Celovec • četrtek • 8. marec 2001 štev. 10 (3108) • letnik 56 • cena 10 šil. • 0,73 evra
Slovenski zunanji minister Rupel na obisku v Avstriji
IM
Zveza slovenskih žena vabi na proslavo ob dnevu žena
v četrtek,
8. marca 2001,
ob 14. uri
v Kulturnem domu »Danica« v Šentprimožu
•	Pozdravne besede predsednice SPD »Danica« Fini Kraut
•	Kulturni spored:
O Zbor »Korenine Danice« O Spevoigra
»Rifletov Šuštar« nastopa Janez Hočevar - Rifle
Prisrčno vabljeneli!
% I torek in sredo se je na dvo-V dnevnem obisku na Dunaju mudil zunanji minister Republike Slovenije Dimitrij Rupel. To je hkrati prvi obisk zunanjega ministra Drnovškove vlade pri resorski kolegici v Avstriji.
Dan poprej je minister Rupel povabil na pogovor predstavnika strešnih političnih organizacij koroških Slovencev, predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Marjana Sturma in predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Bernarda Sadovnika. Oba sta ministra informirala o odprtih vprašanjih manjšinske zaščite na Koroškem ter izrazila upanje, da bo avstrijska država uveljavila to, kar določa razsodba ustavnega sodišča, to pomeni, da bo uredila dvojezično topografijo in uradno dvojezičnost.
Predsednika sta ministrru posredovala tudi veliko skrb manjšinskih organizacij, društev in ustanov, kajti dejavnosti se širijo, stroški se večajo, finančni proračuni oziroma podpore pa so ostali enaki. Posebno pereči problemi so na področju otroškega varstva, pri glasbeni šoli ter pri medijski oskrbi manjšine.
Pred Ruplovim obiskom pa je tudi zunanja ministrica Avstrije Benita Ferrero-Waldner
Joško Vlask
- deželni poslanec na Gradiščanskem na listi Zelenih, je minuli teden v šentjan-škem k & k centru predstavil svoje delovanje kot poslanec in govornik za manjšine. Vlasiča se spominjamo na Koroškem predvsem kot glasbenika pri znani skupini »Bruji«, doma pa ga poznajo predvsem kot pedagoga in vodjo kulturnega centra KUGA (KU-lturna zadru-GA). Na Gradiščanskem manjšina nima lastne stranke, zato pa so pripadniki manjšine v vseh drugih strankah in tudi v deželnem zboru.
Njegova največja skrb velja trenutno uveljavljanju dvojezičnosti, šolstvu in medijem, saj je tudi sam sodeloval pri gradiščanskem radiu MORA (ki je prav tako ogrožen kot npr. radio AGORA).
MANJŠINA
Koordinacijski odbor sprejel predloge komisije
povabila oba predsednika na pogovor, kar je vsekakor novost in se doslej še ni zgodilo pred bilateralnimi obiski.
Predsednika Sturm in Sadovnik sta ministrici zagotovila, da se manjšina zavzema za dobrososedske odose in da naj bi se v tem kontekstu razrešilo vse, kar je še odprtega, z drugimi besedami: tudi ministrico
sta informirala o istih zadevah kot že ministra Rupla.
Zunanja ministrica je poudarila pomen manjšinske zaščite in zagotovila, da se bo zavzela za čim boljšo rešitev odprtih vprašanj. Izrazila je tudi upanje, da bo mogoče rešiti vsa bilateralna odprta vprašanja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.
\l ponedeljek zvečer je raz-V širjeni koordinacijski odbor koroških Slovencev z veliko večino sprejel predloge komisije za dvojezično šolstvo
pri zvezni vladi, po katerih bo odslej - odgovarjajoč sklepu ustavnega sodišča - dvojezičen pouk tudi na četrti stopnji ljudskih šol.
Predlogi, ki jih imenujejo »kompromis«, vsebujejo tudi zaposlitev tako imenovanega »timskega učitelja«, ki bo praviloma enojezičen. Ta drugi učitelj naj bi bil dvojezičnemu »enakopraven«, kdo pa bo razredni učitelj, pa naj bi določil ravnatelj. Prav tako bo torej — tako kot doslej - enojezičen učitelj ravnatelj dvojezične šole.
Člani koksa so zahtevali dodatek k paragrafu, kjer je bilo doslej predlagano, da naj bi se predmet »branje nemško« dopolnilo s kategorijo »branje slovensko«. Poleg tega so zahtevali pisno zagotovilo, da se dvojezični pouk nikakor ne sme poslabšati ne pravno in ne dejansko. Izrazili so tudi upanje, da bo mednarodna komisija iz EU čimprej začela z evalvira-njem dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Od prisotnih članov jih je glasovalo 25 za, trije so bili proti, eden pa se je vzdržal.
Kljub krepkemu nalivu v soboto je bila udeležba na 23. pohodu na Arihovo peč povsem zadovoljiva, zvesti pohodniki se niso ustrašili dežja in na Hodnini pri Polancu, od koder so se podali na pot do koče nad Arihovo pečjo, je bilo vse dopoldne živahno.	Več na strani 4.
PREBLISK
■ Naši ljubi otroci se v šoli ne učijo le matematike, zemljepisa, jezikov in drugih veščin (vsaj naj bi se), temveč se v letih doraščanja oblikuje tudi njihova osebnost, pogled na svet. Vse lepo in prav, in učitelji in profesorji imajo vsekakor poleg domače hiše vpliv na ta razvoj.
Bolj je pedagog/ inja priljubljen/a, bolj mu bodo verjeli in upoštevali njegove/njene izjave. Seveda to niso edini vplivi, vendar so pomembni.
Zato me je začudilo in zaskrbelo, ko sem slišala, da je neka profesorska oseba razlagala v šoli o domobranstvu v Sloveniji nekako takole: saj ni bilo čisto tako in sploh ti-
sto o sodelovanju z okupatorjem da se ne ve natančno, če je to sploh res.
Že mogoče, da ta oseba tega ne ve čisto natančno. Če pa bi se le malo zanimala, bi zvedela, da je res in da je tudi res, da bivši domobranci in njiho-
vi današnji simpatizerji o tem sila neradi kaj slišijo. Če obstaja zanimanje, je to kaj lahko dokazljivo in na dlani.
Tako pa ostane grenak priokus, da bi kdo rad na otroke vplival tako, kot ni prav. Ne pozabimo, da so tudi koroški Slovenci trpeli pod okupatorjem, in to zelo. Domobranci niso.	5, W.
Polpretekla zgodovina
Inštitut Roberta Musila vabi na
literarno branje s slovenskim avtorjem
Lojzetom
Kovačičem
v torek,
13. marca 2001,
ob 19. 30 v Musilovo hišo v Celovcu (Bahnhofstraße, nasproti kolodvora)
Prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo »Zvezda« vabi na koncert
»Pesem združuje -Gesang verbindet -II canto unische«
v soboto,
17. marca 2001, ob 19.30 v ljudski šoli v Hodišah
Sod.:
Kärntner Doppelsextett, Nina Popotnig (violina) in Nataša Sienčnik (klavir), MePZ »Ciril Silič« iz Vrtojbe, Gruppo Plifonico Caprivese, sekstet Fantje na vasi, Tamburaški ansambel »Eho« z Gradiščanskega, Volkstanzgruppe iz Hodiš, MePZ Seental Keutscahch/Hodiše
SLOVENSKI MOBILNI OPERATER SI.MOBIL PREŠEL V AVSTRIJSKE ROKE
Mobilkom opravil največjo tujo naložbo v Sloveniji
A vstrijski mobilni operater /iMobilkom in lastniki Si.mo-bila, drugega največjega mobilnega operaterja v Sloveniji, so se o nakupu večinskega deleža v slednjem pogajali skorajda leto dni. Na koncu so se vendarle dogovorili, da bodo Avstrijci za Si.mobil plačali približno 2,4 milijarde šilingov, od tega pa bodo slovenski delničarji prejeli 1,7 milijarde šilingov, saj je švedska Telia (v Si.mobilu je imela 29,3-odstot-ni delež) dobila preostalih 700 milijonov šilingov. Večina gospodarstvenikov trdi, da se je v Sloveniji prava konkurenca na trgu mobilne telefonije med državnim Mobitelom in Si.mo-bilom pričela prav z vstopom Avstrijcev v slednjega. Ne gre pa prezreti, da se bo v kratkem na zasičenem slovenskem trgu (Slovenija je z več kot 60 uporabniki mobilnih telefonov na 100 prebivalcev pred Nemčijo in tik za petami Avstriji, Italiji in skandinavskim državam) pojavil še tretji operater, ameriški Western Wireless International.
Slovenska zakonodaja tujim investitorjem (še) ne dovoljuje več kot 49-odstotne udeležbe v lastniški strukturi slovenskih podjetij - ta omejitev bi naj bila odpravljena še letos - zato je Mobilkom uradno postal lastnik 49 odstotkov Si.mobila. Dodatnih 26 odstotkov in eno delnico ima slovensko podjetje Teleim-puls, ki pa je tudi v 49-odstotni lasti Mobilkoma, tako da je slednji pravno gledano 49, dejansko pa 75-odstotni lastnik Si.mobila. Ostalih 25 odstotkov so še obdržali slovenski delničarji (gre za Istrabenz, Intereuropo, Iskra-tel, Medaljon, Probanko in Tel-mont), ki so tako od končnih 1,7 milijarde šilingov prejšnji torek
na svoje bančne račune prejeli 1,25 milijarde šilingov, ostalih 450 milijonov šilingov pa bo Mobilkom plačal najkasneje do junija prihodnje leto, ko bo lahko postal 100-odstotni lastnik Si.mobila tudi po spremenjeni slovenski zakonodaji.
Si.mobil je v primerjavi z Mobitelom pravi malček, zato mnogi trdijo, da je slovenskim delničarjem, predvsem po zaslugi lanske predpogodbe, uspelo iztržiti izjemno ceno, še po-
"7 nastopom čmo-modre vlade Z_ se je položaj manjšinskih radijev občutno poslabšal. Kot je znano, je nova vlada za leto 2001 črtala vse državne podpore in tako ogrozila njihov obstoj. Poslovodstvo Radia Agora je moralo lani odpovedati službo kar petim sodelavcem/sodelavkam. Trenutno so zaposleni trije uredniki, dve delovni mesti pa sta bili razpisani.
Novi predsednik Radia Agora Lojze Wieser je pretekli četrtek na tiskovni konferenci povedal, da je oddajanje radia zagotovljeno do konca junija tega leta. Delovanje je mogoče s pomočjo podpor EU, ki so vezane na projekte, in pa na osnovi sodelovanja z raznimi koroškimi institucijami kot npr. s celovško univerzo idr. Razveseljivo je tudi visoko število (nad petdeset) prostovoljnih sodelavcev,
sebej, če vemo, da so cene delnic večine tujih mobilnih operaterjev v drugi polovici lanskega leta začele strmo padati. Si.mobil ima v tem trenutku s 130 tisoč uporabniki v Sloveniji nekaj več kot 10-odstotni tržni delež, a je dr. Boris Nemšič, generalni direktor Mobilkoma napovedal, da bodo letos v Si.mobil investirali 700 milijonov šilingov in da zato pričakujejo že do konca leta 250 tisoč uporabnikov Si.mobilovega omre-
ki oblikujejo različne oddaje. Radio Agora sodeluje z medijskimi postajami v Sloveniji (RTV Slovenija, Radio Študent, Radio Triglav), BBC London in avstrijski privatni radii.
žja. Nemšič prav tako meni, da je Si.mobil ključnega pomena kot »most« med Avstrijo in Hrvaško, kjer je Mobilkom v Vip-netu 56-odstotni lastnik, Vip-net pa obvladuje na Hrvaškem kar polovico trga.
Pritok svežega denarja za slovenski trg kapitala pomeni veliko, kajti na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v zadnjem času opaziti precej slabo likvidnost in pomanjkanje povpraševalcev po vrednostnih
Nove oddaje
V letu jezikov oddaja radio od 6. marca dalje tri jezikovne tečaje v slovenščini: »Zdravo! seit wann«, »Govorim - govoriš« in »Na dan z besedo«. Novost je tudi oddaja »Litertura je dogodivščina«, ki je nastala v sodelovanju s koroškimi založbami Alekto, Drava, Ritter, Selene in Wieser (od srede, 14. marca, dalje, ob 11.07). Nove oddaje so še: »Tedenski obzornik«,
papirjih, čeprav je večina slovenskih podjetij minuli teden v slovenskem časopisju objavila zelo ugodne rezultate lanskega poslovnega leta, je večina vrednostnih papirjev, tako na borzni kakor prosti kotaciji, zelo podcenjenih. Del denarja od Mobil-komovih 1,25 milijarde šilingov in približno 2 milijardi šilingov za SKB banko (pred slabim mesecem dni je za takšno vsoto tretjo največjo slovensko banko kupila francoska banka Societe Generale), bi moralo pustiti določene posledice na ljubljanski borzi in tamkajšnje borzne indekse dvigniti za približno 10 odstotkov.	Damijan Toplak
»Izven zakona«, »Rdeči Boogie«, »Zdrava ura«, »Zgodbe iz vasi« in »Pustolovščine vzgoje in izobrazbe« (mesečno) s prof. Kling-lerjem. Poslovodkinja Angelika Hodi je poročala o EU projektih (6) in o nagradi, ki sta jo prejela nekdanja sodelavca Tamara Kapus in Franci Rulitz.
Prihodnost
Predsednik Lojze Wieser je o prihodnosti Radia Agora dejal, da bo radio kandidiral za frekvenco 105,5 in da se bo pogajal z ORF o možnostih sodelovanja. Pomembno je, da bodo slovenske oddaje še naprej na regionalni liniji ORF Koroška. Wieser je tudi poročal o srečanju s predsednikom Radia Korotan M. Pippom in predstavnikoma ORF Draxlerjem in Weih-som. Agora je načrte za sodelovanje že izdelal. Cilj pa je ohranitev avtonomije in 12-umo oddajanje na frekvenci 105,5, seveda pod pogojem, da frekvenco dobi in da so zagotovljena tudi finančna sredstva.	M. Š.
RADIO AGORA
Za avtonomijo in pogajanja z ORF
INV: RAZPRAVE IN GRADIVO ŠT. 36/37
Koroški Slovenci v luči znanstvenikov
I nštitut za narodnostna vpra-I šanja v Ljubljani je pod odgovornim uredništvom mag. Borisa Jesiha izdal 36. in 37. številko svoje strokovne revije Razprave in gradivo. V dvojni številki je objavljenih nekaj prispevkov, ki posredno ali neposredno zadevajo slovensko narodno skupnost na Koroškem in odnose med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. To pa ne pomeni, da ostali prispevki niso zanimivi. Dvojno številko zaključuje izčrpna Bibliografija sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja za leto 1999.
V uvodnem prispevku, slavnostni besedi ob priložnosti 75-letnice inštituta, opozarja Janko Pleterski na nepretrgan interes slovenskih raziskovalcev, da preučujejo manjšinsko vprašanje kot del narodnega. Omenja delovanje Slovencev v okviru Kongresa evropskih manjšin s ciljem, da izborijo manjšinam zaščito, ki naj bi veljala narodnosti kot takšni, njeni ohranitvi, vključno podpiranju kulturnega in splošnega blagra narodne manjšine v njenem domačem okolju. Bivša poklicna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, Marija Pahor-Jurič, v tej dvojni številki objavlja tri prispevke. Na primeru Pahorjevega literarnega teksta
Nekropola (Obzorja 1967) razmišlja o neprestanem boju za slovensko identiteto in pogosto s tem povezanim očitkom etnocen-trizma in nacionalizma. Opozarja na tekste tržaškega slovenskega avtorja, kjer govori o koncentracijskih taboriščih in doživetjih fašističnega nasilja vse od požiga Narodnega doma v Trstu naprej ter s tem povezano človeško travmo. V drugem prispevku predstavlja svojo knjigo »Narod, identiteta, spol«, o kateri je pred kratkim pisal Slovenski vestnik in ki jo je avtorica predstavila v Šentjanžu v Rožu. V tretjem prispevku poroča o knjigi Elke Tscheno-koshewe »Čisto in pomešano«, ki osvetljuje poročanje nemških časopisov o drugih in drugačnosti na primeru lužiških Srbov. Samo Kristen v svojem prispevku razmišlja o vprašanjih nadaljnje veljavnosti avstrijske državne pogodbe in slovenskem nasledstvu statusa sopodpisnice pogodbe. Svoja razmišljanja postavlja na eni strani v okvir političnih dogajanj v Avstriji v zadnjem desetletju, Haiderjevih obljub in vab slovenski narodni skupnosti in za-
ostrovanja odnosov z odpiranjem vprašanj kot so to avnojski sklepi, na drugi strani pa poroča o korakih slovenske diplomacije, da bi uveljavila Slovenijo kot pravno naslednico Jugoslavije kot sopodpisnice ADP. Pri tem govori o stališčih raznih avstrijskih politikov, ki kljub svoji različni strankarski pripadnosti v zadnjih letih niso kazali navdušenja glede na ta prizadevanja. Osnovna misel prispevka - ob vsekakor umestnem in potrebnem opozorilu na pasti regionalizma, ki ga zavzeto zagovarjata Haider in njegov apologet Andreas Mölzer - je, da bi Slovenija, kjub časovni zamudi, le sporpčila Avstriji, da prevzema nasledstvo avstrijske državne pogodbe po državi predhodnici, kot je to že leta 1992 nasvetoval profesor Bohte. Zanimiva je analiza Bojana Brezigarja »Avstrija pod drobnogledom? Saj ni res ...«. Avtor analizira poročilo »treh modrecev« in prihaja glede njihove naloge, da preverijo zavezanost avstrijske vlade skupnim evropskim vrednotam »še zlasti v zvezi s pravicami manjšin, beguncev in priseljencev« do
negativnih zaključkov kar zadeva dejansko manjšinsko zaščito. Brezigar skuša najti odgovor tudi na vprašanje, zakaj so bile manjšine v času avstrijske »osamitve« tako tihe in meni, da bi po takem poročilu morale biti tem glasnejše. Sicer ne pove, da so manjšine »po ovinku« brez uspeha skušale »trem modrecem« posredovati tudi nekaj podatkov o dejanskem stanju manjšinske zaščite. Sklep avtorja je za »modrece« porazen: »Poročilo ‘modrecev’ k oceni zaščite manjšin ne dodaja prav ničesar, česar ne bi že vedeli. Nasprotno, iz besedila izhajajo številne nedoslednosti in številne pomanjkljivosti; nedoslednosti izhajajo iz razkoraka med pravno osnovo in dejanskim stanjem, pomanjkljivosti pa iz sektoralnih ukrepov, ki zadevajo samo nekatere manjšine in ne vseh.« Mirjam Polzer Srienz objavlja prispevek Reprezentacija in participacija etničnih skupin v zakonodajnih organih. Uvodoma navezuje na Karla Rennerja in s tem na socialdemokratska gledanja reševanja manjšinskih pravic. Morda bi bilo umestno opo-
zorilo, da so ta gledanja skušali sooblikovati tudi predstavniki drugih narodov monarhije, med njimi slovenski odnosno južnoslovanski socialdemokrati, zlasti v teoretičnem glasilu Der Kampf. Mirjam Polzer Srienz nakazuje razkorak med individualnimi in kolektivnimi pravicami, med katerimi navaja tudi pravico do političnega zastopstva in s tem neposredno potrebo po »kolektivizaciji« pripadnikov manjšine v obliki lastnih združenj in organizacij. Predstavlja razne modele reprezentacije in participacije etničnih skupin, o katerih je tekla beseda v preteklih letih tudi med slovensko manjšino na Koroškem, in prihaja do zaključka, daje integracija manjšin preko reprezentacije neob-hodna. Avguštin Malle priobča v tej tevilki recenzijo knjige Simona Trießniga o koroški slovenski duhovščini in nacionalnem vprašanju (Der Kärntner slowenische Klerus und die nationale Frage 1920-1932, Mohorjeva, Celovec 2000).
Pri preformatiranju prispevkov Bojana Brezigarja in Avguština Malleja je uredniku očitno odpovedal računalniški program in v besedili natrosil kar precej neljubih napak.
A. Malle
KI a Koroškem imamo med IM koroškimi Slovenci za glasbo edino eno samo izobraževalno ustanovo - Glasbeno šolo, ki deluje kot društvo. Seveda so tudi druge ustanove, ki vsaj deloma sooblikujejo glasbeno življenje na Koroškem, kakor so dvojezični vrtci, dvojezične ljudske in glavne šole ter slovenska gimnazija. Res je, da imamo dve kulturni organizaciji in njima pripadajoča društva, ki s prizadevnostjo in idealizmom nekaterih posameznikov prirejajo nešteto predstav, koncertov, gledaliških in glasbeno gledaliških prireditev za mlado in staro. Dejstvo je tudi, da že desetletja delujejo tudi mediji kakor radio in nekaj zadnjih let še televizija ter v najnovejšem času oba privatna radia, ki predvajajo vsakodnevne glasbene in temu podobne oddaje. Tudi tiskanih, glasbenih publikacij ter notnega gradiva ni malo. Ne bi rad vsega tega našteval, kajti ohranjevanje in zapisovanje kulturne dediščine je naloga naših obeh osrednjih kulturnih ustanov in vseh tistih, ki jih zbiranje in zapisovanje zanima in kar je tudi njihova naloga.
Kje je vzrok za stagnacijo?
A kljub vsaj številčno bogati ponudbi v zadnjih tridesetih letih ni uspelo ustvariti razgibane in raznolike glasbene dejavnosti, ki bi presegala regionalnost. Ni uspelo dvigniti kakovosti narodnozabavne glasbe, še manj pa spoštovanja in ljubezni do GLASBE same. Ni uspelo ustvariti vzdušja, kjer bi predvsem mladi lahko kreativno ustvarjali, glasbeno in gledališko poustvarjali.
Sprašujem se, zakaj je obstal glasbeni in gledališki razvoj zgolj na ravni narodnosti? Zakaj je glasbena scena tako enolična, čeprav imamo nešteto zborov, vokalnih in vokalno-in-strumentalnih ter gledaliških skupin, nekaj izobraženih glasbenikov, zbirateljev in zapisovalcev, pa tudi nekaj »skladateljev« - skratka glasbeni kapital? Zakaj je njihova glasba še danes večinoma epigonska, klišejska in kičasta, skratka neinventivna? Tudi »skladatelji« mlajše generacije niso izjeme, čeprav se oprijemajo sodobnejših zvrsti, so vendar v glavnem samo dopadljivi.
Brez zgodovinskega razvoja ne gre
V šestdesetih in v sedemdesetih letih so se v umetniškem krogu revije »Mladje« izoblikovali umetniški kriteriji za literarno in likovno ustvarjalno delo. Vzdušje je bilo raznoliko ter razgibano, zbirali so se ljudje, ki so vsak po svoje doprinašali k
umetniškemu razvoju. Važen skupni imenovalec teh umetniških aktivnosti je bilo med drugim nezadovoljstvo s slovenskimi kulturnimi ustanovami, katerih edini umetniški kri-terji je bila (in je) kvantiteta in ne kvaliteta. Na žalost v tako imenovanem mladjevskem času ni bilo glasbenikov, ki bi sooblikovali ta umetniški razvoj in bi uvedli umetniške kriterije na glasbenem področju. Ker tega nujnega razvoja ni bilo in ga ni, so pač kriteriji slovenskih kulturnih ustanov obveljali za to področje. Kvaliteta glasbe nikogar ne briga. Zanje je glavno, da je veliko glasbenih prireditev. Njihovi kriteriji niso umetniški. Edino, kar šteje, je narodna zavest, ki da se po njihovem mišljenju budi in izoblikuje z neštetimi zbori, vokalnimi in instrumentalnimi glasbenimi skupinami ter amaterskimi predstavami. A njihov narodni koncept se je izkazal za jalovega. Saj dandanašnja mladina deloma prav zaradi slabega
POROČILO IZ PRAKSE
koroške skladbe skladateljev iz Slovenije, ki so prirejali koroške motive, deloma skladali na koroška besedila in to v glavnem za zborovske zasedbe, pa tudi nekaj samospevov obstaja.
Trije stebri
glasbenega ustvarjanja Po mojem temelji struktura našega glasbenega v prvi vrsti, pa tudi gledališkega kulturnega življenja in družbe na treh stebrih: prvi steber sta kulturni centrali v Celovcu ter njima pripadajoča društva, drugi steber so mediji ter založbe in tretji steber je prav gotovo glasbena šola sama.
Kar se je že od nekdaj uveljavljalo in kar se uveljavlja tudi danes, je kakovost. Samo tisto se bo uveljavilo, kar je po svojem pristno, inovativno in kar se skuša približati širšim, svetovnim merilom. Regija, narodnost in jezik sami po sebi ne zagotavljajo ničesar, še niso garant za kvaliteto. Ni čudno, da so se že od nekdaj med
otežuje delovno vzdušje in s tem dela mladim ogromno škodo; kajti kulturne organizacije morajo omogočati razvoj, ne pa ga zavirati. Že Trubarje vedel: kdor slabo dela, škodo dela. Organizacijske in koordinacijske spretnosti pač ne zadostujejo. Verjamem, da se je glasbeno izobraženim in nadarjenim glasbenikom že svoj čas tako godilo. Mislim predvsem na Antona Nageleta, čigar glasba je duhovita, ritmično in harmonično bogata, kljub temu pa preprosta. A mož ni bil deležen pozornosti, ki bi jo zaslužil. Njegove priredbe in skladbe imajo svojo glasbeno govorico in niso eklektične, niso rokodelsko slabe niti izpovedno prazne, kakršne so pri nekaterih drugih piscih, ki jih danes slavijo in povzdigujejo. Prepričan sem, da je takšnih primerov še več. Tisti, ki so razmišljali po svoje in so bili svetovljani, bolj napredni kot nekateri tedanji pisci, se niso mogli uveljaviti. Odgovorni narodnjaki so jim
trebna temeljita izobrazba. Kako naj nekdo nekaj oceni, če ni podkovan? Premalo je, če se nekdo samo ljubiteljsko ukvarja z jezikom, z glasbo in z gledališčem. Kulturno in umetniško delovanje je neprestan proces. Če se nekaj ne obnese, se mora popraviti. Obvezni program ustanov, ki skrbijo za kulturo, naj bi bil poleg ohranjevanja kulturne dediščine tudi omogočanje novega in drugačnega umetniškega izražanja. Stiki s sosedi, z evropsko glasbo in gledališčem, ali kar navezovanje na svetovne tokove je ravno tako naloga obeh ustanov. Amaterski in neambicioni-rani pristop pa je eden glavnih vzrokov, zaradi katerih se mladina oddaljuje od slovenskega jezika in narodne kulture. Dandanes mediji omogočajo primerjavo z drugimi kulturami in umetnostmi po širšem svetu.
Tako kakor so društva in osrednji kulturni ustanovi bolj majavi stebri slovenski glasbeni sceni na Koroškem, tako tudi
O glasbeni kulturni sceni na Koroškem
poustvarjanja in amaterskega pristopa slovenskih kulturnih ustanov noče sodelovati v slovenskih kulturnih društvih. Ta napačna strategija in usodna napaka slovenskih kulturnih ustanov je neopravičljiva, saj je ravno glasbena govorica od vseh kreativnih struj najlaže dostopna za večino ljudi. Zaradi zgodovinskih slučajnosti (v ključnem obdobju ni bilo izjemnih glasbenikov) in zaradi napak slovenskih kulturnih ustanov dandanes na Koroškem glasbena zvrst in glasbeni jezik ne presegata po stilu klasike in romantike. Izjeme so seveda
slovensko govorečimi uveljavljali in se še uveljavljajo samo izjeme, samo nekateri posamezniki. Nekaj imen poznamo na področju jazza in klasike. Vsi kreativni ustvarjalci, literati, slikarji in tudi glasbeniki so se uveljavili ter se še danes uveljavljajo izven slovenskih narodnopolitičnih kulturnih ustanov. Seveda se jih te ustanove stalno poslužujejo za lastne namene, za legitimizacijo lastne dejavnosti in obstoja, nobena pa zanje ni napravila nič.
Pri večini društev in pri obeh centralnih kulturnih ustanovah v Celovcu ter pri mnogih »kulturnih uporabnikih« opažam, da jim zadostuje obnavljanje in ohranjevanje. Prav gotovo je tudi to pomembno, a to naj ne bi bile edine glasbene ambicije! Ne nasprotujem želji ali potrebi po razvedrilu in družabnosti, torej tudi ne glasbi, ki k temu pripomore. Potrebna je. Funkcionalnost takšne glasbe je v redu in prav gotovo izpolnjuje svoj namen. Problem je samo v tem, da se to pojmuje in vrednoti kot kulturna identiteta koroških Slovencev, da se ocenjujejo taka zvrst glasbe, takšen glasbeni jezik ter takšne odrske dejavnosti kot »ambicionirana kultura in umetnost«, in da se pri tem zapada v nekritično samohvalo.
Treba je podpirati in dopustiti, da se razvija tudi druga, glasbeno zahtevnejša, umetniško ambiciozna glasba. To pa v zadnjih desetletjih ni bilo mogoče, ker odgovorni niso imeli posluha za to, kaj je bistveno in kaj postransko. Večina pristojnih ljudi slovenskih osrednjih kulturnih organizacij s svojim umetniško neambicioznim pristopom, s svojo nepodkovanostjo na kreativnih področjih
metali polena pod noge, tako kot danes. Kot vedno so na žalost šteli neumetniški kriteriji. Samo če se je duhovna miselnost ujemala z njihovo, so jih podprli.
Vloga osrednjih kulturnih ustanov
Od obeh kulturnih ustanov je v zadnjih letih Slovenska prosvetna zveza spoznala potrebo po drugačnem razmišljanju, po umetniških kriterijih in stvarnih odločitvah. Pomankljivosti, ki pa so bolj organizatorične narave, se z odgovornostjo popravljajo in izboljšujejo. Premika se sicer zelo počasi, a vendarle. Delovno vzdušje v tej ustanovi je - vsaj po mojih izkušnjah -konstruktivno in dinamično. Kot ustvarjalec naletiš na odprta ušesa. Prav v takšnem vzdušju se je v zadnjih desetih letih na glasbenem in gledališkem področju, za mlade in starejše, premaknilo marsikaj naprej, na pravo pot.
Naloga teh dveh ustanov je med drugim omogočati, razvijati in širiti glasbeno kulturo in umetnost. Predvsem za kulturno delo in umetnost je namenjen denar, ki prihaja iz Avstrije in Slovenije. S skrbnostjo in z odgovornostjo bi si vsa ta leta z lahkoto privzgojili kader glasbenikov, igralk in igralcev, režiserjev, koreografov, novinarjev in kritikov; celo lastno (glasbeno) gledališče ter izobraževalne centre bi lahko imeli, če bi bili spretni in če bi bila v ospredju stvar sama, kakor je to v nekaterih sosednjih državah, kjer imajo manjšine med drugim celo lastna gledališča. Mi nimamo ničesar podobnega. Za nas koroške Slovence zadostuje tečaj v Tinjah, a za resno kulturno in umetniško delo je po-
mediji in založbe ne prinašajo potrebne podpore. Založbe bolj ali manj delajo brez glasbenega umetniškega koncepta. Seveda je važen dobiček, a ravno tako važen je tudi vsebinski program. V glasbenih oddelkih naših medijev na žalost ni strokovno podkovanega kadra.
Tretji steber glasbene scene je sama glasbena šola. Ker je glasbena šola del kulturnih ustanov, je dolga leta bolehala za isto boleznijo kakor obe ustanovi. V ospredju ni bila glasba temveč so bili drugi, neumetniški kriterji in motivacije. Banalni prepiri med našima kulturnima ustanovama ter dostikrat nezadostno izobraženim učiteljskim kadrom so zavirali kvalitetno delo. Te pripombe veljajo samo za ljudi tostran meje in ne za učiteljice in učitelje, ki že mnoga leta s podkovanostjo, z resnim pristopom in z zagnanostjo prihajajo iz Slovenije. Dokazali so nam s svojim delom, da kvaliteta in vztrajnost nista zaman. S tem, da se je Glasbena šola vključila v »Musikschulwerk« , kjer so kriteriji za vodenje in nastavitev taki, kakor so za vse glasbene ustanove na svetu: zaključena visoka šola ali konzervatorij, je nastopila pravo pot, ki se bo gotovo tudi prej ko slej obrestovala. Nacionalnost je napačen kriterij na glasbenem področju. Jasno je, da je izobraževalno delo dolgoročno, včasih bolj tiho, koraki so majhni, navzven nevidni. Toda delovno vzdušje na glasbeni šoli je konstruktivno, dobro. Na takšnih tleh lahko marsikaj vzkali. Prepričan sem, daje glasbenega potenciala dovolj, da gaje treba samo poiskati. Na nas mladih je.
Gabriel Lipuš
NI ič kaj prijetno vreme v ne-IM deljo, 4. marca 2001, zjutraj je pozdravilo vse tiste, ki so prišli na 23. pohod na Arihovo peč. Pohod v spomin na partizane, ki so vigredi 1945, torej le nekaj tednov pred svobodo, padli pod kroglami nemških policajev in domačih pomagačev, vsako leto prirejajo Slovensko planinsko društvo »Celovec«, SPD »Rož« in Slovenska športna zveza.
Da pohodnikov ne užuga še tako slabo in neprijetno vreme, se je v nedeljo ponovno potrdilo. Kajti kljub dežju, ki se je občasno spremenil v pravcati naliv, je nad 300 udeležencev vzelo pri Polancu na Cememici pot pod noge in krenilo koči Slovenskega planinskega društva na Bleščeči naproti.
Pohodniki, vsi ustrezno opremljeni in otovorjeni z zvrhano mero dobre volje, so prišli iz Koroške ter iz Slovenije, iz Primorske in tudi iz Hrvaške. Prišli so stari znanci iz Celja in okolice, Kranjčani, Kapelčani in Ziljani, najdaljšo pot so imeli za sabo znanci iz varaždinske okolice, bilo pa je tudi precej novih obrazov.
Kakor vsako leto je tudi letos pot bila dobro markirana in skrbno pripravljena, kar še posebej velja za strmino nad bunkerjem.
PLIBERK
Šolarji pripravljajo »Science Week International«
nanost je v današnjem času L priljubljena že pri najmlajših, še posebej pa to velja, če otroci lahko sami delujejo kot znanstveniki in raziskujejo svoje okolje. Prav to pa je ideja za t. i. »Science Week International«, ki po vsem svetu poskuša posredovati otrokom zanimanje za vsa področja znanosti.
Tudi v Avstriji v okviru tega projekta, katerega podpira EU, letno nešteto šolarjev raziskuje na različnih znanstvenih področjih, rezultate pa predstavijo javnosti v okviru posebne prireditve.
V Podjuni se je v tem letu kar nekaj šol odločilo za udeležbo pri »Science Week«, to so LŠ Šmihel, LŠ in glavna šola Pliberk, LŠ Šmarjeta, LŠ Božji grob, LŠ Žvabek ter LŠ Globasnica. Znanstveno vodstvo ima Dr. Maurer-Lausegger od Inštituta za slavistiko na celovški univerzi, svoje rezultate pa bodo šolarji prezentirali 11. maja 2001 od 9. do 12. ure v prostorih glavne šole Pliberk.
Tam bodo na ogled mdr. razstave in prezentacije na teme »Peč za apno na Bistrici pripoveduje«, »Vtisi iz doline pod Peco«, »Dežela Pece - dežela
ajde«, »Dopust v deželi Pece« ali »Raziskovanje otroškega narečja«. Šolarji LŠ Globasnica se bodo intenzivno ukvarjali z »Medom iz dežele Pece«, torej z življenjem in delom čebelic. Na predstavitvi v Pliberku bodo mladi globaški znanstveniki obiskovalcem lahko prezentirali ne le plakate, brošuro in različne izdelke iz voska, temveč tudi kratek film.
Prekomejni projekt »Kralj Matjaž«
Globaška LŠ pa v naslednjem času ne bo delovala le na znanstvenem področju. Ravnateljica Elfriede Miklau je prepričana, da je »treba pospeševati tudi kreativnost otrok«, zato pa se odločila za sodelovanje pri projektu osnovne šole Franja Goloba s Prevalj in razvojnega podjetja A. L. P. PECA iz Črne
na Koroškem, ki že nekaj let organizirajo natečaj za najlepšo risbico in najboljši literarni prispevek na temo »Kralj Matjaž«.
Letos hočejo organizatorji predstaviti projekt tudi širši javnosti in želijo s pomočjo sredstev programa »PHARE« EU izdati publikacijo z izdelki šolarjev. Zaradi tega pa niso povabili le osnovne šole iz Mežiške doline k sodelovanju, temveč tudi šolarje z avstrijske strani Pece. Ob izidu pa bo konec septembra 2001 organizirano srečanje otrok z obeh strani meje na Matjaževi gori Peci, kjer jih bodo čakale številne atrakcije kot iskanje Ma-tjževega zaklada ipd. Torej ta projekt »Kralj Matjaž« naj ni le kreativnega značaja, temveč tudi naj združuje otroke s to- in onstran meje.	T. C.
prod. Po vojni so domačini in slovenski koroški borci proti fašizmu odkopali trupla in jih prenesli na šentjakobsko pokopališče.
Zadihani in premočeni, a zadovoljni so pohodniki prispeli do koče na Bleščeči, kjer so se okrepčali s čajem, šilčkom domačega in s čim za pod zob. Na Bleščeči je bila tudi kontrolna postaja, naslednja pa je bila pri Resmanovi koči, od koder se
vati pot, oksrbeti je treba kažipote in redarsko službo, urediti je treba startni prostor in prijavne formalnosti, predvsem pa je treba tako pri startu in cilju kot na Bleščeči urediti servisno in okrepčevalno službo.
Tudi letos je vse potekalo brezhibno, za kar je prirediteljem, SPD »Celovec«, SPD »Rož« in Slovenski športni zvezi, treba izreči vso pohvalo. Hvala.	Franc Kovač
STANKO KLINAR V PLIBERKU
Karavanke v očeh poznavalca
"7 a poznavalce strokovne ^planinske literature pomenita pojma »Vodnik po Karavankah« in »Stanko Klinar« eno in isto. To je sinonim za skrbno in dobro rešerširano, osebno doživeto, preizkušeno ter izjemno kvalitetno opisano planinsko področje Karavank.
Stanko Klinar, vrhunski slovenski alpinist, izjemen poznavalec evropskega in svetovnega alpinizma in prav tako domačih gora, se je na področju gorskih vodnikov daleč preko ožjih meja uveljavil kot prava avtoriteta. Predvsem velja to za Karavanke.
Minuli petek je na povabilo SPD »Celovec« in PD »Podjuna« predaval v pliberškem kulturnem domu o Karavankah. Pravzaprav je bil to liričen sprehod in pohod med lepotami tega gorskega masiva, ki vse do konca prve svetovne vojne ni bil meja in s
tem ločnica med državama. Vse dotlej Karavanke tudi niso ločevale Slovencev na manjšinske zamejce in na tiste v matični državi. Klinarju je z izbranimi slikami in s prav takšnimi besedami uspelo nakazati povezovalno vlogo in nalogo tega gorovja, ki se s svojo divjo lepoto, izzivajočimi skalami in strmimi pobočji ter visokimi vršaci lahko kosa z vsakim evropskim ali svetovnim gorskim masivom. To je bilo gorovje, kjer so se kosali slovenski in nemški planinci. To je gorovje, ki mu v ideološkem duhu kolonializma in nemškega nacionalizma še zmeraj potujčujejo izvirna in prastara ter smiselna slovenska ledinska, gorska in krajevna imena in jih našemljajo z izkrivljenimi, popačenimi in izmišljenimi. Glavno, da so nemška in da izrivajo slovenska. Klinar se temu nekulturnemu pojavu odločno upira in zoperstavlja.
Predavanje je številno občinstvo zelo navdušilo in razprava navrh je pokazala, kako je prav na koncu omenjeno dejstvo za vse zelo boleče.
Stanka Klinarja je v Pliberku pozdravil domačin Janez Buchwald, po domače Mvokar.
Kljub dežju več sto pohodnikov
ÜH™ '"jcSKSJ*”'
SS-
TORfi
I
Spominska plošča nad bunkerjem

deš-Ivan, Ivan Bohinc-Džon, Franc Bogataj-Rok in partizan Rudi.
Manj znano pa je, kako so se Nemci znesli še nad mrtvimi borci za osvoboditev izpod nacističnega jarma: prepeljali so jih v dolino in jih pometali na rob ceste med Šentjakobom in Šentpetrom. Da bi ljudi ustrašili, so izmaličena trupla mrtvih partizank in partizanov kar nekaj časa pustili ležati tam, preden so jih zagrebli v dravski
Kolona pohodnikov v strmini ob skali	Zastopniki prirediteljev pred kočo.
Pri bunkerju so pohodniki imena partizank in partizanov, obstali, se v tihi misli ali molit- ki so bili pobiti 9. februarja vi poklonili padlim, nekateri pa 1945.
so prižgali tudi svečke. Skoraj To so bili: Emilja Kmet-vsi pa so šli tudi do bronaste ta- Andreja, Franja Markel-Bre-ble, pritrjene v skalo Arihove da, Marija Živalič-Mira, Ci-peči. Na tej tabli so zapisana rila Kržišnik-Tona, Ivan Kor-
23. ZIMSKI POHOD AR1H0VA PEČ
obiskovalcem nudi čudovit pogled na Rož. Tu sta žigosala predsednika planinskega društva. Zdajšnji Hanzi Lesjak in njegov predhodnik Lubo Urbajs.
Start in cilj pohoda sta bila na Cememici. Preden so se pohodniki razšli in si obljubili, da se bojo udeležili tudi 24. pohoda na Arihovo peč, je zazvenela še marsikatera pesem, seveda tudi partizanska, vsakdo pa je rad prejel diplomo v znak in dokaz, da se je udeležil letošnjega pohoda na Arihovo peč.
Vsakoletni zimski pohod na Arihovo peč je velika naloga in izziv predvsem za organizatorje. Treba je pripraviti in zavaro-
»KOROŠKA POJE« V SPOMIN FRANCETA CIGANA
Bil je zavzet glasbeni pedagog in zbiratelj ljudskega gradiva
Tradicionalna pevska revija I Krščanske kulturne zveze »Koroška poje« je bila letos v znamenju delovanja in spomina na glasbenega pedagoga Franceta Cigana.
France Cigan se je rodil leta 1908 v Črenšovcih v Prekmurju. Gimnazijo je obiskoval v Veržeju pri salezijancih in v Ljubljani. Leta 1929 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru. Študij teologije je opravil v Ljubljani, leta 1946 pa je promoviral za doktorja teologije na univerzi v Padovi. Po vojni je bil v taborišču v Spittalu ob Dravi, med letom 1947 in 1949 pa je študiral glasbo v Gradcu. Od leta 1947 do 1957 je upravljal župnijo Kamen v Podjuni in tam ustanovil godbo na pihala in orglarsko šolo. Leta 1957 je na novoustanovljeni slovenski gimnaziji nastopil službo glasbenega pedagoga. Bilje tudi vzgojitelj v Mohorjevem dijaškem domu Heimlinger ob Velikovški cesti, kjer je z gojenci prirejal igre, športna tekmovanja, ustanovil instrumentalne skupine in pomagal pri snovanju Koroške dijaške zveze (KDZ). Leta 1960 je ustanovil centralni Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus in ga uspešno vodil na pev-
ska potovanja in tekmovanja. France Cigan je bil tudi ustvarjalen skladatelj, zbiratelj in har-monizator ljudskih pesmi. Prepotoval je vso južno Koroško in
sistematično zbiral ljudsko glasbeno gradivo, ga zapisoval in snemal na trak. V 14 prispevkih za Letno poročilo Slovenske gimnazije je objavljenih 187 pesmi. V zbirki »Vsaka vas ima svoj glas« jih je v petih snopičih obdelal Bertej Logar. Ciganov opus obsega nad tisoč skladb oziroma naslovov. France Cigan je po kratki bolezni
umrl 23. 2. 1971 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.
Bogat zborovski spored so oblikovali domači zbori in umetniki (»MMZ ZG/ZRG« za
Slovence, MePZ »Gallus«, Oktet Suha, MePZ »Danica«, Otroški zbor Mohorjeve ljudske šole, Slovenski cerkveni zbor Spittal ob Dravi, Tambu-raška skupina iz Loč, Vokalna skupina »Pet in tri«, Špela Filipič in Janez Kampuš, Nina Popotnik in Nataša Sienčnik), Cerkveni zbor »France Cigan« iz Crenšovec in MoPZ »Mirko
Filej« iz Gorice. Zbori so v spomin zapeli pretežno kompozicije oziroma aranžmaje izpod peresa Franceta Cigana. Scenarij spominskega koncerta je ob-
likoval njegov učenec Jožko Kovačič. Zvočni pogovor med Francetom Vrbincem in Francetom Ciganom je nazorno dokumentiral goreče delovanje in njegove nazore o glasbeni dejavnosti za obstoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Audiovizualno predstavitev je brezhibno vodil Miha Dolinšek s timom. Posamez-
ne točke bogatega sporeda sta povezovala Sigi Kolter in France Vrbinc. Mogočni spominskj koncert je številna publika toplo sprejela in nastopajoče ob-
darila z močnim aplavzom. Spominske prireditve so se udeležili tudi častni gostje, med njimi: dekan teološke fakultete v Ljubljani Slavko Snoj, konzul RS Boris Jelovšek, škof Egon Kapellari, inšpektor Tomaž Ogris, predsednik SGZ Matevž Grilc, Ciganovi učiteljski kolegi, znanci, prijatelji in drugi.
~ M. Š.
Združene zbore je vodil Jožko Kovačič	Foto: Štukelj
Otroški zbor Mohorjeve ljudske šole s Traudi Tolmaier	Foto: Štukelj
CELOVEC
Starši z otroki pokukali v razrede
Qretekli ponedeljek je Mo-I horjeva ljudska šola vabila na tradicionalni dan odprtih vrat in pričetek vpisovanja za novo šolsko leto.
Voditeljica šole Marica Hartman je pozdravila številne starše, ki so s seboj pripeljali svoje otroke, da si ogledajo prostore, spoznajo učence, učiteljsko osebje, učni načrt in delo v tej izobraževalni ustano-
vi. Dvojezična zasebna šola s pravico javnosti je bila ustanovljena leta 1989, zavod danes obiskuje 62 učencev, na njem pa poučuje devet učiteljev/učiteljic. Soli je tudi priključeno otroško varstvo. Vsi razredi so opremljeni z računalniki, na šoli prakticirajo odprto, projektno učenje in tudi upoštevajo Montessori pedagogiko. Popoldne je za šibkejše učence in učenke na voljo motopedagogika (pospeševanje). Šolarji prihajajo iz Celovca, ena tretjina pa jih je iz enojezičnih nemškogovorečih družin. Na šoli gojijo zborovsko petje, odrsko in športno dejavnost.	M. Š.
Otroci z učitelico
Traudi Tolmaier	Foto: Štukelj

w			PC*	
JL			^S	j, AmL,!	
FmL m.	to'«	' \-grn	PL ■ * j! M \	
g*		■ m		•:JjC—
		KmL j		
				
K & K V ŠENTJANŽU
»Ljubezenska pisma« Bernarde in Jožefa
II JI alo je predstav, ki so tako IVI nenavadne kot »Ljubezenska pisma« ameriškega dramatika A. R. Gurneya. Nenavadna predvsem v veliki abstraktnosti, prostorski razdalji, v interesu dveh, ki sta na odru skoraj dve uri, pa se le enkrat pogledata, ki sta si v bistvu tako zelo oddaljena, pa vendar tako blizu, da drug brez drugega ne moreta živeti, ki sta si v svojem bistvu tako različna, pa ju prav različnost povezuje, ki sta ustvarjena drug za drugega, pa se v vsem svojem življenju samo nekajkrat srečata. Šele smrt ju združi, takrat on
spozna, kaj sta zamudila. Drama, da človeku v nekaterih trenutkih naježi kožo.
Melissa in Andrew si vse življenje pišeta pisma, od otroških let dalje, potem v puberteti, v poklicnem življenju, ona nekoliko razuzdana, on iz urejene družine, ona boemska, on karierist v študiju, v politiki. Preko pisem se pokaže ameriški družbeni sindrom, ob njem pa njuna rast, padci in stiske. Ona je junakinja, on pravzaprav slabič. Šele na koncu, ko je vse zapravljeno, zrase in v sebi dozori.
»Ljubezenska pisma«, prvo izvedbo v slovenskem prostoru,
v prevodu Dese Puc, je v Gledališču Ptuj zrežiral Zvone Šedlbauer, Melisso in Andrewa pa sta igrala znana dramska igralca, Kranjčanka Bernarda Oman in Ljubljančan Jožef Ropoša, oba člana Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstava zahteva absolutno retorično sposobnost, saj dejansko vse dogajanje sloni na tekstu. Temu sta bila igralca absolutno kos in sta precejšnje število gledalcev skozi vso predstavo »držala« v napetosti in pričakovanju. Zaključni aplavz pa je potrdil njuno odlično igro.
Jože Rovšek
Oda Zveličarju
Naš Zveličar Iks Ipsilon
dan na dan skrbi,
da o njem se piše, piše, govori.
Kjerkoli se kak pezdec mu božanski naredi,
Zveličar kar se da glasno ga ven spusti;
a njega zvesti šribar trdo ob njem stoji
in ga v pripravljeno laterno ulovi,
da v njej ko nor vrti se in žari
in kakor blisk cel hajmatland nam razsvetli...
Ubogi šribarji avstrijski,
kaj bo, kaj bo, kaj bo,
ko neki dan Zveličarja tod več ne bo?
Le kam, le kam bo lačno, žejno Zveličarjevo to krdelo šlo?
Rejsna Snemok, 4. 3. 2001 Posvečeno Cvetku Zagorskemu
PRIREDITVE
ČETRTEK, 8. 3.________________
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -Zveza slovenskih žena
14.00	Praznovanje Dneva žena
DUNAJ, Roosveltpl. 15, Hotel Regina (9. okraj) - Mohorjeva
9.00	Predstavitev knjige »Die Europäische Charta der Regionaloder Minderheitensprachen und das österreichische Recht«, avtor Heinz Tichy
RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše
20.00	Vse o ženskih boleznih današnjega časa.
Predava dr. Silvija Velik
PETEK, 9. 3.__________________
ŽELEZNA KAPLA, v zdraviliškem centru
20.00	Benefični koncert »Koroška vas za Madagaskar«; nastopajo kvartet in kvintet Smrtnik
ter duo Karpf - Polajnar
SOBOTA, 10. 3.________________
TINJE, Dom v Tinjah - Sodalitas
9.00	Seminar »Integrativne aktivnosti pri vzojnih problemih«. Predavatelja mag. Harald Jost in mag. Charly Suppan.
Traja do 11. marca
14.30	Plesal boš po moji piščali! Predavanje o mrtliških plesih v umetniškem izročilu.
Predava prof. dr. Jože Till
DUNAJ, Korotan - Korotan
19.00	Otvoritev razstave Draga Druškoviča
PLIBERK, kulturni dom -MePZ Podjuna, SPD Edinost, MoPZ Kralj Matjaž
20.00	Od Pliberka do Traberka
NEDELJA, 11. 3._______________
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel
11.00	Lutkovna igra »Rdeča kapica« (Brata Grim). Nastopa lutkovna skupina FRU-FRU iz Ljubljane
PONEDELJEK, 12. 3.____________
TINJE, Dom v Tinjah - Sodalitas
19.30	Odprtje razstave umetniških slik Jožeta Aberška
SOBOTA, 17. 3.________________
TINJE, Dom v Tinjah - Sodalitas
9.00	Duhovna obnova za umetnike, glasbenike, slikarje in arhitekte. Predava rektor Peter Paul Kaspar
TINJE, Dom v Tinjah - Sodalitas
9.00	Slikanje na svilo.
Vodi mag. Evelyn Sickl
ŠENTJANŽ, k & k
18.00	Vernisaža del Katarine Sticker »Telesa govorijo«
20.00	Koncert tamburaške skupine Tamika in Okteta Suha
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel in delavnica FRAN
19.30	Branje Franca Merkača in razstava ročno struženih unikatov. Glasba: Nadja Merkač, Michael Vavti, Anneliese Merkač-Hauser
HODIŠE, ljudska šola -SPD Zvezda
19.30	Pesem združuje - Gesang verbindet - II canto unisce. Sodelujejo: Kleingruppe des Kärntner Doppelsextett, Nina Popotnik (violina), Nataša Sienčnik (klavir), MePZ »Ciril Silič« Vrtojba, Gruppo Polifo-nico Caprivese, Sekstet »Fantje na vasi« Rače, Tamburaški ansambel »Eho« Gradiščanska, Volkstanzgruppe Keutschach, MePZ »Seental Keutschach«
PONEDELJEK, 19. 3.____________
DUNAJ, v parlamentu »Sprechzimmer« - Die Grünen
17.30	Predstavitev knjige Ilije Jovanoviča in krstna izvedba dveh kompozicij Hannesa Laszakovitsa
TOREK, 22. 3._________________
ŠMIHEL, farna dvor. - KPD Šmihel
19.30	Gentechnik und Ernährung
PETEK, 23. 3._________________
ŠENTJANŽ, k & k
18.00	Kreativno fotografiranje. Uvod in pogovor z umetnikom Ladom Jakšo
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - SPD Zarja
19.30	Gledališka predstava
»Rekviziter«. Igra B. Veras
MUSILOVA HIŠA
Bral bo Lojze Kovačič
V torek, 13. marca, bo v celovški Musilovi hiši bral iz svojih del slovenski pisatelj in pesnik Lojze Kovačič v slovenščini in nemščini. Kovačič, katerega roman »Prišleki« so razglasili celo za »slovenski roman
20.	stoletja«, je dobitnik vrste literarnih nagrad in priznanj.
Rojen leta 1928 v švicarskem Baslu kot sin slovenskega očeta in nemško govoreče matere se je z družino preselil v Ljubljano, ker oče ni hotel sprejeti švicarskega državljanstva. V Sloveniji je potem do svoje upokojitve poučeval in se ukvarjal tudi z lutkarstvom. V svojih povečini avtobiografskih delih se je ukvarjal z usodo izobčencev in ustvaril nekakšen pen-dant k Proustovemu »Iskanju izgubljenega časa«. Nekaj njegovih del je prevedenih tudi v nemščino.
Dr. Anica Schwarz, zdravnica splošne prakse 9132 Galicija, Galicija 75 tel.: 04221 /2135
Iščem ordinacijsko pomočnico
Če vas zanimajo vsestransko delo v podeželski praksi, medicinske teme, prva pomoč, kontakt z ljudmi, delo na računalniku, se javite na zgornji naslov!
Stockholm - Helsinki - Lofoten
NORDKAP
8. 7.-20. 7. 2001
Interesenti lahko dobijo informacije ali natančen program tudi pri Milki KOKOT (0463/51 43 00-40)
■--//■z/, /
Wutte Hanzi 04230/486
TOREK, 13. 3._________________
CELOVEC, Musilova hiša
19.30	Dvojezično branje pisatelja Lojzeta Kovačiča »Das Schweigen«
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
19.30	Die Qualität der
Biolebensmittel. Predavata Katharina Aichholzer in Annemarie Malatschnig
TINJE, Dom v Tinjah - Sodalitas
19.30	Tereza Avilska:
Kakko sem doživela mistiko? Predava p. Antonio Sagardoy
SREDA, 14. 3._________________
ŠENTJANŽ, k & k
19.00	Predavanje o evropski uniji »Štiri osnovne pravice Evropske unije«.
Predava: Dr. Marjan Sturm
TINJE, Dom v Tinjah - Sodalitas
19.30	Edith Stein: Življenje iz globine.
Predava p. Antonio Sagardoy
DUNAJ, HAK, Schwindgasse 14, 1040 - KSŠŠD
20.30	Koncert skupine Bališ in Aysu
PRAZNUJEJO! Pepca Možina iz Doba - rojstni dan; Marija in Valentin Tarman iz Loč - 25-letnico poroke; člani društva upokojencev Šentjakob:	Oto
Hauptmann, Trezi Fale,
Danica Miki, Žalika Antonič, Ana Baumgartner, Ivan Živkovič in Lojze Baumgartner - rojstne dneve; Matilde Werginz iz Kotmare vasi - 50. rojstni dan; Veronika Vodivnik iz Pliberka - 60. rojstni dan; Johi Oraže iz Lepene - 60. rojstni dan; Joži Kajzer iz Šentkandolfa - 78. rojstni dan; Erna Partl z Bistrice nad Šmihelom - rojstni dan; Janez Milač z Blata -rojstni dan; Jože Pečnik s Komeljskega vrha - rojstni dan; Francka Lubas iz Vo-grč - 68. rojstni dan; Francka Košutnik iz Vogrč - rojstni dan; Pavla Štefitz iz Do-linčič - rojstni dan; Mili Gelbmann iz Prible vasi - 70. rojstni dan; člani društva upokojencev Podjuna: Jožefina Planeg-ger, Marko Marko, Matilda Lienče in Jožefa Karicelj - rojstne dneve; Urška Pandel iz Branče vasi - 40. rojstni dan; Berta Močilnik iz Libuč - 60. rojstni dan; Valiča Zablatnik iz Bilnjovsa - 50. rojstni dan; Terezija Glančnik z Bistrice pri Šentjakobu - 88. rojstni dan; Fric Kuhar
iz Šmihela - rojstni dan; Milka Erič iz Ljubljane -80. rojstni dan; Ivan Zivko-vič s Stranj pri Kotmari vasi - 77. rojstni dan; Lenči Olip iz Sel - rojstni dan; Jozej Karicelj s Polene pri Šent-lipšu - 60. rojstni dan; Franc Rulitz iz Kotmare vasi - 65. rojstni dan; dr. Maja Haderlap iz Celovca - rojstni dan; dr. Helena Verdel z Dunaja - rojstni dan; Roland Verdel iz Borovelj in njegova družica Sušita se veselita sinčka Matjaža!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig..............................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo ....................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba................Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
K-j * i\TJ =< j k-j ;4 I
VESTNIK
rest«0
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 8. 3. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 9. 3. | 18.10 Utrip kulture_________
SO 10. 3. | 18.10 Od pesmi do pesmi ...
NE 11. 3.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 12. 3. | 18.10 Kratki stik__________
TO 13. 3. | 18.10 Otroški spored_______
SR 14. 3. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored___________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 11.3.11330 0RF 2 • Kako naprej z dvojezičnim šolstvom? - Koordinacijski odbor koroških Slovencev išče skupni odgovor • Dobra volja brez alkohola: Postna akcija katoliške mladine • 8. marec -mednarodni dan žena: Koroške Slovenke nosijo kar dvojno breme • Naša pesem -naša vez: Pevska revija Koroška poje ob 30-letnici smrti dr. Franceta Czigana.
PO 12. 3.13.15 0RF2 16.00 TV SLQ1 (Pon.)
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
PO-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30)
SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 09.03.110.00 Kalejdoskop / News Flash 11.00 BBC News 11:06 Tedenski Obzorniklž.OO Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kultura: Goran Bregovič 18.00 Otroški kotiček 18.15 Govorim - govoriš, jezikovni tečaj 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud Punk Rock 20.00 BBC News 20.06 The Teen Beat Attack / DJ Line 22.00 Rdeči boogie / Glasbeni magacin 23.00 Ta mera (pon.) Möglichkeiten der Berichterstattung. Eine Sabre 24.00 Soundtrack tedna: Sweet and Lowdown 01,00 Glasba jazz/world________
SO 10.03.110.00 Forum da capo: Migration / Dr.Hintermann
11.00	BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Svet je vas: Max Koch / Ausländerintegration 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru (pon.): Zoran Predin 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Izven zakona - Glasbeni magacin 24.00 Glasba jazz/world
NE 11.03.1 10.00 Evropa v enem tednu 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 12.30 Spezial 18.00 Rdeči Boogie 18.45 Poroala 19.00 Musič for the Masses / Glasbeni magadn 21.00 The Rest of the Day
22.00	For Those About to Rock 24.00 Club Karate (pon.)
PO 12.03.1 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo, jezikovni tečaj 11.00 BBC News 11.06 Zdrava ura, dr. Franz Inzko
12.00	Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Druga glasba: slovenski interpreti 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Sto decibelov, rock glasba 20.00 BBC News
20.06	Take the Jazz Train 22.00 Context XXI 23.00 Zrcalo kul-tura (pon.), Goran Bregovič 24.00 Forum (pon.): Migrabon
TO 13.03.1 10.00 Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor
11.00	BBC News 11.06 Govorim - govoriš, jezikovni tečaj
12.00	Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 V pogovoru 18.00 Otroški kotiček 18.30 Na dan z besedo Jezikovni tečaj 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 BBC News
20.06	Noche Latina 21.00 Glasba 22.00 Literarna kavarna (pon.): Koroške pravljice (Niko Küpper), Übersetzungspreis für Sonja Wakounig 23.00 Vešča / Nachtfalter 24.00 Glasba
SR 14.03.1 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo, jezikovni tečaj 11.00 BBC News 11.15 Voz Latina 12.00 Poročila
12.07	Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Po Koroškem: Koroška Partizanska zveza 18.00 Otroški kobček 18.15 Govorim - govoriš 18.45 Poročila 19.00 Izven zakona, glasbeni magacin 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio / Hip Hop
22.00	Mad Force / Hip Hop 24.00 Spezial (pon.): Armuts-
netzwerk: Umverteilung 01,00 Glasba jazz/world__________
CE 15.03.1 10.00 Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor
11.00	BBC News 11.06 Govorim - govoriš, jezikovni tečaj
12.00	Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Ta mera, ženski magacin 18.00 Otroški kobček 18.30 Na dan z besedo, jezikovni tečaj 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Club Karate
22.00	Svet je vas (pon.) Auslanderinteqration 23.00 Glasba
CELOVEC
Umrla je Marija Pippan
T iho, neopazno je po daljši bo-I lezni odšla od nas Micka Pippan, ki je dolga leta bila uslužbenka Zveze slovenskih organizacij oziroma njenih ustanov.
Micka je bila doma iz Kaple ob Dravi, kjer je bil njen oče mežnar in organist ter vodja pevskega zbora in tamburašev, zato ji je bilo že zelo zgodaj sodelovanje pri kultumo-političnem delo vsakdanja samoumevnost.
V časih njene mladosti ni bilo lahko za službe, posebno ne za dekleta. Pot za kruhom jo je vodila najprej v Celovec, nato pa na Dunaj. Po vojni se je vključila v organizirano narodno življenje, kjer je z vsem srcem, marljivostjo in anga-
žmajem delovala. Vse do svoje upokojitve je bila v službi pri naših organizacijah, dolga leta je bila uprava in ekspedit Slovenskega vestnika njena skrb. Poleg tega je organizirala tudi počitniška letovanja koroških otrok na morju, posebno rada pa se je udeleževala - dokler je le mogla - izletov Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih žena, kjer je našla prijateljsko družabnost in spoznavala tuje kraje.
Posebno rada je prebirala slovenske časopise in knjige, dokler ji je dopouščalo zdravje, prav tako rada je tudi obiskovala slovenske prireditve.
Tisti, ki smo jo poznali, se je bomo vedno spominjali v velikem spoštovanju kot izjemno predanega človeka za slovensko narodno skupnost, posebno pa nam bo manjkal njen bister humor.
Draga Micka, počivaj v miru!
Naša dolgoletna sodelavka
Marija Pippan
seje v četrtek, 1. marca 2001,
po daljši bolezni za vedno poslovila od nas.
Od pokojnice smo se poslovili v sredo, 7. marca, na šentruperškem pokopališču v Celovcu.
V	spoštovanju in hvaležnosti Zveza slovenskih organizacij,
Slovenski vestnik
V	smislu pokojnice prosimo, da namesto cvetje darujete v dobrodelne namene.
Vi, ki ste me ljubili,
ne glejte na življenje,
ki sem ga končal,
temveč na življenje,
ki ga začenjam. (Sv. Avguštin)
V globoki in krščanski žalosti sporočamo, da je Gospodar življenja v torek,
27. februarja 2001, odpoklical našega dragega moža in očeta v večnost.
Univ. prof. dr. Andrej Moritsch
nas je v 65. letu starosti prehitro zapustil.
Našega dragega rajnega so odlikovali zvesta skrb za družino, zavzeto znanstveno delo ter velika odgovornost do zgodovine. Naj mu Gospodar zgodovine in življenja nakloni bogato plačilo v raju večne luči in neminljivih radosti!
Našega dragega pokojnika smo pospremili na zadnjo pot v soboto, 3. marca.
V globoki žalosti:
Ortrun, žena; Martina z Wolfgangom, Stefan, otroci;
Sara, Hanna, Peter, Paul, vnuki;
Agnes, Hans, Magdalena, Stefan, sestri in brata ter drugi sorodniki
Zahvala
Ob izgubi mojega moža, našega očeta in starega očeta univ. prof. dr. Andreja Moritscha se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, kolegom in znancem za ustno ali pisno sožalje, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala župniku Antonu Matznellu, rektorju Jožetu Kopeinigu, Mag. Herbertu Stichhallerju, pevcem, Gitti Zwitter, Janku Zwittru, Niku Zwittru, Barbari Kleindienst, lovcem, bratovščini sv. Jožefa, Mohorjevi in univerzi v Celovcu.
Ortrun Moritsch Martina, Stefan, Wolfgang Sara, Hanna, Peter, Paul
SLOVENIJA
Rekordna globina v Divjem jezeru pri Idriji
1/ času, ko številna vesoljna V plovila in astronavti raziskujejo vsemir, so v Divjem jezeru pri Idriji, prvem slovenskem muzeju v naravi, vrhunski jamski potapljači pod vodstvom švicarskega potapljača Jeana Jacquesa Bolanza izvedli svetovno vredni podvig.
Raziskovalci Divjega jezera, ki je v preteklih letih privabilo številne potapljače in zahtevalo tudi več življenj, je bilo sredi meseca februarja letos prizorišče enotedenske akcije slovenskih, švicarskih in italijanskih potapljačev, ki so raziskovali podzemne sifone tega kraškega fenomena. S potopom 61-letnega italijanskega potap-
ljača Luigia Casata v globino 160 metrov so za 22 metrov globlje presegli rekord, ki ga je v reševalni akciji pred štirimi leti izvedel Tomo Vrhovec. Tako so podana nova odkritja pri raziskovanju skrivnostnega sifona v Divjem jezeru. S sodobno opremo za globoke potope je italijanski potapljač Casati dosegel rekordno globino in lahko bi zaplaval še globlje, če
mu ne bi zmanjkalo varovalne vrvice. O globinskem podvigu je na površje sporočil kar prek podvodnega telefona, ki so ga v akciji uporabili prvič. Po sedmih urah, kolikor je trajalo vračanje na površje - potrebni so bili nujni postanki na de-kompresijskih točkah za izravnavanje pritiska - so med drugim dosegli dogovor, da se bodo v sifon še spustili.
SLOVENSKI ŠPORTNI PABERKI
Celjski rokometaši v polfinalu lige prvakov
iy /| inulo soboto je v dvorani IVI Golovec odmevalo od navdušenja, saj so rokometaši Celja Pivovarne Laško v povratni četrtfinalni tekmi lige prvakov z 29 : 23 premagali francoski Montpellier, tako nadoknadili zadetek zaostanka s prve tekme in se petič zapored uvrstili v polfinale, kjer bo njihov tekmec
bodisi nemški Kiel, Barcelona ali Portland San Antonio. Francozi, sicer aktualni reprezentančni svetovni rokometni prvaki, so tudi na povratni tekmi pokazali izvrstno igro in razkošno rokometno znanje, a so predvsem v drugem polčasu vratar Dragan Perič ter v napadu učinkovita Eduard Kokšarov in Renato Vugrinec igrali naravnost fantastično.
Manj uspešne so bile rokometašice Krima Ete Neutro Roberts, ki so v prvi četrtfinalni tekmi izgubile v gosteh proti norveškemu Larviku z 20 : 24, priložnost za popravni izpit.
Za ZVEZO BANK v Celovcu, iščemo zanesljivega
NOTRANJEGA/O REVIZORJA/KO
Vaša naloga bo revidiranje vseh oddelkov naše banke.
Iščemo človeka, ki je samozavesten, neomajen pri izvrševanju kontrole, se rad poglablja v številke, je natančen pri delu in rad samostojno dela. Zaželjeno je zaključeno osnovno bančno šolanje, dobro znanje slovenščine in nemščine. Ponujamo vam zanimivo delo, možnost široke izobrazbe ter zanesljivost in tradicijo uspešne banke. Pismene prošnje z običajnimi prilogami, ki se seveda zaupno obravnavajo, pošljite na:
ZVEZA - BANK,
Paulitschgasse 5-7, 9020 Klagenfurt/Celovec v r.: dir. F. Krištofu, tel: 0463 512365, e-mail: Stefanie.burjak@pzb.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu
se zahvaljuje
vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri spominskih prireditvah ob 30-letnici smrti dr. Franceta Cigana: nadškofu msgr. Stanku Hočevarju, pomožnemu msgr. škofu Lojzetu Uranu in vsem so-mašnikom, ki so darovali spominsko mašo 23. februarja 2001 v Pastoralnem centru v Celovcu; mešanemu pevskemu zboru »Jakob Petelin Gallus«, ki jo je s petjem olepšal.
Vsem predavateljem na spominskem dnevu 24. februarja 2001 v Domu prosvete v Tinjah: kaplanu Ivanu Krajncu iz Črenšovec, Nevenki Sommeregger, dr. Francetu Vrbincu, dr. Reginaldu Vosperniku, prof. Jožetu Wakou-nigu, Dl Francu Kattnigu, dr. Matevžu Grilcu, dr. Zdravku Inzku, župniku Ivanu Olipu, župniku Tomažu Holmarju, Marku Tavčarju, Hanziju Gabrielu, župniku Maksu Michorju, dr. Zmagi Kumer, mag. Berteju Logarju in prof. Jožku Kovačiču.
Vsem sodelujočim pri uspešni in enkratni osrednji pevski reviji »KOROŠKA POJE« 4. marca v Celovcu: prof. Jožku Kovačiču za zamisel in pri-
pravo programa in scenarija, nastopajočim: Cerkvenemu pevskemu zboru »France Cigan« iz Cresovec, Slovenskemu cerkvenemu zboru iz Spittala, Špeli Filipič, MMZ Slovenske gimnazije, Janezu Kampušu, Otroškemu zboru Mohorjeve LŠ, Tamburaškemu ansamblu Loče, MoPZ »Mirko Filej« iz Gorice, ženski vokalni skupini »Pet in tri«, Nini Popotnig, Nataši Sienčnik, Oktetu Suha, MePZ »Danica«, MePZ »Jakob Petelin Gallus«, povezovalcema Sigiju Kolterju in dr. Francetu Vrbincu.
Vsem, ki so dali na razpolago gradivo za razstavo in scenarij: Slovenskemu oddelku ORF, družini Starman v Kotmari vasi, družini Vrečar v Kotmari vasi, župniku Maksu Michorju v Kotmari vasi, Marici Tischler v Celovcu, Marici Hartmann v Celovcu, prof. Jožku Kovačiču v Zgornji vesci, Nevenki Sommereg-ger v Kamnu, Mariji Schumer v Kamnu, Hanziju Gabrielu na Dunaju, Francu Kattnigu v Rožeku, Francu Smrtniku v Kortah, Franciju Smrtniku (Franci) v Kortah , Franciju Čertovu v Selah.
Vodja raziskovalcev Bolanz je potrdil, da so se za raziskovanje Divjega jezera odločili, ker jim v svetovnem podzemlju ostaja zelo malo izzivov. Jezerski sifon v Divjem jezeru je eden najglobljih znanih zalitih rovov na svetu, v katerem je že
večkrat raziskoval in snemal sloviti Švicar Oliver Isler. Uspešno delo potapljačev v Divjem jezeru pa je s številnimi uspelimi posnetki ovekovečil tudi slovenski podvodni fotograf Arne Hodalič.
Silvo Kovač
NOGOMET
Dobro motiviran SAK pričakuje zmago
1 I igredno nogometno prvenst-V vo v regionalni ligi se bo pričelo prihodnji konec tedna. SAK se je na prvenstvo izredno resno pripravljal in gosti prihodnjo nedeljo moštvo iz Zeltwega. Igralci so vsi zdravi,
Tekmovalni načrt SAK vigredi 2001:
16.	krog (10/11.3.): SAK - Zeltweg
17.	krog (17/18.3.): Hartberg - SAK
18.	krog (24/25.3.): SAK - Kapfenberg
19.	krog (31.3/1.4.): Šentvid - SAK
20.	krog (7/8.4.): SAK - Voitsberg
21.	krog (14/15.4.): Spittal-SAK
22.	krog (21/22.4.): SAK - Lendorf
23.	krog (28/29.4.): Gratkorn - SAK
24.	krog (1.5.): SAK - Pasching
25.	krog (5/6.5.): Pliberk - SAK
26.	krog (12/13.5.): SAK - St. Florian
27.	krog (19/20.5.): WAC-SAK
28.	krog (24.5.): SAK - Donau Linz
29.	krog (26.5.): BW Linz-SAK
30.	krog (2.6.): SAK-Wels
tudi oprerirani obrambni igralec Simon Sadjak bo igral. Vzdušje v moštvu je zelo optimistično in vsi bodo igrali na zmago. Kdo bo varoval gol, še ni odločeno. Prav tako je še odprt nastop D. Jovanoviča, ki še
ni dobil potnega lista. Kotrener Janko Smrečnik pa pričakuje pozitivno rešitev formalnih zadevščin. Ljubitelji nogometa vsekakor pričakujejo napeto, borbeno igro in tri točke.
M. Š.
Bo legionar Dragan Jovanovič (na sliki spredaj) izpolnil pričakovanja? Foto: Štukelj
ODBOJKA
SK Dob v evropskem pokalu
l^obljani so z uvrstitvijo v Lx polfinale play-offa avstrijske zvezne odbojkarske lige dosegli svoj sezonski cilj, namreč kvalifikacijo za nastop v evropskem pokalu.
Moštvo Doba je dobilo kar prvi dve tekmi proti nasprotniku iz Fürstenfelda. V prvi so Dobljani triumfirali s 3 : 0 (24/18/26), prav tako pa so tudi
drugo tekmo prejšnjo sredo dobili brez izgube seta s 3 : 0 (12/19/23)
O nasprotniku v polfinalu, rekordnemu prvaku Hotvolleys Dunaj, pravi kapetan Martin Micheu: »Dunajčani so najbrž premočni za nas, a jih bomo poskusili malo jeziti.«
Prva tekma bo 14. marca na Dunaju, prva povratna tekma v
seriji »Best-of-Five« pa je na sporedu 17. marca ob 19. uri v športni dvorani Kulturnega doma v Pliberku. Ekipa Doba upa v tej finalni fazi zvezne lige na močno podporo navijačev iz vse južne Koroške za dober zaključek najuspešnejšega leta v zgodovini športnega kluba
SLOVENSKI ŠPORTNI PABERKI
Slovenci igrali, Urugvajci zadevali
KI ogometna reprezentanca IM Slovenije je minulo sredo na prijateljski tekmi proti Urugvaju izgubila z 0 : 2 (0 : 1). Pred 4200 gledalci sta v Kopru slovensko mrežo zadela Olivera v 20. in Zalayeta v 86. minuti. Slovenski nogometaši so praktično vseh 90 minut napadali, a sta Sandi Knavs (ob koncu sezone bo iz Tirola prestopil v nemški Kaiserslautern) in Sebastijan Cimerotič (Olimpija) zadela le okvir vrat. V slovenski ekipi je bilo močno opazno, da sta v obrambni vrsti zaradi zdravstvenih težav manjkala Spasoje Bulajič in Marinko Galič ter da nekateri vodilni igralci, kot sta Zlatko Zahovič (Valencia) in Miran Pavlin (Porto), skorajda ne igrajo v svojih eki-' pah in so zato daleč od forme z lanskega Eura. Slovenija bo sedaj odigrala zelo pomembni kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na SP, in sicer 24. marca v Moskvi z Rusijo in štiri dni kasneje v Ljubljani še z ZR Jugoslavijo.
IAAF Cankarja ni povabila na SP v Lizbono
Od petka do nedelje bo v Lizboni potekalo dvoransko svetovno prvenstvo v atletiki, največje tekmovanje v zimskem delu sezone. Slovenijo bo v portugalski prestolnici zastopalo pet atletinj in dva atleta. Z izpolnjenimi normami so si nastop priborili: Saša Prokofjev (60 m), Alenka Bikar (200 m), Jolanda Čeplak (800 m), Helena Javornik (1500 in 3000 m), Urban Acman in Matic Šušteršič (oba 60 m). V tehničnih disciplinah so bile
norme postavljene izjemno visoko, ker lahko nastopi v vsaki disciplini le po osem atletov. Tako se je primerilo, da niti Anja Valant (troskok) kakor Gregor Cankar (daljina), nista izpolnila norme, sta pa bila med peterico najboljših na svetu in sta morala čakati na vabilo Mednarodne atletske zveze. Slednja je vabilo poslala Valantovi, medtem ko so Cankarja, edinega pravega slovenskega aduta v Lizboni za kolajno in že četrtega s prejšnjega dvoranskega SP v Maebašiju pa predlani tretjega s SP na prostem v Sevilli, zavrnili. D. T.
SMUČARSKI SKOKI
Odlična forma Kaiserja
Zahomški »orel« Stefan Kaiser je proti koncu sezone v odlični formi. V poljskih Zakopanah je konec tedna zmagal kar dve konkurenci v kontinentalnem pokalu, v nedeljo je s 135,5 metri celo poskrbel za nov rekord na skakalnici in zmagal z 19 metri napredka pred Nemcem Neumayerjem. S tem se je Kaiser kvalificiral tudi za avstrijski A-kader na turneji po Skandinaviji, ki se je pričela včeraj (sreda).
KOLESARJENJE
Pustolovščine v Belgiji
Peter »Paco« Wrolich se ni z najboljšim občutkom podal na dirke v Belgiji, saj je bil prej celih 12 dni močno prehlajen.
V prvi belgijski dirki »Het Volk« ga je čakalo že prvo pravo doživetje. »Paco« je tekmoval v večji vodilni skupini. Pri železniškem prehodu so prvi v skupini lahko napredovali, Wrolich pa poleg drugih zasledovalcev ni več mogel peljati naprej, ker se je pred njim zaprl drog. Pri 1° C in šestih minutah zaostanka pa ni imelo več smisla tekmovati naslednjih 100 kilometrov, tako je »Paco« zaključil to dirko.
Naslednji izziv je bila izredno težka dirka »Kürne -
Bruselj - Kürne«. Pri 0° C in dežju oz. snegu je »Paco« prispel v cilj z drugo skupino in potrdil svojo formo.
»Z dirko sem zelo zadovoljen - rezultat bi sicer lahko bil boljši, a forma je že v redu.«, je Wrolich analiziral svoj prvi letošnji nastop v Evropi.
Presenetljivo se je spremenil tekmovalni načrt ekipe Gerolsteiner za mesec marec. Pravzaprav bi bili na sporedu dve dirki v ZDA, a je nemška ekipa sedaj dobila startno dovoljenje za prvi višek sezone, dirko Pariz - Nizza. Za menedžerja ekipe Gerolsteiner-Hans-Michael Holczerja je to vabilo na dirko »potrdilo za dosežke v pretekli sezoni«.
V postavi bodo poleg Petra Wrolicha predvidoma še Rene Haselbacher, Federico Mori-ni, Michael Rich, Saulius Ruskys, Torsten Schmidt, Tobias Steinhäuser in Georg Totschnig.
T. C.
KOŠARKA
Rekordna
zmaga
mladincev
IX ar s 109 točkami razlike so Ixmladinci KOŠ-a v četrtek premagali sotekmece iz Wolfsberga in si skupno s Pirati iz Celovca ob zaključku drugega kola nabrali enako število točk za sam vrh. V finalnih tekmah bo sedaj padla odločitev o koroškem prvaku. Mladinci KOŠ-a imajo vsekakor dobre možnosti.
Mladinci bodo odigrali prvo tekmo polfinala v torek, 13. marca, ob 18.15 v Mladinskem domu, drugič pa bodo nastopili v torek, 20. marca, ob 18.30 v St. Martinu.
KOŠ mladinci - BBC Wolfsberg 137 : 28 (79 : 15) / Babič M. (16), Brumnik M. (14), Brum-nik J. (17), Kocman M. (8), Rutar G., Schieman A., Trifunovič J. (76), Urank Št., Wutti D.(6)
Tik pred zmago
Ekipi mini KOŠ-a v zadnji tekmi ni uspelo zmagati. Po koncu tretje četrtine proti WSG Ra-dentheinu so najmlajši Koševci celo vodili s 17 : 14. Vendar ko je moral najbolje razpoloženi Matija Wutti zaradi pravil, ki določajo, da posamezen igralec ne sme igrati več kot tri četrtine, z igrišča, so gostje še zmagali. Viden pa je bil velik napredek in s pridnim treningom se bo dalo v naslednjih letih še marsikaj doseči.
KOS Mini I - WSG Radenthein 19 : 26 (9 : 12) / Au-dič E., Alibabič E., Kofler G., Küpper M., Petek N., Repnik P. (2), Rozman G., Rehm J., To-palaj D., Wutti M. (17)
Tudi juniorji v finalu
V koroški finale so se uvrstili tudi juniorji KOŠ-a. Svoji prvi dve tekmi bodo odigrali v četrtek, 15. marca, ob 19.00 na tujem v Radentheinu oz. na domačem terenu v četrtek, 22. marca, ob 18.15 v Mladinskem domu.
ŠAHOVSKI OREH Št. 148	Silvo Kovač
Študija - beli na potezi remizira
V poziciji na diagramu ima črni ogromno materialno premoč - kar tri »zdrave« kmete. Beli, ki je na potezi, razmišlja o rešitvi svojega kralja v kotu šahovnice, pred črno vojsko, po čmopoljnih diagonalah. To
abcdefgh
mu uspe z enkratno kombinacijo, ki se po nekaj potezah konča s patom belega kralja. Zagotovo boste uživali ob uspeli rešitvi!
Rešitev št. 147
Že prva poteza belega v nastali poziciji l.Dg6U je presenetila nasprotnika. Polje g6 v črnem taboru je dvakrat branjeno, vendar črnemu kljub vsemu ni več pomoči. Črni je odigral l...Dc2; še hitrejši konec bi bil po L..fg6 2.Sg6:+ hg6 3.Th3 mat. Sedaj sledi 2.Th3U In črni se vda. Na 2.Dg6: 3.Sg6:+ fg6 3.Th7: mat.