaj 16, oziroma 17 ur na dan. To je gotovo dovelj ! Ako se Še upošteva, da mora tudi druga dela, dela fakinov odpravljati, ter dela, ki jih izvršujejo po mestih dva ali trije, mora tu le eden opravljati, potem mislim, da je gotovo tudi trgovski nastavljenec na deželi potreben — Če ne še bolj nego mestni nastavljenec — nedeljskega počitka. Zadnji Čas se nam je vsaj toliko olajšalo, da imamo ob nedeljah od 2. ure popoldne nadalje trgovine zaprte. Na vsak način bi bil prepotrcben popoln nedeljski počitek, kakor je razvidno iz navedenih razlogov. Ako pa že tega ni mogoče uvesti, kakor trdijo naši gospodarji, menim, bi bilo umestno, ako bi bile trgovine vsaj popoldne popolnoma zaprte. Na ta način bi nam bilo vsaj omogočeno obiskati svojce, ali pa poiskati na izletu v okolico razvedrila, kar pa nam sedaj nikakor ni mogoče! Škode gotovo radi tega ne bi imeli ni-kake gospodje trgovci, ako bi vsi natanko se držali ure, in ljudstvo bi se temu tudi hitro privadilo, kakor se je do sedaj privadilo počitku od 2. ure naprej. Zadnji Čas je, da bi se tudi ob delavnikih delavni čas omejil vsaj na toliko, kolikor zahteva zakon. Menimo, ako bi se zjutraj trgovine odpirale ob 7*7. ali 7. ari, ter zapirale ob 8. ozir. [ 9. (poleti) zvečer, da bi to popolnoma zadostovalo. Za obed naj bi bilo eno'uro časa odmerjeno. Ako bi ljudje vedeli, do kedaj se lahko preskrbijo s potrebnim, bi to lahko tudi v tem časa storili. Trgovci radi tega ne bi trpeli nikake Škode, ako bi vsi ob določeni ari odpirali in zapirali trgovine. Izgovori naših šefov v tem oziru, da se to ne da uvesti, so jalovi. Mi poznamo gotovo krajevne razmere in potrebe ljudstva. Ako bi se to uvedlo, bi nam bilo omogočeno, da bi lahko tudi nekoliko skrbeli za svojo izobrazbo, kar pa nam pri sedanjih razmerah ni mogoče. Utrujenemu Človeku se gotovo ne bode zljubilo ob 10. uri zvečer še Časnike brati, ali se za kaj druzega brigati pač pa potrebuje počitka, sicer je nezmožen za prihodnji dan. Zakon menimo, da natanko prepisuje delavni čas. Zakaj se poklicana oblastva za to ne zmenijo, da se zakon ne krši, za kar bi jim bili jako hvaležni! Zadnji čas je, da se nam pomore iz dosedajnih neznosnih razmer, ker tako ne more dalje iti. Prosimo pomoči! Tovariši, ki se Čutite prizadete, vzdramite se! Trgovski nastavljenec v imenu več prizadetih tovarišev. Dnevne vesti. V L-ubljan , 12 novembra. — „Slovencu" v poduk in ravnanje. Z ozirom na sprejeto volilno reformo v štajerskem deželnem zboru zatrjuje „Slovenec", da se „s to premembo znatno razširi volilna pravica, ker nova, splošna kurija dobi 8 mandatov", naglasa, da enako splošno kurijo zahtevajo tudi katol. narodni poslanci za Kranjsko, in vzklika patetično : „Kar že imata Koroška in Štajerska, ali se naj temu Kranjska odreče, ker „Narod" tako hoče?" Da ni „Slovenec4* v nobeni stvari dobro podkovan razen v spretni sofistiki in liguorijanski morali, smo že zdavna vedeli, a da posveča tudi vprašanju glede volilne reforme, ki je baje kardinalna točka v programu njegove stranke, tako malo pozornosti in zasleduje gibanje po spremembi volilnega reda v sosednih deželah s tako površnost j o, kakor jo je pokazal glede Štajerske v gori navedenih svojih trditvah, pa se le nismo nadejali. Drugo pot, predno boste gospodje okrog „Slovenca" spet kakšno bleknili, se preje o stvari poučite, da se ne boste tako nesmrtno blamirali, kakor v tem slučaju, in se ne boste sami udarili po zobeh! — Štajerska ima po ustavi 63 dež. poslancev in sicer jih volijo 19 mesta in trgi, 23 kmetske občine, 12 veleposestvo, 6 trgovinske zbornice ostali trije so pa vi-rilisti. V državni zbor odpošilja Štajerska 23 poslancev. Ko se je volilna pravica za državni zbor razširila z uvedbo V. kurije, je Štajerska dobila 4 mandate. Po ravnokar sprejeti volilni reformi se je določilo za IV. splošno kurijo 8 mandatov, torej natanko prav polovico več, kakor je splošnih mandatov za drž. zbor. S tem razširjenjem vol. pravice na Štajerskem je „Slovenec" povsem zadovoljen, Češ, „da se je znatno razširila volilna pravica." Potem bi moral biti tudi zadovoljen, ako se po štajerskem uzoru tudi na Kranjskem izvede volilna reforma. Kranjska ima 1 dr-žavnozborski splošni mandat, potemtakem bi se morala določiti, ako se upošteva štajerski reformni ključ, katerega je „Slovenec" odobril, za splošno volilno kurijo v kranjski deželni zbor dva mandata. Kakor pa je znano, zahtevajo naši klerikalci za to kurijo kar 6 mandatov in sistemi-ziranje novega odborniškega mesta. Štajerska ima trikrat toliko prebivalcev, kakor Kranjska, pa se je za splošno kurijo določilo samo 8 mandatov, dočim jih zahtevajo pri nas klerikalci šest. Na Štajerskem je opozicija v primeri z našimi obstrukcijouisti stavila prav skromne zahteve; tirjala je samo 11 splošnih mandatov, in da se le-ti ločeno porazdele med mesta in kmetske občine. Večina pa je zahtevala nekoliko več mandatov za Gradec in da bi se priznalo tudi rektorju grašk tehnike mesto v dež. zboru. Od teh svojih specijalnih zahtev sta tako večina, kakor tudi opozicija odstopili in se zedinili za 8 mandatov, ki se porazdele skupno na mesta in kmetske občine. Da bi bila torej „mogočna veČina kapitulirala brezpogojno pred manj- šino", kakor zatrjuje „Slovenec" o tem ne more biti govora! S tem, da je „Slovenec" zadovoljen z volilno reformo na Štajerskem, je postavil v pravo luč akcijo naših klerikalcev za volilno reform o, nehote je namreč razkril in priznal, kako neopravičene in naravnost blazne so klerikalne zahteve glede volilne reforme na Kranjskem. Ako „Slovenec" odobruje štajerski volilni red, po katerim pripada kmetskim občinam samo 23 mandatov, potem pač nima prav nobene pravice, da se pritožuje, d a so v K r a n j s k e m deželnem zboru kmetje prikrajšani, ki imajo 16 poslancev, ko bi na Štajerskem sorazmerno s Kranj-sko morali imeti kmetje 48 mandatov! — Resnični glas iz ljudstva. V odgovor na dopis »pravi glas iz ljudstva« v »Slovencu« dne 7. novembra 1903 smo prejeli sledeči dopis: Prava in popolnoma resn čna in uradno potrjena peticija občine Zilče nad Cerknico je tista, katero je prinesel »Slovenski Narod« dne 28. oktobra, ker je bila ista sklenjena v javni seji, dne 22. oktobra 1903 v občinski pisarni, ne pa v »liberalni kovačnici«, kar dokazuje občinski pečat in lastnoročni podpisi celega občinskega odbora. Petioija, katero je prinesel «Siovenec« dne 7. novembra 1903 je pa skovana v kakem zakotnem stranišču, podpise za isto je pa posodil pekel in hudič. Tacih -in enakih peticij se dobi za en pečen krompir cel koš. To so možje — kaj ? — Dr. Šusteršič in ljubljansko gledališče. Pod tem naslovom piše »Soča«: »Dr. Šusteršič je imel v nedeljo shod v Cerknici, na katerem je govoril tudi o izdatkih za kmete, poškodovanih po ujmah, in pa o izdatkih za ljubljansko gledališče. Kakor je spravil vseuči-liško vprašanje brezvestno v svojo znorelo obstrukcijo, tako brezvestno draži sedaj kmete z ljubljanskim gledališčem Slovensko gledališče v Ljub ljani je pač nekaj tako vzvišenega, nekaj tako kulturno pomenljivega za nas, da je pač skrajna podivjanost, spravljati to v blato klerikalnega shoda. Da se klerikalnega kmeta, ki ne ume pomena gledališča, lahko spravi v veliko nevoljo, ako se mu govori o »teatru«, umejemo, ali da izrablja kdo gledališče v tako grde namene, kakor je storil v nedeljo dr. Šusteršič, to je pa vrhunec nebriž-nosti za napredek slovenskega naroda, vrhunec profanacije naših naj-vzvišenejših stvarij. Nobena reč ni več sveta klerikalcem. Dr. Šusteršič je divjal na shodu: Glejte, toliko so dali kmetom, toliko pa za gledališče, dasi si je moral biti svest, da igra pri tem najžalostnejšo vlogo ljudskega hujskača proti prevažni kulturni potrebi. Tako dela dr. Šusteršič na shodih — »Slovenec« pa se v številki za številko zanima prav živo za slovensko gledališče, in kolikokrat je že povdarjal veliki pomen istega! Tako dvoumne uloge igrajo kleri kalci kaj radi, ker so lažnjivci, brez-vestneži in veliki sleparji našega naroda!« — „Slovence" govori ! Naš kolega iz Senklavža je sicer prav gostobeseden in govoriči prav rad z občudovanja vredno brbljavostjo o vseh mogočih stvareh, če jib tudi ne razume, toda kadar bi moral dajati odgovor o stvareh, ki ne spadajo v njogovo krošnjo, pa molči, kakor nem. Parkrat smo »Slovenca« že opozorili, da naj nam pojasni, v kakšnem razmerj u j e škof Anton Bonaventura s »Štajer oem«, ne da bi si isti upal črhniti besedice v tej zadevi. To je vsekakor čudno in ni dvoma, da imajo gospodje okoli oSlovenoa« vzroka do volj — previdno molčati o tej stvari! Molče" pa tudi še o neki drugi zadevi. Mi smo pretekli teden zalučili »Sloveneu« v obraz besedi »nesramna lumparija«, ker je v poročilu o seji koroškega deželnega zbora, v kateri se je sklenil protest proti rabi slovenskega jezika pri koroških sodiščih, namenoma pačil res. nieo trdeč, da je škof Kahn izrazil samo mnenje, da s* bodo razmere pri koroških sodiščih razbistrile, ni papo. vedal, da je škof takisto lovi n i s t i š k o obsojal boj koroških Slovencev za svoja narodna prava i n g 1 aso v a 1 t u d i d e m o n-strativno za ono resolucijo, ki odreka s 1 o v e n sk e m u jeziku vse pravice na Koroškem »Slovenec« ni imel niti najmanjšo grajalne besede za ta nečuven nastop katoliškega dostojanstvenika, ki bi moral biti uzor pravičnosti, in ko smo mu mi zbog tega očitali, d* je s tem izvršil podlo lumparijo, }a poštenjak »Slovenec« mirno vtaknil to očitanje v žep in se zavil v plasV: globokega molčanja. Qui taoet, con centire videtur, pravi že star pregovor, torej »Slovenec« sam molče* priznava, da je za grešil ono podlo lumpari j S tem pa tudi priznava, da je njt gov narodni radikalizem, katerega v zadnjem času ceno predaja po svojih predalih, docela lažnjiv in nič kakor golo sleparstvo. To je narodni radikalizem, pod čegar površjem j skrit najostudnejši rimski internaoi jonalizem! Klerikalci nastopajo radi kalno samo, kadar jim kaže, in sam proti političnim svojim nasprotnikom; kadar pa bi bilo potrebno nastopiti proti katoliškim škofom in i rugim dostojanstvenikom, pa jim takoj pade radikalno na rodno srce v hlače in njii radikalizem se takoj spremeni v najponiŽnejši ser v i 1 i z e m. Takšni bo naši klerikaloi In ti nas hočejo učiti, kako je treba vsepovsodi in nasproti vsakomur postopati odločno oziraje se samo in edino na narodno stališče! Sleparji — V slovenske kurze za nemške avskultante se spre jemajo sedaj tudi Slovenci, [i Gradca se nam poroča, da je grasko nadsodišče, ki je nedavno tega odločilo, da slovenski avskultanti pač smejo vstopiti v takozvane slovenske kurze, vendar pa ne dobe nagrade po 200 kron, katero uživajo nemški avskultanti, nakrat opustilo svoje stališče — na kakšen upliv, ni znano — in izreklo, da imajo tudi slovenski a v s k u 11 a n tj e, k i vstopijo v slovenske kurze pri okrožnih sodiščih v Celju in Mariboru, pravico do one nagrade po 200 kron Toliko slovenskim avskultantom ad infor mandum! — Nemški listi kar nore same jeze, ker je odvetnik dr. P revo pri sodišču v Brezah na Koroškem vlo žil slovensko tožbo. Sodišče tožbe ni sprejelo, češ, da je ta sodni okraj nemški. — Ženitbene ponudbe in „Slovenec". Ni še dolgo tega, kar nas je »Slovenec« hudo napadal, kei je naš list v ieseratnem delu preti plačilu včasih imel tiskane tudi že-nitne ponudbe. Kar zgražal so je ta poštenjak iz Šenklavža in hinavsko zavijal oči, Češ, taki inserati so vse skozi nemoralni in ker jih naš list priobčuje, demoralizuje s tem ljud stvo; predbacival je nam, da po uzoru židovskih listov delamo na stroška morale in dostojnosti kupčijo s temi demoralizujočimi oglasih. Mi smo že takrat naglasali, da si je »Slovenec* pozo strogega moralista le umetno priučil, ker, kdor je v morah sv. L guorija tak izboren mojster, kak. r škofov list, ga pač ne more obvUdatt nobeno pravo nravstveno ogorčenje več. Takisto pa smo tudi vedeli, da je »Slovencu« co moralno ogoič. narekovala bleda zavist in nevoščiji vost, ker ima naš list dovolj plačanih inseratov, katerih pa »Slovenec« — mi nismo krivi, da je tako malo uva ževan — hudo pogreša. In ker proti drugim inseratom le ni mogel niče sar reči, naperil je svojo filipiko proti nedolžnim ženitvenim cglasom ter indignirano rohnel, da list, ki se je ponižal tako daleč, da priobčuje ne moralne ženitbene inserate, sploh m več vreden imena dostojnega časopisa. Koliko je vredno to »Sloven čevc« moralno ogorčenje, kaže »že- m »e ih o. o. ih oa n- ku » is tbena ponudba«, priobčena ta torek »Slovencu«. O, konsekventen je Slovenec«, to stoji! — Poročil se je danes notar-i kandidat v Črnomlju gospod 0 j mir Demšar z gospodično eopoldino Tratnikovo ic jubljane. Čestitamo! — Koncert „Češkoga pev-ikega kvarteta iz Prage", oncert, katerega je priredilo lan-;eca leta meseca maja slavno pev-;o društvo »Smetana« iz Pisna v prodnem domu«, je zavoljo iz ednega užitka, katerega nam je pdal, našemu občinstvu gotovo Še najboljšem spominu. »Glasbena tisa«, katera je prevzela priredi-I« koncerta slovečega »Češkega evekega kvarteta iz Prage«, cpo-»rja že sedaj naše občinstvo na nak umetniški užitek, katerega jim nudil ta koncert, ki se bode iz-tl 7. decembra zvečer v veliki vorani »Narodnega doma«. Za zdaj ij le omenimo, da je ta kvartet 81 povsod, koder je nastopal, veliko avo, posebno pa še v Ameriki. Ob meje o tem pa bodemo spregovo-li o svojem času. — Poročil se je danes gosp osip Princ, uradnik južne želez ice z gdč. Antonijo Torkarv P»-tru na Krasu. Čestitamo! Vspored Martinovega ečera pevskega društva Ljubljana11, kateri se vrši v oboto 14 t. m. v društveni dvo- 1 na Turjaškem trgu št. 1, I. nadoj© (Punt gamska pivnica) je sle-: 1. A Nedved: »Z d ružna«, or s tenor samospevom; 2. J. Jenko: s: o v o r z d o m o ma, poje me •et; 3 Iv. pl Zaje: »Djačka e a m a«, moški zbor; 4. \ * »S a cs«, bariton samospev, poje g. J. t i n a; 5. F. S. Vilhar: »L u n i c a«, e mešani oktet; 6. A. Hajdrh: 3etelinčkova ženitev«, jr z dvospevom; 7. A. Nedved: . z a j v planininski raj«, m oktet; 8. * , * »Sol o«, pri-iz umetnikovega življenja, gosp uk še k; 9. »Dobro došli«, eloigra v enem dejanju; 10 * , * 0 ž i c a«, dvospev, gg. Fr. G 1 o • elnik in SI. Pav še k; 11. S eirorčič: »Jeftejeva prisega«, klamira g. B u k š e k; 12. dr. B. sveo: »Bodi zdrava domo- n a«, zbor s tenor- in bariton-sa spevom. 13. Šaljiva pošta; 14. a r t i n o ▼ a gos« in druge za-l**e; 15 »P 1 e s«. Godba c. in kr. polka st 27. Vstopnina 30 novč. osebo. Začetek ob 8 uri zvečer. Spored je zelo zanimiv, pele se lo skladbe skoro vseh naših naj jšib glasbenikov; drugih zahavniu k ne bede manjkalo in nazadnje bde plesaželjno občinstvo udalo Snim vabijivostim prijetne Terpsi-:c, tako da bode zamogel dobiti ijrazvajenejši sebi primerno zabavo raivedrilo. Upajmo toraj, da bo ?no občinstvo tudi v soboto na običajno društveno veselico z vejem pohitelo in da bo vsak isto Klatil zadovoljen iu s sklepom, bo prihodnjo enako zabavo zopet tikal. Vspored Martinovega fečeraj katerega priredi pevsko ušivo »Slavec«, v nedeljo, 15. v e m b r a v dvorani P u n t i lamske pivnice (Turjaški trg 1, gostilna Vospernig). L Petje: Foerater, »Povejte ve p 1 a- 1 e« zbor; 2. J. Kocijančič, »V e-e c narodnih pesmi«, zbor. Komični prizori: 1. C m o k a v -r j i na potovanj u«, komičen terospev. 2. »R ekrut Trče na, mičen duet s petjem v enem de-&ju. Oaebe: Godrnjač, stražmojater a b e v e c , Trčen, rekrut gosp. dan. 3. Nastop »M artinove P sia. III. Godba, svira dela skla teljev: Parma, pl. Zaje, Ipavec, netana itd. Po končanem sporedu e s«. Začetek ob x/ao\ uri zvečer, pnina 30 nov. za osebe, častiti Tištveniki prosti. Sodeluje dru-ia godba. Posebna vabil« se niso Kposlala. — Dvorni založnik, vojvode . Miroslava Meckienburškega je ! bivči restavrater na južnem voru v Ljubljani, Jak. Hafner. — Iz Ši&ke. Martinov večer edi š.šenska Čitalnica v nedeljo 15. novembra v gostilni pri tru (Ančn.ku) — Podružnica državnega ■ustna za v ce s. k r. državni uibi se nahajajoče pisarni- pomočnike na Dunaju, za r&nj8ko v Ljubljani, je na odu v nedeljo, dne 8. t. m. sklenila Poslati na veliki shod delegatov h avstrijskih pisarniških pomoč-ov na Dunaju tri odposlance, in ■f v osebi gg. F N^govetiča A. B r e s k v a r j a iz Ljubljane- in Staravasnika iz Litije. Ta °d se vrši ob priliki otvoritve drvara zbora ter bode skušal pnbo-1 temeljito prenaredbo lansko leto to pomanjkljive naredbe o regula eiji pomotnouradniškega stanu. Nadalje skliče ljubljanska podružnica začetkom prihodnjega meseca avoj običajni letni občni abor, na katerem bodo delegatje poročali o uspehu dunajskega shoda, na kar se posebno opozarja člane podružnice. — Za javni vinski semenj, ki bo, kakor amo že poročali, prihodnjo soboto in nedeljo, dne 14 in 15. t. m. v Krškem na vrtu g. Gre gorica ter v nedeljo, dne 22 t. m. v Metliki, je mnogo zanimanja, vsled česar je pričakovati obite udeležbe, kajti pri tej priliki bo lahko vsak neženirano ter brez stroškov poljubno kupčijo sklenil. Vsaki udeleženec dobi koj pri uhodu Čedno ku pico, kojo sme rabiti do odhoda. Teh semnjev se smejo udeležiti tudi štajerski, odnosno hrvaški vinogradniki. — Radeaki diletanje prirede na »Martinovo nedeljo« dne 15. t m. v dvorani »Narodnega doma« v Radečah ob pol 8 uri zve čer veselico z dramatično predstavo. VeieČielano občinstvo se vljudno vabi, da se v obilnem številu odzove vabilu. — Tvrdite, ki se zanimajo za dobave že obstoječim progam c. kr. državnih železnic, kakor tudi onim, ki se še grade, naj v lastnem interesu pismeno ali ustmeno naznanijo svoj naslov pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Izvenakademična podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu priredi s prijazuim sodelovanjem tamburaškega in pevskega zbora društva »Naprej« v sredo dne 18 novembra 1903 zabavni večer s koncertom in plesom. Začetek ob 8 uri zvečer. Lokal: Steinfeider Bierbalie. Vstopnina za osebo 1 K, za obitelj (3 osebe) 2 K, za dijake 60 h. Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. — Prste odrezala je cirku-larica pila (žaga) v Gorjancih 6. t. m. 18tetnemu Matiji Avsecu iz Dolž. — Ubegla kobila. Posestniku Antonu Potočniku v Spodnji Luži pri Selcah je 9. t. m. ušla kobila, katero je istega dne kupil na sejmu v Ljubljani, ne da bi se do danes našla. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1. Jaka Šimenc, kajžarja sin v Rodici, je ponoči na 31. vel. travna napadel v zvoniku podružnice v Grobljah Miho Svetlin, ko se je hotel fantom iz Jarš v zvoniku pridnžiti, da bi jim pomagal pri zvonenju. Svetlin je zadobil devet ran od ^ kojih sta bile dve sami ob sebi težki. Šimenc je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe. 2. Katarina Čukovič, gostija iz Karlovca na HrvaŠkem doma, je bila priležnica pobeglega Tomaža Fumiča v Hrušici; pod pretvezo, da je ž njim poročena in da mož dela pri predoru sta izvabila trgovcu Marku Miheliču raznega blaga v vred-vosti 69 K 76 v. Sodišče je Čukovič Katarino zaradi hudodelstva goljufije na 2 meseca ječe obsodilo. S. Čevljar Štefan Trojar na Jesenicah je pristopil lansko leto h protestantizmu. Meseca vel. srpana t. 1. umrla mu je hčerka Justina, katero je prišel pastor pokopavat. Prijpogrebu sta se Frančiška Ceglar, delavca žena in Frančiška Hafner, zelo nedostojno vedli; prva je rekla: „fej, to je grdo" in pri teh besedah pljunila, druga se je pa izustila: „to je tista lutriš banda." Sodišče je obe pogreška razžaljenja zakonito priznane verske družbe spoznalo krivim in obsodilo: Frančiško Ceglar na 7, FranČiško Hafner na 5 dni strogega zapora. 4. Janez Bašelj, delavec iz Nove Oselice, je dne 18. vinotoka v Novi Oselici krčmarja Jakoba Pagana in tega sorodnika, Fran-Pagana v prepiru s posodo za žve-plenke po glavi udaril in oba nevarno poškodoval, kar obdolženec sam priznavaj obsojen je bil na 4 mesece ječe. — Zaprli so včeraj delavca Fr Potočnika iz Šiške, ker je svojo ženo v prepiru teško poškodoval. — Tat v hlevu. Dne 9 t. m. utihotapii ae je tat v Počivavnikov hlev ob Cesti v meBtni log in ukra del dekli Mariji Polajnarjevi nikel nasto uro in verižico. — Silovit mož. V Konjušnih ulicah je danes ponoči drvar A K. napodil svojo ženo iz stanovanja in jo s črevljem v roki podil po Konjuš nih ulivab, dokler ga ni redar prijel. — Z Nemškega se je pripeljalo včeraj zvečer in danea zjutraj 238 delavcev. Prišli so domov, ker v Nemčiji niso dobili dela. — V Ameriko so se odpeljale danes ponoči z južnega kolodvora 4 osebe. — Nadučiteljske službe so razpisane do 5. debembra v Radečah, v Čatežu in v Šmarjeti v krškem okraju. — Najdena je bila danes zjutraj črna ženska ura na Vodnikovem trgu; dobi se pri g. Jos. Dacarju v tvrdki J. C. Mayer. — Izgubljeno. Danes zjutraj je izgubil neki častniški sluga na potu od Vodnikovega trga la stolno cerkvijo do frančiškanskega mostu novo nikelnasto uro s nikelnasto čast niško verižico. Odda naj se v našem uredništvu — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 1. do 7. novembra 1903. Število novorojencev 20, umrlih 17, mej njimi jih je umrlo za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 9. Med njimi so bili tujci 4, iz za vodov 8 Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatioo iz tuj-h občin v bolnico prineŠani 4, za tifuzom 1, za usenom 1 oseba. — Hrvatske vesti. Hrvat vatski vs o u č i 1 i š č n i k i na Dunaju so poslali članom hrvatskih deželnozborskih klubov v Zadru svoje zaključke tičoče se jezikovne osnove. V teh zaključkih zahtevajo, naj bi se v osnovi upošteval izključno hrvatski jezik, naj bi »e dalo duška ogorčenju celega naroda, ker nUo bili hrvatski poslanci pripušč-ni v avdi|enco k ce sarju in naj bi se zahtevalo zedinjenje Dalmacije s Hrvatsko.*— Ustrelil se je v ponedeljek načelnik postaje v Brodu. Pokojnik ostavlja soprogo z otroci. — Strajk zidarjev v Oseku je končan. — Izseljevanje. K ponedeljek se je odpeljalo z Reke 71 oseb v Ameriko. — Pro fesorja dr. Ernesta Jendras sika so brzojavno poklicali iz Budimpešte k bolnemu banu. V ponedeljek se je posvetoval z dr. Rako vacem in dr. Wiokerhauserjem. Stanje bana Pejacsevicha še vedno ni zadovoljivo. — Nesreča na morju. Predvčerajšnjim zvečer sta trčila parobrod »Nehaj«, ki ;e plul iz Senja in jadrenica »Usmena« iz Vrbnika. Jadrenica se je potopila, dočim so mornarje rešili. — Radi razširje vanja baje v Ljubljani tiskanih brošur na hrv.--.wk- narod pri godom zadnjega hrvatskega pokreta so bili v torek v Zagrebu obsojeni: Nikola Bratura na 3 mesece, Josip Vuglar na 6 mesecev, Stjepan Belec na 1 mesec in Val. Suša na 14 dni strogega zapora. Sodišče je smatralo za ob toževalno zlasti to, da so obtoženci tudi strgali sliko grofa Khuena. * Najnovejše novice. Zapuščina Hugo Wolfa seje prodala za 200.000 mark, ki se razdele petim njegovim sorodnikom na Štajerskem. — 3000 K je poneveril neki dunajski tvrdki agent Leopold L u s t iz Ormoža ter so ga zaprli. — Obsojeni poročnik — romanopisec. Vojno sodišče v Metzu je obsodilo poročnika Bilseta v 6 mesečno ječo ter na izgubo šarŽe, ker je v romanu „Iz male garnizijeu izdal neke vojne tajnosti. — 100.000 ruskih zidov sje je ponudilo za rudarje v Južni Afriki. — Tri sinove je obesila v Bero-linu žena črkostavca Wintersteina, ker leži mož za jetiko bolan v bolnišnici. Sinovi so bili stari 7, 6Jn 4 leta. Grozna mati se je nato sama javila policiji. — Za zavarovanje srbskega kralja Petra je došlo 12 ponudeb avstrijskih in nemških zavarovalnic. Za zavarovanje življenja na 1 milijon frankov zahtevajo družbe po 100.000 frankov. — 80.000 K ,'dolga je napravil dunajski usnjar Jakob G o 1 d n e r in zbežal v Ameriko. — Ustrelil se je ugledni požunski odvetnik dr. Benko v gorah. * Tat Csosz, ki je nedavno okradel na Reki nadvojvodo Viktorja, je ukradel tudi neki Polaczek med vožnjo mnogo zlatnine. * Važna iznajdba za zvezdoslovje. V Mesini je iznašel 221etni Tomaso L and i neko pripravo, ki poveča teleskop 50.000 krat. O svoji iznajdbi je poročal astronomiški družbi v Pariz. Ako je iznajdba res taka, bi pomenila pravcati prevrat v zvezdoslovju. ' Maščevanje Crnogorke. V neki gostilni v Spljetu je služila za deklo Crnogorku Groapana Nikolić. Neki uslužbenec iste gostilne se je proti prijateljem hvalil, da je imel Črnogorko za ljubico. Ko je Črno gorka lo obrekovanje zvedela, je bila tri dni žalostna in zamišljena, četrti dan pa je zavrela vode ter vsula v njo luga, in ko je prišel obrekovalec v kuhinjo, vrgla mu je lonec na glavo. Potem se je šla sama ovadit sodišču, kako da je oprala grdo obrekovanje * Telefon pod zemljo. V Berolinu poUgajo ves telefon pod zemljo. Na ta način se bo odpravilo neprijetno Šumenje in dotikanje Največje važnosti pri tem pa bo to, da ne bodo motili zveze elementarni pojavi, kakor grom, potres itd. * Brutalen bolniški paznik. V Veliki Kikindi se je pripetil te dni slučaj, ki je po pravici zbudil največje ogorčenje pri občinstvu. Hčerko neke ugledne obitelji prijel je na ulici krč v srcu, tako da je nesrečnioa pala takoj nezavestna na tla. Primarni zdravnik tamošnje bolnice, ki je ravne prišel mimo,' je ukazal dvema redarjema, naj deklico preneseta v bolnico. V bolniški pisarni pa je stopil pred redarja nad-paznik in ni hotel sprejeti deklice v bolnieo. Ko sta pa redarja omenila, da jima je to zdravnik zaukazal, razjaril se je nadpaznik, iztrgal deklico redarjem iz rok in jo z vso silo vrgel na tla. Zverinski človek jo je potem začel biti s pestjo in nogami po glavi tako, da je nesrečneo oblila kri: Redarji so zverino v človeški podobi zaprli, deklica pa leži sedaj v bolnici in težko da bi okrevala. * Boginja pameti. Svobodomiselni Parižani so obhajali v nedeljo jubilej posebne vrste. Slavili so obletnico proglašenja boginje pa meti. Dne 10. listopada 1793 leta so se vršile prvič ceremoo je na Čast tej boginji v cerkvi Notre Dame. Svečanost je imela boij filozofičen značij in učenjak Bcrthelot, ki je svečanost vodti, je porabil to slav-nost za nekako izjavo prostomisle-cev. Nameri teh repubh&ansk'h in humanitarnih svečanosti je po mnenju B-rtheiotovem združtav vseh duševnih m či v svrho ustanovitve »vere prihodnosti«. Seveda ne mislijo sed*j ravno n* »boginjo pameti« in na kak viden simbol, kakor 1. 1793; a v sedanjem boju proti klerikalizmu morajo porabiti vsako priliko, da svoje moči zberejo in pomnože. Ta namen je imela tudi orne njena siavnost. Pri zborovanju je vladala velika navdušenost in sivo lasemu Berthelotu so prirejali burne ovacije. * Kaj je slab zrak ? V splošnem se smatra oglenčena kislina, torej plin, stvorjen vsled Človeškega dihanja, kot splošni pokvarjalec zraka. Dognano pa je, da ima oglenčeva kislina na sebi malo upliva na zdravje. Človek zamore tri in več ur dihati v zraku, kateri ima poleg polne vsebine kisika, še 20 odstotkov oglenčeve kisline, in v navadnem zraku je navzočnost enega odstotka oglenčeve kisline brez škodljivega upliva. Ako se pa vsled Človeškega dihanja oglenčeva kislina v zraka pomnoži le za i/V) od stotkov, tedaj postane zrak škodljiv. Med oglenčevo kislino, katera se da dobiti n. pr. iz ogleuo kislega apna in pa med oglenčevo kislino, katero izsope Človek, ni bistvenega razločka. Ako pa je vkljub temu tu in tam upliv različen, tedaj se sme sklepati da ima oglenčeva kislina, katero izsope Človek, stru penega spremljevalca, katerega dozdaj ni bilo mogoče zaslediti. Dokler tega sovražnika ne spoznamo, ne ostaje dražega, nego da pripisujemo škodljiv upliv množini v zraku se nahajajoče ogl. kisline. Škodljivi upliv onega zraka, ki gre skozi Človeška pljuča in ee izsope zopet v zrak, je znan; obstoji pa v tem, da človeku ne diši jed ter da mu hoče biti slabo in ga boli glava. Raznu tega tudi ni dvoma o tem, da bivanje v slabem zraku pospešuje tudi druge bolezni. Izlasti je nagnjenje k prehlaji pripisovati uplivu slabega zraka. * Pobegnil s taščo. Še se gode čudeži, ia vsak zet se ne boji tašče tako, kakor je to v pregovoru. Neki pcdčsstnik gardakega polka v Po^darriU je pokazal ravno na sprotno. Hšni početnik Aibreoh je imel lS^tno hčer, ki ee je pred par dnevi poročila z nekim podčastnikom. Kmalu pa se je mati zaljubila v brhkega zeta Nekega večera je poslala moža in hčer v gledališče sama pa je vzela možu 1200 mark gotovine, hčeri pa — moža ter je pobegnila ž nnm. Polic ja iu še dosedaj ni izsledila. Telefonska in brzojavna poročila. Celje 12. novembra. Danes ponoči je na postaji Store pri Celju trčil brzovlak št. 1 s poštnim vlakom štev. 8 Lahko bi so bila primerila strašna nesreča, ki pa jo je preprečil nadsprevodnik postnega vlaka. Ranjeni so nadsprevodnik in dva potnika. Poškodovana sta oba stroja, s tira pa je skočilo pet vagonov poštoega vlaka in en vagon brzovlaka. Poštni vlak je bil privozil v Store po nepravem tiru in imeli so ga premakniti na pravi tir. Med tem je prišel brzovlak iz Celja, ki pa se je ustavil pred distančno šipo. To distančno šipo pa so prezgodaj odprli, še predno sa je poštni vlak umaknil. Brzovlak je zdirjal preti postaji in ker je bila gosta megla, ni bilo videti, da tir ni prost. Na srečo je nadsprevodnik poštnega vlaka slišal drdranje bližajočega se brzovlaka. Tekel mu je ni sproti in s svetilko dal zna menje, naj se ustavi. Obenem, ko je strojevodja brzovlaka dal kontra-sopar, se je tudi poštni vlak začel umikati. Samo tej okolnosti se je zahvaliti, da vlaka nista trčila z največjo silo in da se ni primerila strašna katastrofa Dunaj 12. novembra Gorenje-avstrijski deželni zbor je danes sprejel predlog posl Bauerle naj deželni odbor pripravi zakonski načrt, da sme na gorenje-avstrijskih realkah in učiteljiščih biti samo nemščina učni jezik in dalje, da morajo biti nemške vse ljudske šole, ki jih vzdržuje dežela Obenem se je zahtevalo, naj se že sankcij oni ra zakon iz leta 1899, da je uradni jezik avtonomnih oblaste v samo nemščina Dunaj 12. novembra. Naučni minister Hartel je skrajno slab. Temperatura narašča. Budimpešta 12 nov. Bivši ministrski predsednik Binffy osnuje svojo posebno stranko. Budimpešta 12. nov. Srbski patrijarh Brankovič v Karlovcih je nevarno obolel. Budimpešta 12. nov. V poslanski zbornici je Martin Kollar protestiral proti napadom na Slo vake. Današnja seja utegne biti jako dolga. Večina hoče spraviti na razpravo proračunski provizorij in rekrutni zakon; opozicija pa hoče zahtevati tajno sejo Berolin 12. novembra. Cesar Viljem se glasom uradnih komunikejev razmeroma jako dobro počuti. London 12. novembra. Italijanski kralj pride s kraljico dae 17. v Portsmouth. Borzna poročila Ljubljanska »Kreditna banka11 v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj borze 12. novembra 1903 Naložbeni p»plr]i. I>eaar Blago -3J'.. majeva renta . . . l-SVo srebrna renta . . . 10045 100 66 100 35 100 55 i'J 3 avstr. kronska renta . 100-46 100 66 4d/d t> zlsta 120-55 12076 1% ogrska kronska „ 98 20 98 40 *Vt m zUUa „ 11850 119 50 i*U poeojilo dežele Kranjske 9925 100 25 I1/«*/« posojilo mesta Spljeta 1 100 — — i IV/. n Zadra i 100- *. • ,° obos.-herc. Zel.[po8.19U2 i 100 40 10140 t ■ 0 deska dež. banka k. o. 99 60 1 10060 4V. » * o. lV/o z&Bt. pm. gat. d. hip. b. 99-60 100 40 10110 10210 IV/« PoŠt. kom. k. o. z 10\ Pr...... 106- 107'- i\y/0 sast. pis. Innerst. hr. 101 — 102-— PfmV* n m centr. deželna hranilnice . 10025 101 25 4 !% zast. pis. ogr. hip. b. 10U20 1012J r ,% obi. ogr. lokalne 20- leznice d. dr. . . . 100*— T01 — * V/« m časke ind. banke 100 25 101 25 4«/. prior. Trst-Porefi lok. al 98 50 H dolenjskih železnic 99 30 100 30 V/o d jaz. žel. kup. »/i Vi 306 50 30^60 l'/t'/s av. po8. za žel. p. o. 100 50 10140 Srečk«« 3r*5ke od ieta 1854 . . . 170— 174 — t m n 1980'/» . • 185- 186 50 h .i MM i • • 256 - 2*50 - vtsske • • • • i t 15790 159 90 zemlj. kred. I. eantsija 297 - 302 — . » H. « 284 — 293 - c grške hip. bank-j . j 264*- 268 — ti srbske a u*a 103 — 83 - 9150 - tardkd . ... 148 - 149 — -JAsilika sreCke . . 18 80 19 80 Kreditne . ... 471 - 480- InomoBke , . . K2- 87- Krakovske a ... 78 82- Ljubljanske , . . 71 - 75 — Avstr. rad. križa a ... 53 25 5125 OsJT. k m ■ » • • 26 65 wtm Hadolfove „ . . £66 50 68 - jilcburdke , . . : 78- 82- 0 ona jake kom. . • . . 500- 616 - t Jožne železnice • . . 90- - 91 — Državne železnice.... 664*50 666-50 \v8tro-ogrske bančne del. 1614- 1622 - Avstr. kreditne banko . , 657 50 66850 toske , B Zivnoetenske a 730 50 73*50 m*a 2f>3 50 Premogokop v Mosta (Br&Kj A^pinske montan .... fraSfce Seloz iad. dr. . . iUma-Mnxanyi..... 7O0 705 — 393 EO 394 50 1822 ;83a 467- 408*— Trboveljske prem. dražbe . 384 — saa — Avstr. orožne Lovr. dražbe ; 364 — 387 — 0\*ikQ sladkorne družne . 147 148 50 Val a t a 1134 1139 dO franki ...... 19 06 19*09 90 marke ..... 23 45 23 53 23 9 i 2403 tfarke........ 117 25 11740 Laiki bankovci. .... 95 30 9&:>2 Libiji ...... 253- 254 — Dolarji....... 4^ a — Žitna cena v Budimpa&ti. dne 12 novembra V 1 SI. Pšenica za oktober . . ssa 60 kg oktober ... 60 w april 1904 . . 50 n 9 oktober . . „ 60 . Efferktlv. Mirneje, brez kupčije. Rž Koruza Oves 7*76 673 5 29 551 Jfatare na s o pili h Rogaške zdatno olajia. se pri redni porabi M ce slatine I Proti kataru se uporablja najnovejši eter „For-man", ki so ga že pogOBto zdravniki spoznali za idealno delujoče zdravilo proti nahodu. rForinanu je a mentolom klo-rovani eter men-thyla Za lažji nahod naj se uporablja ,For-manova bata4 (pusica 40 vin.\ za hujši nahod pa rForma-nove pastile" (76 vin.} za vdihavanje s pomočjo ^vdihavalne steklenice. Učinek je fra-panten, čudovit in zlasti v početku nahoda presenetljiv. „Formanu se dobiva v vsaki lekarni. (2825—2) Klobuki za dame. Svoj novi ilustrovani cenik klobukov za = dame = pošljem brezplačno vsakomur, kdor ga zahteva. — Popravljanja izvršujem točno in po ceni__ Henrik Kenda v Ljubljani, Mestni trg štev. 17. (2809-31 Meteorologično poročilo. Tišina usti mcrjeo: S0t>*2. (srednji *r»cbl tl*k 736*0 mm 7. aj. 2. pop. 7394 7413 740-4 2 2 si. svzhod — 14 ;sl. jzabod! 4 0 1 brez7e.i j jasno megla jasno Srednja včerajšnja temperatura: — M*, eormaie: 4 6°. vlo'irtna v 24 urah : 0 8 nnm. to CP Zahvala. Za blago sočutje, odkritosrčno izraženo sožalje ob bolezni in bridki smrti našega predobrega soproga, oziroma očeta, gospoda Valentina Jarca nadučitelja v Braslovčah izrekamo srčno zahvalo preč. duhovščini, posebno za blagodejno tolažbo v njega zadnjih urah v velikem številu zbranemu učiteljstvu, prijateljem in znancem, darovateljem vencev, si. pevskemu društvu, šolski mladini tukajSnje latuške in orlevaške šole in vsem drugim, ki so preblagega rajnega v tako slovesnem sprevodu spremili do hladne gomile, kakor tudi za udeležbo pri maši zadušnici. Predragega rajnega priporočamo v poboino molitev in blag spomin. Braslovče, 10. novembra 1903. Rodbina Jarc. r^antorijtinjei vešča knjigovodstva ter nemške ste nogrsfije, z lepo pisavo, želi menjati službo. Priporoča se tudi gg. odvetnikom. — Blagovoljne ponudbe pod „Značaj", Ljubljana, poste restante. mizarski pomočniki (za pohištvo) se takoj sprejmejo. Dunaj, tovarna za pohištvo, VII. Mariahilferstrasse 36. (2938—2) Hotel v Narodnem domu v Radečah ae vskri preselitve gostilničarja v Ljubl»ano odda pod jako ugodnimi pogoji na račun ali v najem b 15 decembrom 1903 Več se izve pri Okrajni posojilnici v Radečah. (295u-i) Jutri, v petek, zvečer v restavraciji na južnem kolodvoru sveži ribji proteto. Za cenjeni obisk se priporoča s spoštovanjem Josip Schrey, restavrater. trgovski pomočnik vešč v mešani stroki, želi svojo sedanjo službo premeniti; tudi želi vstopiti v kako fi'.ialko. Ponudbe pod šifro .Pridnost 100' na upravništvo »SI. Narcdaa. (2953 1) Za novo trgovino z mešanim blagom v večjem kraju na deželi iscem trgovskega pomočnika in učenca. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda« (2959—1) Jabolka prav lepa, odbrana od 50 klg. naprej razprodaja Ivan Simončič vrtnar v Litiji. (2926-2) Prostovoljna razprodaja. Mestni magistrat ljubljanski bede v soboto, dne 14. novembra t. I., raz: roda.al partijo premičnin, zlasti ženskih oblačil in perila. Dražb« se bode vršil« v skladišču špediterja g. Ranzingerja na Dunajski cesti. (2952—D Za fino hiio (sa zunaj) mm učiteljica (če mogoče izprašana). Ponudbe upra?ništvu »Slov. Naroda« pod nJ. O. F." (2925—2) Pet J6szlv sročk. Najcenejše srečke, kar jih eks'stira. Glavni dobitek K 30.000, 20.000 it Prihodnje sreč kanje te. novembra. Vseh & srečk skupaj prodamo za le 39 mesečnih obrokov a K 2-— ali 27 mesečnih obrokov a K 2-50. — Takojšnja igralna pravica po upošiljatvi 1 obroka s pošt. nakaz. Zaznamki o žrebanju zastonj. Iti ruj a I n I r mi 2902—3 Friedlander & Spitzer, Dunaj, I., Schottenring i. Malo rabljen omnibus se proda za ugodno ceno. Izdelujem tudi raznovrstne druge vozove. Jran Stare (2954-1) izdeloval niča vozov v Kamniku. Vinski semenj v Metli ki je bil v »Kmetovalcu« naznanjen za dan 15. novembra se preloži na dan 22. novembra: Kmetijska podružnica v Metliki (2958) dne 11. novembra 1903 Da se po trudu sladko odpočijem, vsak večer Gvekov brinovc pijem. 71 i' / Sr-BCb m Gossova pivovarna, delniška družba prej Maks Kober v Gossu pri Ljubnu si usoja gospodom restavraterjem, gostilničarjem in p. n. občinstvu uljudno naznan ti, da je ustanovila zalogo pive za celo Kranjsko ^^^= v Ljubljani — : kjer se bo vedno dobivalo dobro vležano, najbolj znano in priljubljeno Giissovo marčno pivo v sodčkih in steklenicah. Blagohotna naroČila sprejema Zaloga Gossovega pive (Leop. Tomažič) (2951-D za zdaj Cerkvene ulice št. 19. in obrtniki ^ ki se hočejo izobraziti dobijo brezplačno pojasnilo in obenem zastopstvo. Ponudbe pod M. J. 3304 ca G. L. Daube A. Co , Frankfurt a M 29362 Trgovski sotrudnik ki je dobro izvežban v manufakt., špecerijski in železniuski stroki, ter slov. in nemškega jezika popolno vešč, želi primerne službe v Ljubljani ali pa kje v večji trgovini na deželi. i29l3-2) Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Izvrstna fina 11_259) V Gradiftču »t. 7 ae oddi stanovanj dmr trgovini Sdtnund 3(avčic Ljubljana, Prešernove ulice. Janeza Jrdine Zbranih spisov je pravkar ijšta prva knjiga; Jaljom Ijazarji in Iliri. Prezanimiva epizoda ij južno-slovanske zgodovine, Jfnjiga, vaš na Za vja^eaa zavednega S^ovenca* Cena Jf 3—, po pošti Jf 3-20. Zolcžil L^crjujentner v Ljubljeni. 1196 vsako s 4 sobami in sicer eno tak druoro pa s februarjem 1904. Ve$ hiši, II. n*d*tr. na desno. (2933 V zakup 8e daje takoj dobro idoča gostilna in kavan ■in HrAtiJMkem. Slovenščine in nes Sčine zmožni ponudniki, ki morejo po! \ kavcijo, naj vlože svoje ponudbe i; ozlroiiia Itt. t. ni. pod ,,K. H." p upravniStvu „Slov Naroda'. (2927- Gospodična kater* je z dobrim vspeborn dovrši^ trgovsko - knjigovodski tečni, zno^n, slovenščine in nemščine, želi pri merne službe. V**Č pove upravništvo »Si ekega Naroda«. (292r^ XDo"toro znana restavracija ^ ,pri Gambrinu se odda takoj v najem. Več pri Ivanu Kendi, istotam. 4 pari čevljev za 5 Ki Ker sem pri nekem konkurzu na q ogromno število čevljev, jih bodem proda 6e kratek čas po čudovito nizkih cena!, sicer: 1 par moških in 1 par ženskih čevljev na trakove, dobro podkovanih. 1 par moških in 1 par ženskih m čevljev, vsi 4 pari so močni in narejeni i najnovejšem kroju, za zimski čas gor1 podvlečeni; velikost po cm. Vsi 4- pari stanejo samo 5 kro . Denar naj se pošlje po nakaznici ali plača po povzetju. — Zamena dov-tudi se denar brez pomisleka vrne. Razposiljalnica čevljev A. G-elb, Krakov, št. 40 4 Da se nabavi perilo ja jenitno balo, naj se takoj, ko se javrši Zaroda oskrbi vse potrebno v platnu, namiznih prtih, brisalkah, sifonih, Švicarskih vezeninah pri Antonu Sarc-u, Ljubljana, $v. Petrz cesta št. 8, nasproti hotelu „Lloyd". 2nano najboljše blago in najnižje cene. 2948—1} Vedno svoto praške krvave In * jetrne klobase * pri (2909 - 3) trgovina z delikaUsami in zajtrkovalna soba. ■ ■ J u bij tam« • mestni trg? »tev. f O. ■ 8 Vsak petek in postni dan velika izbera svežih morskih rib. Ob vsakem dnevnem času WF* žive ščuke. Rastlinska mast (Pflanzenfette) kg. po GH kr. Bogata zalog* vin v buteljkah, šampanjca, konjaka, ruma, čaja in peciva za čaj po najnižjih conah. J. C. praunseiss (2020-6) 3 eksportna trgovina s špecerijo, delikatesami in kranjskimi klobasami, z vinom in pivom. 99 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000- H u [iu j«' In procliajM vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava li ikskomptujf Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruj« sretice proti vnovčuje zapale kupone. kurz .^i iz gro. "to I. Vinkulvge in dovinkuluje vojaške ženitninsko kavcije. pot Uskom p t In inkmo menic. ^J|| fcJLJT Borina uarodla. SSMSSSMSMSSSSMSMSMSSVSMMSSSSVSSMSMi rtftraimeaairtf Podružnica v SPLJETU. llrnarnr vloa** M|irrjrniii v tekočem računu aH na v.ožne knjižico . ugodnim obrestim. Vložeui denar obrestih dne vloge do ine vzdiga, (2975-U5' Promet s čeki in nakaznloami. izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tiak .Narodne tiskarue" 34 1245^3