Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v r
se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarsk
Štev. 1.
V CeljM, dhrie 20. J&rausirfa. I©2>7'.
B&.
ništvo in upravništvo ‘o list brezplačno.
Leto V.
Da je ta Številka našega lista izšla za 6 dni po * meje kakor običajno: rašsmo zakrivili mi, ampak tiskarna, ker* je z delom preobložena.
Oblastna vinska razstava v Ptuju v zvezi s posetom avstrijskih stanovskih tovarišev.
Kakor smo že v decernberski izdaji in na našem občnem zboru obširno razložili, se je vršila v času od 15. do
17.	januarja 1927 v Ptuju pod pokroviteljstvom velikega župana gospoda dr. Otmarja Pirkmajerja prva oblastna vinska razstava večjega gospodarskega značaja. Žal nam je, da ne moremo popisati v našem listu vseh podrobnosti te zelo važne in pomembne gospodarske prireditve, ki je otvorila pot do izvoza naših vin v Avstrijo in obnovila tako zopet gospodarske stike z največjimi inozemskimi odjemalci naših vinskih pridelkov. Vsled pomanjkanja prostora v listu se bomo torej omejili le na najvažnejše momente te prireditve, ki bodo služili tudi bodoči zgodovini naše oblasti. — Sto prireditvijo in zbližan jem gostilničarskega stanu obedveh držav z našim vinogradništvom je pridobilo precej tudi pospeševanje tujskega prometa v naši mariborski oblasti, ki je ®den najpoglavitnejših virov dohodkov naš gostilničarski stan, kjterega oblasti vzlic temu dejstvu zapostavljajo za vsemi drugimi stanovi in še celo za točiici stoječim gostom, kateri predstavljajo nekake polgostilničarje, ki ne le škodujejo rednemu gostilničarstvu in jemljejo ugled našemu narodu in upravi, ampak pospešujejo vedno bolj pijančevanje in nemoralo med našim narodom.
Naša zveza je bila pri otvoritvi razstave 15. jan. 1927 zastopana po našem načelniku gospodu Dragotinu Bernardi- ju, ravnatelju hotela «Evropa» v Celju g. Slavku Berglezu in zveznem tajniku gospodu Antonu Komacu. Ravno °b 9. uri 42 minut predpoldan je dospel vlak z našimi delegati na ptujski kolodvor, kjer jih je pričakoval in sprejel testni župan g. dr. Matej Senčar, član razstavnega odbora g. Josip Damisch, hotelir v hotelu «Osterberger» v Ptuju in načelnik ptujske gostilničarske zadruge gosp. Franc Mahorič. Po prisrčnem in ljubeznivem sprejemu naših predstavnikov na kolodvoru je spremil gospod župan dr. Senčar našo deputacijo z automobili naravnost v ptujski «Dru-tv-.d°m», kjer se je razstava vršila.
Ob mnogobrojni udeležbi vinskih producentov, gostilničarjev in vinskih trgovcev, ki so zasedli zadnji kotiček precej velike galerije društvenega doma, je v spremstvu gospe soproge otvoril gosp. veliki župan dr. Pirkmajer v navzočnosti številnih zastopnikov oblasti in korporacij, ki so bili na otvoritev vabljeni in so zasedli celo dvorano,z lepim gospodarskim nagovorom prvo oblastno vinsko razstavo v zvezi z vinskim Sejmom, katera je nudila priložnost spoznati vina iz vse mariborske oblasti ter navezati stike gostilničarstva di-rektno z vinskimi producenti iz posameznih vinarskih okolišev in z ino-fernskimi odjemalci. — Ministra za kmetijstvo in vode je zastopal inžener g- Zidanšek, ptujski srezki poglavar 'tvorni svetnik g. dr. Vončina in ptujski župan g. dr. Senčar sta se udeležila °tvoritve osebno. Zastopnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani S- dr. Pretnar je imel obširen govor o gospodarskih pogodbah z inozemstvom ter razlagal delovanje zbornice za omejitev današnje splošne gospodarske ^rize. Podžupan mesta Graz gosp. inž. dr. Pertassek je pozdravil navzoče pred-sem v francoskem, potem v slovenskem n končno v nemškem jeziku ter želel,
da bi dosegla prireditev najlepše uspehe. Po pozdravnem nagovoru predsednika razstavnega odbora g. Miha Brenčič-a je veliki župan kot pokrovitelj razstave pokušal razstavljena vina kot znak, da je prireditev otvorjena.
Otvoritve so se udeležili med drugimi tudi gg. deželno-sodni svetnik in predsednik okrajne sodnije v Ptuju gosp. dr. Štuhec, upravitelj Križniške graščine v Veliki Nedelji g. drf Stanko Destal, ptujski podžupan g. Anton Blažek, državni ekonom g. Zupanc iz Ptuja, načelnik gostilničarske zadruge v Ptuju g. Mahorič, restavrator v Narodnem domu g. Berlič, hotelir g. Osterberger Franc, ravnatelja vinarske šole v Mariboru gg. Žmavc in Puklavec, kletarski nadzornik g. Zabavnik, velevinogradnik g. Petovar in g. Ljudevit Sagadin kot tajnik razstavnega odbora in okrajnega zastopa, kateri imajo poleg predsednika g. Brenčiča velike zasluge za ustvaritev popisane prireditve.
Gospej soprogi g. velikega župana je podaril sinček znanega restavratorja v Narodnem domu g. Berliča po imenu Srečko krasen šopek cvetlic. Prav požrtvovalno je vodila bufet razstave in sodelovala ga. dr. Vončfnova, soproga ptujskega srezkega poglavarja.
Pri otvoritvi razstave se je opazilo tudi narodnega poslanca g. Vesenjaka, zastopnika kmetijske družbe g. Sančina, zastopnike vinogradov štajerske hranilnice g. dr. Potschacher in Archer, vele-vinogradnika g. Bouvier Clotar, zastopnika zagrebške zbornice g. Sterna.
Oficijelnim gostom se je priredil v razstavnem bufetu zajterk, katerega je s spretno roko pripravila gospa dr. Vončinova, soproga srezkega poglavarja. Med južino je imel veliki župan navzočim nagovor, v katerem se je zahvalil predvsem predsednikom razstavnega odbora in dolgoletnemu narodnemu gospodarju gospodu Mihu Brenčiču za tako pridno delo in brezhibno prirejeno razstavo ter vsem ostalim sodelavcem in prijateljem razstave. Istotako velja zahvala v polni meri tudi tajniku razstavnega pripravljalnega odbora g. Ljudevitu Sagadin-u, državnemu ekonomu g. Zupancu in hotelirju gospodu Osterbergerju, kateri so se za stvar prav s posebnim veseljem zavzeli.
Razstava je bila prav okusno prirejena in je razpolagala s preko 500 vrstami raznoletnih vin, med katerimi so bila celo 42 let stara, od .navadnih do najfineiših buteljskih vrst iz vseh vinskih goric rnar.borske oblasti.
Razstavhena vina so bUa razvrščena po posameznih okoliših, radi česar je bila vsakemu obiskovalcu dana možnost, da si je na podlagi posebnega kataloga, ki ga je prijel takoj ob vstopu v dvorano, poiskal in poskusil zaželjeno kapljico. Razen tega so dajali točaj in navzoči odborniki vsa potrebna pojasnila. Za razstavo nesposobna vina je posebna komisija že pred otvoritvijo razstave odstranila.
Kletarske potrebščine in vinska zdravila so imele razstavljene sledeče tvrdke:
1.	Inž. I. & H. Biihl, Maribor, Motherjeva ul. 15, je imela razstavljene pipe in mere iz raznih kovin.
2.	A. Frank in Sin, kletarstvo v Ptuju, je razstavilo lepe bakrene škropilnice.
3.	G. Franc Vogel, Ptuj, je pokazal gostilničarjem lepe modeme steklene sesalke in razne druge steklene priprave za kletarstvo in gostilničarstvo.
4.	Tudi tovarna žveplenih izdelkov g. Antona Jurca v Ptuju je razložila svoje izdelke.
5.	Nova ustanova »Kemijski laboratorij za industrijo, kmetijstvo in trgovino« v Mariboru, Trg Svobode št. 3, je imela razstavljena najvažnejša sredstva, ki jih potrebujejo gostilničarji za pobijanje škodljivcev vinarstva in vinogradništva, kakor n. pr. «Cochynal» in «Arbinol», ki se uporablja v sadjarstvu in «Hmelin» pa v hmeljarstvu. Nadalje
je razstavila ta nova ustanova sredstva j lastnega izdelka, ki služijo za bistrenje vina in slednjič čisto vinsko kvasno I glivico za vretje in prevretje vsakovrstnih vin. — Naše čitatelje in interesente opozarjamo na poseben oglas, ki ga ima ta nova ustanova uvrščenega v našem današnjem listu.
Cene razstavljenemu vinu so variirale med Din 6'— do Din 20'— liter. Ocene razstavljenih vin nismo še prejeli. Radi tega bomo objavili oceno in odlikovanja v prihodnji izdaji.
Po končanem oficijelnem delu otvoritve razstave se je pripustilo vstop v razstavno dvorano vsakemu. Gostilničarji in vinski trgovci so pridno pokušali razstavljeno kapljico in krili v precejšnjem številu svojo vinsko potrebo za letošnje leto.
Zvezni delegati, odbor ptujske gostilničarske zadruge in zastopniki razstavnega odbora so se nato takoj podali k pripravam za
časten In dostojen sprejem avstrijskih gostov-gostiiničarjev, ki se je vršil drugi dan dne 16. jan.
1.1. Ravno z istim vlakom ko, so dospeli naši delegati dne 15. jan. 1927 na ptujski kolodvor, ravno ista lokomotiva je pridrdrala z avstrijskimi stanovskimi tovariši gostilničarji dne 16. jan. 1927 v Ptuj. Na kolodvoru jih je sprejel zvezni načelnik gospod Bernardi, ptujski župan g. dr. Senčar in načelnik ptujske gostilničarske zadruge g. Mohorič. Poslanstvo avstrijskih kolegov je vodil komercijalni svetnik in predsednik Lan-d?/:\ erbanda ter 3. avstrijske strokovne razstave v Graz-u gospod Maks Withalm v spremstvu generalnega tajnika Lan-desverbanda g. dr. lllig-a. Zbornični svetnik in načelnik Gastwirtegenossen-schaft v Graz-u g. Losert in njegov namestnik g. Karl Ludvik Geiter sta zastopala častno graške gostilničarje. Izmed gostilničarjev sta tvorila odposlanstvo tudi gg. Hans Winkler in Franz Ortner, oba gostilničarja v Graz-u. Gostilničarje iz Leobna je zastopal načelnik Gaslwirtegenossenschaft v Leobnu g, Hans Brandl.
Z istim vlakom, s katerim so dospeli v Ptui naši ljubi gosti iz Avstrije, so prišli tudi številni gostilničarji iz Maribora, Celja in drugih krajev. Med lemi so bili gg. Senekovič, načelnik mariborske mestne zadruge, Holc, načelnik mariborske okoliške zadruge, Rebeuschegg, zvezni podnačelnik iz Celja, Oset, restavrater v mariborskem Narodnem domu, Martinovič in Čoh, hotelirja iz Rog. Slatine, Petschucb, kavarnar v Celju, Hans Schuller, restavrater v Slovenjgradcu, Skoberne, hotelir v Celju itd., itd.
Po prisrčnem sprejemu na kolodvoru se je spremilo goste na razstavni prostor, kjer so bilio ficijeino pozdravljeni od predsednika razstavnega odbora g. Mihe Brenčiča, zveznega načelnika g. Drago Bernardija in ptujskega mestnega župana g. dr. Senčarja. Zvezni načelnik g. Bernardi je pozdravil goste s sledečim kratkim nagovorom:
^Cenjeni stanovski tovariši! Čast mi je vas kot predsednik zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmuje in Mežiško dolino v našem vinogradnem kraju v mestu Ptuj naisrčneje pozdraviti. Moja želja je, da bi ustvaril vaš današnji prvi obisk v naši novi državi pot do skupnega strokovnega dela. V tem znamenju vam kličem dobrodošlji v naši sredini.« Vsak govornik je ponovil svoj pozdravni govor tudi v nemškem jeziku.
Za pozdrave se ie zahvalil v imenu avstrijskega odposlanstva komercijalni svetnik m predsednik Landesverbanda v Graz u g. M-aks Withalm. Med govorom, je omenil kako avstrijski pivci pogrešajo našo izborno kapljico, ki jo od prevrata sem ne morejo biti več deležni. Izjavil je, da bo odposlanstvo razstavljena vina pokusilo in poročalo gostilničarjem sosedne avstrijske republike. Največja zapreka za izvoz vin v
Avstrijo je pač vedno le ta odijozna carina in neprijazno postopanje naših obmejnih carinskih in finančnih organov ter njih zastareli birokratični uradni širne!.
Po prostem opoldanskem obedu so se avstrijski odposlanci skupno z našimi oficijelnimi zastopniki pred vhodom društvenega doma slikali, da ohranimo obojestraski spomin na znameniti dan 16. januarja 1927. Pri tej priliki je pritrdil na prsa vsakega gosta iz Avstrije in naših gostilničarjev zvezni tajnik g. Komac spominski znak naše zveze, ki ima gravirano sledeče besedilo in datum: «Zveza gostil, zadrug v Celju 16.1.1927.»
Vsi udeleženci so se nato podali na znameniti ptujski grad grofov Herberstein, kjer jim je ljubeznivi kaštelan razkazal in raztolmačil vse posamezne znamenitosti tega gradu, ki je ohranjen v najlepšem redu in čistoči. — V krasnih s starinskim pohištvom opremljenih dvoranah in sobah gradu se vidijo po 1000 in več let stare slike grofov Herberstein ter razni starinski predmeti neprecenljive vsrednosti.
Ob 5. uri popoldan so se sestali v ptujskem Narodnem domu mnogoštevilni ptujski gostilničarji z avstrijskimi tovariši, kjer sta obdržala gg. komercijalni svetnik Withaim in generalni tajnik Landesverbanda dr. Illig dolgo informativno in za naše gostilničarstvo jako podučijivo predavanje o ustroju gostilničarskih organizacij in o 3. avstrijski strokovni razstavi v zvezi s pospeševanjem tujskega prometa. Prav lepo sta oba orisala delo njih Landesverbanda in uspehe tega dela. Če bi se bili udeležili tega predavanja vsi načelniki naših zaspanih zadrug, posebno pa šoštanjska in ljutomerska, bi se bili prav gotovo vsi zbudili iz njih mirnega spanja in začeli takoj delovati in nam na naša pisma odgovarjati, ker bi bili videli prepad, katerega imajo pred seboj, kamor bodo prav gotovo padli, če bodo zadružni načelniki in odborniki še nadalje kazali tako gorostasno desinteresiranost na celi stvari.
Razgovori so se vršili tudi o tem, kako bi se omogočila izmenjava naših vin z avstrijskim pivom preko carinskih zaprek, ki povzročajo obojestransko podraženje uvoženega piva oziroma izvoženega vina. Za sedaj se bo skušalo zainteresirati za stvar Činlteije obeh držav. Nadaljna zadevna posvetovanja se bodo vršila v Graz-u med 30. aprilom in 8. majem 1927, ko se bo vršila tretja avstrijska strokovna razstava.
Po končanem predavanju se je priredil v Narodnem domu v čast avstrijskim gostom banket, katerega so pripravile spretne roke restavraterjev Narodnega doma gospe in gospoda Anice in Josipa Berliča. Med banketom je izvrstno svirala godba štirih domačih godcev. Izrekale so se razne napitnice in šaijivi govori, tako da je postala cela družba precej vesela. Nagovore in napitnice so držali gg. dvorni svetnik dr. Vončina, župan dr. Senčar, sodni svetnik dr. Kotnik, generalni tajnik iz Graz-a dr. illig, predsednik razstavnega odbora g. Brenčič, vinarski nadzornik g. Gombač, komercijalni svetnik iz Graz-a Withalm in zvezni načelnik Bernardi.
V pondeljek, dne 17. jan. 1927 so prišli avstrijski gosti z jutranjim vlakom tudi v Celje, kjer se je istotako vržilo kratko medsebojno posvetovanje s celjskimi tovariši. V čast avstrijskim odposlancem se je priredil tudi v Celju v. hotelu »Evropa« banket, na katerem je prišlo istotako kakor v Ptuju do ljubeznivih nagovorov.
Ker je sklical njih Reichsverband, ki ima sedež v Linzu, za dne 18. jan. 1.1. važno in neodložljivo odborovo sejo v Grazu, so obiskali avstrijski gostje mariborske tovariše le mimogrede. Zato so pa obljubili, da se vrnejo v najkrajšem času zopet v Maribor, da nadomestijo to, kar so pri tem obisku izpustili.
3. avstrijska strokovna razstava
gostilničarske, hotelirske in kavarniške obrti kakor tudi za tujsko-prometne zadeve,
Sraz I927.
Odbor Osrednje zveze zvez gostilničarskih zadrug, ki obsega celo avstrijsko državo, je sklenil pod častno zaščito drž. zveznega predsednika gosp. dr. Hamiiscka prirediti v Grazu 3. strokovno razstavo za gostilničarsko, hotelirsko in kavarniško obrt v času od
30.	aprila do 8. maja 1927. V tem času, predvideno dne 3., 4. in 5. maja 1927, se bo vršil istotam tudi občni zbor Osrednje zveze zvez gostilničarskih zadrug.
Za strokovnega svetovalca razstave se je pridobilo zopet gospoda profesorja Arch. Glemens Frdmel-a iz mi-nistrstva za trgovino in promet, kateri je že pri obeh prvotnih razstavah v Linzu oziroma Salzburgu uspešno sodeloval. G. dvorni svetnik Fromel je že na pred kratkim se vršečem 24. štajerskem gostilničarskem dnevu v Hart-bergu obširno razložil vse vodilne smernice, po katerih se bo prireditev uredila, ki se bo vršila prvikrat kot čisto Strokoma razstava.
Razstavna pisarna se nahaja v Grazu pri deželni zvezi gostilničarskih zadrug v Schmiedgasse št. 21, kamor naj se začasno vssa pisma naslovi ja
Znižanje vožnje
za obiskovalce gostilniške obrtne razstave.
ško, hotelsko in kavarniško obrt kakor tudi za tujski promet, ki se vrši v Gradcu od 30. aprila do 8. maja 1927 obvestilo, da se vsem obiskovalcem razstave dovoli 25% znižanje vožnje na vseh progah avstrijskih zveznih železnic, dalje na vseh progah železnic Graz— Koflach in na vseh lokalnih železnicah, ki jih oskrbujejo zvezne železnice. Znižana vožnja velja za vožnjo v Gradec in za povratek iz Gradca (za vse razrede in vrste vlakov, razen luksuisnih in ekspresnih vlakov).
Kdor se hoče poslužiti ugodnosti znižane vožnje, mora imeti vstopnico, ki jo kupi v predprodaji in s katero lahko dnevno poljubno obišče razstavo. Pri nastopu potovanja v Gradec je tre-i ha dati vstopnico pri potniški blagajni j žigosati.
Vstopnica, ki stane S 2.—, se dobi v predprodaji od 30. jan. v vseh tu- in inozemskih potniških pisarn,ah, nadalje v vseh avstrijskih gostilničarskih zadrugah in zvezah.
Znižanje se vrši na ta način, da se kupi pri nastopu potovanja v Gradec 1% vozne karte v Gradec, kar velja za vožnjo tja in nazaj. Obe karti je treba do končanega povratka shraniti. Obiskovalci, ki se hočejo od kakega avstrijskega mejnega kolodvora peljati v Gradec, dobijo za 25% znižano vozno karto v Gradec ter morajo ob povratku zopet za 25% znižamo karto kupiti. Ta karta za povratek se lahko dolu pri vsakem poljubnem avstrijskem mejnem kolodvoru.
Vožnja do Gradca se lahko nastopi dne 27. aprila, povratna vožnj i je dovoljena do 11. maja. Vožnjo prekiniti je dovoljeno. Višje razrede in brzovlake (če se od začetka niso uporabili), je dovoljeno uporabiti proti doplačevanju.
Generalno ravnateljstvo avstrij- j Za blago, ki je bilo v razstavi, ve-skib zveznih železnic je vodstvo III. av- ! Ija 50% znižanje pri povratni vožnji, strijske str okorne razstave za gostilni- !	--------—
Vzor stanovske zavednosti,
Da ne bomo na dolgo in široko razlagali, kaj hočemo s temi pomembnimi besedami povedati, navedemo naslednje konkreten slučaj, kateri naj bo vsem včlanjenim zadrugam zrcalo, v katerega naj se pogledajo in točno po tem ravnajo.
Dne 11. januarja 1927 se je vršil zvezni občni zbor, kateri je odobril zvezni letni proračun za poslovno leto 1927, ki nalaga vsakemu posameznemu zadružnemu članu Din 45'— letne doklade za upravo zveze in gostilničarskega lista.
Gostilničarska zadruga v Žalcu, kateri načeluje g. Ivan Virant, ni za-
V torek, dne 11. januarja 1927 ob
2.	uri popoldne se je vršil v mariborskem Narodnem domu občni zbor naše zveze s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo tajništva in uprave (»Gostilničarskega lista« ter v zvezi s točkama 2 in 3 odobritev celoletnega samostojnega delovanja načelstva in tajništva.
4.	Sprememba zveznih pravil.
5.	Odobritev letnega obračuna za poslovno leto 1926.
6.	Odobritev proračuna za poslovno leto 1927.
7.	Volitve zveznega načelnika, pod-načelnika, zveznega odbora in dveh preglednikov računov.
8.	Določitev smernic za cenilne komisije.
9.	Poročilo o dosedaj podvzetih korakih radi upostavitve konkurence za dobavo pive in sklepanje za bodoče ravnanje v zadevi.
10.	Slučajnosti.
Navzoči:
a)	Načelstvo:
1.	Zvezni načelnik g. Drago Ber-
nardi, hotelir iz Celja, ki vodi zborovanje.	•	1
2.	Zvezni podnačelnik g. Franc
Rebeuschegg, ki nadomestuje načelnika.	. _	_ ■■... .	«	,* j
mudila prav nobenega Časa s pcmiš-Ijevanjem, kako bo ukrenila, da pride v posest potrebne svote, katero mora glasom zveznega proračuna odposlati zvezi, ampak se je takoj po občnem zboru poprijela dela za inkaso pro<-a-čunjenih Din 45'— od vsakega člana in jih nam poslala dne 17. jan. 1927, to je 5 dni po našem občnem zboru in sicer skupno Din 3465.
Radovedni smo, če bo našla žalska zadruga mnogo posnemalcev. Če jih bo imela, bomo v prihodnjem listu objavili njih imena in imena načelnikov. Najmanj pričakujemo od sevniške in šoštanjske zadruge, kjer je stanovska nezavednost rojena. Bomo videli, če imamo prav.
3.	Zvezni tajnik g. Anton Komac, kot vodja zapisnika.
b)	Pregledniki računov:
1.	G. Franc Korže, kavarnar v Ptuju in
2.	G. Franc Poderžaj, gostilničar. Breg pri Celju.
c)	Povabljeni gosti:
1.	Zastopnik velikega župama mariborske oblasti, komisar gosp. Ignacij Založnik.
2.	Zastopnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani gosp. dr. Pretnar.
3.	Zastopniki Udruženja gostioničara, svratištara, kafanara i krčmara za oblast zagrebačku u Zagrebu Ni-količeva ulica št. 10 in sicer gg.:
a)	Zorčič Vekoslav, odbornik;
b)	Tomejc Anton, odbornik;
c)	Deželak Mihajlo, odbornik.
4.	Zastopnik neorganiziranih gostilničarjev v Čakovcu g. Mirko Strukl, kolodvorski restavrator v Čakovcu.
č) Včlanjene zadruge so bile zastopane:
1.	Sv. Lenart:
1.	Recer Franc, zadružni načelnik.
2.	Golob Ernst, zadružni podna-čebidk.
3.	Ceh Adolf, odbornik.
4.	Rojko Rudolf, odbornik.
2. Modi.
5.	Goltnik Franc, zadružni načelnik.
3.	Garnjigrad:
6.	Mermol Franc, zadružni načelnik:.
7.	Fludernik Ignacij, zadružni ođ-ombik.
4.	Vransko:
8.	Košenina Karl. zadružni načelnik.
9.	Plaušak Ludvik, zadružni pod-načelndk.
10.	Turnšek Franic, zadružni odbornik.
11.	Rdssner Viktor, zadružni odbornik.
12.	Fonda Josip, zadružni odbornik.
5.	Sevnica:
13.	Lamper Štefan, zadružni načelnik.
14.	Rathav Ivan, zadružni podnačelnik.
6.	Slovenjgraeđc:
15.	Eichholzer Josip, zadružni načelnik.
16.	Kac Ivan, zadružni odbornik.
17.	Pernart Anton, zadružni odbornik.
7.	Šmarje pri Jelšah:
18.	Gradt Maks, zadružni načelnik.
19.	Habijan Ivan, zadružni podnačelnik.
20.	Narad Anton, zadružni odbornik.
21.	Grasselli Emanuel, zadružni odbornik.
8.	Rogaška Slatina :
22.	Čoh Stjepan, zadružni načelnik.
23.	Marine Andrej, zadružni podnačelnik.
24.	Martinovič Milan, zadružni odbornik.
25.	Madife Beno, gostilničar.
9.	Slov. Bistrica:
26.	Kos Ivan, zadružni načelnik.
27.	Augustin Anton, zadružni pod-načelmk.
28.	Žurej Jakob, zadružni odh. I
29.	Krute Vinko, zađr. odbornik. !
30.	Soršek Beno, zadružni odb. j
31.	Kac Franc, zadružni odbornik. |
10.	Celje:
32.	Petschueh Franc, zadružni j podnačelnik.
33.	Perc Karl, zadružni odbornik.
34.	Robek Anton, zadružni odb.
35.	Perger Franc, zadružni odb.
36.	Žumer Jasip, zadružni odb.
37.	Leskovšek Franc, gostilničar.
11.	Maribor okolica:
38.	Holc Matija, zadr. načelnik.
39.	Kučer Franc, zadružni podnačelnik.
40.	Trinko Peter, zadružni odb.
41.	Posti Herman, zadružni odb.
42.	Klojčnik Martin, zadružni odbornik.
43.	Dreisimger Franc, zadružni odbornik.
44.	Kovačič Mihael, zadružni odb.
45.	Koc Alojz, gostilničar.
46.	Grašič Jakob, gostilničar.
47.	Krajne Franc, gostilničar.
48.	Senica Alojz, gostilničar.
49.	Pristanak Franc, gostilničar.
50.	Kerenčič Anton, gostilničar.
51.	Stumpf Franc, gostilničar.
12 Ptuj:
52.	Mahorič Franc, zadružni načelnik.
53.	Slavinec Josip, zadružni podnačelnik.
54.	Zupančič Drago, zadružni odb.
55.	Grahor Ivan, zadružni odb.
56.	Pen Gustav, zadružni odb.
57.	Marinič Edvard, zadružni odb.
58.	Šegula Jakob, zadružni odb.
59.	Sagadin Franc, zadružni odb.
60.	Topolovec Jurij, zadružni odb.
61.	Berlič Josip, zadružni odb.
13.	Maribor mesto:
62.	Senekovič Henrik, zadružni podnačelnik.
63.	Oset Andrej, zadružni odb.
64.	Verzelj Franc, zadružni odb.
65.	Milavec Matevž, zadružni odb.
66.	Vernik Julij, zadružni odb.
67.	Horvat Alojzij, zadružni odb
14.	Prevalje:
68.	Rozman Alojzij, zadružni načelnik.
69.	Otič Ivan, zadružni odbornik.
70.	Pšeničnik Josip, zadružni odb.
Redni letni občni zbor
Zweze gosfiiraičarskih zadrug za slo^saraskcj Štajersko, PrekntsMrj© in Mežiiko dolino w S3e!|u»
71.	Stopar Rudolf, zadružni odb.
72.	Vaukam Franc, zadružni odb.
15.	Vojnik:
73.	Pukl Mihael, zadružni podnačelnik.
74.	Šres Franc, zadružm tanik in blagajnik
75.	Ranol Anton, zadružm odb.
76.	Rožanec Franc, gostilničar
16.	Ormož:
77.	Golenko Anton, zadružni načelnik.
78.	Horvat Franc, zadružni odb.
79.	Alt Anton, zadružni odbornik.
17.	Kozje:
80.	Friškovec Ignacij, zadružni komisar.
18.	Murska Sobota:
81.	Turk Josip, zadružni načelnik.
82.	Čačinovič Einerih zadružni odbornik.
83.	Rajner Jamoš, zadružni odb.
84.	Cipoth Ludvik, zadružni odb.
85.	Mevlic Franc, zadružni odb.
86.	Kerčmar Aleksander, zadružni odbornik.
87.	Kirbisch Franc, zadružni odh.
88.	Benko Josip, zadružni odb
89.	Mikola Franc, zadružni odb.
90.	Rosenberg Žiga, zadružni odb.
19.	Dol. Lendava:
91.	Horvath Matjaž, zadružni odb
92.	Pojbič Karl, zadružni odb.
93.	Horvat Ivan, zadružni odb.
20.	Sv. Jurij ob juž. žel.:
94.	Klajnšek Franc, zadružni načelnik.	j -4
95.	Plauštajner Alojz, zadružni odbornik.
21.	Brežice.
96.	Volčanšek Ivan, zadružni načelnik.
97.	Deržič Karl, zadružni podnačelnik.
98.	Grabner Vinko, zadružni odb.
22.	Žalec:
99.	Virant Ivan, zadr. načelnik.
100.	Šribar Alojz, zadružni odb.
101.	Krppic Matija, zadružni odb.
102.	Zagode Josip, zacirvžni ođb.
23.	Konjice:
103.	Kračun Davorin, zadružni odbornik.
Resumirano:
1.	načelstvo	3
2.	pregledniki računov	2
3.	povabljeni gosti	€
4.	zadružni delegati	23 zadrug 108
skupno število navzočih
Poleg ravnokar izkazanih je bilo navzočih še precejšnje število gostilničarjev iz Maribora in bližnje okolice, kakor tudi mnogo drugih obrtnikov, ki se za razvoj gospodarskih korporacij zanimajo.
Na tem mestu je tudi potrebno ugotoviti malomarnost in brezbrižnost šoštanjske in ljutomerske zadruge, ki niste poslali na zbor niti enega zastopnika. To je vsekakor potrebno, da se ugotovi, tako če se pomisli, da so vse ostale zadruge in še celo iz Zagreba poslale svoje delegate na ta naš impozanten zbor. — Upamo pa, da sta se spričo take demonstracije zavednosti ostalih včlanjenih zadrug zdramile iz svoje letargije tudi te dve zadnji nezavednim in da bodete vsaj v bodoče bolj pridno z nami sodelovaje ter se naših .sestankov iln zborov bolj pridno udeleževale kakor do sedaj.
Na podlagi popisane prezeučne liste e zvezni načelnik g. Bernardi ugotovil, da je na redno sklicanem zboru zastopanih 23 včlanjenih zadrug, katere predstavljajo 103 navzoči od pr sameznih zadrug pravilno izvoljeni de' legati. Vsled te ugotovitve predoči navzočim, da so vsi sklepi današnjih raž' prav veljavni, ker manjkata od 25 včlanjenih zadrug, katere imajo praric0 poslati na zbor skupno 126 detegaf0^ samo dve zadruge in presega torej v ilo navzočih članov ono število, k* po zveznih pravilih določeno za veM® no sklepanje o vseh zadevah. vr_
Nadzorstvena oblast je bila- ® 0 Sitvi zbora pravilno obveščena, da tudi v tem oziru ni zaprek. » 0_
Pred prehodom na dnevni^V^ zdravi zadružni načelnik S-. h^isarja zastopnika velikega župana k
Stran 3.
Nova veletrgovina „THGOVSRI D0M“ Maribor
fS t»act d magazin
k © s« f e © t i © ari«
Hajvečja kanriFak-^ijska	v
J sus g osi a
iM I
Velikanska izbira vsakovrstnega sukna za gosaode.
1- -	'	; J .
' * i	.
Lastni atelje za izde* Eovanje oblek po dunajskem kroju.
Največja izbera krasnega vo!nenei?a blaga, platna, Sifonov, odej. posteljnih garnitur, namiznih prtov itd. — Miitk «1S] ES ZSIEOdl Si OOiedStl VBiliiO r&SStSVO V TrgOVSbCIO flOffll
g . .Založnika, zastopnika- zbornico za trgovino, obrt im industrijo v Ljubljani g. dr. Pretnarja, odposlance Udruženja gostioničara, svratištam, kaianara i krčmara za oblast zagrebačku v Zagrebu gg. Zorčič Vekoslava, Tonejc Antona, Deželak Mikajta, zastopnika neorganiziranih gostilničarjev iz Čakovca g. štruklja Mirka in vse navzoče zadružne delegate, se jim zahvali za tako obilo ali bolje rečeno skoroda popolno udeležbo današnjega zbora ter otvori zbor točno ob 2. uri popoldne.
Pred prebodom na dnevni ređ se je oglasil k besedi zastopnik velikega župana obrtno-zađružni komisar gosp. Založnik, kateri izvaja sledeče:
Zahvaljujem se vam za po vašem načelniku izrečen pozdrav in za vabilo na današnji zbor.
S ponosom gfedam na današnji zbor in zavednost gostilničarskega stanu do svoje lastne organizacije, ker je ta stan dokazal z današnjo udeležbo občnega zbora zrelost za skupno organizacijsko delo v korist celemu državnemu gospodarstvu. Poročile vašega tajnika, katerega bodete pri tretji točki slišali, je jako izčrpno in lepo sestav-*ieno. Kdor je opazoval celoletno delo zveze, bo moral opaziti, da je zveza v Preteklem letu mn.offo več naredita kakor je na papirju napisano. Že izvedba vaše zveze do popolne organizacije je ogromno delo in največji uspeh, s katerim se ne more primerjati danes z vami nobena ostalih organizacij. Edino Zveza trgovskih gremijev bi se lahko prištevala vaši'enaka, če bi ne imela one rakrane, da je eden trgovski gre-niij izven te zveze, kar je sicer malenkost, ali zadostuje, da se ne more proglasiti za popolno organizacijo kakor 36 lahko ponaša danes vaša zveza.
Sedaj ko imate izvedeno vašo organizacijo do popolnosti, bodete lahko Posvetili vaše moči notranji ureditvi zadrug in zveze ter v dosego večjih, za gostilničarstvo najvažnejših uspehov.
Delovanje zadrug se bo izboljšalo, če bo sodelovala z njimi zveza. Zadruge se naj zanimajo za ureditev lokalnih zadev, kjer so jim krajevne prilike bolj znane ih zveza naj se zavzema pa za "večjepotezne akcije, ki spadajo v dru-goinštančno zadružno poslovanje, kakor odpravo točilnih taks, enotni cemi-Predpis davkov, zakonodajo itd.
Mariboru kakor v Celju, glavno je. da zveza pridno dela. Skrbite, da bo zveza pridno iin pravilno delala v sedanjem tiru tudi v bodoče in gledajte, da se bo še nadalje pojačala.
Zvezni načelnik g. Bernardi še zastopniku velikega župana g. komisarju Založniku za lepe poduči ji ve besede najlepše zahvali in poda besedo zastopniku zbornice g. dr. Pretnarju, kateri izvaja sledeče:
Spoštovana gospoda! Dovolite, da vam prinesem najsrčnejše pozdrave zborničnega tajnika gospoda dr. Win-discherja, kateri se je nameravat vašega zbora udeležiti osebno in le važni službeni opravki drugod so preprečili, da mu ni bila dana čast priti danes med vas. Nadalje se vam zahvalim v
imenu zbornice za povabilo na Vaš 5
ki.
To- _	Vi(XVIkLTV , ZKLAUliLfUclJU 11U.
86 take stvari morejo izpeljati le potom zveze, vam priporočam, da ne dopustite kaliti vašega prijateljstva radi. malenkostnih razlik, ki bi eventuel-no nastale v sedežu zveze.
V vašem tajniškem poročilu, katerega sem dobit dostavljenega že pred zborom, sem čital, da je danes zveza tako trdna, da jo ne bo mogla zrušiti Nobena sila. — Pomisliti pa morate, da
zbor ter vas najsrčneje pozdravim.
Mnogo imamo med letom zborov in vsak zbor je za dotični stan največji pnaznik, ali takih zborov, kakor je današnji vaš zbor, jih je malo. Vsak tak zbor pomeni mejnik med novim in starim letom, na katerem se daje obračun za vse posliovajne v starem letu in določi smernice bodočemu delu.
Vaš današnji zbor ni torej le običajni občni zbor, ki se prireja letno, ampak ima ta zbor še drug važnejši ! pomen. Mi vidimo, da je zveza v minulem letu dosegla s svojim intenzivnim delom lepe uspehe. Zbornica., ki je vaša skupna organizacija, je zvezo v njenih stremljenjih podpirala. Zato, ker je zbornica z vašo zvezo sodelovala, ji je tudi njeno delo in delo vseh ostalih zadrug dobro znano.
Vaša zveza se je zavzemala v minulem letu poleg organizacijskega dela tudi za večjepotezne akcije, kakor n. pr. zaznamuje uspehe v obrtno-pravdnih predpisih. Tudi v zadevi davčnih predpisov je bila zbornica ud vaše zveze krepko podprta. Konstatirati moram, da je napravila vaša zveza tudi v finančnih vprašanjih svoje korake in ukrenila vse potrebno, da se gostilničarstvu popravijo krivice.
Poleg tega je pokazala vaša zveza tudi v drugih zadevah jako agilno in razumno delo. Zato pa naj se vsak izmed vas vaše zveze veseli in naj bo na njo ponosen. Radi tega čestitam danes vaši zvezi na njenih uspehih, doseženih v preteklem poslovnem letu.
Ge se ozremo nazaj na zvezino delo, vidimo, da je izvedla organizacijo vseh gostilničarjev in s tem postavila v organizaciji zaključen kamen. To pa ve ceniti le tisti, ki se zaveda, kakšnega pomena so stanovske organizacije ža posamezne stanove. — Jaz moram vašemu tajniku k temu uspehu najiskre-neje čestitati, ker so ti uspehi znamenje, da se je v organizaciji res dejalo.
združim s temi čestitkami še željo, da. bi se tudi v bodoče delalo v tej smeri naprej kakor se je delalo do seda,].
Zvezni načelnik g. Bernardi se zahvali gospodu dr. Pretnarju za pohvalne besede, izrečene vodstvu in tajništvu za delovanje v prid gostilničarstva in omeni pri tej priliki sledeče:
Gospodje! Slišali sta kako se naše delo oceni od činiieljev, ki so nas in naše delo zasledovali in nadzorovali ter jim je naš trud in prizadevanje za dosego uspehov prav dobro znan. Zato bi mi pa bilo tem bolj težko slišati, če bi kdo izmed vas izrazil nezadovoljstvo, za kar pa sicer nimate vzroka. To sklepam iz tega, ker se slišijo razne govorice o spremembah v zveznem sedežu in za to, ker smo bili primorani segati med letom tudi po skrajnih sredstvih in z ostrim nastopam napram včlanjenim zadrugam in njih načelnikom, da smo premostili vse težkoče za dosego našega cilja, našega uspeha, o katerem vam danes tudi poročamo. — Če bi ne j bil držal cele stvari s tako močno roko, j bi se bila pripeljala naša organizacija j v drugo, popolnoma napačno smer.
Zadruge rečejo, da so vsaka za se- ■ be in da jih zveza ne briga več kot to- j liko. Pomislite tovariši, da smo vsi : ustanovitelji zveze in da moramo vsled tega vsi skrbeti za nje obstoj. V početku nas je bilo res le malo število. Pozneje so se nam pridružile druga za drugo vse ostale zadruge, če smo v tem letu dospeli z našo organizacijo do vrhunca,^ mislim, da smo storili popolnoma našo dolžnost. Mnenja sem tudi, da se graja le onega, ki ne dela, in hvali onega, ki dela, ne pa nasprotno.
Pred prehodom na dnevni red se oglasi k besedi še g. Žumer in predlaga, da bi se točki 4 in 7 dnevnega reda, ki se' tičejo spremembe pravil in voli-
K tretji točki
dnevnega reda, to je poročilo tajništva in uprave »Gostilničarskega lista«, poda načelnik besedo zveznemu tajniku g. Komacu in ga zaprosi, da poda poročilo o zvezinem delovanju v minulem poslovnem letu. G. Komac izvaja sledeče:
Zveza je štela v minulem poslovnem letu 1926. 25 zadrug, v katerih je včlanjenih 2293 zadružnih članov in članic.
Vlažni zapisnik je štel koncem poslovnega leta 895 op ravnih številk, ki vsebujejo prošnje in predloge oblastim in zbornici za olajšanje položaja gostilničarjev ter razna dopisovanja z zadrugami in raznimi drugimi organizacijami v tu- in inozemstvu.
Tekom poslovnega leta 1926. so se vršile štiri odborove seje, na katerih se je razpravljalo o raznih zadevah, med katerimi je omeniti kot najvažnejše novi gostilničarski zakon, preprečitev uzakonitve novega protidraginjske-ga zakona, odpravo točilnih taks in s tem v zvezi točilce stoječim gostom, ureditev odpiralnega in zapiralnega časa za trgovske točilce itd.
Organizacija.
V poslovnem letu 1926. so se pridružile naši zvezi še sledeče, do tedaj ne včlanjene zadruge: Rog. Slatina, Maribor mesto, Konjice, Šoštanj in Vojnik.
S pristopom zadnje imenovane zadruge je postala naša zveza popolna, ker so v njej včlanjene vse zadruge s sedežem v mariborski oblasti in še one dve v Sevnici in Brežicah iz teritorija ljubljanske oblasti. — Zato se pa danes lahko proglasimo kot popolna organizacija, katera je postavljena na tako trdih temeljih, da jo ne bo mogla raz-
šle taka sila lahko vi sami, ki zruši to, i ■'e vara najlepše jamstvo za bodoče Var nobena druga sila zrušiti ne more. i ofenzivno in uspešno delo. — Kakor
__	‘ Qpm 17T£\ *71 I nOollfVci +0 T-nilrn	__*
Prenos sedeža zveze v Maribor. Jaz se ne bom vtikal v vaše stvari in Prepustim zadevo popolnoma vam v odločitev. Gotovo je dobro, če je sedež zveze tam, kjer je sedež oblasti. Važno bi bilo, da bi imeli tako organizacijo tudi v Beogradu. Če rabi zveza kako Pomoč od oblasti, jo doseže prav gotovo poprej, če ima sedež tam, kjer ima sedež oblast. Če pa zveza deluje in ste z njo zadovoljni, ne uvidim vzroka, zakaj bi se sprli ravno radi sedeža, ki ni ravno tako velike važnosti, če je tudi izven mesta, kjer ima .sedež oblast, od trenutka ko pridno in uspešno deluje Meni je prijeten zvezni sedež tako v
sem izrazil čestitke tajniku, tako naj
r
v.
Hotelirji, restavraterji in gostilničarji, pozor!
Delikatesna trgovina --------------
Ivan K/rhlanko,
Aleksandrova <?esta št 31
priporoča po zmernih cenah vse vrste sire, konzerv, kompotov, raznovrstne konj ke in likerje, kakor tudi vse v to stroko spadajoče blago. Za potnike in turiste priporočam svoj	z mrzlimi Jedili kakor tudi dobrim vinom ter
priznano najboljšim pivom v JVIariboru, k- - omogoča moja najmodernejša
pivska točilna raprava.
tev.^tavik na sadnjo točto dnevne- | "V“ ^vTo^a^h^SUpa"
j ne smemo biti zadovoljni še z nami samimi, ampak delati moramo naprej ta-I ko kakor smo delali do sedaj, da do-| spemo z našimi sedaj združenimi moč-j mi na naš skupno si stavljeni cilj. Da j bomo pa to dosegli, je potrebno skrbeti I za to, da ne nastanejo v naših lastnih j vrstah nezadovoljni in nepotrebni nesporazumi. Če se bo to zgodilo, bomo j sami zrušili to, kar ne more zrušiti no-j bena sila.	•
j Lahko se danes ponašamo z našim i delom, katero je rodilo poleg izvedbe , naše organizacije do popolnosti še lepe , uspehe. Malo organizacij je danes, ki j se lahko ponašajo s popolnostjo, kakor j se ponaša naša zveza. Zato je pa tem j bolj priporočati mirno razpravljanje j današnjega dnevnega reda, da ne na-; stanejo med nami nepotrebni nesporazumi, ki bi utegnili zrušiti v par trenutkih to. kar smo v enem celem letu postavili in nas je stalo mnogo truda-polneea dela.
Predvsem vam priporočam letni zvezni proračun za leto 1927.. ker brez denarnih sredstev se organizacija ne more vzdrževati. Nobenemu zavednemu gostilničarju naj ne bo polovica stotaka preveč za organizacijo, ki ga varuje pred gospodarskim nropadom. To malenkostno vsoto mu organizacija po drugi strani indirektno stoterokrat povrne. Tudi je potrebno, da vplivate pri vaših zadrugah, da nam nakažejo Čimprej na nje odpadajoče zneske, da ram ne bo treba segati po kreditih pri denarnih zavodih in plačevati visoke j bančne obresti. —- če ne morejo vaše
ga reda.
Po daljši debati, v katero posegajo razni govorniki, posebno pa gg. Založnik, zastopnik velikega župana in dr. Pretnar, ki podučita navzoče o zakonskih predpisih v zadevi, je odredil zvezni načelnik, da se postavita omenjeni točki 4 in 7 na zadnjo mesto dnevnega roda, to so slučajnosti. S tem je pred-debata končana in se preide na razpravljanje dnevnega reda.
K prvi točki
& sklene, da se čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora opusti, ker bi čitanje 42 strani obsegajočega zapisnika zavzelo preveč dragocenega časa.
K drugi točki
dnevnega reda poda zvezni načelnik g- Bernardi v kratkih besedah poi očilo načelstva, ker je celo zvezino delovanje itak precej obširno pojasnjeno v tajniškem poročilu.

za,d nige nakaza,ti cele višate naenkrat vnaprej, naj nam nakažejo vsaj za prvo četrtletje. Ostala tričetrtletja pa tekom junija meseca. — Za člane je vseeno kdaj plačajo to malenkostno vsoto, zvezi se pa mnogo pozna, ker dobi za, naloženi denar obresti, namesto da bi jih plačevala. — Posebno polagam na srce zadružnim načelnikom, da mas v tem smMn podpirajo.
Zvezino delovanje in uspehi. Novi protidraginjski zakon.
Ko smo Iz časopisov doznali, da se namerava izdati novi protidraginj,-ski zakon, smo takoj započeli akcijo, da bi preprečili uzakonitev takega zakonskega načrta, ki bi uničil v kratkem času ves nas stan. Skupno s hrvatskima, slavonskimi in ljubljanskimi tovariši smo se sestali dne 18. februarja 1926 na Zidanem mostu in glasno protestirali proti uzakonitvi tega načrta. Z združenim nastopom vseh prizadetih trgovcev, obrtnikov in industrijcev v drža,vi potom zbornic, smo dosegli, da se ta načrt ni uresničil. — To je najlepši dokaz, kako je nam organizacija potrebna. Ge bi organizacij ne bilo. bi bil danes ta načrt zakon in vsied tega bi propadel marsikateri: obrat.
Trgovski točilci.
Z našim intenzivnim delovanjem in neprestanim vlaganjem prošenj1, pritožb, ovadb, prizivov in osebnimi intervencijami smo dosegli omejitev trgovskih točilnic stoječim gostom. Za sedaj smo dosegli, da se novih sličnih obratov ne bo več dovolilo, za one, ki že obstojajo, se je pa določil čas odpiranja in zapiranja isti, ki velja za vse ostale trgovske obrate. Na ta način bodo morali ti škodljivci gostilničarskega stanu sami pustiti obratovanja, ker se jim ne bo posel izplačal. — Tudi dosega tega uspeha nas je stala mnogo truda, zamude časa in denarja. Ves trud, čas in denar bi pa ne bili pomagali ničesar, oe bi ne bili imeli ob strani naše do popolnosti izvedene organizacije. — S trgovskimi točilci v zvezi so tudi gostilničarski stan tako uničujoče točilne takse.
Mislim, da ni potrebno posebno obširno razlagati naša prizadevanja, kar se tiče odprave točilnih taks. V tej zadevi smo predložili zbornici že toliko gradiva iin dokazov, kako škodljive so te vrste dajatve gostilničarstva, da bo zadostovalo popolnoma za spremembo famoznega pravilnika o gostilnah in taksnega zakona oziroma črtanja vseh onih členov im tarifnih postavk, ki predvidevajo obrate trgovskih točilcev stoječim gostom, ali bolje rečeno nekake polgostilničarje, kakor tudi plačilo točilnih taks. Ko bomo dosegli to, bodo s tem odpadli tudi vsi taki zakonito predvideni »Risarji« gostilničarske obrti. — Zato pa podprite nas financi-jelno z odobritvijo proračuna, ki vam ga bomo predložili, da dosežemo še to zadnjo etapo v odpravi točilnih taks in s tem v zvezi tudi trgovske točilne stoječim gostom.
Nesposobni lokali trgovskih točilcev.
Nikakor ne mislite, da držimo roke križem in čakamo, kdaj se bodo odpravili trgovski točilci z zakonom. — Uporabili smo do danes vsa zakonito dopustna sredstva, da otežkočimo obstoj že obstoječim točilcemf in preprečimo podelitev novih dovoljenj. Med drugim smo vložili na velikega župana v Mariboru za vsaki po gostilničarskem pravilniku neodgovarjajoči lokal posebne vloge, v katerih smo vse nedostatke točno razložili in zahtevali obnovo inštrukcijskega postopanja za podelitev potrdila o sposobnosti lokalov za take obrate. Našim zahtevam po za-tvoritvi takih lukenj se bo moralo ugoditi, ker vsi ti lokali ne odgovarjajo povsem sanitetnim in policijskim predpisom in se v njih prav lahko vrši tihotapstvo in nemoralnost vsake vrste. — Take vloge smo vložili seveda le za one lokale, ki so nam znani, nismo jih mogli vložiti pa za one, kateri nam niso znai in nas včlanjene zadruge niso na nje opozorile. Na Vas je torej ležeče, da se napravijo take vloge tudi za to-čilce v vaših krajih. — Naznaite nam im pripravljeni smo zastaviti za vas vse naše moči in upliv.
Točilci vina lastnega pridelka.
Kadar govorimo o točilcih stoječim gostom, so tu samo po seh' umevno zapopadeni tudi vinotoči pod vejo, ki točijo vino lastnega pridelka. Za te
obrate smo vnesli v načrt novega gostilničarskega zakona določbo, po kateri ne smejo vinogradniki prenašati pridelanega vina iz vinograda in ga točiti na svojem domu, ampak ga morajo točiti tam, kjer je zrastlo. Dosegli smo tudi, da se obvešča zadruge o vsakem novem dovoljenju, izdanem vinogradnikom. Na ta način smo omogočili kontrolo gostilničarskih zadrug nad takimi točilci in da skrbijo za to, ali se držijo obstoječih predpisov za take vrste obratov ali ne. — Zopet je na vas ! ležeče, da takim vinogrartmikom otež-kočite obratovanje s strogo kontrolo. Zamer od strani vinogradnikov se ne smete ustrašiti, ampak prijaviti morate vsaki prestopek brez ozira na levo itn desno. — Naša stvar bo potem, da posvetimo stvari malo bolj na dno in preskrbimo dotičnemu primemo kazen, katera ga bo obvarovala pred na dalj-nimi. sličnimi prestopki!. Vsaka prijava mora biti podprta s pričami, ki se ne bodo pred oblastjo ustrašile izpovedati' resnice.
Inkorporacije.
Na večkratne vloge in urgence .smo dosegli, da se mora. vsaki točilec za. točilno pravico izkazati pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru tudi s potrdilom dotične zadruge, da je vplačal itnkorp or arijsko pristojbino. —■ Če bi se vzlic temu jasnemu določilu in proti pričakovanju izdala kakšna točilna pravica, vas prosim, da obvestite takoj zvezo, da se bodo zamagle pod-vzeti potrebne mere.
Uspešno zastopstvo pri sodniji.
Precej uspešno smo zastopali tako posamezne gostilničarje kakor tudi skupno gostilničajrstvo pri sodniji. Z našo točno sestavljeno kalkulacijo in strokovnim mnenjem, podanim sodnij-ski oblasti, smo dosegli, da je določila ta oblast, koliko se sme pribiti k nabavni ceni za režije in dobiček. To stvar smo jako točno in razumljivo objavili v listu št. 3. —- Vsakdo, ki M bil obtožen navijanja cen vinu, naj sestavi po naših navodilih kalkulacijo ter jo predloži sodnij'!, sklicujoč se vedno na v listu št. 3 popisano, po okrožni sodniji v Celju priznano kalkulacijo.
Pritožbe proti odmerjenim občinskim dokladam.
Pritožbe, ki smo jih vložili na zahtevo posameznih zadrug proti občinam, ki so naložite gostilničarjem previsoke občinske doklade na alkoholne pijače, so bite odklonjene z motivacijo, da ni zveza kot nedavkoplačevalka upravičena vlagati pritožb proti občini, ki je odmerila doklade posameznim gostilničarjem kot osebe in ne zvezi kot organizaciji teh prizadetih oseb. Zato smo po tem odloku ravnali tako, da smo sestavljali take vloge za posameznike in jih vložili, podpisane od prizadetih davkoplačevalcev. Da se ne bo zamujal v bodoče čas s pisanjem na zvezo, vas prosim, da ukrenete vse potrebno, da se bodo take pritožbe sestavljale pri zadrugah in1 vlagate od tam, podpisane od posameznih prizadetih gostilničarjev. To je priporočljvo posebno iz razloga, ker so zadrugam bolj znane lokalne razmere kakor zvezi.
Trgovski točilci in zadružno članstvo.
Zvezni odbor je zavzel stališče, da se obrati trgovskih točilcev stoječim gostom smatrajo za trgovske in ne gostilničarske obrate. Vsied tega je včlaniti take trgovce v trgovske gremije in ne v naše popolnoma gostilničarske zadruge. -- Zaprosili smo velikega žu-
pana za odobritev našega stališča is izdajo odredbe v smislu našega zavzetega stališča. Veliki župan, je naši zahtevi ugodil in izdal odlok v smislu naših zahtev, ki velja za mariborsko oblast. Kako smo imeli prav, ko smo zavzeli to stališče, dokazuje dejstvo, da zahtevajo sedaj točilci, da se jih včlani v naše zadruge in se jim tako prizna enakopravnost z našimi gostilniškimi obrati, posebno pa, kar se tiče policijske ure. Vzlic temu, da je bilo naše postopanje povsem pravilno, ni ugajalo ljubljanski zvezi, katera se je postavila proti nam v tej zadevi v ostro opozicijo in nas na koncu koncev še užalila, češ, da je taka bojazen, da bi taki točilci zlezli danes ali jutri na nivo rednega gostilničaristva, otročja. Te žar lit ve ni hotela ljubljanska zveza na ponovne zahteve preklicati. Vsied tega je odbor sklenil, da ,se z ljubljansko zvezo, ki hoče tudi sicer igrati neko višjo vlogo in kuratelo nad nami, tako dolgo ne občuje ne pismeno in ne osebno, dokler ne prekliče izrečene žalitve, katera zadene vse gostilničarje, včlanjene v naši zvezi.
Kongresi in ankete.
Dne 18. februarja 1925 se je vršil kongres gostilničarjev iz Slovenije, Hrvatske, Medjimurja in Slavonije. Za dne 14. in 15. julija 1926 je sklical Središnji Savez v Beogradu na kongres vse gostilničarje cele države. O poteku teh kongresov smo že pisali precej obširno v našem listu. Radi tega odpade podrobnejše poročilo v zadevi. Tudi 51. občnega zbora društva mednarodnih hotelirjev, ki se je vršil v Budimpešti v času od 29. septembra dio 2. oktobra 1926, se je udeležila naša zveza po svojem zastopniku gospodu Milanu Martinoviču, hotelirju v Rog. Slatini, kateremu izreka zveza najtoplejšo zahvalo, ker se je udeležil tega zbora na lastne stroške, ki! niso ravno malenkostni.
Po zastopnikih smo se udeležili tudi sledečih anket: 1. Ankete za uvedbo zdravniške preiskave vajencev, ki se je vršila pri zbornici dne 22. junija 1926. 2. Treh anket za ustanovitev tuj-sko-prametne zveze za mariborsko oblast v Mariboru. 3. Anketo za ustanovitev 0. tl. Z. D. za mariborsko oblast in 4. Ankete za ustanovitev vinske borze in stalne ruske razstave v Mariboru. — Tudi o teh sestankih smo poročali v našem listu
Fond za gostilničarsko šolo
Po dolgem času in mnogih prizadevanjih smo končno dosegli tudi to, da je ljubljanski veliki župan odstopil 210.000 Din, katetri so se nabrali od onih 30%, katere plačujejo hotelirji kot davek na prenočišča. Ta denar je uporabljala do lanskega teta ljubljanska zveza za ustanovitev svoje lastne strokovne gostilničarske šole. Sedaj je ta vsota naložena pri mariborski mestni hranilnici in se uporablja za vzdrževanje naših gostilničarskih šol. — Gospodje, to je uspeh, katerega smo dosegli šele po 3% letih delovanja, mnogih intervencijah in prizadevanjih. — Ravno tako se ne bo moglo doseči drugih uspehov v par dneh, ampak bo treba par let. Zato vam pa priporočeni vztrajnost im podporo od vaše strani, kajti brez sodelovanja vseh vas ne gre delo tako hitro naprej kakor bi moralo iti.
Zasliševanje zadrug.
Dosegli smo, da se zaslišijo zadruge pred vsako izdajo krajevne pravice in izrečejo o lokalni potrebi novega
krlhi za zdravje 1
Proti vsem boleznim, želodčnim, črevesnim, glavobolu pri težkem delu, pomanjkanju teka, nenadni oslabelosti itd. deluje edino učinkujoče tedaj, ako piješ
Rastlinska
pristen samo s poleg stoječo znamko «Flo-rian».
«Fl0rian»
čisti glavo, daje moč in veselje do dela !
destilacija
JE**	i**
tvornica „Florlana" 2uj ubijana. - Moste,
gostilniškega obrata. — Ge bi se proti pričakovanju izdala kaka krajevna pravica brez prejšnjega zaslišanja pristojne zadruge, vas prosim, da o tem takoj obvestite zvezo, da se bo zamoglo padvzeti pravočasno potrebne korake.
Osebne pravice.
Pred vsako izdano osebno pravico se zasliši zveza, in poziva, da odda tekom določenega časa svoje mnenje o resničnosti prošnji priloženih spričeval sposobnosti. — Pri pregledu teh dokumentov smo ugotovili, da so po večini neresnični. V nekaterih slučajih so v to stvar zapleteni tudi zadružni načelniki, ki so taka neresnična spričevala kot resnična potrdili, ali celo taka izstavili. Da obramiimo pred oblastmi veljavo kot resna organizacija, vas prosim, da vplivate na vaše zadružne voditelje, da ne potrdijo ali izdajo nobenega spričevala, če ne morejo za to potrditev doprinesti stranke nepobitnih dokazov resničnosi takih dokumentov. Ge nas ne bodo zadruge v tem oziru podpirale, bomo tudi' mi na stvari popustili in v par letih bo vse polno no-vih gostiln, ki bodo pripadate ljudem, ki se niso naše obrti nikoli učili, naši gostilničarji bodo pa smeli biti pri njdh za natakarje.
Vse prošnje za osebno pravico, za katere smo zamegli dokazati neresničnost priloženib sp osebnostnih spričeval, so bile od oblasti odklonjene. Ravno tako se bo postopalo v bodoče. Nekemu Antonu Založniku iz Rdečega brega pri Mariboru se je že izdana osebna pravica zopet odvzela. To je dokaz, da misli tudi oblast prav resno, podpirati le take osebe, ki zamorejo res dokazati sposobnost za vodstvo gostilniških obratov. Zato je pa tem bolj obsodbe vreden tisti zadružni funkcijo-nar, ki bi take nepravične stvari, ki so v gmotno škodo in v škodo ugledu vsega gostilničarskega stanu, z izdajanjem neresničnih spričeval podpiral.
Tujski promet.
Tudi v tem pogledu stopimo danes pred vas z mirno vestjo in zavestjo, da smo storili v pedini meri našo dolžnost. Kot dokaz temu govorijo naši listi, r katerih smo vsakokrat objavljali nekaj, kar je služilo pospeševanju tujskega, prometa.. Tudi sicer smo v našem dopisovanju z inozemskimi organizacijami imeli vedno kakšno besedo, ki je koristila tujskemu prometu. Storili smo za to stvar toliko, kolikor se od take organizacije kakor je naša storiti more.
Nikakor pa ni s tem rečeno, da smo našo nalogo že dovršili. Ne. S tem smo šele začeli. Poprej ko bo dovršena, bo preteklo še mnogo časa. V prvi vrsti je potrebno, da vsi podpremo na novo ustanovljeno tujsko-prometno zvezo r Mariboru. To bomo storili na ta način, da sledi vsaka zadruga našemu zgledu in pristopi k tujsko-prometni zvezi r Mariboru vsaj kot redna članica, če ne more žrtvovati atstamovniine po 10.000 Din. Pomnite gospodje, da od tujskega prometa so odvisni vaši obrati. Treba je tedaj, da žrtvujete vse, kar žrtvovati zamorete, da se dvigne tujski promet pri nas. Dvignil se bo pa le tedaj, če bomo imeli na razpolago tuj-sko-prometno pisarno, ki bo šla vsem tujcem kar najbolj na roko. — Za ustanovitev take pisarne je pa potrebno mnogo denarja, katerega prispevajo vse na tujskem prometu zainteresirane organizacije, vsaka po svojih močeh. Upam, da mi ni potrebno zgubljati nai stvari nadaljnjih besed, ker se vsak izmed vas zaveda važnosti take institucije, posebno pa, ker jo vodi veliki župan g. dr. Pirkmajer.
Plačilo občinskih doklad.
Na našo prošnjo je odredila delegacija ministrstva financ, da se pobira občinska doklada na državno trošarino šele ob nastavitvi vina na pipo in sicer posebej za vsako občino, ako občinski odbori to sklenejo. Od zadrug j0 torej odvisno ali bo ta pridobljena pra' vica prišla gostilničarstvu v korist ali ne.
Zadruge imajo torej skrbeti, da te' ke sklepe pri svojih občinah provoc5' rajo in gledajo na to, da občine te pe predložijo delegaciji ministrstva , nanc v Ljubljani, katera bo na tega občinskega sklepa stvar ure01
Državna obrtna banka.
0 državni obrtni banki smo že ^ liko pisali v našem listu in poroča
sejah itn zborili, da smatram vsako na-dakjno razlaganje odveč. Radi tega in ker je ta novi denarni zavod za vse obrtništvo, torej tndii za gostilnica rstv o, naj večjega gospodarskega pomena, vam kar najtopleje priporočam podpis najmanj treh delnic, ki vas bodo upravičevale na eden glas. Gas podpisovanja delnic je samo še do 15. januarja 1927.
Zdravniška preiskava vajencev.
Kake važnosti je za našo obrt zdravniška preiskava vajencev pred vstopom v služboi, smo že obširno popisali v našem listu. Zato mi ne preostaja drugega kot priporočati vam, da podprete vselej in pri vsaki priliki akcijo za uvedbo redne obligatorične zdravniške preiskave vajencev pred vstopom v Vašo službo.
Sprememba taksnega zakona.
Na poziv ministrstva trgovine in industrije smo predložili obrazloženo vlogo za spremembo taksnega zakona. V glavnem smo stavili predloge, da bi se oblasti pri podeljevanju novili gostiln ozirale na krajevno potrebo novega obrata itn zaslišale tudi zadrugo. V komisije za pregledovanje lokala, če odgovar ja vsem obstoječim zakonskim predpisom, naj bi se določilo tudi enega gostilničarja, ki ga označi dotična zadruga, piod katero novi obrat spada.
Tarifna postavka 62, po kateri je predvidena točilna taksa, smo predlagali, da bi se za Slovenijo popolnoma črtala, ker plačujejo gostilničarji v teh krajih poleg točilne takse še državne trošarino, katere gostilničarji v ostalih pokrajinah ne plačujejo.
Na koncu naših zahtev smo predočili ministrstvu, ua je bilo gostilničar-stvo Slovenije vseh naštetih pravic deležno pred uveljavljenjem taksnega zakona. Radi tega bi bilo pravično, da bi se vsaj sedaj pri spremembi tega zakona popravila že precej dolgo trajajoča krivica.
Sprememba pravilnika o gostilnah.
Istotako smo zahtevali, da se iz tc-Sa pravilnika črtajo vse določbe, ki Predvidevajo obstoj polgostilničarjev, takozvanih trgoviskih točilcev stoječim gostom. — V tej stvari smo prosili zbornico, da bi pred stavljanjem defi- j ni,livnega predloga sklicala na posve- i tovanje zastopnike obeh zvez v Sloveniji.
Sodelovanje z inozemskimi organizacijami.
Stopili smo v stik tudi z inozemskimi gostilničarskimi organizacijami v svrho skupnega delovanja, posebno Pa kar se tiče pospeševanja tujskega Prometa, — Ravno tako smo se
združili s Sv. vojsko.
kar se tiče delovanja za odpravo trgovskih točilcev stoječim gostom, preprečitve izdaje osebnih pravic osebam, ki niso v to upravičene im brezmejnega podeljevanja krajevnih pravic.
Omejitev zveznega delokroga.
Veliki župan je spremenil uradno naslov naše zveze in omejil zvezni delokrog na mariborsko oblast. Proti temu smo vložili pravočasno priziv na ministrstvo trgovine in industrije in navedli zato tehtne razloge. Ta priziv ni danes še rešen in veljajo vsled tega še stara pravila kolikor se tiče spremembe zvezinega naslova. — Razloge, ki so govorili za vlaganje priziva,, smo objavili itak precej obširno v našem listu.
Razveljavljene zbornične volitve.
Akt, ki ga je stvorila večina trgov-stva, obrtništva in inidustrijstva, to so zbornične valitve, je ministrstvo raz-V(djavilo. — Zbornica bo imela še enkrat toliko stroškov, kolikor jih je ime-la pri prvotnih volitvah, kateri se sučejo okoli 3 do 400.000 Din. rezultat Pa bo isti. Radi tega je treba, da se danes tukaj izrečete, kako naj se načelstvo in ožji odbor ravna, da ne bo poznejših nepotrebnih kritik in eventuel-nih težkoč. Treba je, da se izrečete za to, ali se postavi iznova skupna stanovska lista vsega obrtništva, kakor se jo Postavila, prvotno, ali postavi gostilničarsko svojo lastno listo ali kako. —-Kakor bodete danes odločili, tako se bomo ravnali, — Pomislite pa dobro, bako in kaj bodete odločili, da dobimo, v zbornico vsaj tobko članov, kolikor snio jih dosegli z zadnjimi volitvami.
Testenine

so najboljše!
Državna trošarina v zakup.
Podvzeli smo korake, da bi se dala državna trošar inai zopet v zakup, ka- 1 kor je bilo v predvojnih časih in kakor se še dandanes prakticira v južnih k ra- : jih naše države. Ker miruje vsako I zbornično delo, dokler so volitve zopet j izvedejo, bo mirovala tudi ta naša vlo- j ga pri zbornici poleg drugih važnih j zadev.
Kartelirane pivovarne
Kamor človek pride, povsod se go- j stiltničarji pritožujejo o slabi kakovosti | piva, ki ga dobavljajo sedaj kartelira- j ne pivovarne. Danes je točka na dnev- : nem redu, ki bo dajala vsakemu prili- i ko se o stvari izjaviti in staviti spre- j jemljive predloge za zboljšanje stanja, i Podvzeli smo do danes vse korake, v j kolikor smo bili kompetentni. Defini- j tivno odločitev prepustimo vam. Ge bi i bili gostilničarji vsi složni, bi, prav lab- j ko izvedli načrt, ki ga ima prifpravlje- : nega zadruga v Murski Soboti. Ali s j tako nesložnostjo, ki vlada sedaj med S gostilniičarstvom, ni misliti na tako ve- | iepotezno akcijo. Tudi na prenos pivo- i varne iiz Češkega ni misliti, ker hočejo j imeti te pivovarne gotove garancije od f strani gostilničarstva, ki bi jih prav ! lahko dalo, ali vmes je zopet gostilni- j carska nesložnost. Dobava; piva od j strani pivovarn iz južnih krajev naše j države bi tudi ne bila priporočljiva, J ker se že iz netočnega uradnega pošlo- ; vanja razbere, da bi nam tudi ta stvar i ne konvenirala. Kaj nam ostane dru- ; gega,? Nič, bi rekel oni, ki je nad stvar- j jo že obupal. Ne kaže drugega nego | molčati in naprej trpeti. Še nam osla- | ne en izhod in sicer ta, da pritisnemo I sedaj kartelirane pivovarne k zidu in jih primoramo dobavljati nam boljše pivo. Kako? Tako, da se zberejo nepobitni dokazi dobave slabega eventuelno nevžitnega zdravju škodljivega piva od strani pivovarn in se s temi dokazi v rokah zahteva od oblasti postavitev pivovarn pod državno nadzorstvo. Videli bodete, da bo v par dneh boljše pivo. Seveda se pri takem poslu ne smete bati zamere pri gospodu ravnatelju itd. Ge bi se komu radi tega gostilna odvzela, ne sme misliti, da ne bo živel, če se poprime druge obrti, ki bo prav gotovo več nesla kakor nesejo danes gostilne. — Slišal sem, da imajo nekateri gospodi še druge načrte, kako bi se stvar za nas zboljšala. Slišali bodete tudi1 njih mnenje. Med vsemi predlogi, ki jih bodete danes slišali, bi priporoča! edino lo, da se v občinskih odborih in v parlamentu skuša doseči, da se znižajo davki na vino, zato pa, povišajo na pivo. Na ta način se bo konzum vina povečal in piva pa zato'znatno znižal Vsled tega bodo pivovarne gospodarsko močno prizadete in bodo primorane misliti na zboljšanje kakovosti piva. — Sicer je pa vse v vaših rokah. Kakor bodete danes odločili, tako bo za celo leto. Nobena poznejša pritožba ne bo držala. — Da ne bodete z eventuelno stavko nič opravili, mislim, da ni treba posebej povdiarjati, ker je vaša nesložnost že leta 1924. pokazala,
da tudi na to sredstvo ne morete misliti.
O. U. Z. D. za mariborsko oblast.
Poprej sem omenil, da se je vršila pri velikem županu anketa za delitev sedanjega ljubljanskega O. U. Z. D. na dva dela. Mariborski urad bi obsegal ozemlje mariborske in ljubljanski pa ozemlje ljubljanske oblasti. Po mojem mnenju bi bila ta stvar popolnoma pravilna, posebno pa radi tega, ker je Slovenija tudi upravno tako urejena. Tudi sicer se vse javne organizacije, korporacije in ostale ustanove delijo tako kakor je dotično ozemlje politično upravno upravljeno. Težko je verjetno, da bi se upravni stroški s to delitvijo povečali od sedanjih. Tudi ni verjetno, da bi ostal mariborski urad, ki bi obsegal okoli 34.000 zavarovancev, pasiven. Jaiz mislim, da to ne more biti, ker če krijejo izdatke z dohodki uradi iz južnih krajev naše države, ki štejejo po večini 12 do 15 tisoč zavarovancev in po nekod celo po 5 tisoč, bi kril vse izdatke tudi mariborski, ki bi štet še več kakor še enkrat toliko zavarovancev, kakor jih štejejo oni mali uradi iz južnih krajev.
Da ni moje mnenje osamljeno, je dokaz, da sta leta 1924. zahtevale s celjska mestna in okoliška občina ustanovitev takega urada tudi v Celju za okoliš Posavja, Savinjsko dolino. Celje in okolico ter proti Mariboru do Šmarja pri Jelšah, opirajoč se ravno na dejstvo, da je sedanji ljubljanski urad prevelik in vsled tega preokoren. Te dve občini ste že takrat reklih da tičijo vzroki nedostatkov in vednih pritožb v tem, da ne more ljubljanski urad radi njegove preobsežnosti poslovati tako, kakor velevajo interesi zavarovancev in njih delodajalcev.
Delodajalci smo na rednem in dobrem poslovanju zavarovalnih zavodov naših nastavijencev ravno tako zainteresirani kakor delojemalci sami. — Ne more biti nam vseeno v kakšnem zdravstvenem stanu se nahajajo naši nameščenci in kako se skrbi za zopetno pridobitev zgubljenega zdravja, ker trpijo naši obrati gmotno škodo, če, so naši so-trudniki bolani. Zato pa imamo toliko več Pravice spregovoriti v zadevi par besed in zahtevati ureditev teh zavodov tako, kakor je za nas in naše osebje najbolje. Najbolje za nas in naše ljudi pa ni, če se postavljajo v Ljubljani, ki je sedež sedanjega skupnega urada, monumentalne palače in razne udobnosti samo za Ljubljani najbližje stoječe člane, ne skrbi se pa zadostno za zavarovance, ki radi oddaljenosti od teh udobnosti ne morejo biti deležni niti prave zdravniške postrežbe in potrebnih zdravil- Zakaj ne? Zato, ker se povsod, kjer gre za človeško zdravje, preveč štedii. Zdravnik mora dnevno toliko bolnikov odpraviti za malenkostni bonorai*, ki ga prejema, da ne more posvetiti svojim bolnikom tiste pažnje, ki bi jo posvetiti moral. Ge predpiše bolj učinkujoča in dražja zdravila, že ni prav. — Vsled tega je neprijazno občevanje nekaterih gospodov z bolniki povsem razumljivo.


Si wse eno
f
kateri kavin pridatek uporabljate. — Razlika v kakovosti je jako velika, ravno tako kakor pri zrnati kavi. — Naj zado volj nejši bodete s Francko vi m kavnim pridatkom, kateri je že pred davnim preizkušen in katerega kakovost je priznano najboljša. — (Pravi je samo z imenom in s



Sedanje stanje tako stroge centralizacije tega zavarovalnega zavoda je vsekakor nevzdržno. Vi vidite, da. se vas toži. in rubi za zaostale prispevke, brez da bi zamagli vpogledati pri Okrožnem uradu se vodeče knjige,, po katerih se prispevki predpisujejo, ker je Ljubljana od Maribora oddaljena pol dneva vožnje im od Murske Sobote pa ves dan. -— Ista stvar je z drugimi opravki, ki jih imajo tako delojemalci kakor tudi delodajalci pri Okrožnem uradu, ker so vse kompetence natlačene le tam tn so vse ekspoziture le nekaki »šribarji« Okrožnega urada Eden izmed glavnih vzrokov delitve tega zavoda na mariborsko in ljubljansko oblast je ta. da hočemo urediti ambu-latorije v mariborski oblasti današnjim časom primerno, ker se čutilmo od Ljubljane zapostavljene. Iz teh razlogov sem mnenja, da če se ne more momentalno izvesti delitve sedanjega ljubljanskega okrožnega urada ne na tri in ne na dva dela, torej na ljubljanski, celjski in mariborski!, ali pa vsaj na ljubljanski in mariborski okrožni urad, da se naj vrne sedanjim ekspozituram vsaj tista poslovna avtonomija, ki so jo bile deležne prejšnje poslovalnice pred
31.	marcem 1923, S tem bi se odpravilo precejšen del upravičenih pritožb, katere ne povzroči ne okrožni urad, ne zdravniki, še manj pa uradništvo, ampak napačni sistem, ki se ga z eno potezo peresa in malenkostnimi izdatki prav lahko spremeni na boljše. Stroški reorganizacije bi se lahko nadomestili s tem, da bi se ukinile vse one ekspoziture, ki štejejo izpod 2000 članov, ti člani naj M se pa priklopili najbliž-nji ekspozituri s kolikor mogoče prometnim in osrednjim sedežem.
Kakor sem že v listu št. 12 iz leta
1926.	pisal, gre interesentom ljubljanske oblasti največ za lokal-patrijo-tilzemi, to je, da ne pustijo preostanka omili 75%, s katerim prosto razpolagajo, preveč iz ljubljanske v mariborsko oblast. Torej če so oni taki, zakaj bi jih ne posnemali, posebno pa, ker gre poleg tega še za dobrobit nas vseh in naših uslužbencev.
Ker sem stvar tudi v zadnjem listu precej obširno razjasnil, vas ne bom danes s tem poročilom dalje mučil, prosim vas pa, da zavzamete danes vaše stališče, kako naj se ravnamo in kakšne izjave naj podamo na eventuel-nih nadafjnili anketah v tej zadevi. — Kakor odločite, tako se bomo ravnali;.
Ker je pa potrebno, da že danes povemo naše mnenje za to delitev merodajnim faktorjem, vam predlagam sikleniti naslednjo resolucijo in jo predložiti :
1.	Velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru.
2.	Središnjemu uradu za osigurti-nje radnika v Zagrebu.
3.	Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
4.	Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ih
5.	Delavski zbornici v Ljubljani.
RESOLUCIJA
sklenjena na občnem zboru Zveze gostilničarskih zadrug v Celju, ki se je vršil v Mariboru dne 11. januarja
1927,	v kateri je včlanjenih 25 gostilničarskih zadrug z 2293 člani, ki zaposlujejo skupaj okroglo 5000 članov sedanjega okrožnega urada.
Iz upravnih ozirov in da se omogoči ožji osebni stik delodajalcev in delojemalcev z okrožnim uradom ter tako odpravijo vse današnje pritožbe, ki jih zakrivi napačni sistem preobširnega delokroga sedanjega ljubljanskega okrožnega urada, zahtevamo delitev sedaj prevelikega ljubljanskega okrožnega urada na dva dela in sicer na ljubljanski in mariborski okrožni urad za zavarovanje delavcev.
Podrobnejši razlogi, ki govorijo za izvedbo te delitve, so razvidni iz časopisne razprave, ki je objavljena v našem priloženem Gostilničarskem listu« št. 12 lin iz letnega poročila o delovanju naše zveze.
Vinske razstave in sejmi.
Opaža se, da vinski producenti, ki prirejajo vinske sejme in razstave, našo organizacijo premalo upoštevajo ali celo prezrejo, tako, da nas o razstavi ali sejmu niti ne obvestijo, kakor da bi bili nekaka antialkoholna produkcija ali pa da bi se bali naše udeležbe na prireditvi. Slično je ravnala vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkov-
'dMr. V našem zadnjem listu smo .sicer objavili potek razstave, ali ne po zaslugi zadruge, ampak., ker je nam poročilo poslal višji kletarski nadzornik g. Zabavnik. Drugi razstavni odbori so ravnali prav tako kakor »Jeruzalemčan«. Za njih prireditev smo zvedeli še le po dragih političnih dnevnikih in po osebah, ki so se razstave udeležile. Vendar mi pravi vinski strokovnjak ne bo verjel tega, kar vam ravnokar pripovedujem, ker je vse to res neverjetno, ali žalibog resnično in žalostno, da se ima. do stanu, kateri edini potrebuje razstavljeni predmet, tako malo pozornosti in taktiko kot jo imajo mnogi vinski producenti v naši mariborski oblasti.
Kakor so povsod častne izjeme, tako so tudi pri vinogradnikih. V času med 15. in 17. januarjem 1927 se bo vršila v Ptuju pod pokroviteljstvom gospoda velikega župana oblastna vinska razstava v zvezi z vinskim sejmom. Na tej razstavi se bo mudila priložnost spoznati vina iz vse mariborske oblasti ter navezati stike direktno z vinskimi producenti iz posameznih vinarskih okolišev.
Odbor te razstave, kateremu predseduje gospod Brenčič iz Ptuja, nas jo dober mesec pred prireditvijo obvestil in nam pripustil mesto enega odbornika v razstavnem odboru. Zveza je delegirala svojega delegata po ptujski zadrugiih delujemo ves čas roko v roki s tem razstavnim odborom. — Za to razstavo smo zainteresirali tudi avstrijske gostilničarje, kateri so obljubili, da se udeležijo razstave korporativno. Rad; tega bo ta vinska prireditev res nekaj impozantnega, nekaj velikega. •— Iz razloga, ker se bo res izplačalo peljati se na Ptuj in pokusiti tam vise najboljše kapljice naših domačih vin in da
pravljeni, ne da bo vsak veleposestnik [ priredil za sebe razstavo samo za to, j da vnovči svoj pridelek, pa ne mo- j gače gostilničarjem, kot direktnim | razpečevalcem na konsumente, ampak | na vinske trgovce, ki hočejo več zašlo- i žiti kakor gostilničarji. Da je to res. | dokazuje dejstvo, da se o teh priredit- j vah ne obvešča naše zveze kot edino i in pravo zastopnico gostiilničarstva, |
Mali vinogradniki škodujejo go- j stilničarstvu pa na ta način, da točijo j lastni pridelek v vinotočih »pod vejo«. J ki v resnici niso pod vejo, ampak na j njih stanovanju, torej daleč proč od . veje.
Gostilničar je pač ^povsod oškodo- ; van, kamor se obrne. Človek hi mislil'. 1 da tega reveža vsaj oblasti podpirajo, j Ne, nasprotno, nihče mu ne gre na ro- ! ko v nobenem slučaju.. On je zn oblasti . le v toliko tukaj, da plačuje redno m j ponižno predpisane mu davke in raz- j ne takse. Ce bo šlo tako naprej, kmalu j ne bo več gostil n iča.rstva in gostiln i-earskiih davkov lin taks.
Strokovna razstava v Grazu.
Ker se bodo, kakor sem že prej omenil, udeležili naše ptujske razstave j avstrijski gostilničarji korporativno. ! je potrebno, da ne le iz znanstvenih in, ; strokovnih ozirov, ampak tudi iz tak- j tičnih razlogov vrnemo tem gospodom poset. Za to je dana najlepša prilika j v času od 30. aprila do 8. maja. 1927. 1 ko se ho vršila v Graz-u 3. strokovna ; razstava. Tudi ta prireditev bo za go- s stilničarski stan in pospeševanje tujskega prometa velikega pomena. Iz te- ; ga razloga vam kar najtopleje pri poro- i čam udeležiti se te prireditve v kar. j največjem številu. — Potne liste in vi- ; zame preskrbi tujsko-prometna zveza j v Mariboru in vse tujsko-prometne pl- I
pokažemo vsem ostalim prirediteljem j sarne v dragih mestih. — Podrobnejše vinskih razstav, ki nas niso o njih raz- j informacije daje Landesverband stavi niti obvestili, vam kar najtopleje • der 'VV.irt.sgenossen.schafton in Graz. priporočam udeležiti se v čim večjem ! Schmiedgasse št. 21. Nemškim go-
številu oblastne vinske razstave v zvezi z vinskim sejmom, ki se bo vršila v Ptuju a času od 15. do 17. januarja 1927 m da krijete vse vaše letošnje potrebščine pri producentih, ki bojio imeli razstavljene svoje vinske pridelke na tej razstav; v zvezi s sejmom in obrnite brlet vsem tistim, ki so ga obračali do danes nam
Na to prireditev opozorite vsak vseh 20 članov, katere danes tukaj zastopate, tudi osebno in jim priporočite kar najtopleje obisk vinske raz-.sUi.ve in sejma v Ptuju, da bodo tudi vinogradniki znali, da imajo opraviti s stanom, ki ima izvedeno svojo organizacijo do popolnosti ter da poznamo tudi mi le tistega, kateri pozna nas.
Tik pred zaključkom sestave poročila je došlo tudi obvestilo, da se vrši dne 3. marca 1927 v Ljutomeru vinski sej m z razstavo vin. Radi tega vam priporočam, da se ozirate tudi na to prireditev. Predsednik tega razstavnega odbora je znani gospod Fric Zemljič, vinogradnik in posestnik v Ljutomera,
Istotako smo prejeli v zadnjem trenutku obvestilo od viri. zadruge »Ljutomerčan« iz Središča, da se vrši III. vinski sejm v Središču ob Dravi v torek dne 25. januarja 1927.
Pri tej priliki moram izraziti svoje mnenje o teh prepogosto se vršečih vinskih sejmih. Med njimi, je mnogo takih, ki niso strokovno dobro pripravljeni in se na teh prireditvah ne dobi večkrat niti kos kruha, da bi se človek nasitil. V tem. oziru bi imela; naša zavez niča Sv. vojska precej dela, če bi imela svojo organizaciio izvedeno do popolnosti kakor je naša zveza. Zdi se mi, da se pri tej organizaciji le mnogo govori, dela pa le malo. Naša zveza je — kakor rečeno — sicer nje zaveznica im bi je ne smel danes tako ostro kritizi-ratil, ali kritizirati moramo vse, bar je v škodo gostilničarjem in naši zaveznic? Sv. vojski, da se tako obrne stvar na boljše.
Torej naj bo manj. vinskih sejmov, pa ti naj bodo dobro strokovno pri-
Za vsakdanjo štrapaco so
M mm
II O P O
c e v a j i
priznano najboljši.
Maribor, Horošba cesta 19.
stilničarjem priporočam naročiti se na. AlpenKindische Gastvviitezeitung v Grazu. ki jo izdaja gornji; Landesver-band.
V Kolnu na Nemškem ima sedež, društvo mednarodnih hotelirjev, ki ob-?! stoji že od leta 1869.. v katerem je voTn- ! njenih 1637 hotelirjev, kateri pripa-j dajo 30. državam sveta. To je torej j svetovno društvo. Njegovo delovanje in j pomen smo že ponovno objavili v na- ; šem listu. Zato vam ne bom dalje raz- j lagal kako in kaj s tem društvom, am- i pak boni le priporočal vsem hotelirjem, , i da se pri tem društvu včlanijo Letna j članarinu znaša 30 in vpisnina pa 20 . zlatih mark. skupaj 50 mark ali okro- j g/o 700 Dir..— Za nadljne informacije ,i j;> zvezna pisarna vedno na razpolago? j
Razveljavljenje osebnih vmvic.
Veliki župan je na mnoge naše , pismene in osebne intervencije razve- j Ijavil osebno pravico gospodu Antonu | Založniku iz Rdečega brega, ker se je j naknadno ugotovilo, da ni bil zaposlen J kot redni natakar in stregel neprene- | borna in neposredno 4 leta gostom ka- j kor predpisuje novi pravilnik. — Slie- j nih slučajev je še več v teku in upam, da se bo tudi za te doseglo razveljav- j ljenje osebnih pravic. — Mnogo pr o- ! šemj je oblast pa odklonila na podlagi j naših dckat/.il, da niso spričevala res- j ničim. — Svarim torej vsakega gostil- , rilčarja, da dobro premisli poprej, ko izstavi; kakšno neresnično spričevalo, ker se pri nas vse zve, pa če so drži vse še tako dobro skrito.
Pri tej priliki moram omeniti neki konkretni slučaj, kateri prav lepo priča, kako nekateri gostilničarji nalašč napačno razumevajo naše delo. —-Neki dobro situiran človek, ki ima že vsega zadosti, tako. da ne bo mogel, pred svojo smrtjo .še istega požreti kar ima, si je domislil, da mu bo gostilna nesla še nekaj grošov im je zaprosil nekega gostilničarja, da mu je izstavil neresnično spričevalo, katerega je hotel imeti od pristojne zadruge potrjenega. Ker ni bil pri .zadrugi javljen, se njegovi zahtevi po potrditvi ni ugodilo. Radi tega je priletel hitro k zvezi in zahteval tako potrdilo od nas. Ker ni dosegel niti pri. nas zaželjenega uspeha, je takoj dobil tri nezavedne gostilničarje, da so s svojini lastnoročnim podpilsom potrdili, da je to res. kar je rekla zadruga im zveza, da je laž. Značilno je, da so ravno ti trije gospodje najhujši nasprotniki točil-cem stoječim gostom. To pa le radi tega, ker imajo vsak po enega nasproti
svojemu obratu in jim delajo škodo. Ker jim pa ta novi gostilničar, kateremu so spričevalo potrdili, ne bo nikoli zahajal v zelje, so mirno svojo laž podpisali in s tem rekli, da jih njih tovariš, katerega bo novi gostilničar oškodoval, ne briga, ali bo živel ali ne. Sicer pride tudi v tej zadevi zveza do liesede in ta bo izdala več kakor vsi trije podpisi teh treh brezvestnih gostilničarjev.
Delo za poedince.
Mnogo prošenj so vložili pri nas tudi posamezni člani in prosili naše intervencije na pristojnih mestih. Vsem tem prošnjam smo ugodili in posredovali tudi za vsakega posameznega člana. akoravno ni to naša kompetenca. Ena najvažnejših teh zadev jo krivična odmera točilne takse gospej Mariji Medved iz Lisec, kar smo ponovno tudi v našem listu objavili. Ko bo ta stvar končnovieljavno rešena, bo služila za podlago tudi pri drugih sličnih slučajih, ki se bodo potem hitreje uredili. Vsekakor je pa potrebno sodelovanje j posameznih prizadetih elanov, kakor i je sodelovala gospa Medved, sicer je I naše delo. čera vno ne onemogočeno, pa j vendar jako otežkočeno.
Pri: tej priliki moram omeniti, da j se opazi v uradnem poslovanju, da na j vse zadeve, ki se rešujejo pri naših j oblastvih v Sloveniji, dobivamo še pre- j ce j. hitre in zadovoljive, rešitve, čeprav j ne povsem hitre in zadovoljive. Zadeve. ki zahtevajo rešitev višjih instanc s sedežem v Beogradu, ne pomnim, da bi bili dobili še kakšno rešitev mi naše vloge.
Ce bi vam hotel poročati o zvezi-nem delovanju 'do zadnje pičice, bi zavzelo najmanj par dni časa. Orisal sem vam le važnejše stvari, katere potrebujete za pojasnilo vašim članom, da jih uverite o našem intenzivnem im uspešnem delovanju in da bodo našemu delu zaupali;.
Lansko leto sem na občnem zboru ) v svojem poročilu omenil, da no moremo govorili o uspehih, dokler se naša, takrat razcefeclrana organizacija ne zakrpa. V tem letu smo ne le našo tedaj razcefedra.no zvezo zakrpali tako. da je boljša kakor vsaka nova. ampak smo poleg iztedbe naše organizacije do j popolnosti, še dosegli lepe uspehe naše- ( ga trudapolnega dela.
Ge smo bili v tem letu preveč pedantni in včasih napisali kako besedo, ki ni bila na mestu, upam, da bodete uvideli, da smo storili to le, da koristimo stvari in s tem vsem članom.
S tem preidem na, poročilo o,
upravi »Gostilničarskega Usta«.
S tem vas ne bom dofgo nadlegoval, ker razvidite vse, kar vam je potrebno iz lista samega. Kot važno moram omeniti, da smo spravili naš list na tako stopnjo, da so se začeli zanimati. za njega tudi drugi stanovi in celo izven Slovenije. Naročnikov imamo poleg 2293 gostilničarjev, še 420 drugih naročnikov, ki niso gostilničarji, ampak so se naročili na njega le, ker vidijo v njem vzor poslovanja naše organizacije in služi za podlago njih organizacijam. — Dalje prejema naš list okroglo 200 naročnikov na oglase, tako da imamo danes naklade 3000 komadov, od katerih razpošlje mo 2913 komadov in ostalih 87 komadov obdržimo v arhivu za eventuaelna naknadna naročila. Naročnike imamo v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatski, Slavoniji, Bosni, Srbiji, Vojvodi ni, Avstriiji in Nemčiji.
Kakor bodete razvideli iz letnega obračuna, nismo na oglasih, vzlic temini, da. smo jih imeli vsakokrat po 12 do 14 strani, ničesar zaslužili in smo morali naš tekst plačati namesto, da bi ga bili imeli brezplačno. Nič naj van ne bo za to žal, ker je pa list za toliko prišel več med ljudstvo in postal tako bolj popularen kakor je bil leta 1925., ko ga nikjer ni bilo. Kako se je sukal list okoli financ, bodete itak iz letnega obračuna videli.
Ker vem, da vam bo delal list pri sklepanju proračuna za leto 1927. tež-koče, dovolite, da vam stavim predlog izdajanje lista ustaviti, vzlic temin, da se mnogi drugi stanovi za list zanimajo in je tudi eksistenčnega pomena za gostilničarski; stan. —Rekli bodete, kako pridem do ideje uničiti vse to. kar se je s težkim delom delalo im naredilo eno celo leto in ki je vendar velevaž-nega pomena za nas vse, — Res je, napačne ideje bi bile to, če bi se gostilni-
i
Elegantno in ceno dobite vsakovrstno moško obleko v prvovrstni izdelavi pri krojaškem mojstru
L. fCokall
Maribor, Pobreška cesta št. 6 v lastni hiši, ne daleč od državnega mosta pri magdalenski šoli.
čarji zanimali za naš list. Ali tega našega lista se v nobeni gostilni ne dobi viseti na zildu kakor vedno priporočam. Tudi čita ga l‘e malokdo. Od vseh 2300 članov ga bo čitalo kvečjemu 50, vsi drugi pa lista niti odprejo ne in ga uporabljali.*) za najbolj nečastne namene. Mnogi gospodi nam list vračajo s pripombo, da ga ne sprejmejo. Zato pa nima smisla še nadalje se ubijati z listom in plačevati visoke stroške tiska,. Tudi če bodete danes odobrili predloženi proračun, ki znaša Članarine 45 Din letno za vsakega člana, vam bo težko to vsoto dobiti od vaših elanov. Zato je pa boljše, da žrtvujete izdajo lista, kakor pa celo organizacijo.
Z 20 Dim letno, katere so pripravljeni vaši člani plačati, bi krili samo stroške za upravo zveze in eventuelna nujna potovanja, vse drago ho moralo pa odpasti.
Pri tej priliki moram omeniti, da so se zagrebški gostilničarji začeli toliko zavedati izdaje lastnega glasila, da so počemši. s 1. januarjem. 1927 začeli izdajati »Gostiomičarsko. revijo«, ki izhaja tedensko in Novi Gostioničar«. ki izhaja mesečno. Torej mora vendarle imeti nek pomen lastni strokovni list. če ne, bi ne izdajali Zagrebčani kar dva lista hkratu. — Če fni list ustavimo, bo precej velika sramota za nas, ker se bo reklo: da uničujemo mi vse to, kar drugi z velikimi žrtvami ustvarjajo.
Vaši člani naj si vzamejo za vzgled člane ptujske zadruge, ki so , že vnaprej glasovali za plačilo 45 Din za zvezni prispevek.
Ge bodete za predloženi proračun glasovali, potem, vas prosim, da nam najdalje tekom februarja l. 1. nakažete eno četrtino članarine da bomo imeli za plačilo št. 1. 2 in'3. Če nam ne bodete pravočasno nakazah denarja, bomo list ustavili, ker se v dolgove nočemo podati več, kakor smo se že podali.
Mnogo članov se pritožuje, da ne dobivajo našega lista dostavljenega in mislijo, da tiči, vzrok pri nas. Pri tej priliki povem vsem tern gospodom, da se od nas list vsakokrat odda pravilno na celjsko pošto in da mora l.rižati krivda na pošti, če ga kdo redno ne prejme. Mi smo skusili, se pri poštni, upravi pritožiti, ali nismo mogli doseči ničesar, ker se je nam reklo, naj dokažemo z recepisom. da se je ta in ta list res na pošti oddal. Mi ne moremo vsakega lista priporočeno oddati, ker bi naš predrago stalo.'Zato pa je treba. da se vsak gostilničar, ki lista ne prejme, pritoži pri svoji pošti, ker le tam leži pravi vzrok, radi katerega se mu ni list dostavil. — Ce bodo naleteli na uradnika, ki je vajen lepili manir, bodo prejeli zadovoljiv odgovor in odgovarjajoče pojasnilo, sicer st jimčbo zgodilo kakor se je zgodilo meni prilikom zadnje oddaje lista na celjski pošti, da je občeval z menoj tam službujoči kontrolor gospod Florjančič tako nevljudno, kakor se mi ni še nikoli pripetilo. Moje pritožbe je imencjval pripovedovanje romanov. Pogledoval me je od pete do glave praiv tako, kakor se pogledava kakšnega malopridnega človeka. Nisem mu zameril, ker sem čutit, da me tako postopanje ne more užaliti.
Priporočljivo bi bilo. da bi zadruge nabirale oglase in naročnike za naš list, če bo še nadalje izhajal, da bi na ta, način postal bolj znan, uplivei' in ugleden. — Ali do danes so šb' Za: ta posel zavzele samo tri zadruge,1 to so
Lepe folorazglednice
izdeluje	!
ffoto-atelfe
771. Japefj
Maribor, Aleksandrova cesta 25
„Trgovski dom“. D nst
Nizke cene! Pride tudi na dom! Drust
Žalec, Rog:. Slatina in Brežice. — Vse j druge pa niso vzele stvari tako resno, j Zlato pa ne bom danes ob koncu s,yo- j Sega poročila uporaildjal več običajnih j be^ed. priporočila za nabiranje oglasov j in naročnikov na naš list, ampak kon- ! eam svoje poročilo z željo, da bi za- j druge vsaj njim predpisano članarino | pošiljale redno v naprej, ne še le kon- j ceni poslovnega leta.
Zvezni načelnik g. Bernardi se za hvali zveznemu tajnikrn g, Komacu za izčrpno podano poročilo, katerega da na
razpravo.
K besedi se oglasi zborničnil zastopnik g. dr. Pretnar, kateri izvaja sledeče:
Dovolite kratko opazko temu krasnemu poročilu. Mislim, da se ne more vsak tako naglo orijentirati in preštudirati posameznih točk poročila in. pripraviti obenem eveutuelne pripombe in opazke, ker se vrši poročilo prenaglo. Iz tega razloga mislim, da bi 1>'-lo umestno tako poročilo pomnožiti in poslati zadrugam v pogled že poprej, ko se občni zbor vrši. — Na ta način vam bo omogočeno informirati se o zveznem delovanju že poprej ko pridete na zbor in pripravite vaše opazke in opombe že doma.
Gospod Berlič, delegat ptujske za-
druge, pravi, da se mu zdi nasvet gosp. dr. Pretnarja važen za delegate zveznega zbora in prosi gospoda zveznega načelnika Bernardija, da stavi ta nasvet kot njegov predlog na glasovanje. Za predlog glasujejo vsi navzoči.
Delegat ptujske zadruge g. Berlič se povrne k tajniškemu poročilu in pravi, da. bi bilo dobro se z ljubljansko zvezo zopet sprijazniti in začeti z njo zopet skupno delovati. Zvezni tajnik g. Komac pojasni zboru, da se je to že opetovano direktno in indirektno skušalo, da pa ljubljanska zveza na to poskuse zopetnega sprijaznjenja niti odgovorila ni, še manj pa zadevno zalivko, katera je razdor med obema organizacijama povzročila, preklicala. Intervenirale so v zadevi pri ljubljanski zvezi vplivne osebe in vzlic temu ni hotela ljubljanska zveza zadeve izravnati.
G. komisar Založnik in gosp. dr. Pretnar prevzameta prostovoljno nalogo se pri ljubljanski zvezi ponovno oglasiti in skušati zadevo izravnati. S tem je debate v stvari konec in se čaka na izravnavo neprijetnega incidenta, od strani ljubljanske zveze.
Nadalje prosi g. Berlič zbor, da. bi se danes izjavil in določil smernice, katere se ima zavzeti, pri bodočih, volitvah v zbornico, da ne pride zopet do nepotrebnih kritik.
isto tako razlaga obširno pomen skupnega nastopa vseh obrtnikov zvezni načelnik g. Bernardi in prosi Za točna navodila, kako se ima. zveza v bodoče v tej zadevi ravnati.
Gg. Rebeuschegg in Martinovič predlagata, naj se stavi, zadeva iz dnevnega reda, ker je to vprašanje vele-važnega pomena in zavzame razprava premnogo dragocenega časa., katerega ne bo danes preostajato. Zato je treba to stvar razpravljati na posebni seji, ker zavzame bolj obsežnega dela kakor druge navadne stvari.
G. Berlič prasi, da današnji zbor razpravlja tudi točko v tajniškem poročilu, ki zadeva vinsko razstavo s sejmom v Ptuju v času'od 15. do 17. januarja in s tem v zvezi poset avstrijskih gostilničarjev na ptujski razstavi ter dostojen sprejem istih.
Razvije se obširna debata, v katero posegajo -razni govorniki, ki stavljaju vsak svoje predloge, iz katerih je razvidno, kako.se skrbi za to,, da bi se napravil gostom kar najfepši in častni sprejem. Na koncu debate se sprejme soglasno predlog gospoda Rebeuscheg-ga, ki se glasi sledeče:
Zadruge mesta Maribor, Celje in Ptuj pošljejo dne 1(5. januarja 1927 z vlakom, ki dospe v Ptuj ob 9. uri 40 minut vsaka po 3, ostale zadruge s sedežem v bližini Ptuja pa po enega ofi-
I cijel nega delegata, kateri bodo došle j goste sprejeli in pozdravili. Priporo-j čati je vsem gostilničarjem se tega do-! godka kar v na j večjem številu udele-! žiti. — Lstotako .se udeleži oficijetnega I sprejema zvezni odbor, — V Ptuju se priredi dne 1(5. jan. 1927 na čast do-šlim gostom banket. Stroške banketa poravna zveza in ptujska zadruga. Za pogostitev gostov v Celju skrbi celjska in za. pogostitev v Mariboru pa mariborska zadruga in poravna stroške vsaka za sebe. — Sprejem in pogostitev morata biti taka, da odnesejo gosti od nas kar najlepši utis. —- V sled tega sklepa se sestavi pismo na Landesver-j band v Grazu, v katerem se ta organi-| zacija obvešča o storjenem sklepu. — ! Vsebino pisma zbor soglasno odobri.
Ker se v zadevi tajniškega poro-I čila nihče več ne oglasi k besedi, za-; ključi zvezni načelnik g. Bernardi v ! zadevi debato in da na glasovanje odobritev celoletnega samostojnega delo-! varujta načelstva in tajništva, za kar S glasujejo vsi navzoči.
Ker je 4. točka dnevnega reda preložena na zadnjo točko, se preide takoj
k peti točki
dnevnega reda, to je odobritev letnega obračuna za poslovno leto 1926. Zvezni j tajnik g. Komac razloži točno letni ob-‘ račun za. leto 1926., ki se glasi sledeče:
DohodM.	Obračun za poslovno leto 1926.	izdatki.
Tek. štev.	|	Predmet	Din	P	I Tek, | štev.	Predmet	Din	p
1	Dvig pri Trgovsko-obrtno kreditni zadrugi vpla-			1	Tiskanje Gostilničarskega lista		55.721	
	čanih svot in sicer:	'		1 2	Taksa in davki na oglase		2.817	50
	a) Zaostala članarina zadrug . . . Din 14 779'—		|	i 3	Odprema Gostilničarskega lista		2 431	70
	b)' Članarina zadrug za leto 1926 . » 35.340 —			I 4	Provizije		10 082	50
	c) Vnaprej plačana članarina ...»	460'—			1 5	Uradniške plače				19.800	—
	č) Oglasi v Gostilničarskem iistu . »	46.089.34			1 6	Najemnina zvezne p sarne		5.800	—
	d) Posojilo	»	20 238 96			7	Pisarniške potrebščine			2.472	20
	e) Tiskovni sklad 	»	2.611 —			i s	Znamke in kolki		2.557	90
	/j Razni dohodki	»	106'—	119-824	30	9	Nabava pisalnega stroja	 Potni stroški		4.600 5.953			
				10			50
2	Plačilo pri blagajni:			11 12	Vloge pri Trgovsko-obrtno kreditni zadrugi v Celju Naročnina za strokovne časopise ........	14.362 333	50
	a) Zaostala članarina zadrug . . . Din 6.384'—			13	Prispevki OUZD		1.239	20
	b) Članarina zadrug za leto 1926 . »	7 420 —			i 14	Poravnava dolgov in leta 1925 		 .	4412	60
	c) Oglasi v Gostilničarskem listu . »	510'—			45	Kurjava		340	—
	č) Razni dohodki	»	243 —	14.557	—	: 16	Razni izdatki		1.457	70
	Skupaj . . . mrnmm—mmmt	134.381	30		Skupaj . . .	134 381	30
	1						
Aktiva.	Bilanca za leto 1926.	Pasiva.
Predmet
Predmet
Dolžniki;
a)	Naročniki oglasov
glasom seznama. Din23.773‘60 od katerih je plačljivih leta 1927 .	» 13,12960 DinlO.644 —
b)	Gost. zadruga v Sevnici ....	»	360'—
c)	Predujemi na proviziji ....	»	643"!0
č)	PoStna hranilnica Ljubljana . .	»	962‘—
at)	Vnaprej plačana najemnina . .	»	500 —
Upniki:
Zvezna tiskarna v Celju................
Trgovsko obrtna kred tna zadruga Celje Gostilničarska zadruga Pobrežje . . . • Gotovina ..............................
8.666
9700
460
193
13.114
inventar z odračunjeno 10% obrabo:
a)	Pisalni stroj....................Din	4 140'—
b)	Pisalna miza.....................»	146'—
c)	Omara....................... •	»	219 —
gO Razno .......................... ”	1.400'—
5 905
Skupaj . . .
19019
Skupaj . . .
19.019	10
CELJE, dne 31 decembra 1926.
Preglednika računov:
Franc Poderžaj I. r., Franc Korže i. r
Zvezni načelnik:
Drago Bernardi 1. r.
Zvezni odbornik: Karol Pe c l r.
Zvezni tajnik:
Anton Komac 1. r.
Preglednika računov gg. Korže iz Ptuja in Poderžaj iz Celja podasta poročilo o pregledanih knjigah in zadevnih računskih prilogah ter izjavita, da soglašajo vse vknjižbe s predloženimi Prilogami in predlagata zboru, da po da zveznemu odboru absolutorij. — Zvezni odbor je predlog računskih preglednikov osvojil in glasoval soglasno za podelitev absolutorija zveznemu odboru.
' K 6. točki
dnevnega reda, to je odobritev proračuna za poslovno leto 1927., zaprosi načelnik g. Bernardi zveznega tajnika •S- Komaca, naj prečita sestavljeni
PRORAČUN
za poslovno leto 1927., ki se glasi sledeče: Izdatki: 1. Za tiskanje »Gostil-	
ničarskega lista« . . 2. za davek na oglase v »Gostilničarskem li-	88.000 Din
stu« ..... j 3. za odpremo in pošt-	6.000 »
nino za »Gostil, list« . 4. za provizijo za nabi-	4.000 »
ranje oglasov . . .	19.000 »
5. za uradniške plače .	24.000 »
6. za najemnino zvezne
pisarne . . . . .	6.000
7. za pisarniške potreb-	
ščine 		2.500
8. za. znamke in kolke .	2.500
9. za potne stroške . .	8.000
10. za reprezentacije	5.000
11. za članarino tujsko-	
prometne zveze . .	10.000
12. za tiskovine in časo-	
pise 		1.000
13. za kurjavo in raz-	
svetljavo . . .. .	1.000
14.. za eventuelne nepredvidene izdatke 5.000	»
15.	za nadomestitev članarine omahljivih zadrug, ki bodo even-tuelno radi zvišane članarine in zveze izstopile .... 12.000 »
16.	za kritje primanjkljaja iz 1. 1926. . .	5.000	»
Celokupni izdatki . . . 199.000 Din.
Za kritje teh proračun jen ih izdatkov so predvideni edini
Stran 8
D 0 H 0 D K I
oglasov v »G os til nič ar-
skem listu;« po .	96.000 Din
Ostane torej...........108.000 Din
proračunskega pr rman j-kljiaja, katerega treba kriti s prispevki včlanjenili zadrug in sicer po 45 Din letno' od vsakega člana. Ti prispevki so proračuni eni na okroglo vsoto.................. 103.500 »
yjH£J/y
Gostilničar]'!! Hotelirji 1
Uporabljajte pravi pridatek k juhi «Juhan». Jamčimo Vam za velik prihranek na denarju in zadovoljstvo Vaših gostov. En sam poizkus Vas prepriča o tem.
aiifflsnta d. z o. z., Ljubljana
Zg. Šiška 17.
Dobro pa pomislite poprej ko z ; eno besedo poderete celo stavbo, katera |
Koncem leta bi ostalo še 500 Din. . katere bi se preneslo v proračun pri- j
badnjega leta.	...... i
Da. bi se zamogel ta prunanjklja.} kriti, predlaga z\Tezni odbor občnemu zboru. naj. naloži včlanjenim zadrugam za poslovno leto 1927. zvezno doklado po 45 Din za vsakega zadružnega člana.
Predlagana višina zvezne doklade je napram drugim drugoinštančnim organizacijam kakor je naša zveza tako malenkostna, da ne more vplivati na posamezne gostilničarje nobena še tako močna sila in škodoželjnost gostilničarskih nasprotnikov, da bi se branili plačati tako malenkostno vsoto za lastno organizacijo, ki je dokazala preteklem letu tako intenzivno m uspešno delovanje, da ie prekosila mnogo drugih večjih in starejših korporacij. ki i maj o mnogo ieč financi-j el n ib sredstev m razpolago. Zato pa pričakuje zvezni odbor ne le, da bo zbor glasoval za. predlagani proračun, ampak, da bodo tudi vsi zadružni člani plačali svojim zadrugam na. nje odpadajočo vsoto še tekom prvega četrtletja, da nam ne bo potreba segati po posojilih in plačevati visoke bančne obresti, ampak, da bo zveza lahko prejemala obresti od naloženega denarja. Vseeno je posameznim članom kdaj plačajo revnih 45 Din, ni pa vseeno zvezi, ki ji nese naloženi denar obresti, namesto da bi jih plačevala.
Da je višina predlagane doklade napraim drugim enakim organizacijam kakor je naša zveza res malenkostna, podam naslednje nekoliko podatkov, iz katerih se .razvidi, koliko plačujejo nekatere teh organizacij1:
1. Sarajevski gostilničarji plačujejo letno oni, ki so v
1.	razredu 120Q Din.
II.	razredu 800 Din.
III.	razredu 600 Din,
IV.	razredu 300 Din.
2.	Ravno tako plačujejo člani drugih gostilničarskih organizacij južnih kraljev naše države od 100 do 400 Din letno brez časopisa, katerega, je treba naročiti in plačati še posebej. Sama naročnina na list znaša še enkrat toliko, kolikor znaša vam predlagaina članarina za upravo zveze in vzdrževanje lista.
3.	Člani društva mednarodnih hotelirjev I. H. V. v Kolnu na Nemškem plačujejo, spremenjeno v našo valuto, letno 450 Din.
4.	Člani gostilničarske zadruge na Dunaju so razdeljeni na pet razredov in plačujejo letno oni, ki so v
I. raizredu in zaposlujejo do 2 na-stavljenoa 96 Din,
II. razredu in zaposlujejo do 8 nastavi jencev 192 Din.
III.	razredu in zaposlujejo do 14 naslovljencev 480 Din,
IV.	razredu in zaposlujejo do 20 nastavljencev 576 Din,
V.	razredu in zaposlujejo več kakor 20 nastavljencev 720 Din.
Strokovno glasilo, ki izide po potrebi, vsekakor pa ne večkrat kakor naš »Gostilničarski list«, stane letno 40 Din.
Spričo teh dejstev bi ne bilo preveč stanovsko častno za gostilničarski stan mariborske oblasti, če bi se predlagani proračun ne odobril.
Kako da zadruge prenesejo to doklado na svoje člane, je popolnoma njih stvar. Za zvezo je glavno to, da dobi pravočasno denar. Nekoliko nasvetov sem podal že na zadnji odboro-vi seji, katere zapisnik se je objavil v decemberski številki našega lista. Najprimernejši način bi bila razdelba članov na razrede, ali pa, da plača vsak član gotovo vsoto od vsakega hektolitra v letu 1926. iztočenega vina, n. pr. po 1 Din od vsakega hektolitra.
se je tako težko spravila pod streho.
K besedi se oglasijo gg. Seneko- ! vic, Rebeusehegg, Perc, Holc, Špes, j Čoh in Rerlič. Debata je postala precej j živahna kakor pač pri vsakem prora- j čunu. Gospod Senekovič predloži zboru ; proračun neke mariborske tiskarne, iz j katerega se razvidi, da bi ta tiskarna i tiskala list cenejše kakor sedanja ti- j skarna v Celju. Gospod Rebeusehegg ; pravi, da se bo vzelo ta proračun kon- j kurenčne tiskarne za povod, da se bo i pritiskalo na sedanjo tiskarno, da bo i ceno za tisk znatno znižala in pravi. | da je popolnoma pravilno, da se je ' mariborska zadruga oziroma g. Senekovič zanimal za proračun tiskarne v Mariboru. Mnenja je tudi, da se prav lahko tiska in odpošilja list v Mariboru namesto v Celju. To pa le v tem slučaju, če bi se tiskal list v Mariboru cenejše kakor v Celju.
Gospod Perc kot dolgoletni strokovnjak tiskarske stroke izjavlja, da je cena sedanje tiskarne minimalna in da je težko verjetno, da bi mogla druga tiskarna sicer cenejše stavljeni ofert tudi v resnici izpeljati in tiskati »Go- j stilničarski list« v tej velikosti in ob- j sežnosti kakor ga tiska ravno sedanja j tiskarna. Sicer so tiskarne organizira- | ne in ne smejo tiskati izpod skupno j sestavljeni in od oblasti potrjeni ce- j nik. Tudi radi ravnokar razloženega | ne bo mogla konkurenčna tiskarna | svoje obljube držati.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi. i zaključi zvezni načelnik debato in da j na glasovanje letni proračun za poslov- j no leto 1927, katerega zbor odobri.
Ker je 7. točka dnevnega reda j preložena na zadnjo točko, se preide takoj
k osmi točki,
to je določitev smernic za cenilne komisije. V zadevi se pooblasti ožji odbor, da po svoji uvidevnosti sestavi smernice cenilnim komisijam in pošlje predloge zadrugam v vednost in izjavo, nakar se predloži vse skupaj zbornici v nadaljno uporabo.
K deveti točki
podasta zvezni načelnik in tajnik obširno poročilo o dosedaj podvzetih korakih za ustvaritev konkurence sedaj karteliranim pivovarnam, nakar da zvezni načelnik g. Bernardi zadevo na debato. Po daljšem razmotri vanju stvari se je soglasno sklenilo pooblastiti zvezni odbor, da v smislu ustmenih razgovorov in dogovorov občnega zoo-ra deluje naprej v tej smeri kakor do sedaj,
K deseti in zadnji točki
dnevnega reda, to so slučajnosti, se oglasi k besedi gospod Senekovič, delegat mariborske mestne zadruge in. pravi, da umakne svoj predlog glede spremembe pravil, ki je bil postavljen na 4. točki dnevnega reda in potem preložen na zadnjo točko. To izjavo opira gosp. Senekovič na dejstvo, da bi sklep ne bil veljaven, ker se mora postaviti spremembo pravil kot posebno točko na dnevni red in ne med slučajnosti, kakor se je postavila v tem slučaju.
Zvezni načelnik vzame izjavo g. Senekoviča na znanje, s katero je zaključena debata v zadevi.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se zahvali zvezni načelnik zastopniku velikega župana g. Založniku in zastopniku zbornice g. dr.^ Pretnarju ter vsem ostalim udeležencem zbora za tako obilo udeležbo in zaključi občni zbor ob pol 6. uri popoldne.
Zvezni načelnik: Drago Bernardi 1. r. Zvezni tajnik: Anton Komac 1. r.
Gostilničarji!
Upoštevajte one tvrdke, ki podpirajo naš list.
Občni zbor gostilničarske zadruge v Vojniku.
Dne 22. decembra 1926 ob 10. uri predpoldan se je vršil v gostilniških prostorih zadružnega načelnika g. Josipa Vrečarja v Vojnika zadružni redni letni občni zbor vojniške zadruge.
Zboru je predsedoval dolgoletni zadružni načelnik gospod Josip Vrečer. Velikega župana je zastopal zadružni komisar g Ignacij Založnik. Kot zvezna delegata sta se udeležila zbora zvezni načelnik g. Drago Bernardi in zvezni tajnik g. Komac. Navzočih je bilo 27 zadružnih članov in članic.
Po enournem čakanju je zadružni načelnik ugotovil, da so sklepi današnjega zbora veljavni, ker se je po predpisih zadružnih pravil čakalo 1 uro in otvoril po običajnih formalitetah občni zbor.
Besedo podeli zadružnemu tajniku gospodu Franjo Špesu, kateri prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, katerega navzoči soglasno odobrijo Nato prečita g. Šoes letni obračun za poslovno leto 1926. Zadružni zbor odobri predloženi obračun in poda odboru absolutorij, nakar se preide k volitvam zadružnega načelstva in od bora.
Zbor sklene soglasno, da se naj vršijo volitve po vzkliku namesto po listkih, kakor predvidevajo zadružna pravila. Na koncu kratkega razgovora so bili soglasno izvoljeni sledeči:
1.	Zadružnim načelnikom: g. Josip Vrečer.
2.	Zadružnim podnačeinikom : g. Mihael Pukl.
3.	Zadr. tajnikom in blagajnikom: g. Franjo Špes.
4.	Zadružnim odbornikom: gg. Rand). Kociper, Lešnik. Tratnik, Fazarinc, Žerovnik in ga Rožanec.
5. Zadr. odbornikom - namestnikom : gg. Šnabl, Koren, Lužar, Klinc, Podgoršek, Srebovčan in ga Zupanek.
6. Preglednikom računov: gg. Jakob Kovač in Lenart Cank.
Zadružnim delegatom za Zvezni občni zbor: gg. Franjo Špes, Mihael Pukl, Jakob Kovač in gospa Rožanec.
Gospod Vrečer se zahvali zboru za zaupanje, da mu je zopet poveril vodstvo zadruge in obljubi, da bo stavi! vse svoje moči na razpolago organizaciji, ki deluje v dobrobit celemu gostilničarskemu stanu.
Po izvršenih volitvah se pride k naslednji točki dnevnega reda, to je pristop k zvezi gostilničarskih zadrug v Celju. Zadružni načelnik g. Vrečko prosi navzočega zastopnika velikega župana g komisarja Založnika, da pojasni navzočim članom pomen združitve zadruge z zvezo v Celju.
Gospod komisar Založnik je v dolgem govoru orisal točno in razumljivo pomen združitve vseh strokovnih zadrug v zvezo zadrug. Pojasnil je zboru, koliko več uspehov doseže skupna organizacija vseh zadrug na-pram posameznim malim zadrugam aii celo poedincem, na katere se merodajni činitelji ne morejo ozirati že iz tega razloga, ker izražajo poedinci samo one želje, kar se tiče naravnost njih, ne pa celokupnosti. — Zato pa pravi, da je tembolj priporočljivo, da se tudi gostilničarji združijo v močno skupno organizacijo, kakor so storili do sedaj vsi stanovi. — Le na ta način bodo mogli tudi gostilničarji pokazati svojo moč in doseči od oblasti to, kar zahtevajo-
Da je organizacija za vse stanove koristna, se razvidi iz tega, da so le radi potrebe nastale obligatorne zadruge in trgovski gremiji. Take obliga-torične .zadruge in trgovske gremije so zahtevali obrtniki in trgovci sami. Ker je država uvidela, da so obrtniške in trgovske zahteve po obligatoričnih zadrugah upravičene, je tem zahtevam tudi ugod'la in uzakonila obligatorične obrtne zadruge in trgovske gremije. — Te organizacije služijo za vzgojo in dobrobit članstva. Zato je potrebno, jih ne le ohraniti in v vsakem oziru podpirati, ampak še izpopolnjevati.
Organizacije imajo tudi drugi pomen. V prvi vrsti morajo skrbeti zato da dobi stan, ki je v istih včlanjen, zadostno število zastopstva v občinskem zastopu, da se ne bo nalagalo vseh avtonomnih dajatev le na en stan.
Zadruge imajo tudi skrbeti za podporo onemoglih članov s tem, da ustanavljajo nekake podporne sklade.
So pa tudi druge težkoče, katere morajo posamezni stanovi premostiti kakor n. pr. davki, zavarovanje osobja, zakonodaja itd., kar nikakor ne morejo posamezne male zadruge doseči vsaka za sebe. Take stvari je potrebno, da se rešujejo skupno potom skupne močne organizacije. Če hočete torej take stvari rešiti v Vaš prid, je potrebno, da ste tudi Vi člani one velike zadružne verige, ki sestoji iz vseh zadrug v oblasti. Vsaka taka organizacija naj bo članica državne zveze vseh oblastnih zvez. Le na ta način se lahko pričakujejo uspehi trudapol-nega dela posameznih organizacij.
Koncem svojega govora je g. Komisar ‘priporoča! najtopleje, da glasujejo vsi navzoči za pristop k zvezi v Celju.
K besedi se je oglasi! tudi zvezni načelnik g. Bernardi, kateri je pojasnil obširno zvezino zgodovino in kako je nastala potreba nje ustanovitve.
Vsekakor se pa v;di pri članih vojniške zadruge premalo zavednosti, ker ni hotela do danes glasovati za pristop k zvezi v pričo dejstva, da so ostale zadruge že vse priglasile svoj pristop. Še delavci se zavedajo pomena lastne močne organizacije, kar je vsekakor značilno, če pomislimo, da ni vojniški gostilničar dostopen za take velevažne zadeve.
Še sedaj, ko nas ščiti naša močna organizacija, se nalaga našemu stanu vedno nova do sedaj še nepoznana bremena. Kaj bi pa bilo, če bi organizacije sploh ne imeli? Bodisi država ali avtonomne korporacije nalagajo le gostilničarstvu davke za nove državne ali avtonomne potrebe. — Kaj bi bilo, če bi organizacije ne imeli?
Točilce stuječim gostom, kateri so nam do danes precej škodovali, smo z našim neprestanim delovanjem precej omejili in iih upamo s Časom tudi popolnoma odpraviti. To bomo dosegli le tedaj, če nas bodete vsi do zadnjega podpirali z denarnimi sredstvi. Zato pa se ne smeta ustrašiti zvezne članarine, če se bo določila na 40 ali 50 Din letno.
Zvezni tajnik g. Komac pojasni na kratko delokrog zadrug, zvez in državnih zvez ter primerja njih delovanje z družino, občino, srezko upravo in državo ter dokazuje, da se sedanje pravice vojniške zadruge nikakor ne bodo prikrajšale, če glasuje zbor za pristop k zvezi gostilničarskih zadrug v Celju. V obširnih obrisih je podal tudi Zvezino delovanje tako, da so se navzoči tudi v to stran prepričali o nastali potrebi združitve vojniške zadruge k celjski zvezi gostilničarskih zadrug.
Zadružni tajnik g. Špes kot dober poznavalec težkega gospodarskega stanja gostilničarstva pojasnjuje v jako lepem in razumljivem govoru potrebo združitve zaaruge z zvezo in poda k temu lepe primere. Navzočim predoči tudi dejstvo, da se lahko od strani oblasti postavi zadrugi komisarja, če bo še nadalje kazala tako mrtvilo, kakor je je kazala do sedaj. Tedaj pa ne bo več časa, da bi urejevali zadrugarji sami svoje stvari v zadrugi, ampak jih bo urejeval komisar po svoje, kakor bo on hotel. Zato pa tembolj priporoča navzočim, da glasujejo za pristop k zvezi, posebno pa radi tega, ker vidi le v slogi moč enega stanu.
Zadružni načelnik g. Vrečer da na glasovanje predlog o pristopu zadruge k Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju, za katerega glasuje vseh 27 navzočih članov. S tem aktom je torej storjen sklep o pristopu vojniške zadruge k Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju. Podpiše se tudi obenem pri-
KLETARSKA ZADRUGA Lilti
MARIBOR, Cankarjeva ulica št 1
priporoča prvovrstno vino lastnega pridelka iz ljutomerskih !£J mariborskih okrajev ter vabi cenj. naročnike za obisk nje _ ------------—. kleti v Mariboru. —■—-—
stopna izjava o pristopu zadruge k zvezi.
Pred zaključkom zborovanja pojasni g. komisar Založnik navzočim postopanje o vpisovanju delnic državne obrtne banke in ugodnosti, ki jih bo nudil ta zavod obrtništvu, ter priporoča vsem navzočim, da vpišejo vsaj vsak po tri delnice, da pridejo do pravice enega glasu.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je zaključi! zadružni načelnik zborovanje ob 12. uri opoldne.
Občni zbor gostilničarske zadruge v Ptuju.
Dne 3. januarja 1927 se je vršil v ptujskem Narodnem domu občni zbor tamošnje gostilničarske zadruge, kateremu je načeloval dolgoletni načelnik g. Mahorič.
Na zboru je bilo navzočih 73 članov. Zvezo je zastopal zvezni tajnik g. Komac, kateri je podal obširno poročilo o Zveznem delovanju.
Letni obračun je razložil navzočim .zadružni tajnik g. Štuhec. Pregledovalec računov g. Gorenjak je podal poročilo o pregledanem obračunu in predlagal absolutorij zadružnemu odboru. — Letni obračun je zbor soglasno odobril in podai odboru absolutorij. Prebitek na koncu leta znaša Din 23.000'—.
K točki tičoč se odobritve zadružnega letnega proračuna za leto 1927 se oglasijo k besedi gg. Brenčič, Zupančič in Berlič, kateri utemeljujejo predloženi proračun za leto 1927, ki znaša za vsakega člana po 53 Din letno in sicer 45 Din za Zvezo in 10 Din za zadrugo. Po daljšem posvetovanju se je predloženi proračun odobril.
Na predlog g. Brenčiča se je izvolilo zopet za 3 letno dobo prejšnje načelstvo in odbor. Samo eden odbornikov je bii na novo izvoljen in sicer g. Šegula Jakob na mesto enega umrlega odbornika.
Pri slučajnostih so se oglasili k ■besedi še ra/.ni govorniki, kateri so izražali svoje želje in pritožbe proti oblastim radi prerano določene policijske ure posebno pa ob veselicah. V tej zadevi je prav lepo podučil zbor g. Brenčič in povedal mnenje oblasti, ki pravi, da je takoj pripravljena podaljšati policijsko uro, kakor hitro bodo prenehali pretepi vaških fantov po gostilnah. To je res sramotno za naše vaške fante, da morajo trpeti radi njih neolikanega vedenja in vednih pretepov naši gostilničarji in tujci, ki ne morejo dobiti vsled tega potrebnega okrepčila v gostilnah. — Ker vemo, da se takih neolikancev ne prime nobena lepa beseda, se ne obračamo tem potom do njih, da bi mogoče na ta način dosegli prenehanje pretepov, ampak apeliramo na podeželske ljudske voditelje, da skušajo z izobrazbo ljudstva iztrebiti iz naših fantov surovosti, ki niso le v škodo naših gostilničarjev, ampak v škodo ugledu celemu našemu narodu in državi.
Tovariši!
Ne pozabite plačati točilne takse jza prvo polletje, katero se mora plJm *at! najkasneje do 31. januarja 1927, sicer bodete morali plačati trikratno kot kazen, ker ste plačilo zamudili.
istotako je plačati takso na vozila kakor automobile, fijakarske in polfijakarske vozove za leto 1927. v Mariboru do konca februarja 1927, v ostalih krajih pa do konca meseca januarja 1927. Na navedena vozila se pobira taksa ne glede na to, ah se rabijo in ali so uporabna. Za zamudna plačila se naloži lastniku vozila kazen v izmeri trikratne takse
51. občni zbor Mia ncinarodnib hottlirjti
(Konec.)
Društveni podporni sklad, v katerega se stekajo v glavnem orosto-voljna darila društvenih članov, je pomagal mnogim družinam umrlih članov in potrebnim nastavljencem ter njih družinam.
Sodelovanje vseh članov z dopisovanjem in nabiranjem oglasov za društveno revijo «Hotei» je najvažnejše,
kar imamo našim članom povedati. Po celem svetu imajo razpredene svoje mreže in postavljene zastopnike, dopisnike in sodelavce, kateri pošiljajo uredništvu pridno ves potrebni materija! za časopis. Mi nimamo sreče, da bi nam naše zadruge na naša pisma vsaj odgovarjale, toliko manj moremo zahtevati, da bi nam poslal kdo kakšen dopis ali oglas za naš list. Njih strokovno glasilo izdaja stalno strokovno prilogo k listu, katero urejuje v stroki izučeni inženjer. S poročili v strokovno revijo «liote!» prispevajo vsi narodi sveta in se v istih obravnavajo vsake vrste vprašanja hotelske obrti. Zato pa se ta list sedaj lahko s ponosom imenuje mednarodni hotelski list. Letno poročilo g. dr. Bloemersa, šefa urada, pravi, da zaslužijo vsi nastavljene! društva največje priznanje za njih požrtvovalno delo. Mi ne moremo o naših zadružnih tajnikih tega trditi, ker upamo, da bodo poprej mrtvi iz grobov vstali kot da bomo pripravili te možakarje do dela, kakor delajo njih tovariši drugih narodov.
Društvo zagovarja predvsem stališče internacijonaliziranja hotelirstva, da bi se odprle vse državne meje takim, ki so željni ooskusiti drug svet in se tam naučiti tujih jezikov, običajev in spoznanje ljudi, da bi potem v svoji domovini tem lažje postregli vsakemu tujcu v njegovem lastnem materinskem jeziku in po običajih njegovega naroda. Gospod Jutra, društveni poslovodeči predsednik, pravi v svojem proglasu od 2. oktobra t. L, da se z zaposlenjem domačega osobja doma pripomore mo-mentano do kruha na domači zemlji, a se s tem uničuje vsa hotelska obrt.
Sprejem gostov v Budimpešti je bil nadvse veličasten in prisrčen. Povsod so pozdravljali prihajajoči parnik številni lampijončki. Na obedveh obalah Donave je izražalo došlim gostom nad deset tisoč glasov dobrodošlico, ki bo ostala vsem nepozabna. V imenu ogrskih hotelirjev je izrazil dobrodošlico vladni nadsvetnik Gliick. Minister za trgovino g. \Valk6 je počastil v imenu ogrske vlade hotelirski stan. G. dr. Lobmayer, ki je zastopal gosp. župana, je izrazil gostom dobrodošlico.
Na predlog vladnega nađsvetnika g. Gliicka je zbor sklenil poslati resolucijo zvezi narodov, v kateri so se izrazile najprisrčnejše čestitke k delu za svetovni mir in mednarodne pravice ter izrazil željo, da bi tudi vsa trgovska udruženja in industrije služila temu svetovnemu faktorju tako zvesto in | stalno, kakor dela že od leta 1869 mednarodno društvo hotelirjev.
Poročilo o izidu zbora in sklepih te najvažnejše svetovne hotelirske organizacije je še precej obširno, tako, da bi ga ne mogli spraviti niti na 20 strani našega lista. Ker nam še za naše lastne strokovne stvari prostora primanjkuje, se moramo žal omejiti le na to kratko poročilo. Nadaljevali pa bomo v prihodnji številki.
Našemu članu g. Mil. Martinoviču, hotelirju v Rogaški Slatini, ki se i« udeležil zborovanja na lastne stroške in zastopal tam našo zvezo, pa izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo in želimo, da bi nas še mnoga leta zastopal na zborovanjih tega svetovnega hotelirskega društva.
Norveški plebiscit proti alkoholni [prepovedi.
V Norveški se je vršilo 18. oktobra glasovanje naroda, da-li naj v državi še nadalje obstoja prepoved alkohola ali ne. Narod je s 540.000 glasovi proti 415.000 odločil, naj se prepoved alkohola ukine.
Danes, ko je prepovedan alkohol v Ameriki, ko se kaže v raznih državah jaka tendenca s policijiskimi sredstvi docela omejiti uživanje alkohola, je ta odločitev norveškega naroda velikega pomena, to tem bolj, ker kaže, kako sodi o prepovedi alkohola narod, ki
je tekom let sam preizkusil vrednost in umestnost take prohibicije.
Leta 1919. so Norvežani prvič glasovali o prepovedi alkohola. Takrat je od 66% upravičencev glasovalo 62% za to, da se prodaja in zavži,vanje alkohola prepove. Na podlagi tega glasovanja je parlament sprejel protialkoholni zakon. Ta se je prvotno nanašal na vse vrste alkoholnih pijač. Tekom časa pa je morala Norveška odnehati in izvzeti vina, ker jo je v to prisilila carinska vojna s Portugalsko in Španijo. Sedanja odločitev naroda, osobito pa tako občuten poraz nasprotnikov alkohola, je vsakogar presenetil. Število onih, ki so zahtevali, da ostane prepoved še nadalje, je padlo za 70.000. nasprotniki prepovedi pa so porasli za 27 L000.
Ker se v naši državi že jako pogosto čuiejo glasovi, n a.j se tudi pri nas prepove z zakonom prodajo im pitje alkohola, in ker so se v ministrstvu narodnega zdravja izdelovali razni načrti zakonov za pobijanje proizvodnje, prodaje in uživanja alkoholnih pijač, hi bilo jako zanimivo vedeti, kaj je pripravilo napredni in trezni norveški narod, da z večino odbija prisilno omejevanje, odnosno prepoved produkcije in prometa z alkoholom. To je zanimivo osobito zato, ker v. Norveški ni bilo v zadnjem času še nikakih zasebnih interesov za legalne proizvodnje špiri-tuoz; vse tvornice žganja že leta sem počivajo. Nasprotno pa je jiako veliko takih, ki so radi prepovedi jako dobro zaslužili s tihotapsko proizvodnjo in trgovino žganja ter so interesirani, da prepoved obstaja še nadalje. Javnost je pred glasovanjem kazala skoraj sklenjeno fronto za to, da prepoved alkohola ostane; le v mestih se je opažalo močnejše gibanje proti prepovedi. Delavske stranke so bile načelno proti ukinitvi prepovedi, ker so smatrale prostost alkohola kot sredstvo kapitalizma v boju proti delavstvu. Vprašanje prepovedi alkohola je v Norveški postalo tudi versko vprašanje. Vse krščanske sekte so z najlvečjim idealizmom in neizprosno stopale v boj proti dovolitvi uživanja alkohola. Podeželsko ljudstvo je zato po večini stalo za njim.
Proti sili delavstva, podeželskega prebivalstva im verskih sekt pa je vendar zmagalo nasprotstvo proti prohibiciji alkohola. Glasovanje jie pokazalo, da so nasprotovala prepovedi osobito mesta. V Oslu na primer jih je glasovalo 103.000 za. odpravo prepovedi in le 15.000 proti. V mestih se je pač moglo najlažjie videti učinke alkoholne prepovedi. Razpelo se je tihotapstvo alkohola in razmnožile so se kljub preganjanju skrivne izdelovalnice špiri-tuoz. Prepoved je dejansko postala zakon proti delavskemu razredu. Revnejše sloje se je kaznovalo in preganjalo, bogataši pa so se znali čuvati. Te skušnje so seveda dovedle do tega, da je končno ljudstvo opustilo idealizem, s katerim je glasovalo leta 1919. za prepoved alkohola ter je s svojim sedanjim glasovanjem pokazalo, da more o vrednosti ideje končno soditi edinole resničnost življenja in skušnje. Skušnja pa je pokazala, da prisilna sredstva niso edina ali najboljša sredstva za izvedbo im uresničenje, naj st bo tudi najlepših idej. Ona le prerada dajejo povod, da se to, kar se je sicer legalno godilo, vrši nadalje ilegalno in da ideja občutno trpi, ker doživljajo njeni pristaši razočaranje.
Izid glasovanja o alkoholni prepovedi na Norveškem je tudi za nas jako poučen, ker žalibog naše vlade za izvedbo sicer lepih idej le prerade operirajo s prisilnimi policijskimi sredstvi.
Razno.
Razširjajte »Gostilničarski list«!
JAKOB PERHAVEC
Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov
MAjRIBOft, Meljska cesta št. 3.
Izdeluje in žge vse vrste likerjev:
Vermout-vino, Marsaleta, konjak, punč, Maršala, malinov sok, rum, žganje in druge.
Izdelki so samo pristni, prvovrstni, iz najfineiših zelišč izdelani in prekašajo vsako tu- in inozemsko konkurenco. — Zahtevajte ceniki
Ljutomerski vinski sejem dne
3.	in 4. marca 1927. Na vseh vinskih sejmih in razstavah, ki so se dosedaj vršile v območju Slovenskih goric, (Središče, Ivanjkovci, Ormož, Ptuj,) so se odlikovala vina iz Ljutomera. Čudno je bilo samo to, da Ljutomer sam kot produkcijsko središče teh odličnih vinskih vrst še ni povabil interesentov, da bi pokusili njegov pridelek v kraju, po katerem nosi ime.
To zamudo hoče Ljutomer zdaj popraviti. Zato se je sestavil odbor, ki je že prav pridno na delu, ter si je zagotovil za vinsko razstavo in sejem dne 3. marca 1927 že lepo število najboljših vinskih vrst svojega okoliša. Storjeno je tudi vse, da se vzbudi za to prireditev zanimanje naše širše javnosti, posebno strokovnih in trgovskih krogov, ter tudi bližnjega inozemstva.
III. vinski sejem v Središču ob Dravi se vrši v torek dne 25. prosinca 1927 ob 11. uri dopoldne. Vabijo se vsi vinski trgovci, gostilničarji, hotelirji, restavratorji itd., da si ogledajo ta znameniti vinski sejem, na katerem se nudijo samo zajamčeno pristna ljutomerska vina vseh vrst in vrhov.
Da so cene vedno zmerne in blagu primerne, kažejo živahne kupčije na prejšnjih trgih. Samo lani se je na dan sejma prodalo nad 1800 hi vina. Tudi letos se bodo vinogradniki držali gesla: »Kak je blago, tak je drago.«
Ne zamudite torej te prilike in obiščite v torek dne 25. t m. vinski sejem »Ljutomerčana« v Središču ob Dravi.
»Novi gostioničar«. Prejeli smo
1.	številko strokovnega lista, ki bo izhajal zaenkrat vsakega prvega v mesecu, izdaja ga pa Udruženje gostilničarjev, hotelirjev, kavarnarjev in krčmarjev za zagrebško oblast v Zagrebu. Iz uvodnega članka pod naslovom »Naš program« se jasno zrcali cilj in svrha tega lista in mora se priznati, da je njegova naloga velika in plemenita ter občekoristna za ves gostilničarski stan. Posebno je treba pripomniti, da ima udruženje v svoji ooslovnici tudi svoj posebni upravno-financijelni in davčni oddelek svoj posredovalni odsek in strokovno natakarsko šolo. Po tem, kakor je 1. številka urejena, se more sklepati, da je v dobrih rokah, ter da bo dobro služila gg. poslodavcem in lastnikom lokalov, njihovem osobju in nastav-Ijencem kakor tudi gostilničarskemu naraščaju, posebno onim v zagrebški oblasti. Predplačilo za celo leto znaša 30 Din, dočim dobijo člani Udruženja list brezplačno. Naroči se pri Udruženju v Zagrebu, Nikoličeva ul. 10
Borza dela v Celju. S 15. oktobrom; je pričela poslovati borza dela v Celju, ki ima uradne prostore v hiši »Prve hrvatske štediomce« nasproti kolodvora. Za stranke se uraduje vsak delavnik od 8. do 12. Telefon št. 119. V svrho hitrejšega in uspešnejšega poslovanja pri posredovanju dela in služb, ozir. delovnik moči se naproša interesente, ki se na borzo dela pismeno obračajo, da v prijavi navedejo potrebne podatke in sicer delodajalci delavne in pla čilne pogoje, ter zahteve in želje glede delovnih moči, delojemalci pa osebne podatke (starost, stan, število družinskih članov, bivališče itd., ter zahteve in želje glede ptače in delovnih pogojev, kje so bili zadnjič zaposleni, število brezposelnih dni itd. Vsakokratni prijavi ali dopisu je priložiti znamko za odgovor. Legitimacije za polovične vožnje, ki morajo biti opremljene s sliko se izdajajo le proti predložitvi dokaza, da je dotični res brezposeln, ozir., da potuje v svrho iskanja dela. Kot dokaz služi dopis ali potrdilo delodajalca, potrdilo županstva itd. Ker je hitro poslovanje borze dela predvsem v interesu strank samih, se priporoča, da sc pri dopisovanju ravnajo po gornjih navodilih.
Tiskarski škrat. Iz zadnjega poročila o poteku Zvezne odborov? seje, ki se je vršila dne 23. novembri. 1926 v Celju, nam je tiskarski škrat izmaknil iz prezenčne liste navzočih Zveznih odbornikov ime gosp. Josipi Slavineca iz Ptuja. Še le po izidu listu je nam škrat vrnil g. Slavineca, katerega ime danes objavljamo kor udeleženca predomenjene odborove seje.
Razglas velikega župana mariborske oblasti.
Razpis kletarskih tečajev.
Po odredbi ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 8. junija 1926, br. 24.439/V, se bosta vršila v smislu zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva kletarska tečaja za vinogradnike, viničarje in njih sinove, nadalje za gostilničarje in n)ih pomočnike v času od dne 24. do vštetega dne 27. januarja 1927, in sicer:
1.	na državnem loznem in ovočnem nasadu v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru;
2.	na državnem loznem in ovočnem nasadu v Kapeli, pošta Slatina-Radenci.
Delovni program za ta tečaja je:
1.	Čiščenje vinskih posod in kleti;
2.	dolivanje sodov;
3.	pretakanje vina;
4.	'o raznih načinih, po katerih se vino umetno čisti;
5.	o filtrih in filtriranju vina;
6.	o boleznih vina in o načinih, po katerih se te bolezni odvračajo in zdravijo;
7.	natakanje vina v steklenice;
8.	kuhanje in prekuhavanje žganja in konjaka;
9.	pokušanje raznih vrst in tipov zdravih in bolnih vin;
10.	merjenje alkohola v vinu z ebo-ullioskopom kakor tudi kisline s kislo-merom in drugimi pripravami.
V vsak tečaj se sprejme največ 15 udeležencev.
Priglasiti se je ustno ali pismeno čimprej, najkesneje pa do dne 15. jan. 1937 pri dotičnem nasadu; nato se vsak priglašenec obvesti ali je sprejet ali ne.
Kmetiški (vinogradniški) in viničarski fantje kakor tudi viničarje, ki se udeleže tečaja* bodo imeli na nasadu prosto prenočišče in poleg tega dnevno 10 Din kot prispevek za prehrano.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglas.
Osebe, korporacije, zavodi, družbe, društva, blagajnice itd. v Sloveniji, ki izplačujejo službenih prejemkov na leto za. eno osebo več nego 5000 Din, se pozi vijej o, na j vlože naznanila o upra vičenih prejemkih (tudi zasebnih uslužbencih, ne glede na njih naslov, izvzemši one, ki plačujejo davek od zaslužka:	telesnih delavcev '[delavk]
[Uradni list z dne 12. oktobra 1925., št. 318/95]) z navedbo njih imena, sta-novališča. in pasja, potem o višini in vrsti prejemkov, izplačanih v 1. 1926., do dne 31. januarja 1927 pri davčnem oblastvu I. stopnje, v čigar okolišu je službodajalčevo šta n ovali šče, odnasno sedež podjetja, in sicei": v Ljubljani pri davčni administraciji, drugod pa pri davčnem okrajnem obfa-stvu.
Na posebno prošnjo se dovoli vložitev naznanila pri onem davčnem oblastvu, v čigar okolišu je.stanovališče upravičenega prejemnika.
Po § 167. zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, je izkazati: plače, dragimjske doklade, v popolnem obsegu in v katerikoli obliki, osebne doklade, aktivitetne doklade, stanarine, nagrade, mezde itd. v denarju ali pri-rodninah (naturalijah), ne glede na to, ali se prejemki vštevajo v pokojnino ali ne; prispevke, ki so za prehrano od-fcazani svetnim duhovnikom in član om redovnih skupščin iz javnih zakladov in od občin; tantieme, navzoonine, pre-
izkušnine, stolne pristojbine, mezde' po j dogovoru in košu, provizije i. <■.: konč- j n o pokojnine in preskrbninC vsake | vrste.
Davku zavezani prejemki na j se i izkažejo v dinarski veljavi z zneskom, j' ki so ga dejanski dosegli v minulem j letu, t. j. v času od dne 1. januarja do' i dne 31. decembra. 1926.
Ako taki prejemki še niso obstajali j vse minulo leto, naj' se napove znesek i letnega prejemka in dan, izza katerega i ali do katerega so so izplačevali pre- j jsmki ($201. novele o osebnih davkih). !
Tiskovine za naznanila se dobivajo brezplačno pri imenovanih davčnih oblaistvih 1. stopnje in pri davčnih uradih.
Ako se ne poda naznanilo v predpisanem roku, so pravni posledici dolo-; J ceni v § 243.. št. 6, zakona, odnosno v j § 244. novele in v členu III.. §§ 2. in 4.. cesarske naredbe z cine 16. marca 1917, drž. zak. št. 124.
Kdor pove v naznanilu kaj neresničnega ali kaj zamolči, se kaznuje po 240. in 241. zakona in členu III.j š§ 2. in 4. cesarske naredbe z dno 16, marca 1917. drž: zak. št. 124.
* * *
Zn odmero dohodnine za leto 1927.
morajo podati davčni zavezanci, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega, oblastvu, po § 202. zakona z dne 25, oktobra 1896, drž, zak. št. 220, najkasneje do dne 31. januarja 1927 napoved o svojih davku zavezanih dohodkih in po § 157. novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13, tudi o dohodkih onih svojcev, ki žive z davčnimi zavezanci v .skupnem gospodarstvu. Dohodki članov hišnega gospodarstva iz službenih j prejemkov se po členu 206., točki 2. 1 Umananoga zakona za leto 1926./1927. ne prištevajo dohodku hišnega poglavarja* Zaslužek telesnih .delavcev (delavk) ni zavezan dohodnini; zatorej ti „ davčni zavezanci, (te davčne zavezan-. ke.) glede zaslužka od telesnega dela ne vlagajo napovedi za dohodnino.
Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih obkistvih •in davčnih uradih. Napovedi le oddati v Ljubljani pri davčni administraciji.
1 drugod pa pri onem davčnem okrajnem oblastvu, v čigar okraju davčni zave-I zanec redno prebiva.
Davku zavezani dohodki se morajo napovedati po S 156.. novele o oseb-i nih davkih v znesku, ki so ga v Mu 1926. v resnici dosegli. Zneske je na-j vesti v dinarski veljavi.
Ako dohodki še ne obstoje vse leto,
! jih je vzeti v poštev po verjetnem letnem donosu.
Napoved se smo ali vložiti pisme-! no ali pa dati ustno na zapisnik, in sicer tudi pri pristojnem davčnem uradu. Ker utegne pozneje naval strank narasti, se opozarjajo davčni zavezanci v svojo lastno korist, naj podado ustne napovedi čimprej.
Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se odmeri dohodnina brez nadaljnjega poziva na podstavi uradno nabranih podatkov. (Glcn 206., točka 5. .finančnega zakona za. leto 1926./1927.)
Napoved se mora opremiti po tarifni postavki 231. zakona o taksah m pristojbinah s kolkom za 5 Din, dokler se ne izdadio tiskovine z vtisnjeno takso.
* * *■
Za odmero rentnine za leto 1927.
morajo oddati davčni zavezanci, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva, glede vseh rentnini zavezanih prejemkov — razen onih. ocl katerih 1 odteza rentnino dolžnik —, če preseza-
jio ali sami zase ali v zvez-i z drugimi • dohodki: 5000 Din na leto. napoved pri tistem davčnem oblastvu, ki je upravičeno, sprejemati napovedi za dohodnino, Istočasno, s to napovedjo, t. j.
najkasneje do 31. januarja 1927 je podati napoved za rentnino, in sicer ali pismeno ali pa jo dati ustno na zapisnik. kar se zgodi tudi lahko prt pristojnem davčnem uradu. Napoved je i.stota iko zavezana taksi 5 Din:
Potrebni uradni obrazci se' dobi- [ vajo brezplačno pri davčnih oblasf.vih j ali davčnih uradih.
Oddaje napovedi so po § 139, za- j kona. kolikor jili davčno oblastvo a- to | ne pozove p osebe, oproščeni tisti davo- j ni zavezanci.
1.	ki so že a' min ulem davčnem Se- I tu plačevali rentnino,
2.	ki medtem niso spremenili svo- I jegH' domovališča in
3.	katerim se prejemki niso poni n ožili.
Davčna odmera se izvrši v tem ! primeru'ravno tako, kakor bi bile ime- > n ovan e osebe napovedale, da trajajo j njih prejemki nadalje v isti, izmeri, ki j je bila določena v zadnjem minulem j letu.
Rentnini zavezani: dohodki se morajo napovedati po 8 128. novele o | osebnih davkih za leto 1927. v znesku, j ki so ga. v letu 1920. v resnici dosegli, j Zneske je navesti v dinarski veljavi.. j
Ako niso trajali, dohodki še vse leto, jiih je vpoštevati po verjetnem donosu.
Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, tem o se lahko odmeri rent-nina na podstavi uradnih podatkov; na to posledico se davčni zavezanci ne bodo več posebej opozarjali.
Davčne prikrajišbe. povzročene z neresničnimi podatki ali z zatajitvijo, se kaznujejo po zakonitih določilih.
* * *
Za odmero davka na poslovni promet za leto 1927.
morajo po členu 10. zakona o davku na poslovni promet, odnosno pravilniku za. izvrševanje toga zakona f Uradni! list z dne 4. marca 1922, št. 46/20 in 47/20) vsi oni; davčni zavezanci, ka.te-T-iih prometa letu 1926. ni pfeseza! zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne profesije, naštete v točki •:!. člena 3. pravilnika, ne glede na, velikost opravljenega prometa., vložiti pri onem davčnem oblastvu, v čigar okolišu se vrši' obrat.
najkasneje do 31. januarja 1927 predptsnao prijavo, no da bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva. Vse prijave je treba podati v dinarski veljavi.
Zgoraj' navedeni davčni zavezanci napovedujejo promet minulega leta 1926.; ako pa so poslovali v minulem letu, le nekaj časa, morajo napovedati letni promet sorazmerno s prometom v času, ko so ga opravljali.
Obrate, otvoirjene med davčnim letom, je prijaviti v štirih tednih pri pristojnem davčnem oblastvu ter napovedati promet, ki se bo po vsej priliki dosegel v obratu od početka obratovanja do konca davčnega leta.
Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je presezal v minulem letu 360.000 Din, marajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti najpozneje v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkrati plačati odpadajoči l%ni davek na poslovni promet pri onem davčnem uradu, v čigar okolišu je njih obrat.
Vsi oni, ki opravljajo promet stva-
ri in storitev na drobno tako, da, v m.U milem lotu ni presegel zneska !5.0<)() dinarjev, ne predlagajo za davčno leto 1.927. posebne prijave, ker se jitn .odmerja davek im poslovni promet na osnovi izjave za občno pridobnino, odnosno na osnovi prometa, ugotovljenega ob priredbi občne pridobe ine.
Vse pravne in fizične osebe, ki ne ■ plačujejio pridobnine. kakor tudi osebo, ki izvrše slučajen promet stvari: po zadnjem odstavku člena .4. zakona, morajo vložiti v 14 dneh od dne opravljenega prometa prijavo pri. onem davčnem oblastvu. ki je glede na kraj opravljenega prometa teritorijalno pristojno, ter morajo hkrati plačati na ta promet odpadajoči 1 %nt davek pri davčnem uradu..	•
V' zgoraj navedenih primerih je sestaviti prijave po obrazcih, ki so se objavili s tukajšnjem razglasom z. dne 22. maja 1922. št. A 1 6/3 ex 1922. (Uradni list 59 z dne 3. junija 1922.) Prijave se morajo opremiti po tarifni, postavki 321. zakona o taksah in pristojbinah ,s kolkom za 5 Din. dokler se ne iadadio tiskovine z vtisnjeno takso.
Davčni zavezanci, ki prijav sploh ne bi vložiti ali jih ne bi vložili v določenem roku, odnosno bi napovedati manjši nego dejanski opravljeni pno-met. se kaznujejo po določilih členov 12. in 13. zakona o davku na poslovni promet ter izgube po členu 10. navedenega zakona tudi. pravico pritožbe zoper odmero davka.
Ksko naj ravnamo z rabljeno posodo.
Nekateri imajo še vedno navado, da pustijo v sodu nekoliko vina ali drož, misleč, da tako sod ne zaplesni in se ne pokvari. Tako ravnanje je nepravilno. Tak ,sod postane cikast vsled ocetnih bakterij, ki se v ujem razvijajo in ni čuda, da postane tudi vino pikasto, katero smo v tak sod natočili, ako nismo soda prej pravilno zakuhali in dobro izprali. Bolje je, da se cika kakor tudi drugih napak pri posodil obvarujemo in pravilno ravnamo s sodom nato ko smo ga izpraznili, kakor pa da si napravimo nepotrebno delo in strašbe, katere imamo s pokvarjenim sodom. Ko sod izpraznento, ga moramo takoj dobro pomiti in sicer ako ima vratca s krtačo, ako jih pa nima. z verigo, ali pa denemo v sod nekaj snažnih kamenčkov, da ostrgajo vso nesnago in sod toliko časa izplaknuje-ino, da gre iz soda čista voda. Sod. se mora popolnoma izcediti, nato se postavi na suh prostor, da se posuši, nakar se zažvepla. Po preteku dveh mesecev maramo žvepljanje ponoviti. Ko bodemo tako s posodo ravnali, da jo bomo takoj po izpraznitvi izprali, posušili in. razžveplali, smo popolnoma brez skrbi, da se nam pokvari.
Kino-film.
V zadnjem času se javnost vedno bolj zanima za razvoj kinematografije, posebno pa se bavi s filmi, ki se prikazujejo v naših domačih kinematografi!. Interes in zanimanje javnosti za fime je tem večje, ker predstavlja na celem svetu kulturni faktor, VA igra velevažno vlogo v odgoji široktb slojev naroda.
Z ozirom na to je jasno, da javnost ne samo da vodi račune o tem, kakšni so filmi, ki se ji kažeio v enem ali drugem kinu v mestu, ampak da potom svojih političnih, gospodarskih in strokovnih listov izve že v naprej, kakšni filmi se bodo kazali v enem ali drugem kinu, posebno pa za one, ki se v dotičnem mestu še niso pokazali.
Samo po sebi umevno je, da je dolžnost filmskih zavodov, da glasila javnosti o tem obveščajo in stavljajo na razpolago preglede svojih progra-

! Zvezno.	v
Izvršuje vsa v tlslcarsj&o str o Ko spadajoča dela solidno, okusno In najlutreje
Cene smerne!	iSlilllli «* Prepričajte se sami!
Najmoderneje urejena knjigoveznica
mov v obliki plačanih oglasov, da bi lavnost bila na ta način v naprej obveščena, kakšni filmi se bodo v naj-foližnji bodočnosti predstavljali publiki.
Tega pa filmski zavodi in kino-podjetja ne delajo, ker se jim gre za par kovačev, ker mislijo, da so s časopisno reklamo zgubljeni. Za bogime pa časopisi, pa naj bodo politični ali gospodarski, ne morejo delati reklame za filmske zavode, pa tudi ne tedaj, če se jim pošlje najlepše zlate knjige.
Vabilo
k
Mmm občnemu zboru
„MIoIMb obrtne zštrirnge v Šmarju pri 3eišs!f
ki se vrši
v pondeljek, dne 31. januarja 1927 ob 9. uri dopoldne v gostilni zadružnega načelnika g. Maksa Oradt v Šmarju s sledečim
dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnikov o zadnjem rednem in izrednem občnem zboru;
2.	poročilo načelnika;
3.	pregled računov za leto 1916;
4.	volitev dveh pregledovalcev računov ;
5.	odobrenje proračuna za leto 1927;
6.	določitev doklad za leto 1927;
7.	volitev novega odbora in sicer ■načelnika in njega namestnika, 6 odbornikov, 3 namestnikov in dveh pregledovalcev računov ;
8.	volitev delegatov k občnim zborom in odborovirn sejam zveze gostih ničarskih zadrug;
9.	določitev globe onim članom, ki brez zadostne opravičbe izostanejo od občnega zbora;
10.	pogovor in sklepanje o oddaji pobiranje trošarine v zakup, kakor se je že svojčas pred vojsko prakticiralo;
11.	slučajnosti. •
Ako ne bi bil občni zbor sklepčen ob navedeni uri, se isti vrši pol ure pozneje ob vsakem številu članov.
Onim članom, ki se ne bodo ude-ležiu tega občnega zbora in se ne pravočasno in nezadostno opravičili, se bode naložila denarna globa, ki jo bode občni zbor določil in katera zapade vprid zadružni blagajni.
Šmarje, dne 6. ian. 1927.
Načelnik:
Maks Gradt.
Vabilo
na
redni občni zbor
Zadruge gasiiMžarsP obrti na VransKem
ki se vrši
dne 8. februarja 1927 popoldne ob 1. uri v Kaplji v gostilni g. »Pihelbirta.«
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Sprememba pravil.
4.	Volitev odbora.
5.	Poravnava članarine za leto 1926. ■6. Slučajnosti.
Vransko, dne 15. januarja 1927.
Načelnik.
Resiiivrscije, gostilne, Mesne Irgnnine!
Pristne
kranjske klobase
iz mesa najboljše kvalitete
se dobijo pri
IVAN JEMEC
mesar in prekajevalec specialiteta: kranjske klobase
MAB!B0R, Koroška c. 102.
Od 5 kg naprej se pošilja po vsej državi po povzetju!
i
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem z novim letom prevzel gostilno «Veseli dom» v Mariboru, Meljska c. 58.
Potrudil se bom svojim cenj. gostom vsestransko in v vsakem oziru kar najpri-jazneje postreči.
Dobra kuhinja. Toči! bom pristnega Haložana.
Za obilen obisk se priporoča
Jožko Beranič, Maribor.
itoor
Aleksandrova cesta 11.
Karol Jančič
manufaktura
Kostanjev les
razžagan, do 1 m 20 cm, lahko od 10 do 30 cm, naklan in neobeljen, kupuje staino po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu ev. proti akreditivu
Ernest Marinc, Celje
Zrinjskega ulica št. d. Posredovalci dobe provizijo.
los. Zlringer
preparator-gačšlelj
Maribor, Slovenska ulica št. 28
Ptiče, sesalce itd. prepariram naravno, izvrstno in trajno. Rogove vseh vrst, trofeje montiram na zrezljane ali na naravne deske. Prevzamem vsakovrstne kožuhe za belostrojenje in kupujem rogovje.
Zahtevajte cenik oglasov!
Gostilničarji, pozoa*!
iz lastnih vinogradov iz polotoka Pl ješča, črno Opolio, Ružica in belo nudimo po zmernih cenah v vsaki množini. .. ■	■	■
specialna dalmatinska .vina
p2	Maribor, Koroška c. 48
Ljutomerska vina
v sodih in steklenicah različnih letnikov iz lastnih vinogradov najboljših ljutomerskih vrhov, kakor : Železne dveri, Gresovčak, Slamnjak, Jeruzalem, Kamen-ščak in vila Ljutomer nudi
S
Fric Zemljic, vinogradsko veleposestvo
v Ljutomeru, Slovenija.

Sanatorij v Mariboru
>r

Najcenejši zavod za bolnike za vse notranje, kirur-gične in ženske bolezni in porod. Najboljši operativni uspehi, najcenejši Rontgen, diatermija in drugi medicinski aparati. Priznano dobra hrana.
Prosta izbira zdravnikov.
s
K

I.	razred Din 90 —
II.	razred Din 70 —
III.	razred Din 50’— na dan.
Medikamenti in obvezila po naši lastni ceni. Zdravniške vizite brezplačno.
Vse ženske in porodniške operacije brezplačno.

i
KeoMfsfki laboratorij
za Industrijo, Icmelllgsfivo in trgovino.
Analiza zemlje z določitv jo gnojenja. Preiskava in določitev vrednosti umetnih
gnojil.
Preiskava modre galice in drugih za pobijanje škodljivcev določenih sredstev.
Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni ter njih ozdravljenje. Čistitev vsakovrstnih vin.
Raznovrstne analize za industrijske potrebe.
Dobava kvasnih glivic za vretje in prevrctje vin itd. Zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev, kakor «Conchynol», «Arbinol» in «Hmelin».
Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije in slične ustanove, kot normalne kisline, normalne lužine, koncentrirane in razredčene raztopine itd.
Trg svobode 3
I
ios.	Hofer
Msarllsor	Ulica 10. oktobra
Trgoulns z mozilialšjain!, godbenimi instrumenti, gramofoni in lissouirji-
j Ommbe
kupite najceneje in najbolje direktno v tovarni	H
<=•-■■	C=z>
1 Maribor, Slovenska ul. 8. 1
sp	7
Sa™;:. Rudolf Hagner
Maribor, Vetrinjska ul. 30.
Popravila vseh električnih strojev in aparatov. Eksaktno delo! Izboren materijal! Nizke cene!
iiltL
SamsosBšlio podjetje
Fr. Koban
Racje-Fram
telefon št. 6
izdeluje vsakovrstne
nagrobne spomenike in izdelke iz cementa.
J?r»o«iaja apjua in cementa.
■J
Kupujte vaše potrebščine le v manufakturni trgovini pri
Celje, Glatmi trg št« 9
Dokazano je, da kupite tam samo prvovrstno blago po znižanih cenah Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik
f&Mtrait iPotzner
stavbno kleparstvo
GciJ@» Aškerčeva ul. 6.
Specijalna delavnica za naprave strelovodov kakor vsa v kleparsko obrt spadajoča dela. — Postrežba solidna in konkurenčne cene.
Pozor!
Pozor!
M. Frohlich- Navratil
trgovina konf. blaga In kožuhovine
CELJE, Kralja Petra cesta 11
Naznanjam cenj. občinstvu, da imam vedno v zalogi vsakovrstno konfekcijsko blago, kape v vsaki obliki za športnike, za državne in privatne nameščence, na željo tudi z napisom. Posamezne predmete za častniške in podčastniške uniforme. Nadalje kape in vse potrebščine za požarne brambe (gasilce), — Izdelovalnica in prodaja kožuhovine. — Se vljudno priporoča ! Cene zmerne!
mmma

SosiUntčarji, pozori
Velika zaloga
različnih stolov od preproste do naj finejše izdelave.
Teharska stolaraa
družba z o. z.
Tefiarje, pošta in postaja Štore pri Celju.

Pri specpina delavnice i elifr.
oMm
za	'»žlnaisrae agsa-
rate in raz&v«ti$av@ »wio-m&tormfo teles in #<*Qkoiet», repa-rature vsakovrstnih magnetov in vžigalnik aparatov za eksplozijske motorje vseh vrst.
Moje dolgoletne praktične izkušnje in odgovarjajoča specijalna uredba mi omogočajo, da izvršim vsa naročila docela strokovnjaško, točno in po zmernih cenah kar najhitreje.
Kupujem in prodajam magnetne aparate in ========= njih sestavne dele. ============
99
Harai Hadieii
S Dravska u!. SO, ^***6**
i E
i
lelianili delavnica i elefifr. obratom
za šivalne stroje, kolesa, pisalne stroje, gramofone, kino-aparate ter vsa v to stroko spadajoča fino-mehaniška dela.
Najsfarejša popravljalnica
za avtomobile in motorna kolesa.
%
li Velika zalog®
“	za avtomobšlo in
I
in	d»8«SB/ ter
opi-t&m za	in	kolesa^
Zalogo l£o5e%	»iroje«, pisalnih
ta ra sr« o f o ISO1*? in nadom esln ih ter sestavnih delov.
Galvanski zavod za poniklanje, pomedenje in pobakrenje vseh kovin; brusarna in strugama. Poprave vsakovrstnih strojev se izvrše vestno in strokovnjaško ter najceneje.
Moric Dadieu, rAI« Maribor
Telefon štev. 389.	Ustanovljena !• 1899.	Brzojavi: M. Dadieu, Maribor-
Razširjajte .GostUnlčarskl llsfl
Domača in dalmatinska
VINA
prodaja na debelo po nizkih cenah
Josip Žumer, Celje
Priporoča tudi svoj hote! in restavracijo s priznano dobro kuhinjo.
Cene zmerne.	Telefon št. 46~
Priporočata se
UR*E,
ZLATO,'	SREBRO
Ant. Lečnik,
Celi©, Glavni trg št. 41.
KUPUJE STARO ZLATO,	SREBRO.
Dobro in poceni
manufakturno, špecerijsko in železninsko blago
kupite
edino le v novi trgovini
Mihajlo Lapuh,
prej Ogorevc v Konjicah.
go D E
prvovrstne za vino, žganje itd. ter vse
'N
v to stroko spadajoče predmete
točno in ceno!
ilzdeiavanie
sodavice in pokalice
Gaberja pri Celju.
88 Splošno mizarstvo I I] in zaloga mrtvaških I krst	J
Mffll” Špeglič
Celle
Kralja Petra cesta 28. Cene zmerne.
Priporoča se
Lovro Rogelj.
sodatfi&ar
Celje, Kralja Petra Cesta št. 4L-
V zalogi ima vedno naravni malinovec iz domačih gorskih malnov.

franc Kotačić
Kolar, Dobofa pri Brežicah ob 5afi
Popravila
vseh vrst sodov in pralne posode
3ip toj
sodarski mojster
Maribor, hmm ni. 7
ZAJAMČENO PRISTNO BUČNO JEDILNO OLJE ZNAMKE
„HUBERTOVO"
Tovarna olja LOG pošta Limbuš - Maribor
Glavna zaloga;
Vilo Hoppo — Maribor
Gosposka ulica 38—41.
izdeluje vsakovrstne vozove za mesarje^ koleseljne, kočije najfinejše vrste in avtomobilne karoserije po načrtu.
32IHIEIHI22
FercLSkabenre
stavbno in salontarijsiia hleparstve
Celje, Dečko* teg 2
Specijalna delavnica za naprave strelovodov preizkušnja s telefonično mostno tehtnico po profesorju KOLRAUSCHU.
Priporočam se ceni. občinstvu za obisk. Imam vedno na razpolago vsakovrstna vina, likerje in slivovko.
Cene nizke! Postrežba solidna!
IM Kač
gostilničar,
Gotovlje pri Žalcu.
Najceneje kupite modno in konfekcijsko blago, vsakovrstne čevlje in raznovrstno moško in žensko perilo domačega izdelka v
trgovini modnega blaga CELJE, Glavni trg 14.
Postrežba točna in solidna.
Cene zmerne.
POZOR!	POZOR!
Izdelovanje moškega in ženskega perila, pred-tiskarija in šivanje čipk (entlanje).
Cene zmerne.	Postrežba solidna.
Se priporoča
MARIJA DERGAS, prej Muller, Celje, Gosposka ul. 17.
čiščenje motnih vin
S francosko želatino „LAINEb‘ ali praškom „JULUEfl” je poceni in eno-.stavno. Tudi vsa druga čistilna in lepšalna sredstva »EPONIT«, MARMORNI PRAŠEK itd. dobite stalno v drogeriji
Jakob hopan, parna pekarna
CELJE, Kralja Petra cesta 33.
Se najvljudneje priporočam gosp. gostilničarjem kakor drugemu cenj. občinstvu za obilen odjem.	Postrežba solidna !
Frorajo
tovarna potitštva s strojnim obratom
= CELJE, Kersnikova ulica =
Izdelujem vse vrste pohištva od navadnega do najfinejšega ter po načrtu okna in vrata za male in velike stavbe. Prevzamem kompletne naprave za pisarne, banke, hotele, kavarne, kina, gledališča itd. v navadni, arnerikanski ali moderni izpeljavi.
Velika zaloga vsakovrstnega pohištva
CELJE* 01aw^i tf*€g štev« 12-
Fani Verbošek
trgovina in izdelovalnica perila
CELJE, Gosposka ulica št. 5
Izdelujem vsakovrstno moško, žensko in posteljno perilo ter tudi ženske obleke. Imam tudi lepo zalogo vedno za prodajo. — Postrežba solidna in cene konkurenčne.
Pozor!	Novo!	Pozor!
D. Uršič; čevljarna
Celje - Sz-esr
Naznanjam cenj. občinstvu, da imam večjo zalogo vsakovrstnih čevljev ter pošiljam brezplačno cenik. — Odpošiljam tudi po pošti. — Postrežba solidna! — Cene konkurenčne!
Na malo!	Na veliko!
Katnnosešlia ittd#5tfijslja dražba
lazlafria ulica 7 V Celju Razlagoma ulica 7
Ustanovljena 1906
Telefon 67
Lastni kamnolomi
Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. — Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpri-prostejše do najmodernejše oblike. Zahtevajte načrte in proračune.
stavbno in galanterijsko kleparstva
Celje, Samostanska ulica
Naprava novih in popravila starih strelovodov. — Ustanovljeno leta 1892 Postrežba solidna!	Cene zmerne!

M
tovarna vinskega kisa v Ljubljani
Najmoderneje in najhigijeničneje urejena tvornica vinskega octa (sirčeta) v Jugoslaviji
I!
Grem k
v Ptuj«
On izdeluje najboljše harmonike ter popravlja vse godbene instrumente.
Karol Ussar
izdelovatelj t elitni c Maribor,
Plinarniška ulica '17. :
Mostne tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice z lestvico, brzotehtnuce, tehtnice s skledami in uteži se najbolje in najceneje popravljajo in v ponovno meroizkušnjo prevzamejo. — Prevzamem tudi avtogenično varjenje ter podaljšanje s pe-i resnim kladivom večjih železnih in jeklenih predmetov.

A. B'KJTOJL-JElSr
prevzema Kože vsake vrste v izdelovanje na kožuh, jerhovino, belo, rjavo in črno usnje po naj nižjih cenah!
Solidna in hitra postrežba!
MARIBOR, Loška ulica štev. 18
Tovarna mizarskih izdelkov
Ivan Klančnik, Maribor
Tovarna In pisarna: Mejna ulica št. 6.
Moderne notranje opreme sob, salonov, pisarn i. t. d. i. t. d, Portali in stavbna dela.	Telefon št. 319.
d. 5B O* SC.
Meljska cesta 68 MARIBOR. Meljska cesta 68
izdeluje vsakovrstno kremo, vazelino, koloma z, črnilo vseh barv, plavilo, tuše, razna olja, čevljarski vosek, parketni vosek, apreture za kože i. t. d., i. t. d.
Hcstai/racija „jfarodni dom”
sb priporoča z dobro Kuhinjo ter s pristnimi haloškimi in ijotomershimi uini.
Josip in Anica Berlič, restavraterja.
HOTEL „EVROPA"
Rogaška Slatina.
40 moderno opremljenih sob z električno razsvetljavo. V poslopju % moderno urejena trgovina z mešanim blagom, delikatese, praška gnjat itd. il Postrežba solidna!	Cene zmerne!
(£	Z velespoštovanjem
I	P. laoscHnigr.
i*****************************i!*n***********************
Kdor oglašuje, ta napreduje!
-.X .
StKui 14
TVornica čokolad«
TVornica čokolade
priporoča svoje izdelke »MENAGE« najboljša čokolada za kuho, »SANA« vanilijeva najfinejši izdelek za kuverture.
Na drobno!
Na veliko!
les. Ulaga nasl.
j. $zinicz
jtfarilior,illcli$anMac.21
priporoča svojo veliko zalogo
manufakturnega blaga - - in perila - -
po najnižjih konkurenčnih cenah.
Posctffla m kredite vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji
dovoljuje proti običajnemu jamstvu
Eiljska mestni hranilnica
ICrekcsw trffj v lastni palači, nasproti kolodvoru
Za hranilna vloge pri tem zavodu jamči poleg velikega lastnega premoženja hranilnice lit še celjska mestna občina z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo, tako da ie vložen denar najbolje zavarovan. — Pojasnila se dajejo takoj in brezplačno.
m i2-


šampanjec
Originalna
ŽBomier
Znamke:
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica),
Bouvier Cuvče Ršservea (rdeča glavica). Kleparstvo: Gornja Kadgronsa,
2as4opstwo V-’J* SSci^enšjjos
m FA¥AI, Ljubljana.
v steRlenicali
tvrdke
lf*legsos®stw© vrno^radlov
CLOTAR BOtmaER
Gornja ^adgossa
Vrste: letnik: 1921 Ljutomerski rizling, »	1923 Tigermilch,
Cenik gratis in franko.
1923	Ljutomerski rizling,
1924	Murski biser in mnogo drugih.

USNJARNA
franc Greif
ISBIB8I, Eralja Petra trg:: Delaggica PoMiia cesta ll
Prevzame vse kože v izdelavo za usnje in za kožuh. Velika zaloga ^ vseh vrst podplatov in usnja. Velika izbira usnja za suknje itd. itd. POSTREŽBA TOČNA!	CENE ZMERNE!
VALENTIN SCHUNKO
0	SOBNI SLIKAR IN PLESKAR
0	CELJE* Aškerčeva ulica 7.
[Bj Izvršujem vsa v to stroko pripadajoča dela najnatančneje, solidno in po zelo ugodnih cenah ter se priporočam za naročila
VALENTIN SCHUNKO, Celje, Aškerčeva ulica 7.
r
Zaloga radenske in petajnske mineralne vode!
LEOPOLD FLORIAN
Maribor, Pod mostom štev. 4—6
priporoča najizvrstnejšo zdravilno in namizno kislo vodo!
GOSTILNIČARJI ! Naročajte «Gizela» vrelec, ker ne črni
nobenega vina.
.-....— ...................-.-.. —
»DRAVA
*D. D.
Maribor, Meljska cesta 91
Telefon interurb. 256	Telegr.i Drava Maribor
Izdeluje:
Hladilne omare, prostostoječe hladilnice z letno polnitvijo, točilnice, stroje in konzervatorje za sladoled, stroje za izdelavo ledu v gospodinjstvu. Presije za pivo.
Prednosti fabrikatov:
Intenziven hladilni učinek, popolnoma suhe stene hladilnih celic, svež in čist zrak, nizki nabavni stroški.	Zahtevajte cenik!
Načrti, proračuni in strokovnjaški nasveti na razpolago.
■■■BBesaBHseaBeeenaee
lEsiffiBaHiesisiHBiBHraisueBasKiSEaiaaaaitiBraECHHnffisi
m
ini

Samo 6 dni čez morje — Dobra hrana fn pijača ferfiZpiRCHO = Cie Chargeurs Reunis, Sud atlantique, ---------------^
za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argenfinijo in Kanado.
Tozadevna
pojasnila in vozne listke daje zastopnik
Ivan SCraker* v Ljubljani, Kolodvor ka ul. 3-1
g
g
Friderik. Csaszar
izdelovanje cementnih in umetnih izdelkov
Tj£»ž»i5jk;ia cesta št. ©
Izdelovanje vsakovrstnih cementnih in umetno-kamenitnih del, nagrobnih kamnov, grobnih okvirjev, cevi, stebrov za plote in stopnic v vsaki velikosti. Nadalje izdeluje najceneje tla za teraso, preobleke v umetnem marmorju, plošče za kredence, mize in umivalnike. — Prevzamem vsa v stroko spadajoča gradbena dela.
g
©a
tS3
___ 66
99
zadruga za izdelovanje perila v Ptuju
izdeluje ^vsakovrstno perilo za hotele, kavarne in restavracije kakor tudi gostilne. — Dalje tudi perilo za dame, gospode in otroke od priproste do najfinejše kvalitete po najnižjih konkurenčnih cenah.
Velika zaloga perila za delavce kakor tudi delavskih oblek.
Posfrežlha točna I	Cene zmerne I
Jakob Vezjak
krojaštvo, konfekcija in pletenine
MAfliBOR, Vetrinjska ufieai?
Lastni izdelki!
Lastni izdelki!
priporoča svojo bogato zalogo otroških oblek in pletenih jopičev ter telovnikov. Vehka zaloga večernih ogrinjačev od najbolj priproste do najfineiše izdelave v vseh barvah po jako nizki ceni.
EMAN ILICH
slaščičarna in izdelovanje sladkorčkov (kanditov)
MARIBOR
Slovenska ulica št. 5.
Izdelovanje ter zaloga finega peciva, tortov, čajnega peciva, sladoleda in ledene kave, prepečenca, čokolade, malinovca, marmelade, bonbončkov cd navadne do najfinejše vrste Cene zmerne.	Postrežba točtta-
j -
Šampanjec
Franc Čuček & Cie, prej w. Hintze lastnik ERNST HINTZE, PTUJ KRALJEVI DVORSKI LIFERANTI
Gostilničarji, trgoVd!
Poslužujte se edino-le garantirano čistega bučnega olja znamke
„KRONE"
lz tovarne olja
ALBERT STIGER
SLOVENSKA BISTRICA
Uporabite ie to že mnogo let Stot imenitno dobre kakovosti znano olje!
JMorf
jedilno orodje in namizna posoda za hotele, restavracije in kavarne iz čiste bele alpake, tudi težko posrebrena. Na zahtevo gravirano z lastnim imenom.
IHšče JEiiOr
Maribor.
na vsakem komadu.
j&vtonaotoiJjria. isa^sErošofea
Eiadciif MIdmer in Maks® f€©rček
IVEAHIJsor, JAl«E]ksand[i?o'5ra, cesta, št. TV. Telefon 186.	Hvto št si./I. 282 in SL 522.	Telefon 186.
Se priporočata cenjenim gostom pri prihodu v Maribor.
||gl Aparate vseh velikosti za filtriranje
li« elektromotorne, kombinirane in ročne J|» sesaSke,
IM najboljše «Para» gumijaste cevi za
zamaške, plutovinaste in lesene, medene armature, lesene pipe (Eibe) z garancijo, _ želatino «paer c!arifier», francosko, asbeste vseh vrst in vsa v vinarsko stroko spadajoča kemijska sredstva za čiščenje ^"in negovanje vina nudi
S« TonejC, MsrlilOP, miksiginn c. 35.
Specijalna trgovina vinarskih in kletarskih potrebščin. Generalno zastopstvo in komisijska zaloga tvornice E. Hiln,, S Co., Zahtevajte cenik!	Meilen-ZUrich.	Navodila bt'oe.,;._č..n!
Lovro Petovar, vinogradnik
I vat raj leo vca
Zaloga pristnih ljutomerskih vin po zelo
ugodnih cenah.
Vinarska. !za,<lx*u£ja.
r. z. z o. z. za ljutomerski in ormoški okraj
Sv« BolfanK pri Središču
centralna zadružna klet pri g. M. Rakuša, Središče ob Dravi nudi svoja najboljše sortirana in mešana ljutomerska vina.
IVAN POTOČNIK
cevIfarsM mojster in specijalist sa orlop»dične čevlje l^OBl^EŽJE pri Maricom
Zrkovska cesta štev. 3,	poleg gostilne Balon
se priporoča za naročila	do n a j f i n e j š e vrste,
po meri za gospode, dame	Sprejema vsa v to stroko
in otroke od najrnočnajše	spadajoča popravila.
Pozor mostu	Pozor mrfstt!
Čevlji za hribolazce (gojzerer)
SelMsie črnel	'Posirežba ločna!
Zaloga pohištva
^ združenih mizarjev r. z. z o. z. MARIBOR, Gosposka ulica št. 20
gll Vse vrste pohištva za zasebne, hotelske in gostilničarske potrebe, preproge, m linolej, posteljna in namizna pogrinjala, posteljno in namizno perilo, tapetniško pohištvo, žičnice, matrace itd. Velika zaloga in izdelava po jako nizkih cenah.	Cesnik brezuiačuo.
M *™*%*»™ KAROL PRESS Bo^XS0.
E3raB352B3B3B3B3B3E3EEE2E2G!a EEE33E2E9E3
Hajsjjft in isln trpežno hlap
za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavino, cefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najceneje le v trgovini
J. N. Šoštarič
Maribor, Aleksandrova c. 13
Alojz Stumpf
j tulo 1 ir»,	’	*“
z. 1 sl sl jr in s r* o t> a n
Delavnica za izdelovanje lišpa, vsakovrstne vdelave z briljanti, razni okraski kakor: verižice, prstani, uhani itd. Poročni prstani vseh vrst. Popravila točno in poceni. — Nakup starega zlata, srebra In novcev po najvišjih dnevnih cenah.
Maribor, Koroška cesta 34
nsjrnodlcenejša	zdravilišče z>aše kraljevine.
Vsi zdravniki-specijalisti priporočajo svetovnoznane vrelce: „’Z'entilsel.**, posebno priporočljiv kot namizna voda, bodisi mešano z vinom ali okusna prebavo pospešujoča pijača, „Sfyic»ia“j izborno sredstvo za želodčne katare, bolezni v ledvicah ali črevah ter proti katarom dihalnih

organov, „Dona/t44, najmočnejša naravna mineralna voda za bolezni ledvic, jeter, kroničnih želodčnih in črevesnih bolezni, žolčni kamen, debelost, sladkorno bolezen.
♦lllPiP /y\ Sez;0]raia: aicaaj — sep>t©aantoer*.
Cene zmerne. Pred in po glavni sezoni znatni popusti. Vojaška godba.[Dijetična kuhinja. Pension. Ugodne prometne zveze.
si
Gostilničarji, pozor!
Velika zaloga različnih stolov in miz od priproste do naifinejše izdelave.
Mob PllČliO S drug
mizarstiro
Veleposestvo vinogradov
r.lntmi Rmmipti Gornja
priporoča svoja izvrstna vina v sodih različnih letnikov po nizki ceni iz ljutomerskega in gornje-radgonskega vinskega okoliša.	.
Specijalna delavnica in skladišče vsakovrstnih stolov in čistilnih strojev s 4 in 8 siti.
MARIBOR,
Tržaška c. 63
Fran Strupi
Odpošlje se v sodih od 56 litrov-naprej od kol. postaje G. Radgona.
PARNA VELEŽGANJARNA
ROBERT DBEHL,
Celje, Dolgo polje, Celje«
Najfinejša žganja iz sadja, kakor: slivovka, tropinovec, brinjevec in medicinalni konjak.	Zajamčeno pristni destilati!
priporoča "^^j ^ gostilničarjem in ^ kavarnarjem svojo bogato ^ / zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. Najnižje cene in točna

Hotel Pošta
Rogaška Slatina
Moderno urejene sobe, izvrstna kuhinja, v centrumu zdravilišča. Avto-garaže. Po letu in po zimi odprto. Postrežba dobra, solidne cene. Za obilen obisk se priporoča
5T3EPaH ČOH, bptellF.
Pozsoi? gfostil3ntioa.3?jiI
IVAN NA<RAKS
nalstarelše podjetje
Izdelovanja sodavice in pokalic «C8> ^ JOL 4 C5 SBfc JK> 4 Sfe £K, 4 G
se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem. Postrežba točna! ::	Cene solidne!
Delaj, nabiraj	....
in hrani, varčevati Popolnoma vag-rso naložite denarne prihranke prs zadrugi Varčuj v mladosti, se ne brani. ...—	——« _ gum    __	IILII	.	^ssar^ __	da stradal ne boš
^ LASTNI DOM ^
stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Marljivost,
treznost varčnost, obrestuje hranilne
so predpogoj
nravnosti !	Vloge po

Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. h ma| raste
Jamstvo za vloge nad 2.000 000 Din. veliko!
K'dno“nabzS?kpSa50d„“" Pisarna v Celju, Prešernova ul. 6.
Delniška pivovarna ,Union1
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu,
„iPorter** in^Bock" vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljano, Ulh in Maribor.
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcije Karol Perc; .za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celju.