31. številka.
Ljubljana, nedeljo 8. Tebruarja.
VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak 'lan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold , za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt l«*ta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačujo od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Sovraštvo strank.
C. F. Kadar berem naše slovenske kle rikalne liste ,,Novice" ali „farovšk list", ali „Danico", vidim tu sovraštvo pihati, da me je skoro strah in se vprašam: Kam bodo ti ščuvalci narod pritiraliV Naj torej tu citiram kaj pravi o tem Addnon, slavni angleški pesnik, učenjak in državnik. On piše: „Kadar govorimo, kako se stranke med soboj sovražijo, pripoveda moj čestiti prijatelj sir Roger često nekakvo anekdoto, ki se mu je pripetila, ko je mal dečak v šolo hodil ob času najbujšega razpora med puritanci in kraljevskimi privrženiki. Nekega dne je moral mi-mogredočega človeka vprašati, kod se pi ide ▼ ulico svete Ane. Ogovorjeni Človek, ne da bi odgovoril, nazivlje ga papinskega psa in vpraša, kdo je pač Ano za svetnico naredil? Dečak, ki se je o tem ustrašil, vpraša potem druzrga moža , katerega sreča, kje jc Anina ulica. A ta reče, ne da bi mu pot pokazal: da je dolgouh pes, in Ana je bila svetnica, predno se je rodil, in bode, ko on uže davno na vešalih pogine. nNij se mi več ugodno zdelo", dostavljal je sir Roger, „ponavljati svoje vprašanje, nego šel sem v vsako ulico in pital, kako se zove." Na tak umen način se mu je posrečilo naposled iskan kraj najti, a nobene stranke poleg tega več razžaliti. Sir Roger je rad končaval svojo pripoved s premišljavanji o razsodnosti, katero sovraštvo protivnih strank v zemlji rodi, kako vse dobre sosedne razmere podere in poštene ljudi v mejnsobne sovražnike spremeni — da niti ne gledamo tega, kako se državna davkovska moč manjša. Večja nesreča ne more dežele zadeti, nego je nesloga, ki državo v stranke deli in le te jače eno drugo zamrzi in eno na drugo nalčuje. Na-
sledki takega razdvoja so zelo pogibeljni, ne samo, ker vzajemnemu nasprotniku koriste, nego tudi zarad škode , ki jo v duši skoro vsakega Človeka narede. Njegov vpljiv je baš tako pogubljiv za moralo, kakor za pre-sodbo človekovo. Uničuje čut pravičnosti v narodu in razdira celo zdrav razum. — Razdivjan duh strank, kadar je v vsem svojem, ognji, vodi do domačih bojev in krvi, ali pa se pokaže , ako je v manjših razmerah na videlu, kot zavist, obrekovanje, laž in enostransko upravljanje pravosodja. Z eno besedo: on napolni narod s sovraštvom in divjostjo in zatre vsako iskro dobrosti, sočutja in človečnosti. — IMutarh dobro in resnično govori, rekoč, naj človek svojega nasprotnika ne sovraži, ker se ta lastnost, ako se jej v enem slučaji udarno, tudi drugod pokazuje. „Ako svojega sovražnika Črtiš," govoii, „navzame se tvoja duša pogubljive navade, katera se obrača tudi proti prijateljem in ljudem, ki so ti malo mar." Jaz bi rad navajal, kako čudovito se ta zapoved moralnosti, ki nahaja kvar sovraštva v tej strasti sami, strinja z naukom, kateri je bil svetu okolo sto let pred tem velikim filozofom dan (Kristov nauk). A- namestu tega samo navajam s pravim srčnim žalovanjem, kako se srca mnozih dobrih ljudi med nami zavoljo nasprotja v strankah zagrenu in tako narazen pridejo, da so s tirjatvami razuma in religije v nasprotji. Briga za občno blagost užiga strasti v dušah poštenih ljudi, katere bi samoprid nikdar ne vzbudil." —
Tako govori Anglež. In ako denašnje razmere okolo sebe pri nas ogledamo, — vse je isto tako. Slovenska narodna stranka in nemškutarska ali nemška stranka sta si v najostrejšem nasprotji po naših mestih in trgih; in Če se je ta razmera v prav zad-
njem čanii morda nekoliko zboljšala, — je pa hudo sovraštvo počilo med slovensko klerikalno in slovensko svobodomiselno stranko. Posebno naši klerikalci in „stari" so nže v sovraštvu in zagrizenosti tolikanj veliki in nedosežni, da nam svobodomiselnim rojakom ne priznavajo javno niti dlako dobrega. Gospoda , kam bo to tiralo ? V eni stvari bi nam vendar vsem Slovencem imel veljati blag patri jotizem, to je v vsem narodnem. Ker jaz še zmirom mislim, da se to da doseči, poslikal sem zgorajšnjo podobo kot strašilo vsem blagim rojakom, katerim kličem: delajmo vsak po sv« jem prepričanji ali kot liberalci ali kot klerikalci, ali v narodnih rečeh si med soboj ne škodujmo, te naj bodo nam vzajemne, in pri vnem ne pozabimo — krščanske ljubezni.
Politični razgled.
V Ljubljani 7. februarja. Ker bo vlada Uršnvni *fc»r 28. marcija za nekaj časa razpustila, in delegacijo v Budapešt sklicala, je dvomiti, da bi se konfesijonalne postave še pred razpuščen-jem rešile. V poslanski zbornici se baje mišljenje o teh vladnih predlogah cepi; nekateri hočejo ustvariti za vse versk razglas, drugi pa hočejo po potu, ki ga vlada kaže, dalje korakati. Toda v tem so si vsi složni, da se ima postava o zakonu všteti. Rusin! se s predlogi strinjajo; Poljaki jih ne smatrajo za predmet, ki bi se naj v klubu pre-rojeval.
M*olf#kih državnih poslancev klub bode baje svoja pravila prenarcdil in sicer tako, da bodo vsi poslanci v narodnih zadevah vezani, v konfesijonelnib ali verskih pak se bo smel vsak ravnati po svojem prepričanji. — To je pametno. Ko bi se le drugod tako modro ravnalo, ne bilo bi toliko osobnih bojev.
Listek
t
Na Preširnove smrti dan.
V. Denes je 25 let, kar je umrl naš Preširen. V Četvrtek 8. februarija 1849. ob 8. uri zjutraj je živenje našemu slavnemu pesniku stoprv v 49. letu njegove starosti ugasnilo v Kranji. Nad 3 mesece je ležal bolan na vodenici, a ves ta dolgi čas je svojo bolezen prebil miren in potrpežljiv, pri polni zavesti notri do zadnje ure. „Vzdignite me, zadušiti me hoče!" je vzdihnil v poslednjem trenutku in ljubljena sestra je za vselej zatisnila oči ljubljenemu bratu.
G. Konrad Lokar, načelnik narodne straže kranjske je pesnikovo smrt takoj s posebnim kurirjem naznanil ljubljanskemu „slo-venskemu društvu", ki je Preširnu Blovenski smrtni list naredilo ter ga po Ljubljani razposlalo.
Pesnika so pokopali 10. febr. 1849. z veliko slavo in častjo. Kranjska narodna straža (Nationalgardc) mu je oskrbela pogreb. Nesli so ga narodni stražniki , pokopal ga je kranjski dekan Dagarin »6 7 duhovni. Ves Kranj je bil na nogah. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo pesnikovih prijateljev in Čestiteljev iz Ljubljane, Loke, Radovljice, Tržiča in od drugod.
Menim, ka „Slovenski Narod" denes ne more lepše obhajati petindvajsete obletnice Preširnove smrti, nego da natisne prekrasno, po mislih in obliki mojstersko dovršeno Levstikovo elegijo: „Na Preširnove smrti dan." Ta prelepa pesen je bila sicer uže v „Napreji" 1. 18(A. tiskana, vendar je še dandenes po slovenskem svetu premalo znana, da, mnogim iz mlajših rodoljubov morda čisto neznana. Glasi se :
Oblaki nekdaj mirno so viseli Nad deželo, ki nas jo porodila,
Dremotni sini v mraku nje sedeli; Nobena boginja jih nij ljubila! Strahu ni upa nijso nič imeli, Ker gosta jim tcnmta vid je krila : Poznali nijso svojega imena, Ni bratov iz domačega plemena.
Pretrgajo debeli sc oblaki,
Od severa ponočen svit zašije!
Oči motne si manejo rojaki,
Nad njimi zvezda nova se odkrije,
I tu in tamkaj sc zbude koraki,
Zasliše narodne se melodije:
Čarobni res, a detoustni ^lasi
Iz trdih spon v globoko-sužnjem časi.
Vodnik! tvoj trud in vso prizadevanje Jlodii ne bilo smrti bi otelo! — Kako ga hitro zopet sili spanje, Ki z mrakom rado bi pogled objelo, Zavilo v noč mu lepše dni nekdanje! Kako obrača k tujcem sc krdelo, Tja, kamor zlata mreža sladko vabi, I kdor je tam, od kod je bil, pozabi.
Uradna okrožnica ki jo je za Hrvatska izdalo ogersko ministerstvo, se glasi: Cinov-niki državne železnice dopisujejo v Hrvatski izključivo v hrvatskem, odgovarjajo na pismene prošnjo hrvatski, prometni jezik je hrvatski. Neznanje magjarskega jezika ne škodi Hrvatom, nego priporoča se znanje jezika.
v nuni«' «i
Fra»»<*»*k<* zbornica je zavrgla davek o volnatem blagu s 4f>2 proti 145 glasovom. PrtFm<jcni legitimisti so zahtevali, naj odpade nasliv: „prezidtut republike", kar se jim ja nij posrečilo.
Oficijelni špttnjski list razglaša dekret s katerim sc devlje kantabriška obal od predgorja Pennas do Fuenterabije v blokadni stan. Za tuje ladije, ki bodo v luko v teli krajih prišle, izda vlada posebne določbe.
M t <tHj it nt ku zbornica je dala generalu Lam Al nori dvam'scčen « dpust.
V Alžiriji so volitve za nvm.iki državni zbor v vseh dvanajst h volilnih irgih nit:ainontnn^ko - prt'tin "uiSko izpale. — V Sredo je kuez Bismarck v imenu svojeg-a cesurja državni zbor t d pri. Prestolni govor konstatira, da je „uredjenje nove politične oblike Nemškega dovršeno po večjem, in da Jo skupno postavodajstvo skoraj brez izjeme izvršeno. Stare nemške dežele, katere so prc'jšuic vojsko od Nomškeira odtrgtle, in katero jc tVankfu.tski mir zopet z državo sedin 1, so vpivič ustavno zastopane. Prestolni govor naznanja vojaško postavo, katera je bila v malo drugačni obliki uže zadnjemu zboru predložena. Dalje naznanja govor več zakonskih osnov, posebno ustanovljenje računskega dvora, državno tiskovno
Sostavo, katera bo opravičena terjanja svo-odnega Časništva storila s terjatvami, ki se oglašajo proti zlorabljen ju te svobode. Novela v obrtuijskem redu bo nredila razmero med gospodarji in delavci, da so ne bode niti tem, niti onim krivica godila. Dohodki gospodarstva od preteklega leta kažejo preobilje. Naše vnanjc zadeve nas opravičujejo, da imamo prepiičanje, da so tudi one sklenile in da se trudijo, da so mir ohrani, in da se v tem ne dajo motiti od nobene ne-miroljubne stranke. Shodi z mogočnimi, miroljubnimi in osobno prijateljskimi monarhi iu vesele razmere z narodi, s katerimi smo po zgodovinskih tradicijah prijatelji, dajo cesarju trdno upanje, da je mir stanoviten."
Na .intfiv&kvm je od 339 dozdaj znanih volitev 181 konservativno, 158 pa liberalno izpalo. Konservativci so dobili 42 liberalci 19 sedežev.
Kralj tiuiitijvv je sprejel od Angležev ponujani mir, in dal jim bo 200.000 funtov štrlingov in vse bele vjetnike.
Dopisi.
Iz Kovcgtl iii4'«ti* 6. febr. [Izv. dop.) Cela Slovenska se je spominjala 2. febr. Vodnika, našega pesnika j več čitalnic je napravilo veselico, njemu v spomin, in mej temi, katere se poslavile ta dan, je tudi metliška. Uže mnogo dnij preje blagovolila je metliška čitalnica povabiti novomeške slovenske pevce, katari so temu vabilu uljudno postregli, na svečnični dan bil je odhod. — Ne še v Metliko dospevšim pevcem prišlo je mnogo narodnjakov, in med temi gosp. čitalnični prednik Kapele, nasproti. Ob 8. se je začela veselica. Krasno okinčana, oder z Vodnikovo z rožami olepšano podobo, prenapolnena dvorana, — — vse to ja pričevalo uzajemmmt za narod. Kmalu nastopi g. Loretič, ter pove bijogra-fijo slavnega pesnika. Po govoru imeli smo priliko slišati gospodično L »retičevo, katera jc izredno dobro igrala. — Po igri so pevci izvrševali svoj program in potem je začelo rajati, kar je trajalo do jutra. — Med navzočimi tujimi gosti zapazili smo tudi gosp. baron i Vrnnyszany-ja il .Turovega, jako uljud-uega moža, ki nas jo počastil le svojo navzočnostjo; tudi Še druge g<iste iz Črnomlja, Karlovca, Seiuiča in drugih krajev okolice prišli so v Čitaluične prostore veselit se. Pevci pak so jo udarili, ne kmalu pozabivši trga večera, črez sneženo Gorjance, ter voščijo, da se v kratkem povrne tako veseli večer. Vrlim Met ićanom pak od strani pevcev za tako uljudui sprejem grmečo „Na zdravje!"
Iz li4K(tuijcvi<4' na Krasu 5. feb. [Izv. dop.] Tako lepo dneve uživamo letos pri nas, da bi človek mislil, da je umrla kraška burja, snega nijsmo Se videli, Holnce nam tako pripeka kakor spomlad*. Ali — akopram nam daje narava tako lepe dneve, vendar socijalno živenje je kaljeno. Kali ga vikar in njegova stranka. Naš vikar, Jakob Vincentiui, je prišel v Kontanje-vico o Taborski dobi, nezmožen slovenščine, tako da je človeka jezilo, ko je na prižnici slovenščino lomil. Mešal se je vedno v politiko namesto da bi se pečal z verskimi stvarmi, kar je njegova dolžnost, s takimi pridigami je onečastil marsikoga, tako so so nastale tožbe na tožbe, da je bilo strah. Dve stranki ste nastali v tej majhenej kraški vasi, večja vikarjeva, manjša županova.
Ali naš vikar, namesto da bi mir napravi jal,
le večje in večje sovraštvo je pod pihava 1, da bi le nasprotno stranko ponižal in v prah vrgel, kar se mu nij posrečilo, nego ravno nasprotno. Naj omenim le dogodke zadnje nedelje, ker mi nij mogoče pripovedovati drugih vikarjevih škandalov. Zadnjo nedeljo je hotel izpustiti vso svojo jezo na svoje politične nasprotnike. Namesto da bi bil pridigoval o dolžnostih katoliškega kristjana je — preklinjal tisto nesrečno dokle, katero je uže v listih omenjeno, otroka novorojenca, župana tako da je tako preklinjevanje škandalozno še v krčmi ne pa v veži božji! „0 pojte iz svetišča,* sram vas bodi." Ali to nij še zadosti, nekateri so omenjeno nesrečno dekle suvali, ter ven segnali, drugi nasprotne stranke pa so m rali peto - pobfuti ter so poskriti , ČS nijso hoteli biti tpmi. Kaj uij to največji škandal, kateri hi? zg< di v majhenej vasi? Zdaj pri nas uij čtovek gotov živi jenja še v cerkvi ne. nLjubezen Krist učil je — vi sovraštvo", kako hočemo biti pobožni, ker nas le sovražiti mite, kako ne bomo vaši nasprotniki? Odgovorite! Zdaj bomo videli ali bo se uaše milostljivo goriško škofijstvo molčalo, ker uže na toliko pritožeb je bilo vse bob v steno.
■z IJlitoilM'l'U 4. febr. [tzv. dop.j (Naša realka.) Pri nas imamo uže od leta 1861. eden, pa tudi edini razred nižje realke. Vzdržuje se iz < bresti ustanove dr. Gottvveissa in iz prostovoljne podpore tukajšnjega t' ga, katera znaša do 400 gold. na leto. Učitelj ima prav nizko plačo — še 600 gold. ne znaša z vsemi remuneracijami vred. Pred 12 leti je ta plača vsaj nekoliko zadostovala, da pa zdaj več ne zadostuje, tega mi nij treba dokazovati. Od ustanovljenja to šole je na njej podučevalo več ljudskih učiteljev, ker je manjkalo drugih sposobnih. Bila sta pa tudi dva učitelja, od katerih je zdaj eden meščanski, eden pa glavni učitelj. Ne da bi grajali bivših učiteljev na tej šoli, moramo vendar reči, da je sedanji učitelj naše realke, g. Kr. najboljši, kar jih je ta šola imela. On ima prav dobra spričala za nižje realke, je možatega in značajnega vedenja, ter uže skozi tri leta na tej šoli s prav dobrim vspekom podučuje, ker mu je napredek in dober poduk mladine pri srcu. Iz tega si tudi razlagamo, da je ravno pod njim ta šola
Zdaj velik zor nad hribi se prikaže,
Da zagon nebo od hitre Soče
Do morja, Ogra in do južne straže,
Sinove naglo predumi drciuljoče,
Posveti v srečo tujo, ki nam laže,
Ki vedno sama sebi dobro hoče,
Ki vsmrti ga, kdor jo lovi nemiren:
Noč mine — stal na jutru si, Proširen!
Iz malega zaklada ti v narodi Sezidal si poslopje veličansko, Ti luči si roditelj in svobodi, Jeziku ti veljavo dal slovansko! Tvoj duh po samotvornem poti hodi, Pozove struno v bor italijansko : Kar v sanjah upal nikdar nij Slovenec, Nesmrten spletaš v čaroven mu venec.
Ti si obtesal govoru mejnike, Upihal iskro v plamen iz pepela, Prcmila tožba žalosti velike Iz tvojih pesnij bridko je zvenela, Cepila v prsi blage jc mladike, Ledena srca po deželi grela;
Z ljubeznijo do trde si device V glasove domovinske lil solzicc.
Navdajala te je krepost nebeška, Ki s čutom čut v soglasje pnfc i vežo ; Razumel svet in dela si Človeška, Poznal srce, ki nikdar ne doseže, Kar prepove osoda mu preteška; Ti zvedel si, kako ves up poleže, Ko izpodgrizo ga strupeno znanje 1 v beg spodi mladosti kratke sanje.
Ko misli v- divno liro si izlival.
Ivi v dar boleč ti bila jc podana;
Ko, velikan! Slovencem si odkrival,
Da v njih krepost jc, vsem poprej neznana:
Ni sreče nijsi ni česti užival;
Zarasla nij sc ti pekoča rana;
Otožen gledal modrega si brata,
Ki na oltar teleta stavi zlata !
Ko dnevi drugi sc rodili bodo, Oči slovenske gledale odprte
Pred soboj svoje sužnjosti osodo,
Želeč, da bi verige bile strte,
Ki duš nam in teles more svobodo:
Veže bolvanov bodo teh podrto;
Sijajno venčana ti bode glava,
I glas tvoj večen kakor tvoja slava.
A čc si tudi zgodaj pil grenkosti, Ki čašo dnij vseh tvojih so polnile; Če sreča tepla te jc od mladosti; Zastonj ti solze nijso lic močile! Pognale cvet nebeških so skrivnostij, Kali iz cveta so užc rodile; I da-si tavamo po slepej noči, Ves modri svet sc klanja tvojej moči!
Ta dan prejela zemlja v se zelena Pepel je tvojega duha odeje; Srce molči ti, želja je vhlajena! Majo nad toboj vrbove se veje, Solzne, kot pesen tvoja porošena; Iz tvoje temne jame se nam smejo Prihodnjost lepša daljnih, boljših časov I zmagonosna pesen poznih glasov 1
Levstik.
najbolj obiskovana, kakor nij bila nikoli popred.
Pa zakaj to pripovedujem V Jako se tu namreč bojim, da v kratkem izgnbimo tega dobrega učitelja, — ki se namerava v svojo domovino preseliti — in ž njim tudi ta raz Ted realke. Zakaj ? Premajhena plača je kriva, da učitelj pri sedanji draginji ne more več tu obstati. Krivo je to, da je on Se vedno v začasni službi, krivo je tudi to, da ne služi tudi za penzijo. Ali pa nij v Ljutomeru Šolskih prijateljev, da bi se za to lolo pot« gnili? Žalibog, nij jih! Našim nemškutaiskim tižanom je realka meuda premalo poncmčevalnica in učitelj prepošten Slovan, da bi za šolo kaj več storili, kar bi jim mogoče bilo. Sicer se pa tudi izgovarjajo s tem, da jih šola uže dosta etane; ne-majo pa tudi dovolj prepričanja o koristi dobre šole in vrlega učitelja. Med našimi slovenskimi tižaui in tudi okoliskin.i kmeti je pa edini g. Kuk ovce, naš vodja, ki bi mogel kaj storiti, da se nam prva realka ne samo (dirani, ampak celo razširi v meščansko šolo. Pa kako se on proti temu našemu šolskemu vprašanju obnaša, naj v sledečem pojasnim. V privatnem pogovoru sic r vedno odobrnje potrebo večjih šol, obžaluje, da bi šola izgubila dobrega učitelja itd. Kadar je pa dejansko kaj storiti v tem smislu, ga je pa malokdaj resna volja. Uže pred nekaterimi leti je o priliki obravnave o realki predlagal, da se 1. realka opusti in v 4. razred ljudske šole spremeni. To je bila glede na splošno potrebo večje omike nesrečna misel. Leta 1872. je bil pri občnem zboru okrajnega zastopa sprejet predlog, da se skrbi za osnovanje meščanske šole v Ljutomeru, in volil se je ob enem tudi odbor, ki bi imel to reč pretresovati. Toda tega odbora g. K. kot načelnik okrajnega zastopa nij hotel sklicati. Lani se je zopet v občnem zboru novega okrajnega zastopa stavil enak predlog, a ker je istemu g. K. menda nepo-voljen bil, ugovarjal mu je, da nij v zvezi z dnevnim redom, in nij pustil o njem glasovati. Tako je ta stvar za nekaj, ali prav za prav za dolgo časa pokopana. Zakaj ta gospod, ki je prepričan ne samo o koristi, ampak tudi potrebi take šole za naš okraj, tako ravna, ne moremo si prav razkladati, razen, če bi mu slabe lastnosti pripisovati hotli, n. pr. da se morebiti boji zameriti kmetom, ki se boje večih stroškov, ali du hovnikom, ki niso po vsem šolski prijatelji. Mislim pa, da pravi domoljub mora delati za dobro reč ne glede na mnenje ljudij, ki stvari prav ne razumejo, in ne vedo več ceniti dobička od stroškov. L.
Domače stvari.
— (L j u b 1 j a n s k i a r i s t o k r a tj e) napravijo denes zvečer prav za-se ples v zgornjih salonih „Hotel Evropa."
— (Andrej Domenik) bivši „bankir" ljubljanski je te dni v ječami na ljubljanskem gradu umrl. Obsojen je bil pred kakima dvema letoma na 7 let teške ječe zarad goljufije. Bil je v zvezi se znano sle-parico bivšo baronico Aichelburg, ki je ranjkega radovljiškega dekana g<>sp. Volka skoraj za vse premoženje, znašajoče mnogo tisoč, ogoljufala. Tudi mnogo drugih je za lepe novce osleparil. Svoje čase je bil Domenik mož, ki se je mnogo širokoustil proti
narodni stranki, ter je v nasprotnem taboru mnogo veljal. Zavarovan je bil Domenik pri zavarovalnem društvu „Gresbam" za mnogo tisoč goldinarjev. —o—
— (V Ameriko) gresta jutri kranjska duhovnika gg. Tomazin in Gros.
— (Iz vlaka) je v Ljubljani v petek padel neki kondukter, ter Be je strašno ranil
— (Društvo za podporo bolnih trgovinskih pomočnikov) v Ljubljani je izdalo svoj letopis — a samo v nemškem jeziku! Udov ima to društvo sknpaj 841. Pretečeno leto je izdalo 153$ gold. za dru štvene namene.
— (Narodni Soli) daroval g. dr. Srebre 4 gl., g. Tanšek Ivan (ttstanovnine) 5 gl., g. Drnbnič Jožef v Bišecah 1 gl. Pristopila sta gg. (Cregar Boštjan, učitelj pri sv. Antonu pri Rajhenburfni in .larcc Valen tin, učitelj v Rijhenbur^u na Štajerskem. — Odbor ,.Slov. Matrce" je „Nar. šoli" podari1 225 zvezkov, 18 raznih del: katere je Matica na svitlo dala, pot^m pa 38 duplikatov iz svoje knjižnice in 16 podob sv. Cirila in Metoda. — Knjige damo vezati in je potem razpošljemo svojim udom ki se za nje oglase. Matične knjige pred vsem vgajajo krajnim in okrajnim šolskim bukvarnicam. Za vse te darove se toplo zahvaljuje odbor „Narodne šole".
— (Naročnikom „Vrtca.") Ker 2. list „Vrtca" zaradi naročenih podob ne more v pravem času na svitlo, naproSeni so čast. gosp. naročniki, naj bi še nekoliko duij potrpeli. Kakor hitro pridejo podobe, oddali bomo list takoj na pošto.
Uredništvo „Vrtca."
— (Devetnajsta slovenska predstava) v deželnem gledališči bo v torek 10. februarja. Predstavljala se bode prvikrat nova igra iz življenja posneta v 3 dejanjih s petjem „Slab papir", ali „bankovčarji v razvalinah" od Fr. Kaiserja, poslovenil Fr. Končan.
— (Občinske volitve) v Smartncm pri Litiji so se vršile v sredo. Volili so se odborniki. Volitev župana bo v kakih treh tednih.
— (Fanatizem.) Piše se nam 5. febr.: „Silnost nekaterih duhovnih gospodov vedno večja postaje. Včeraj se napotim v neko pisarno po opravilih. Tu naletim debelega Župnika iz Vidma. Pozdravi me. Ko zagleda v moji roki list „Slovenski Narod", misli da je oni farovŠki list, in me radostno na ramo potrka in pohvali, ko z drugo roko pokaže na svoj eksemplar „farovškega lista": „No, tako je prav! bravo!" — „0, ni „S1." ne!„Slov. Narod je!" —zavernem mu. Na to se debeli gospod po sili polasti lista, ga zmečka in zažene v kot v pričo več družili. Odgovoril na to nijsem , kajti bal sem se: „ko bi se medi otrobe mešal, bi me „svinje" požrle."
— (Po nesreči ustreljen).   Piše se am:   Nedeljo L febr. so pili v krčmi blizu
Kanala pri Gorici 4 prijatelji „financarji". Eden vstane od mize, gre v kuhinjo , kjer so imeli puške, vzeme svojo, jej odvzeme kapselj in se vrne ž njo k vinskim bratcem. Kar na mah strašno poči v sobi, domači ljudje dero v sobo; strašen prizor! V svoji krvi leži na tleh eden nesrečnih prijateljev, katerega je njegov iskreni prijatelj, nekotč, igraje so s puško po nesreči ustrelil. — Najbrže je ostal na „petelinu" užigalni prah, kateri je zaključil  prijateljevo smrt,   in če
ne bi bili branili okolo stoječi ubijalca, iskal bi  bil on vsled desperacije tega strašnega
slučaja, baš z isto nesrečno puško — smrti! Tekoj v pnndeljek ho se vsi trije pripeljali prostovoljno h goriški sodniji. Ustreljeni je bil Ljubljančan !
— (Pes.) Andrej Pertot čevljarski mojster, v Bojanu, ima velicega p«a, kateri je lepo mlado deklico, 19 letno perico, 31. jan. napal in skoro bi jo bil vso raztrgal, da nij prišel na pomoč mimogredoči berač.
— (Kako se goriške Furlanke rade može), kažosledeČa povest v „SoČiu : Komaj 1 leto omoženi ženi v Cervinjanu na Furlanskem zholi mož; ker je bila bolezen dolga, se preseli mož v bolnico v Gorico. Eno noč p< či prav močno v sobi žene, katera se prestraši in drugi dan po celem Čer-vitrann OManja, da je dobila ponoči opomin, da jc njen mož v Gorici umrl. — Žena je bila tako gotova tmrti moža, da se nij prav čisti n:č več zanj brigala; tako preidejo meseci, žena jEatoje in v znamenje žalosti nosi črno ruto za vratom; vendar pa nij bila žalost tako globoka, da ne bi se zmenila za nobenega možkega več. — Se-znr.ni Be z mladeničem in to znanost /.mirom bolj goji, dokler se ne vname v srcih obeh znancev plamteči zubelj ljubezni. — Po celem Cervinjanu baba govore, da se bo vdova omožila z on m fantom in v resnici se podata oba ljubljenca ono nedeljo h g. župniku červinjanskemu, da zapišeta oklice: a gospod župnik zahteva cd vdove, da mora poprej prinesti mrtvaški list od ranjcega moža. Misleča se vdova naprosi svojega očeta, ker je ravno v Gorico sel, da preskrbi mrtvaški list; oče pride v Gorico, se poda v bolnico po mrtvaški list; a kako se zavzame, komu prvi naspn ti pride jrvoj zet in ga prosi eno pipo tobaka. Oče misli na prvi pogled, da ima duh zeta pred soboj, ko ga pa natanjko pogleda in pretiplje, se prepriča, da je njegov zet z dušo in telom pred njim. — Morete si misliti, kako sta se prestrašila oba ljubljenca, ko po očetu zvesta, da mož neveste še živi. — Zbrisala sta hitro oklice in ker bo ječen mož težko zopet ozdravel, sklenila sta, da preložita ženitev na kesneji Čas, ko namreč mož umre. — Ta dogodek jo, kakor se vidi, nasledek vraž in tako gotovo resničen, ker ga nam je sam oče omenjene ženske povedal.
Razne vesti.
* (Goljufa Plahta) je inseriranje in priporoČevauje po časnikih veliko stalo; on sam misli, da jo za to 145.000 gl. izdal. Največ reklame mu je delal „Reporter"; Plaht je hotel imeti ust v katerem bi odgovarjal na vprašanja, ki jih je vsak dan s celega sveta dobival. Toda te ideje nij mogel izvršiti, in urednik „Reporterja" je za odškodovanje dobil 2000 gl., za Članke pa še posebno plačo. V „humor. Bltitter" je plačal Plaht za eno podobo 1000 gold., v „Bombe" za eno podobo 500 gl., v „Floh" ravno tako 500 gl.
* (To bo bolelo!) Dunajski župan Felder je dobil pismo, da bodo delavci njega in vse občinske svetovalce „žive polovili" in „žive spekli", in da bodo ves občinski svet v zrak spustili.
* (Pravdo izgubil.) Neka budalasta teroijalka je škofu iz Nimesa na Francoskem zapustila vse premoženje. Unuk one pobožue ženske toži škofa, in najvišja sod-nija je vzela temu oporoko, Češ, da jo je presleparil.
PoMlt&no. Vsem bolnim moč li zdravje brei leka in brez stroškov.
Revalesctere du Barry
t? KoftcfottOf.
Vsem trpcehn zdravje po izvrstni Itevalesciere du Barrv, katiia brez p«.ralu- leka iti brez stroškov Bledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na slisnici, v duš-njaku, v mehurji, in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, rnedlico in blje-vanje tudi ob času noseeosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revniatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekom loperstavljala se:
Spričevalo št. 73.928.
VValdeg na Štajerskem, 3. aprila 1872. Hvala Vašej Revalesciere, katero sem jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOletnega trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, skor popolnem o/.dravel in opravljam, kakor v najboljših časih, svoje posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
lir. S i g m o.
Spričevalo št. 98.M8, Trapaui v Siciliji, 18, aprila 1870. Moja žena, žrtva strašnih", nervoznih bolečin, a hudo oteklino na celem životu, s Brčniin bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, jc bila od zdravnikov za izgubljeno*zmatrana, kar sem se odločil pribežati k Du Barry-evi neprecenieni liova-lesciere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času one strašne bolečino ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim.
Atanasio B a r b e r a.
TečnejSi kot meso, prihrani liovalescioro pri odraičenihin pri otrocih bvktm svojo ceno za zdravila.
V plehaBtih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 8 funta 4 gold. 50 kr., 6 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov M gold.,
— Reva]e9ciere-Biscuitun v pušicah & 2 gold. 50 kr. In 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatce v prahu In v ploščicah za 12 taB 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Da-U>|l, HfftllflNcliKHMNe št. 8, v LJubljani Kd. Mahr, v dratdet bratje Oberanzmeyr, v lua-broku D ioc htl & Frank, v eclovol P. Birn-bacher, v I.oučl Ludvig MUller, v Mariboru F. Kolotnik & M. Mori.''., v Merauu J. B. Stookhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vbo krajo po postnih nakaznicah ali povzetjih.
Listki".
Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v LJubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev.
Prvih pet zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Izubijani in Mariboru in sledeči bukvarji:
V Ljubljani: Janez Giontini: Jurij Lercher; Zeachko&Till: OtokarKlerr. — V Gelovci: J. Leon;
E. Liegel. — V Mariboru: K. Ferlinec. — V Trstu:
F. H. Sehimpf.— V Gorici: Karel Sobar. — V Celi i: Karel Sohar. — V Ptuji: Vil. Hlanke. — V Zagrebu: Leopold Ilartnian.
L zvezek.
Stenografija, sp. dr. Bibič, — Životopisje, sp. Itnjč liož. — 1'rešern, Preserin ali Presiren, sp. Fr. iAvstik. — ICIccja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Maehiavelli, sp. dr. Bibič, — Pisma iz Kusije, sp. dr. Celestin, — Tištvn z grozdjem ua Ruskem, sp. dr. J. Vohijak. — Oegava bode ? sp. J. Oarinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal Li. lladerlap ,      ,       ,       ,       t       25 k r.
II. zvezek.
lvun Krazem Tatenbah. Izviren roman, spis. J. Jurčič......50 kr.
III. zvezek.
Prvi jioljub. Ko vela, spisal J. Skaiec — Na črni zetaLjl.  Novela, spisal J. Skaiec        25 kr
IV. zvezek.
Lepi dnevi. Spisal 1'aulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L.Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prid', dr. Krik .... 25 kr V. zvezek.
Metu Iloldenis. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin liostnik . f>0 kr VI. zvezek.
Kazen. Novela, francoski spisal 11. Riviere, posloveni^ Davorin Uostntk. — Cerkev in država V .Ameriki. Francoski spisal S. Laboulayt, poslovenil Davorin liostnik      .....   25 kr.
Umrli \- IJut»U*aiil
od 30. jan. do 5. febr. Jera Rengtis, branjevka, 43 I., na kozah. — (J. Marija Malb yer, nadkornlukterska vdova, 45 1.. na pljuč, mrtudii. — .Mariji VVittmaver, dninarsk otrok, 4 L na vodenici v inožg. otlini. — Ana Mi-helič, krtačarsk otrok, 6 mes. in Frančiška Ždgar, <!• kla, 15 I , na kozah. — Marija Mešan, d.-kla, 18 L. na pljuč, vnetji. — Ivan.Zaje, delavsk otrok, 20 dni, na otroČjaku. — Jož Celeinik, kaznen-c. 2!) I., na pjučnem vnetji. — Marija Vcrbić, koćarsk otrok, 2 mes. in Marija Gregere, posestnišk otrok, 3l/» b. na kozah. — Robert Sinrekar, najdenec, 8 dni, na slabosti. — Mih. Tome, kočar, 33 1-, na anemiji. — Marija Bratul, beračiea, 71 I., na pljučni bolezni. — Ivan Belak, posesuiik, 39 I., na sušici. — Jožefa Salmič, čuvajsk otrok, 4 I., na daviei. — Ernst See-mann, trgovšk otrok, 3 I., na vodenici. — Matija Zidan, delavec, 72 ]., na pljučnih tuberkulah. — Joaefa Kos, šivilja, 57 ]., na sušici. — G. Marija Ničman, soproga knjigoveza, 41 1., na pljuč, mrtudu.
— Jožefa Vidic, vrvarsk otrok. 11 uk-s., Fr. Luksič, najdenec, 0 mes. in Urban Merkun, berač, 60 L, vsi trije na kozah. — Andr. Feigl, najdenee, 3 mes . na slabosti.  —  Marija Seme, delavsk otrok, na sušici
— Jož. Lazar, krojač, 64 1., na kronični griži. — (t. Andr, Dominik, trgovec, 4o' I., na jetiki.
Tujci.
5. in 0. febr u a rja : Evropn: Thiery iz Genove. — Kociančič iz
Kopra.
Pri Klefaniu: Ivardos iz Siofok. — Modie iz Trsta. — Sebiin iz Somogg. — Brettochi iz Pasova. — Carolino Hren iz llegnj. — Hagno iz Maribora. — Kanu iz Dunaja. — Br. Tauffrer iz Višnje goro. — Iloek iz Pešte. — Jeržabeh iz Schon-berga, — Moser iž Kaniže. — Grof Pačo iz Ponovita. — Leneok iz Loža.
Pri Malica : Becker, Bcckbausor iz Dunaja. Tito do Karg iz Alogio alla Citta di Viena. — Kretschneider iz Niirnberga. — I laika iz Velikovea.
— Valstave, Rizzoli, Bohač, Kartin, Esinger iz Du-" naja. — Jesehenag iz Bleda. — Burghart, Schlosiu-ger iz Dunaja. — pl. Kieduiatten iz Švico. — Ma-gosohle iz Padove. — Ilummel iz 1'iirtha na Bavarskem. — Bruder iz Dunaja. — Nosslcr iz Dražda-nov. — Popper, Rescb iz Dunaja.
Pri Zatnorcm Wisiak, Waseher Kosi iz Gradca. — Boniger iz Bistrice. — Pogačnik iz Trsta
— Simončič iz Sevnice. — Praprotnik iz Boljaka
— Scarpa, Pogačnik iz Trsta.
V najemščino
*e daje posestvo ..Dreni Jt<»\ vrli"
na Kožniku poleg Ljubljane — hisa, gospodarsko poslopje, in 8 oialov polja.
Pol Ostro je posebno pripravno za h'of'etitrijo in f/o.sti/uo.
Vse potrebno za obdelovanje polja in za omenjene obttuijo je pripravljeno, ter se odda sč živino vred.
Najemščiua je primarno mala.
Natančneje pogoje pove (24—2) 1'Viiiijo l>iMknil*:.
bil. «tev. 73, na dunajski cesti, v pisarni Feštan ke zavarovalnice.
Vs!ed mojo 261etne zdravniško prakso priporočam so p. n. občinstvu za zdravljenje vseh bolezni, posebno pa iiiaiiualiiega in i n-I rinit <-ii I nI ■■<>:;>• poroihiiNtvn.
Tudi sem pripravljen občinstvu na deželi zdravniško pomoč deliti.
Lukas Gradišnik,
praktični zdravnik.
Ordinira  od  8. do
do 4. popoldne v lastni stev. 112 v Ljubljani.
10.  pred- in od _ hiši. rožne ulice Jh
Tržite <'«»»«»
v Ljubljani 7. februarja t. 1. Pšenica 7 gl. 10 kr.; — rež 4 gl. 90 kr.; — ječmen 4 gld. 30 kr.; — oves 2 gl. 40 kr.; — ajda 4 gl. 50 kr.; — proso 4 gl. 80 kr.; — koruza 4 % kr.; — krompir 3 tri. — kr.; — fiiol 6 gl. 60 kr
— masla tunt — gi. 52 kr.; — mast — gl. 42 kr.;
— špeh frišon — gl. 155 kr.; — špoh povojen — gl 42 kr.; — jajco po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedino funt 26 kr.; — toletino funt BS kr.; — svinjsko meso, funt 28 kr.; — sena cent 1 gld. — kr.; — slauio cent — gl. 75 kr.; — drva trda 8 gld
— kr.; — mehka 5 gl. 50 kr.
Dunajska borza 7. februarja.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   09 gld. 50 Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „ 00
1800 drž. posojilo.....103   „ 25
Akcijo narodne banke . . 931 „ — Kreditne akcije ...       .     237   „ 50
London........112   „ 70
Napol..........9    „ 3'/,
C. k. cekini.......—   „ —
Srebro.........10G „85
kr.
Nil volilce!
Ko sto Vašej dolžnosti proti domovini zadostili, priđe druga nič manj važna na Vas, namreč dolžnost, Vaš stan, Vašo finance izboljšati. — Vsak razumen ve, da se to nikdar brez napenjanja sredstev ne moro zgoditi; torej bodo veselo za vso, ako jim odprem pot, po katerem dosežejo cilj brez raz. loika MialiHČM za majhen «lcnw>r.
Kakor peljo več potov v Rim, tako so tudi razne prilike k »reči, vendar nij nobene, katera bi |>o
državnej garanciji vsakega zagotovila, da dobljeno tudi dobi, kakor ta, na katero bi jaz s tem pozornost bralcev obrnil.
Od naše finančne deputacijo izdano originalne deležno srečke, katere po mojem na hrbtu podpisanem giriranji imetnikom udeleževanje vseh dobitnik srečkanj do 1». maja 1H7-I garantirajo in s katerimi se morejo dobitki SV. 120.000 tolarjev, ali so.ono iul., in lo.ooo tol., 30.000 tol., 20.000 tol., lo.OOO tol., 12.000 tol., 10.000 tol., MOOO tol., OOOO tol., Isoo tol., looo tol., H2O0 tol., SIOO tol., 20OO tol., 1O0O tol., 1200 tol., MM) tol. itd. itd. dobiti, dobe se pri meni, konvesijoniranem prejemniku, za samo „pet tolarjev" ali goldinarjuv proti poslanju ali povzetju zneska.
Ker sem precejšnje število originalnih srečk prevzel, sem v stanu, vsem zahtovanjem ugoditi in tudi poznejša naročila efektuirati; vendar je v interesu vsacega, da žolečo deležno srečke kmalu naroči, ker jo vsak tretji teden srečkanje, katero bi počasnim komitentom so zgubilo.
(86—1)
Isaac Weu ibet *g9
v Hamburga,
Bohe Bleichen 41.
Lepot
iena
pri „Mački",
na {/lavnem tryu štev, 2(13 št as/* vat i votovža,
priporoča^ novo sortirano zalogo svilenih in volnenih kreplnoi. spon. I rani. Žida za lepotieje in Kiodennpel. svileni in pavolnasti >;mi« I. zidani, atlasasti, oblakasti, žametni gladki in pisani listki, mreže iz pa-vole, cvirna in svile; črn, bel, gladek in rožast t nI. t£lerigle v vseh Sirokostih, >lm-,ii»<> in itlkane, pavolnaste in platneue trake, organi in. podloge, platiieiilli in perkajlastlh frakov, gumb vsake vrste, okrogle in plešnate žnore, belo platnene in pavolnaste zobeke, svil«'. Igrle, Miikanee, razen tega velika zaloga mnogovrstnega lepotičnega in pasarskega blaga za
kramarje.
Najcenejši in solidneja postrežba se zagotavlja.
NaroČila na druge kraje se izvršujejo po posti, in reči, ki nijso v za logi, se dobrovoljno preskrbe. (5—5)
iaaaUJj iu za arcuuistvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".