Posamezna številka stane 1 dia.
Xaroènma listu: Celo leto 80 diu., pol leta 40 dinu, četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Ins©-rali ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust, tfpravnišivo sprejema naročnino, inserate In reklamacije.
Poštnina plačana v gotovimi.
Sleodvisen političen lisi %a slovensko ljudstvo
#Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo In upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta šL 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračaju.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon interurban št 113.
2.
Pregled izida volitev dne
8. februarja 1925.
*
f ' ;	Vlad. Pušenjak.
1. Splošen pregled.
Pri zadnjih volitvah je naraslo število volilcev za okroglo 9000, a število glasovalcev le za okroglo 2000, udeležba je bila slaibejša kot leta 1923, kar je posledica slabega vremena na (lan volitve, ki je zadržalo mnogo volilcev v hribovitih krajih doma. Povprečna udeležba leta 1923 je znašala 70.3%, sedaj pa komaj 67.5% volilcev.
Razmerje za vladne stranke (samostojni demokrati in radikali) oddanih glasov napram glasom opozicije (SLS, HRSS in Davidovičeva demokratska stranka) se je kljub dabejši udeležbi za okroglo 600 glasov zboljšalo v prid opozicije. Ljudstv-o je glasno in jasno odobrilo politiko opozicije, obsodilo pa politiko sedanje vlade.
Nazadovanje za radikalce oddanih glasov od 1365 na 1087 je jasen dokaz, da naše ljudstvo ne mara velesrbske in reakcijonarne Pašičeve stranke.
Čuden utis napravi poraz socijalistov; padli so cd 10 tisoč glasov na 5100 glasov. Pritisk vladnega aparata in raznih kapitalistov (vzgledi: železničarji, Ruše, Celje, Maribor itd.) je povzročil, da so bivši socijalni demokrati volili listo Narodnega bloka, ki izkazuje porast glasov za — 4100.
Da bodo Nemci izgubili mandat, je bilo pričakovati, ker so razni slovenski volilci, n. pr. v Ribnici, Halozah itd. uvideli, da ne gre, da bi v jugoslovanski državi oddajali glasove za — nemško stranko.
Največjo udeležbo pri volitvah izkazuje okraj Dolnja Lendava in sicer 82.1% volilcev, najmanjšo pa okraj Maribor desni breg in sicer 53.1%.
Najbolj se je odlikovala občina Pameče, kjer je izmed 122 volilcev prišlo na volišče 120 volilcev, zatem Celje II z 623 volilci izmed 654 volilcev, Dobrovnik (Prekmurje) z 614 volilci izmed 651 volilcev in Št. Ilj pri Velenju z 189 volilci izmed 207 volilcev.
Slabo udeležbo izkazujejo občine: Kapla (82 glasovalcev pri 202 volilcev), Bizeljsko (334 glasovacev pri 801 vodičev), Šmartno na Pohorju (160 glasovalcev pri 396 volilcev), Trbovlje 7 (262 glasovalcev, 757 volilcev), r obče je bila slaba udeležba na vseh voliščih v Trbov-
Zanimivo je razmerje oddanih glasov napram za SLS oddanim glasovom v posameznih okrajih. Na prvem mestu je okraj Ormož, potem Konjice z Ljutomerom, nadalje Ptuj, Mozirje s Slovenjgradlcem, Celje, Brežice s Šmarjem, Maribor (levi breg), Dolnja Lendava, Laško s Prevaljem, Maribor (desni breg) in Muršiča Sobota.
Oglejmo si sedaj najvažnejše podatke v posameznih volilnih okrajih.
. 2. Okraj Brežice.
Udeležilo se je volitev 368 volilcev več kot 1. 1923, v celem 66.5% volilcev. SLS je napredovala za 335 glasov, Radičeva stranka pa nazadovala za 301 glas. Samostojni demokrati so napredovali za 188 glasov, med tem ko so Nemoi nazadovali za 20, socijalisti za 74 glasov.
Najbolj se je izkazalo volišče Gorica, k)jer je izmed lOl volilcev glasovalo 95 za SLS. Na tem volišču so le štiri stranke dobile glasove, 10 skrinjic je bilo praznih.
3. Ookraj Celje.
Udeležba je bila le za 36 volilcev večja kot leta 1923, v celem 65.2% volilcev. Za SLS se je oddalo za 435 glasov manj, za Radičevo stranko pa 417 glasov več. Demokrati so dobili 660 glasov več, Nemci 8 glasov več, socijalisti pa nazadovali za 292 glasov. Samostojneži so nazadovali za 208 glasov, demokratom v prid so gotovo gla sovali Novačanov! »republikanci.« Najbolj sta se držali občini Šmartno v Rožni dolini (205 SLS, 15 glasov nasprotne stranice) in Dobrna 317 SLS, 32 glasov nasprotne stranke).
Na volišču Gomilsko je le pet strank dobilo glasove, ■ostale skrinjice so bile prazne.
4. Okraj Dolnja Lendava.
Volitev se je udeležilo 751 volilcev več, v celem 82.1% volilcev. Napredovala je SLS za 20 glasov, Radič za 144, demokrati za 428 glasov. Nazadovali šo Nemci za 50, socijalisti za 83 glasov.
Najbolj se je izkazalo volišče Bogojina (500 za SLS, 69 glasov za ostale stranke).
Na volišču Velika Polana je dobilo samo devet strank glasove.
5. Okraj Konjice.
Udeležba je bila za 66 volilcev večja, v celem 75.1% volilcev. SLS je nazadovala za 246 glasov, Radič napredoval za 110, demokrati za 165, Nemci za 38 glasov, dočim so socijalisti nazadovali za 32 glasov.
Na volišču Kebelj se je oddalo 112 glasov za SLS in le 7 glasov za druge stranke. /
Na volišču Hudina so le 4 stranke dobile glasove.
MARIBOR, dre 20. februarja 1925.
Letnik I.

proli neodvisnosti sodnikov.
Mini slej- pravde in sodniki. Pravni minister Edo Luki nič je pozval v Beograd državnega pravdnika iz Zagreba Žilica in njegovega namestnika Hönigsberga, ki sta Lukmiča obvestila o mnogih aktualnih vprašanjih. Smatrajo, da leži glavni in -pravi razlog za to v vprašanju nadaljnega postopanja -proti vodstvu HRSS. — Enkrat so vladni listi že pisali, kako je minister pravde »pridobil sodnike na svojo stran«, potem so sod-
nikom grozili in sedaj se bodo -gotovo zopet razkrile
nove nakane proti neodvisnosti sodnikov.
Nakane proti sodnikom. Ker so sodniki po večini v celi državi po svoji neodvisnosti- že večkrat prišli navskriž s policijo in vladno politiko, je gotovo, da gotovi vladni
činitelji na vse kri-plje pripravljajo napad na neodvisnost sodnikov. »Obzor« poroča iz Beograda, da se je o posebnih korakih proti sodnikom že večkrat posvetovalo meri ministri, a da so se pri tem pokazala tako različna mnenja, da so nastali spori. Spore je hotel Pašič poravnati na to način, da je odredil poseben ministrski komitet, ki naj bi obravnaval to vprašanje. Pa tudi v tem komitetu, ki ja imel že tri seje, ni prišlo do soglasja. Eni ministri stojijo na stališču, da je treba proti sodnikom, ki so osumljeni nekorektnosti, postopati po zakonu, ki je v dotični pokrajini veljaven, drugi pa pravijo, da bi se morala sploh odpraviti neodvisnost sodnikov.
Politične vesti.
Blok narodnega sporazuma. Opozicija se je strnila v enoten blo-k narodnega sporazuma. Dr. Trumbič se je o tem izjavil: »Sklenjeno je pred vsem, da ožji in širši blok prenehata in da se vse stranke ožjega in širšega bloka združijo v en parlamentarni blok, ki bo vodil enotno politiko in taktiko ter bo v vseh vprašanjih nastopal kot en blok. Sklenjeno je bilo dalje, đa se bo nadaljevala politika sporazuma na podlagi David-ovičeve deklaracije, zato je d-obil o-pozici-ohalni blok novo ime: Blok narodnega sporazuma. HRSS, ki doslej formalno ni pristopila v blok, ■marveč ga samo podpirala, je doslej članica bloka, kakor vse druge stranke.«	-S®
Zadrega samostojnih demokratov. Samostojni demokrati, ki so v svoji veliki- osamljenosti in zadregi vrženi v popolno osamljenost, kakor se je to že parkrat zgodilo, poskušajo s pomočjo javnosti in svojih agentov vreči v javnost vse raznovrstne kombinacije. Tako so vrgli v svet kombinacijo o možnosti združitve demokratske stranke. Ta njihova vest pač najbolj dokazuje, da so s svojo politiko popolnoma pognani v ozadje in da se jih celo radikali odrekajo.
Radikali in opozicijonahii blok. Radikali zadnji čas naravnost in po raznih posredovalcih iščejo stike s posameznimi skupinami opozicijona-lnega-bloka. Najprej so se lotili Jugoslovanske muslimanske organiza-
6. Okraj Laško.
Udeležba- je bila za 262 volilcev manjša, v celem 55.4% volilcev. SLS je napredovala za 94, Radič za 233, demokrati za 303 glasove. Nazadovali so Nemci za 12, socijalisti za 1996 glasov, komunisti dobili 1107 glasov.
Na volišču Marija Gradec je bilo oddano za SLS 547 glasov, za druge stranke le 41 glasov.
Na- volišču Sv. Jedert je dobilo le 7 strank glasove.
7. Okraj Ljutomer.
Udeležba je bila za 144 volilcev večja, v celem 76.2% volilcev. SLS je nazadovala za 163 glasov, Radičeva stranka napredovala za 222, demokrati za 340 glasov, nazadovali pa so Nemci za 143 in socijalisti za 71 glasov.
Na volišču Staracesta je glasovalo 114 volilcev za SLS in le 18 za ostale stranke.
V Stari Novivasi so le 4 stranke dobile glasove.
8. Okraj Maribor desni breg.
Volitev se je udeležilo 42 volilcev manj, v celem, 53.1% volilcev. SLS je nazadovala za 737 glasov, Radič napredoval za 900 glasov, demokrati napredovali za 368 glasov, nazadovali pa so Nemci za 238 in socijalisti za 514 glasov.
Na volišču Spodnja Ložnica je glasovalo 152 volilcev za SLS in le 15 za ostale stranke.
Na volišču Lehen je le 5 strank dobilo glasove.
9. Okraj Maribor levi breg.
Volitev se je udeležilo 475 volilcev več ko 1. 1923, v-celem 71.7% volilcev. SLS je nazadovala za 1249 glasov, Radič je napredoval za 1560 glasov, demokrati so napredovali za 436 glasov, Nemci so nazadovali za 469, socijalisti pa za 432 glasov.
Na volišču Gočova je dobila SLS 121 glasov, vse ostale starnke pa le 7 glasov.
Na volišču Sv. Jurij v Slov. gor. je dobila SLS 515 glasov, vse ostale stranke pa le 40 glasov.
Na volišču Gočova so dobile le 4 stranke glasove.
10. Okraj Mozirje.
Udeležba je bila za 86 volilcev manjša, v celem 66.6% volilcev. SLS je nazadovala za 24 glasov, Radič je napredoval za 244, demokrati za 125 glasov, nazadovali so pa Nemci za 1 in socijalisti za 107 glasov.
Na volišču Novaštifta je dobila SLS 110 glasov, ostale stranke 29 glasov.
Na volišču Solčava je bUo 9 skrinjic praznih.
cije ter so skušali prepričati nekatere odličnejše člane te stranice, da bi bilo za bosanske'muslimane še najboljše, če začnejo podpirati vlado. Nade na pridobitev bosanskih muslimanov so si delali radikali iz Srbije, dočim radikali iz Bosne vsako zbližanje z dr. Spahovo stranko strastno odbijajo. Drugi radikaiški posredniki so začeli zopet razgovore z zaupniki in nekaterimi poslanci Radičeve stranke. Opozicija dobro pozna razne ladikalske posredovalce ter dobro ve, da so radikali danes še pod vodstvom nezanesljivih in neodkritosrčnih politikov, katerim ni za sporazum, ampak samo za cepitev bloka. Sploh je opozicija razne radikalske načrte prekrižala s tem, da se je združila v enoten blok narod-dnega sporazuma in da ena stranka tega bloka ne bo delala nobenih korakov brez druge.
Zaprti poslanci. Poleg Radiča, ki je v sodnijskem zaporu, je zaprtih še precej drugih zopet izvoljenih hrvatskih -poslancev. Vodstvo HRSS ‘je internirano v zagrebški policijski- vojašnici, posamezni poslanci so pa v raznih policijskih zaporih. Na intervencije odgovarja notranji minister, da bodo zaprti poslanci i-zpuščeni, kakor hitro dobi uradna obvestila, da so -zopet izvoljeni. Internirani poslanci dr. Mačelc, dr. Krnjevič, Pre.lavec in oba Košu-tiča uživajo olajšave v toliko, da jih policaji spremljajte domov na obisk in po raznih nujnih opravkih.
11. Okraj Murska Sobota.
Na volišče je prišlo 765 volilcev več, v celem 73.2% volilcev. SLS je nazadovala za 322 glasov. Radie je napredoval za 889 glasov, nazadovali pa so demokrati za 174, Nemci za 45 in socijalisti za 130 glasov.
Na volišču Kančovci je bilo 10 skrinjic praznih.
12. Okraj Ormož.
Udeležilo se je volitev 60 volilcev več, v celem 78.5% volilcev. SLS je nazadovala za 43 glasov, Radič za 21 glasov, Nemci za 71 glasov, socijalisti za 29 glasov, napredovali so demokrati za 213 glasov.
Na volišču Hardek se je oddalo za SLS 206 glasov, za vse ostale stranke le 18 glasov.,
Na volišču Srebro vrvi k jè bilo skrinjic praznih.
13. Okraj Prievai je.
Število glasovalcev je za 168 večje, v celem 71.5?; volilcev. Nazadovala je SLS za 21 glasov, Nemci za 3( in socijalisti za 480 glasov, napredoval pa je Radič z; 486 in demokrati za 126 glasov.
Na volišču Sv. Danijel se je oddalo za SLS 115 gla sev, za vse ostale stranke pa 31 glasov.
Na volišču Kotlje je bilo 6 skrinjic praznih.

14. Okraj Ptuj.
Glasovalo je 106 volilcev manj, v celem 68.7 % volilcev. SLS je nazadovala za 162 glasov, Nemci za 206, socijalisti za 304 glasove, napredoval je Radič za 336 ir demokrati za 255 glasov.
Na volišču Sv. Marjeta niže Ptuja je glasovalo ze SLS 380 volilcev, za vse ostale stranke le 19 volilcev. j
Na volišču Sv. Andraž v Slov. gor. je bilo Tl skrinje praznih.
15. Okraj Slovenjgradec.
Udeležba za 98 volilcev manjša, v celem 66.6% volilcev. Nazadovala je SLS za 537 glasov, Nemci za 276 glasov, socijalisti za- 212 glasov, napredoval je Radič wj 668 in demokrati za 353 glasov.
Na volišču Sv. Andraž nad Polzelo je dobila SLI 154 glasov, ostale stranke le 15 glasov.
Na volišču Pameče je bilo 10 skrinjic -praznih.
16. Okraj Šmarje.
Glasovalo je 35 volilcev manj, v celem 63% volilcev Nazadovala je SLS za 497 glasov, Nemci za 99- in soci jalisti za 185 glasov, napredoval je Radič za 331 in demo krati za 292 glasov.
Na volišču Sv. Štefan se je oddalo za SLS T28> z ostale stranke pa le 11 glasov.
Na volišču Šmarje I je bilo 9 skrinjic praznih.

pašićeva politika.
Največja zapreka Pašičeve pjojjtike. Pašič je star in trdoglav. Pred leti je bil še tako moder, da je ure in ure poslušal razne razprave v radikalskem klubu. Molčal je in ob koncu debate je nasvetoval to, o čemur je bil siguren in prepričan, da se bo tega nasveta oklenila večina. Radi tega se je o njem govorilo, da plava vedno s tokom vode in nikdar ne proti toku. V zadnjem času pa se je Pašič imočno spremenil. Odkar ga je, kakor pripovedujejo, nekoliko ošvigmila, kap, ga je zapustil spomin in postal je starostno trdoglav. Posluša samo one, ki znajo laskati njegovim strastem. Strahovito črti: Davidoviča, Trumbiča in Radiča. Davidoviča in Trumbiča mrzita tudi Pribičevič in Laziča Markovič, ki danes vodita Pašiča. Ravno to dejstvo jezi nekatere radikale in ti se že bunijo proti Pašičevi trdoglavosti. Koliko nezadovoljnežev s Pašičevo politiko je v radikalnem klubu, še ni natančno znano. Dosti je, ako jih je samo pet in Pašičeva večina je pri zlodeju. Zato pa kuje Pašič vse mogoče načrte, kako bi uničil hrvatske republikanske mandate in bi se potem spustil v volitve' in sicer samo v pokrajinah, kjer so bili uničeni HRSS mandati. A pred vsemi temi Pašičevimi načrti stoji •ena zapreka, s katero ni računal, katere ne more porušiti s topovi, kaj šele jo prebiti s puškinim kopitom ali preskočiti, in ta zapreka je: močni in enodušni op ozici j o na Ini i>lokI
Mnenje poslanca Pavla Radič ja o Pašiču in njegovem! postopanju proti vodstvu HRSS. Radičev poslanec Pavle j Radič je objavil s svojim podpisom v »Hrvatu« tole mne- ! nje o Pašiču in njegovem postopanju proti vodstvu HRSS: Pašič molči, kakor da mu je 34 let, a ne 84, nadaljuje t nasiljem ter brezzakonitostjo tudi po končanih volitvah. Policijska oblast j# nad vsemi zakoni in osobito še nad | ustavo. Po izvršenih volitvah drži policija pet pri teh volitvah ponovno izbranih zastopnikov hrvatske ga naroda v takozvanem »zatočenju«, a v resnici v pravem zaporu. Sodni predstojnik v Novi Gradiški drži še danes v zaporu narodnega poslanca dr. žaniča. Predsednik HRSS Radič tiči v zaporu proti ustavi, ki določa, da se sme samo fv slučaju preiskave vprašati narodno skupščino, ali sé j| naj preiskava proti poslancu nadaljuje ali ustavi. Popolna ■svoboda je narodnemu poslancu zasigurana po ustavi z dnevom izvolitve. Svobode in sicer popolne, poslancu ne more in ne sme omejiti nikdo, dokler traja poslančeva imuniteta. Za vse to se ne zmeni Pašič, njegova vlada in policija. Za te ne obstoja ne parlament ih ne imuniteta. Ne obstoji' za to družbo ne parlament m ne volja naroda. Zakon in ustava so Pašič in radikalija, ki si domišlja, da so država, narod in — parlamenti
Radikalni cinizem. j
Dobro znana skupina v radikalni stranki sedaj po j volitvah kar prekipeva od najostudnejšega cinizma. Ti j koruptni in protiljudski politiki sedaj, še bolj kot po- j prej istovetijo svojo stranko z državo. Po svojih listih ! pišejo in grozijo, naj nasprotni volile! ne pričakujejo \ kaj dobrega, ker niso hoteli voliti radikalov. Nas bi vo- j lili, pa bi vam bilo dobro v državi, to je stalen refren I radikalskega zmagoslavja.
Ko se ugotavljajo najhujše goljufije in nasilja od j strani radikalskih in samostojno-demokratskih agita- j torjev, se koruptna klika v radikalni stranki cinično i posmehuje: dobro smo jih udarili. Bivši minister Na-stas Petrovič, ki je cela desetletja najpožrtvovalnejše deloval v radikalni stranki, dokler mu je dopuščalo njegovo neoporečeno poštenje, je tudi podlegel radikalske-mu zmagoslavju. Pošteni in zaslužni srbski politik pripoveduje danes po Beogradu: Nisem propadel, ampak okradli so me, — takozvani mladi radikali, ki se zbirajo okrog proslulega Laziče Markoviča si pa manejo roke od veselja, da so tako dobro naučili svoje agitatorje krasti in presipati volilne krogljice ter uganjati še druge najrazličnejše goljufije.
Kakor Nastas Petrovič, tako je ogoljufana in z nasiljem udarjena tudi organizacija južno-srbskih muslimanov — Džemijet. Ko so prišli poslanci Džemijeta — njih 14 po številu — marca 1923 v skupščino, ter dolgo podpirali radikale, je bil Pašič poln veselja nad . svojimi Sulejmani, ko so se pa džemijetovci oklenili Da vidoviča, so pa radikali naenkrat proglasili to politično skupino za protidržavno. Voditelj Džemijeta Ferhad beg Draga je še danes zaprt in sedaj ga hočejo še obtožiti, da je med vojsko avstrijski okupacijski oblasti izdal neke Srbe. V južni Srbiji je namreč že tako upelja-no, da imajo pravi »bugaraši«, medvojni špijoni in iz- j dajalci popolne odpustke v radikalni stranki in da se j drugim iz politične mržnje krivično podtika vse to, kar ; so oni kot današnji radikali nekdaj nekaznovano zakrivili.
Radikalski cinizem se je začel sedaj kazati tudi z ; veseljem, da je bila po volitvah leta 1923 opozicija tako j grdo osleparjena s takozvanim Markovim protokolom, j Radikali pišejo danes brez vsakega stida, da je živel ta | protokol samo v vlaku od Zagreba do Beograda in da ga je Pašič vtaknil v žep, potem pa zavrgel. Radikali trdijo sedaj, da sta šla dva odposlanca radikalske stranke samo za to v Zagreb, da slišita, kaj sploh hočejo blo-kaši. Po današnjih ciničnih trditvah radikalskih listov ni b i Markev protokol nič drugega kol nekak Wunschzettel v Zagrebu zbranih opozicijonalnih voditeljev, češ, da so ti samo napisali, kaj bi sami hoteli, a niso povedali, kaj dajejo za to radikalom in vladi. Da so radikali vneto pograbili vse sadove tega protokola ter s pomočjo opozicije sestavili svojo homogeno vlado, o tem se seveda danes ne govori, ves cinizem in vse laži pa imajo le to dobro, da opozicija ne bo nasedla novim sleparijam. !
Prej so radikali sleparsko izrabljali razdelitev opozicije na ožji in širši blok, sedaj pa bo tega konec, ker se oba bloka popolnoma združita v enega, kar je najboljši dokaz, da so bile laži in prevare radikalnih mla-dinov njim samim v škodo in da opozicija najboljše pozna svoje nasprotnike.
Po svetu.
»Madžari dejanj«. V Budimpešti ne mine teden brez kake velike morilske in roparske razprave in na obtožni klopi sedijo vedno ljudje iz vrst najbolj kričavih ogrskih »patrijotov« in čistih »nacijonalištov«. Te dni sta na vrsti dva — uradnik Bedo in železničar Dula, ki sla umorila in izropala 83 letnega juvelirja Otto. Obtoženca izpovedujeta, da sta člana društva »Madžarov dejanj«, ki si je vzelo za nalogo, na hitro iztrebiti vse socijaliste, jude in tujerodce, da bo madžarska dežela »čista«. »Čistila« sta tudi za svoj žep in ko sta zverinsko ubila starčka, sta končno le prišla pred sodišče, dočim sta poprej v dobi prekucije še hujše stvari nekaznovano počenjala. — Madžarska javnost se počasi, a temeljito trezni. Saj se mora! Kmalu pride na vrsto proces Lederer. Lederer je bil žandarski nadporočnik in je veljal I za enega od posebno vnetih. Koliko ljudi je bestijalno | ubil iz samega »patrijoiizjna« — bqpna, zaprt ie na se- * I daj s svojo ženo vred, ker sta ubila nekega bogatega me- I sarja, truplo strokovnjaško razsekala ter hotela vreči v j Donavo. Žrtev Te bila njun domači prijatelj. Lederer-, jeva žena se je bogatemu mesarju nastavljala, dra ga je njen mož lahko goljufal pri kartah! Končno sta pa° napravila ž njim »kratek proces«,
Spor med Ruiminijo in Neiafcij©. Med Rumunijo in Nemčijo so nastali tako težki spori, da se že Amerikanci pripravljajo na posredovanje. Do tega je prišlo takole: Rumunija je zahtevala, naj ji Nemčija izmenja vse ban k ovce, ki jih je med vojno izdala nemška okupacijska oblast v fiuinuniji. Izmenjava, ki se je tako nepričakovano zahtevala po zlatem kurzu, bi znašala eno mili-, jàfiìo zlatih nemških mark. Rumuni so se začeli pogajati najprej na 300, potem pa na 100 milijonov zlatih mark, dočim ponujajo Nemci 50 milijonov in še to prostovoljno, ker po Davesovem načrtu in londonski konferenci nimajo nobenih plačilnih obveznosti razen teh, ki jih ta načrt določa. Rumuni so začeli z represalijami, in nemški listi so polni poročil, kako se Nemce, ki že dolgo let bivajo v Rumuniji, kar ponoči brez denarja in drugih sredstev izganja preko meje, njihovo premoženje pa pleni. — Izgleda, da bodo Amerikanci, ki so sodelovali pri odškodninskem predlogu in načrtu*.- res posegli v ta spor.
Divjaštvo v Bolgariji. Odkar je Cankova družba s straš ■nimi zločini nad zemljoradnik* prevzela vlado, se od dneva •do dneva množijo zločini, političnih umorov ni- konca in ne kraja in cela država se že nahaja v nekaki krvoločni blaznosti. Končno so se začeli tudi oblastniki' sami med seboj razgovarjati le z noži in revolverji. Vladni predsednik Cankov je osnoval v svoje varstvo vse polno nasilnih organizacij s popolnoma prostimi rokami pred zakonom in pred vsemi temelji družabnega življenja. Teroristi so nekaj časa ubijali po povelju in navodilu, potem so pa s tem začeli tudi na lastno roko ih med njimi je nastala tekma» kdo je močnejši, ki se pa seveda tudi bije in rešuje z orožjem. Vlada sicer vse poboje in umore med svojimi teroristi podtika opoziciji — kmetom in delavcem, a kaj ji vse to pomaga, ko pa vidi na vseh koncih in krajih, da je odvisna od samih ubijalcev na milost in nemilost. Tudi kralj vidi, da je najbolj ogrožen od onih, ki so že toliko krvi prelili v njegovem imenu, zato se pa ukvarja z ugibanjem, kako bi se dala sestaviti kaka druga vlada, ki bi bila sicer gosposka, magari tudi diktatorska, a da bi pri tem le mogla zaustaviti lavavo besnost, ki preti ugonobiti vse brez izbire. Najtežji č.asi so se začeli sedaj po umoru Nikole Mileva. Umorjeni je bil ves čas posredovalec med vlado in med makedonskimi ustaši, vladni človek in terorist skozi in skozi, a ne ve se od katere vladne in : teroristične struje in kateri je podlegel. Do prvenstva med j ustaši se prihaja danes potom umorov in tudi vladni člani' brusijo nože drug proti drugemu. Položaj v Bolgariji najboljše označuje naslednja statistika zadnjih štirih tednov: izvršeno je 36 političnih umorov, glede katerih se da sklepati, od kod in iz kakih razlogov so se izvedb, potem 150 (umorov iz neznanih motivov, 163 razumljivih in nerazumljivih, uspelih in neuspelih atentatov in 272 razbojstev.
Poljski militarizem. Na Poljskem.se je veselje do vojske in legij močno ohladilo. Mladeniči porabljajo vsa sredstva, da se otresejo, vojaščine, ki jim je bila poprej tako mična, zdaj pa nad vse nadležna. Dognalo se je, da so v Varšavi vojaški uradniki in tudi mnogi oficirji za denar kar na veliko osvobojevali vojne obveznike vojaške službe. Izvršile so se številne aretacije in.sedaj bodo ponovno pregledali letnike 1901, 1902 in 1903.
Hujskanje francoske opozicije. Opozicija proti sedanji francoski vladi — takozvani nacijonalni blok je prenehala s slikanjem boljševiške nevarnosti ter se je začela posluževati nemškega strašila —> nemško oboroževanje in priprave za monarhijo na Bavarskem in v j celi Nemčiji. Opozicija trdi, da ima o tem točne podatke, j lis Lì vladnih strank pa pozivajo, naj ne slepomiši, ampak naj te »podatke« objavi.
Rudniška nesreča v Dortmundu. V rudniku »Minister Stein« pri Dortmundu v Nemčiji se je dne H. t. m. dogodila strašna nesreča — pri eksploziji je izgubilo okrog 140 rudarjev življenje. Iz rovov so izkopali 121 mrličev, drugih še pa niso spravili na dan izpod ruševin. To je največja rudniška nesreča v Poruhrju in delavske organizacije upravičeno obtožujejo, da so podjetniki premalo j skrbeli za varnostne naprave v jamah. Kako je strašna ne- ;
sreča nastala, še ni dovolj pojasnjeno. Eksplozija se je začela blizu zračnega rova ob vhodih v druge rove ter se je tako njen učinek razširil po vseh jamah. Lastnik rudnika je »G e 1 s e n k Lrch e n er Bergwerks-A.-G.«, ki spada med največja Stinnesova podjetja. Soudeležene so tudi »Vereinigte Deutsch-Luxemburger Bergwerks- und Hütten-A.-G.«, dalje Siemensov koncern in bohumska družba. Rudnik je le par kilometrov oddaljen od Dortmunda. Ok ■rudniku so se odigravali strašni prizori. Otroci in matere so jokali za očeti in možmi. Državni kancler dr. Luther je prispel v Dortmund in se podal takoj na kraj nesreče. Nemški državni zlbor je imel žalno sejo. Sprejel je predlog socijalnih demokratov, da pošlje v komisijo za preiskovanje te velikanske nesreče štiri člane. Dr. Luther je za-olajšanje bednega stanja prizadetih rudarskih rodbin iz svojega dispozicijskega fonda nakazal 50.000 zlatih mark. j Preiskavo vodi višja rudniška oblast. V torek je bil pogreb j ponesrečenih rudarjev. V Dortmund so prišle delegacije rudarskih organizacij iz Francije; Češke, Avstrije, Italije in Poljske. Sprevod je bil dolg dva kilometra ter je korakal dobri dve uri. Pogreba se je udeležil na Čelu članov in zastopnikov vlade državni predsednik Ebert.
Kakšno le „Jufrovo“ krščanstvo ?
»Jutro«, glavno glasilo slovenskih samostalnih demokratov, je prešinjeno in kar prekipeva protivnosti in sovraštva zoper slovensko katoliško duhovščino. Ne preide dan, da se ne bi ali v kakšnem članku ali vsaj v kakšni notici zagnalo proti slovenskemu duhovništvu.
Kar je »Jutro« uganjalo med volilno agitacijo, presega vse meje, ki so dopustne med normalnimi ljudmi. Toliko je bilo bevskanja, laganja, psovanja in lajanja, da je vsak količkaj pameten človek imel vtis: kaj. takega more priti samo od hiperhisteričnega stvora, l;5 ne more krotiti svojih derutnih živcev, marveč se brezmočno vda svoji strasti ter sledi svoji sebičnosti.
Na slovenski duhovščini glavno samostalno-deme--kratsko glasilo ne najde niti ene dobre dlake. Vse, karkoli hoče slovenski duhovnik, za kar se zavzema, za kar se 'bori in žrtvuje, vse to je slabo, ker je izraz im plod klerikalizma.
Za Žerjavovo kliko je vsak pojav krščansko-ka .o-liške vere klerikalizem. Klerikalizem je, če govoriš » plačilu in kazni onstran groba. Klerikalizem je, če se povdarja, da je človek za vsako svoje dejanje odgovoren pred sodnim stolom božjim. Klerikalizem je, če se zahteva, da mora vse javno življenje biti urejeno po načelih krščanske, katoliške vere. Klerikalizem je, če se zahteva, da se vzgoja mladine ne sme vršiti po ne-krščanskih načelih, magari da se ta načela krijejo^ in dičijo s plaščem nekega nacijonalizma. Klerikalec si, če zahtevaš, da mora šola biti prešinjena s krščanskim duhom ter da verska vzgoja katoliške mladine pripada katoliški Cerkvi in njenim duhovnikom. Klerikalec s L če se trudiš za ljudsko prosveto ter jo med ljudstvom gradiš na ona dva temelja, brez katerih ljudstvu ni razvoja in napredka, na krščansko vero in krščansko moralo. Klerikalizem je, ako se hoče krščanstvo uvesti v praktično življenje ter se v to svrho vsem ljudem in zlasti mladini priporoča ona nadnaravna pomoč, ki prihaja iz svetotajstev, katere je ustanovil in svoji Cerkvi izročil božji Zveličar.
Ako je vse to klerikalizem, kaj pa še potem ostane od krščanstva? Potem še ostane »Hči papeževa«, »Veliki inkvizitor«, »Pater Kajetan« ter druge pornografične stvari, ki jih je objavilo ter jih še. vedno objavlja »Jutro«. S takšnimi pornografijami se mladina kvari in zastruplja v onih letih, ki so najvažnejša za celo življenje. Z Jutrovim krščanstvomse vzga ja ona predrzna, cinična in surova mladina', ki je nedostopna za poduk in vzgojo ter svojo »Jutrovsko«-krščansko prosveto kaže s tem, da svoje prazne glave nosi zelo pokoncu. Kaj be iz naroda, kateremu dorašča takšna mladina?
Kakšno je »Jutrovo« krščanstvo iz dogmatične strani? Navesti hočemo danes odlomek iz podlistka, ki ga je »Jutro« objavilo v svoji številki v sredo, 18. februarja t. 1. »Jutro« piše doslovno: »Le Marija je bila mati brez materinstva in žena brez ljubezni. Tako uči sv, pismo. Marijo je »obsenčil« sv. Duh, a šv. Jožef je bil le ženin in pestunja. Kdor tega ne veruje, pa bodi -proklet!« Tako stoji v »Jutru« od besede do besede. Takšno je torej »Jutrovo« krščanstvo! Najvišje skrivnosti sv. vere, ki tvorijo temelj vsega krščanstva:	nadnaravno
spočetje Sinu božjega, Marija božja Mati, Kristus Sin božji, pravi Bog in človek, vse to je za »Jutrove« kristjane tako abotno, tako strašno smešno!
Takšno je torej »Jutrovo« krščanstvo:	zanikanje
vsega nadnaravnega, zanikanje božanstva Kristusovega. Iz tega se jasno vidi, kam vodi »Juhov« boj proti takor zvanemu klerikalizmu. Ta boj vodi do popolnega zanikanja vsega krščanstva, v celotno poganstvo. Kdor sledi »Jutru« v tem boju, ta koplje grob slovenskemu ljudstvu in njegovi bodočnosti.
Dnevne novice.
Vsestranski g. veliki župan dr. Pirkmajer ipd volitvah. Naš mili nam veliki župan dr, Pirkmajer tako rad naglaša in se ponaša, da je na državne stroške nekje v inozemstvu študiral razne upravne sisteme in se je v tujini izvežbal tolikanj, da je eden najbolj sposobnih velikih župmov SHS kraljevine. Tem Pirkmajerjevim vsestranskim sposobnostim se je celotna javnost v mariborski oblasti par tednov pred volitvami čudila na debelo. V inozemstvu n®
državne stroške preizkušeni g. veliki župan je skliceval še zadnji teden pred' volitvami anketo za anketo. Eno najbolj perečih vprašanj — stanovanjsko namreč — je hotel rešiti kar v treh urah! A tudi na deželo ni pozabil vsestranski nam ig. Pirkmajer. Sklical je v mariborsko vin-o-rejsko šolo anketo vinogradniških strokovnjakov. -Namen te ankete je bil: našemu vinu kar čez noč in pod Pirkmajerjevim pokroviteljstvom odpreti pot v inozemstvo, — v one kraje, kjer se je šolal g. Otmar za velikega župana. Po rešitvi stanovanjskega vprašanja in vinske krize se je spustil g- Pirkmajer par dni pred volitvami v železnico. Kar v enem celem dnevu je hotel prepreči Slovenski Šta-jer še bolj na gosto z železniškimi zvezami, kakor jih je imela v mirnih časih Belgija. Tako je kazal g. Pirkmajer tik pred volitvami vsestransko zanimanje za naijhitrejšo rešitev nas Jugoslovane najbolj grizečih vprašanj. Vsestranske odpomoči željna javnost je kar strmela nad pred-volitvenim Napoleonom dr. Pirkmajerjem. Vse je bilo prepričano: ako je ta v inozemstvu preizkušeni g. veliki župan tak odrešenik tik pred volitvami, kaj bo šele ta čudodelnik storil po končanih volitvah. Volitve so za nami in kaj mislite, da dela danes naš g. Pirkmajer? čisto je pozabil na stanovanj-sko bedo, na vinsko krizo, na nove želez niške proge — večkrat ga vidimo na mariborskem trgu, kjer gliha za kar najcenepi semenski krompir, da bi ga posadil na vrt pri poslopju okrajnega glavarstva. Od stanovanjskega vprašanijia, vinske krize in novih železnic kar na krompir — kaj takega je zmožna samo samostojno demokratska korifeja, ki se je šolala v inozemstvu za — velikega župana! Uverjeni smo pa, da se bo dr. Pirkmajerju -barantija za semenski -krompir bolje posrečila, kakor so se mu razne predvolitvene ankete!
Zanimanje »Jutra« za naš 'list. Včerajšnje »Jutro« je napisalo notico o naše-m listu, trdeč, da je to »Straža« v novi obleki, da se bo po vseh izgledith pisalo kakor prej in da je razveseljivo, ker poslanec ni več odgovorni urednik. N-a »Jutrovo« skrb za naše odgovorno uredništvo samo to-le: Kdo je pravzaprav kriv, da smo imeli poslance za odgovorne urednike, če ne »Ju-tru« najbližji' ljudje, ki so upeljali toliko nezakonitosti, katerih se poslanec pač lažje brani, kot pa kak poklicni novinar. Kadar bodo vse mere in tudi policijske za vse enake, ali kadar bomo imeli isto vladno zaščito, kot jo ima »Jutro«, nam niti na misel ne bo prišlo, postavljati poslance za odgovorne urednike. Ravno te dni so steli- pred ljubljanskim sodiščem trije razgrajači, ki so grozili 'Stražniku: Pustite naš v miru, mi smo Žerjavove! in če hočemo, vas takoj odstranimo iz službe! Ta zgodbica iz sodišča je dovolj poučna glede vprašanja, zakaj si danes ta ali oni list vzame poslanca za odgovornega urednika.
»Klerikalna lista zopet izhajata!« — vpijejo nacijo-nalni blokaši ter predstavljajo pri tem to še kot nekako -popustljivost ali celo milost od svoje strani. Tega pa ne povedo, na kak način je bil »Slovenski Gospodar« začasno, »SLraža« pa za trajno ustavljena; Ni namreč toliko poštenosti in resnicoljubja, da bi se samo ugotovilo, da so se vzeli za pretvezo »Strazine« ustavitve njeni članki iz pretečenih dveh let, ki poprej niso bili zaplenjeni. Neki samostojno demokratski list je zadel žrebe'j na glavo, ko je zapisal, da je bila »Straža« ustavljena, ker je vsa dolga leta svojega obstoja pisala proti državi. »Straža je izhajala 16 let in ker je bila skozi 10 let odločno proti avstrijskemu režimu, se je torej sedaj ukrenilo, kar Avstrija pri vsej svoji gonji in -preganjanju -le ni zmogla! — »Straža« je imela poslanca za odgovornega urednika!« — vpijejo in sicer najbolj oni, katerim je to samo pretveza, da se jim ni bilo treba braniti pred očitki in grajo, ki je bila popolnoma upravičena, da ni treba braniti časti, ki je nimajo.
Represalije. S to besedo se označuje znašanje in maščevanje nad nedolžnimi. Primer: Če ti kdo stori krivico in škodo in se ti, ki ne najdeš pravega krivca ali pa ga ne dosežeš, zneseš z enako ali pa še s hujšo krivico nad njegovim bratom ali rojakom. Represalije so na vsak način silno barbarska navada. Podobne so na Balkanu od starih časov udomačeni -krvni osveti, pri kateri se ubijejo pozni potomci enega rodu, če je kak prednik prelival nasprotnikovo kri ali pa nasprotnemu plemenu storil kako drugo krivico. V zadnjem času so se pod imenom represalij začele Nemcem po Vojvodini zapirati in prepovedovati šole. Do tega je prišlo takole: Radikalski in samostojno-demokratski fašisti so smrtno nevarno pretepli voditelja in poslanca vojvodinskih Nemcev dr. Ivrafta. Med nemškim svetom je bilo radi tega zločina v Gradcu in mogoče še kje drugje nekaj protestnih manifestacij, seveda brez krvavih glav in druge škode. Koj nato je pa začel prosvetni minister Pribičevič Nemcem zapirati šole in ko so Nemci protestirali, jim je na kratko odgovoril, da. so to »represalije«. Represalije so, kakor rečeno, nekaj barbarskega in povrh se pri nas še strašno nedosledno izvajajo, ko se daje peščici Italijanov vse, kar hoče, dasi je vendar naš živelj pod Italijo v najstrašnejših stiskah. Ministri, ki izvajajo represalije, se gotovo ne zavedajo, kako važno # je v mednarodnem svetu manjšinsko vprašanje in kako slab ugled uživajo države, -kjer se to vprašanje dovolj ne upošteva in kjer imajo narodne manjšine povod za pritožbe.
Primer volilne agitacije radikalov in samostojnih demokratov. Bivši ze-mljoradniški poslanec Voje Lazič je priobčil v beograjski »Politiki« -odprto pismo na velikega župana valjevskega okrožja. V tem pismu stoji med dru- ; gim: »Na m>oj protest, da je vladal v valjevskem okraju ; teror, pravite vi, da je moja trditev neresnična. Sramota ! je tako cinično tajenje -dejstev. Če ste bili dovolj pogumni, da vršite nasilja, tedaj bedite tudi toliko pogumni, da ' nosite odgovornost! Evo par dejstev! Vi, gospod župan, ste osebno bili na radikalnih shodih in pričeli svoj govor sledeče: »Kot veliki župan poživljam vas vse v imenu
kralja, da glasujete za radikalno stranko. Pomnite dobro! Tistega, ki ne bo glasoval za radikale, si bomo dobro zapomnili! Če ne dobimo večine gumijastih krogljic, bomo upotrebili svinčene krogljice!« Načelnik podgorskega okra j-a Jovan Pantelič je pretepel v svoji pisarni Tri vuna Be-Ij-iča iz Gole Glave, ker ni hotel prestopiti iz demokratske v radikalno stranko. Ravno tako je bil pretepen naš pristaš Vojin Srečkovič in bil potem še tri -dni zaprt, ker se ni hotel cdpoved-ati -kot čuvar skrinjice. Ta s rezki načelnik je dalje prepovedal naši stranki vsak shod in tudi sestanke zaupnikov. Kmetom je bilo dalje prepovedano, da bi nas prenočili in da sprejmejo čuvarstva skrinjic.. Ali se vrše pod takimi okolno-stmi svobodne volitve? Težko ste se pregrešili in če bi se v tej zemlji s-pcštoval zakon, potem bi prišli vi, g. veliki župan, na obtožno klop.« —- Kot drugi primer -pa služi pismo, ki ga ima v rokah opo-zicija od sre-zkega načelnika Jovanoviča v somborskem okrožju. Ta načelnik je pošiljal svojim pajdašem navodila, kako naj zberejo in uporabijo neodgovorne pretepače proti o-pozi-cijonalnim strankam in kako naj vse zvalijo na »neodgovorne elemente«, če bi bile pritožbe. Opozicija bo razne take zanimive dokumente objavila in tudi fotografirala.
FOND ZA BREZPRAVNE. \
Z ozirom na vedno večje število žrtev nasilne politike je sprožil »Slovenec« od 18. t. m. vprašanje podpornega sklada ali fonda za brezpravne, preganjane in zatirane. Potreba takega fonda se utemeljuje tako-le: Danes nam gre za to, da opozorimo slovensko javnost na neobhodno pomoč, ki so jo potrebni preganjanci. Znano je, da tisti, ki so v materijelni, bedi, najlažje podležejo. To je naravno in na to računajo izvestni- faktorji. Nujno potrebna je tedaj denarna pomoč, da brezpravno preganjane obvarujemo pred težkimi materijelnimi skrbmi. Saj že moralno dovolj trpijo, nikar da bi še materijelno. — Zato smo sklenili zbirati-'prispevke za »fond brezpravnih.« Slovenci, zamislite se v položaj brezpravno odpuščenega učitelja ali pa uradnika, ki ga koncem meseca odpustijo tako, da 1. prihodnjega meseca niti plače ve-č ne dobi! Kaj naj počne, kam naj se obrne tak revež? Ah naj sramotno klone in‘gre poljubovat roko tistemu, ki ga vrže na cesto ter izreči gladu? Kdo bi nosil sramoto, ako bi se kaj, takega zgodilo? Nihče drugi kot narod in pa stanovi, kojih član bi bil do takega ponižanja po brezbrižnosti stanovskih tovarišev prisiljen. Zato pa takoj na delo in pomoč! Člani Slomškove zveze že zbirajo >za svoje stanovske tovariše in tovarišice; isto naj štorijo uradniške organizacije za svoje člane, a ves nared naj prispeva, V Ljubljani naj se takoj skliče tozadevno posvetovanje in osnuje odbor, ki. naj vzame delo takoj v roke. Naše mecene, vse naše denarne zavode ter sploh vse, ki si morejo utrgati, če že ne na dan, pa vsaj vsak mesec po nekaj dinarjev, opoizarjamo na to velevažno in neobhodno potrebno akcijo. Vsi za enega, eden za vse! Kakor je naš narod jasno, odločno, enotno govoril dne 8. februarja 1925, tako enotnega naj se pokaže tudi pri tej humanitarni akciji: Fond za brezpravne postani takoj dejanje!
Generalna direkcija in žeiezniqa|.-ji. Generalna direfe cija namerava izdajati zaenkrat pol-mesečno in pozneje tedensko časopis »Službene Novine Saobraćajnih Ustanova Kraljevine S-HS.« Prvi del bo dona-šal ukaze, rešenja, odloke, naredbe in slične službene nasvete; drugi del pa, ki bede bolj splošen in »poluraden«, različne predloge^ nasvete, razprave, poročila itd. od strani ura-dništva, usluž-fbenstva ih tudi prizadetega, oziroma zainteresiranega občinstva. List je za vsa službena mesta in tudi najmanjše edinice obvezen in mora biti vsebina zanesljivo in točno priobčena vsakemu uslužbencu. — Za nas železničarje je ta list že dolgo občutna potreba, ker se je dose-daj dogajale, da niso imeli uslužbenci dostopa ali prilike, da zvedo vsaj to, kar bi so zakonu morali vedeti. Dobro bi pa tudi bilo, da bi list sprejemal in priobčeval nasvete in predloge za zboljšanje prometa, uprave, zakonodaje, tako od občinstva, kakor tudi od strani uslužbencev samih. Že neštetokrat so predlagale in svetovale organizacije stvarno in jasno, kako -bi se dalo odpomoči raznim nedostatkom v železniškem prometu; ravnotako tudi občinstvo. Mogoče bo odslej boljše, samo e-no lahko še rečemo: Naj da uprava osobj-u, -kar je imelo poprej in ima tudi sedaj — toda žal samo drugod namreč zadostne plače, potrebno službeno obleko in obutev jn najvažnejše, vsakemu zadostno, zdravo in ceno stanovanje. Mi železničarji vršimo službo zvesto in pošteno že od preobrata sem in ■če bo nam -dala uprava pravočasno in točno, kar na-m gre, tedaj zagotavljamo občinstvu in -generalni direkciji danes že, da smo tudi mi -pripravljeni, še bolj kot dosedaj skrbeti za varen in reden promet in v tem oziru še prekašati sosedne države. Vlada in -njeni origani naj sam-o čimprej poskrbijo, da plačajo dolgove v inozemstvu za popravilo lokomotiv in vagonov in pa nam, kar nam že od L X. 23 pritrče. Naj se oskrbe lastne delavnice in s-plo-h štedi tam, kjer se brez škode da štediti, nikakor pa ne pri osobju in materijalu, in promet se bo -dvignil in izpopolnil in pripo-magal naši državi do boljšega in vse drugačnega slovesa, kakor -ga uživa sedaj.
Radi morilskega napada na poslanca dr. Krafta je dalo državno pravdništvo v So-mboru zapreti tari- osebe iz Novega Sivca, ker jih 17 prič označuje kot zločince. Dva od aretirancev sta v državni službi in sicer je eden davčni ! kontrolor, -drugi pa službuje pri občini. Sorodniki zaprtih in fašisti so ponudili velike svote kot kavcijo, da bi se osumljence pustilo na prostem, sodišče je pa to ponudbo odklonilo.
Jugoslovansko-italijanska pogajanja. Mešana jugo-slo-vansko-italijan-ska komisija je v torek razmotrivala konvencije, ki so bile za časa bivanja dr. Ninčiča v Rimu zasnovane Ugotovljeno je, da -je prva faza pogajanj končana in prec-stanejo za rešitev samo še razna davčna vprašanja, dalje vprašanja meje od Snežnika do Triglava in ureditev

obmejnih železniških postaj Včeraj se je vršila prva plenarna seja komisije.
Preganjanje komunistov v Beogradu. Beograjska policija je obvestila liste, da se j-i je posrečilo odkriti tajno komunistično tiskarno v Beogradu in sicer v Juričevi ulici | v hiši nekega delavca Koste Čipčiča. Policijsko obvestilo pravi, da so zatekli deset oseb, ki so se bavile s tiskanjem tajpega komunističnega glasila »Komunist.« Vseh deset so takoj zaprli, potem je pa bilo po mestu -izvršeno približno še enkrat toliko aretacij. PP listi sedaj že pridno spravljajo to »komunistično tiskarno« v zvezo z opozicijo, češ, da so komunisti zato tajno tiskali in izdajali svoj list, : da povedo svojim pristašem, koga naj volijo od opozicije. :
Izgon inozemskega novinarja. Beograjska policija je izdala izigonski nalog dopisniku lista »Berliner Tagblatt« | f eodoru Berkeš. ki že dolga leta zalaga inozemske liste s poročili iz Jugoslavije. Pisal je vedno kar najboljše o vsaki vladi, sedaj so mu pa na policiji rekli, da so njegova poročila »nezgodna za državo.« Novinar je bil ves začuden, kako in zakaj, končno je pa le dognal, da leži vsa »nezgodnost« v tern, ker je poročal v inozemstvo tudi o zadnjih sejah opozicijonalnega bloka.
O volilnem nasilju v Torjancih v Baranji poroča list »Hrvat« to-le: Vasi -Sent Ivan in Petarda (v Baranji čisto ; ob madžarski meji) bi naj volili v Torjancih. Čuvar HRSS : -skrinjice -Pavel Blaževi-č iz Petarde je odšel že en dan pred : volitvami v Torjance, da bi tamkaj prenočil in bil na dan volitev že ob 7. uri zjutraj na svojem mestu. V noči od 7. na 8. svečana so prišli po Blaževiča žandarji in so ga 1 odgnali na posest Bakanga pri Petardi. Tukaj so ga predali v roke črnogorskim dobrovoljcem, ki so -bili vsi oboroženi z bombami in puškami, Blaževiča so prisilili, da je izdal ; žandarje-m in dobrovoljcem imena vseh Radičevcev, ki -bi naj; prišli volit v Torjanee. Na dan volitev se j-e peljalo j 30 do 40 voz z volilci iz Petarde -proti Torancem na volišče. Ko so se ti Radičevi volilci pripeljali do posestva Bakanga, kjer je bil interniran čuvat HRSS skrinjice Bla- , ževič, »o ustavili -črnogorski dobrovoljci vse vozove, vc- i like so zgrabili in jih z Blaževi-čem vred tirali na pristavo j Maiskame-dija, kjer so jih stražili tako dolgo, da je minila j 6. ura na dan 8. februarja. Vsi ti ljudje so pa še danes j pod žandarski-m nadzorstvom in sicer tako, da se morajo ! dvakrat na dan (v jutro in opoldan) javiti na orožniški po-postaji na Petardi, a tretjič in sicer p-roti večeru pa morajo vsi ti Radičevci potovati v vas Sent Ivan in se tamkaj I javiti bilježniku. Na dan volitev je bilo v Torjancih'p-estav- ; ljeni-h 8 skrinjic, a čuvar je bil samo eden in sicer seveda j za radikalsko Skrinjico. Nikd-o ni smel niti poriniti roke v | HRSS skrinjico. Poleg radkalnaga čuvarja je stal še eden « radikal, za tem pa en žandar. Ko se je približal volilec radikalni škatlji, je začel čuvar tolči po svoji Skrinjici in se j je drl: »Tu, tu spusti krogijicof«
Nasilje po volitvah v VaiazdbrW. Kakor srno že poro- j cali, se je vršilo v Varaždinu in okolici pri tokratnih vo- J litva-h nasilje, kakor ga ne pomnijo najbolj stari Hrvati iz ! teh krajev. Pribičevi-čev demokrat dr. Križman je bil v I varaždinskem okrožju izvoljen samo potom nasilja in go- j ljufije pri volitvah. Nasilje nad volilci pa v Varaždinu tudi sedaj po končanih volitvah ni prenehalo, ampak se -nadaljuje. Dne 17. t. m. je orožništvo v Varaždinu areti- ; ralo 40 volilcev in to radi tega, ker so se drznili, da so zahtevali od glavnega volilnega odbora, da mora žabe- . ležiti v zapisnik, da so se vršile volitve v varaždinskem j volilnem okrožju nepostavno. Aretirani bodo predani so- j dišču, ki ji-h bo -gotovo oprostilo. krivde, a nato bo zopet imela policija besedo!
Rimskim romarjem.
Zanimanje za romanje v Rim raste od dne do dne. Saj pa tudi ni čudno! Kdo si ne želi vi-d-eti večno mesto Ri-m, kdo ne želi prejeti blagoslov od sv. Očeta papeža Pija XI.? Nešteto svetih mest bomo -obiskali, na grobovih neštetih svetnikov bomo molili.
Na romanje gremo dne 26. maja, v domovino pa se vrnemo dne 5. junija. V Rimu bcnvo celih sedem dni. Na potu v Rim -bomo obiskali -grob velikega čudodelnika sv. Antona v -Padovi, nazaj -grede pa bomo šli na grob sv. Frančiška in s-v. Klare v As-isi. Na povratku se oglasimo tudi pri s-v. evangelistu Marku v slavnih Benetkah, kjer se bomo malo vozili po morju.
Posrečilo se na-m je dobiti za vse naše romarje stanovanje in -hrano v eni hiši, ki je nova in moderna- ter leži bli-zu cerkve sv. Petra in blizu Vatikana. Stanovali bomo torej vsi skupaj, kar je v tujem mestu velikega pomena za romarje.
Romarje b:-do spremljali in peljali k -papežu prevzvi-šeni gospod škof, po mestu pa jih bodo vodili in razkazovali svetišča med drugimi čč. gg. dr. Anton Medved in dr. Anton Jerovšek, ki sta bila svoj čas dve leti v Rimu in vse dobro poznata. Mirno, lahko rečemo: Nikomur ne bo žab da se je udeležil tega romanja.
Kdor hoče poromati letos v Rim, naj se takoj zglasi pri svojem dušnem pastirju. Plačati je treba takoj za III. ražred 1500 dinarjev, za H. razred pa 2000 dinarjev, ki se morajo takjo poslati odboru v Maribor. Denar se naj pošlje v dinarjplh, ne v lirah, ker -odbor ne more -poslati lir v Rim, ampak mora potrebno sve-to nakazati, po banki. Odbor mora namreč plačati naprej železnico, hrano in stanovanje ter legitimacije. S temi 1500, oziroma 2000 dinarji, bo odbor plačal za vsakega -romarja železnico od P-ostojne do Rima in nazaj do Postojne, hrano in stanovanje v Rimu za sedem dni, legitimacije, avtomobiln-o ali drugo vožnjo po Rimu, razne vstopnine in napitnine. Ako bo- mogoče^ bo odbor plačal za romarje še tudi. vsaj enkrat -cbed med potom v Rim ali na -povratku nazaj.
Hrana v Rimu bo dobra in zadostna, tako da romarjem v Rimu za hrano ne bo treba nič izdati. Za -zajutrek
F
dobimo kavo, mleko in kruli, za poldne jubo, meso, pri-Kuho,, sadje in vino, za rvečerjp pa juho, mese, prikuho, sir in vino.
Poleg- teh 1500 dinarjev, ki jih vsak romar že sedaj položi, bo moral še vsak za sebe plačati vožnjo od doma do Postojne, ki najbrž ne bc stala nad 80 dinarjev, ter hrano med potom v Rim in nazaj, kar Im stalo k večjemu 100 dinarjev. Isto tako seveda rabi vsak romar še nekaj denarja, če si hoče kupili spominke na Rim.
Kdor bo torej varčen, ne bo mogel izdati nad 2000 dinarjev.
Toliko že lahko pOvemo danes. Vozni red in vse drugo .potrebno bomo naznanili od časa do časa v »Naši Straži« in v »Slov. Gospodarju.«
Opisali bomo tudi v posebni knjižici vse znamenitosti in svetišča svetega mesta Rima in drugih krajev, katere bomo obiskali. To knjižice dobi vsak romar zastonj in sicer še pred odhodom v Rim, da jo more že doma precitati in se tako seznaniti s svetimi kraji, katere to obiskal na : orna ni ju.
Pripomnimo še, da je vse. kar smo zgorej pisali glede stroškov, danes 'gotovo in degnano ter se na tem ne bo nič več spremenilo. Dozdaj se za stroške še ni natančno vedelo, ker še ni bilo znano, koliko bo stala železnica, koliko hrana in stanovanje, kake so cene za avtomobile, ozirtma voznike, kake so razne vstopnine itd., zato so razni listi, n. pr. »Slovenec« in drugi, imenovali razne svote, ki pa nikakor niso bile točne in pravilne, ampak le domnevne. Šele zdaj, ko smo dobili dne 19. t. m. končnove-1 javen odgovor iz Rima, lahko naznanim;' natančne stroške in številke, ki držijo in se ne bodo iveč spreminjale.
Prosimo vse, ki se nameravajo udeležiti tega svetega potovanja, da se takoj oglasijo pri svojih dušnih pastirjih ter založijo pri njih 'znesek 1500 dinarjev, da more potem odbor ukreniti vse potrebno.
Z romarskim pozdravom!.
Za romarski odbor: Dr. Anton Jerovšek.
U Celja.
CELJSKI MESTNI PRORAČUN ZA LETA 1925.
Dne 12. februarja je sprejel občinski svet celjski proračun za leto 1925. V posamezne številčne podrobnosti se tem potom ne maramo spuščati, marveč hočemo omeniti le proračun in tozadevno debato v najvažnejših točkah.
Od strani mestnega knjigovodstva je bil predložen prvotni proračun o rednih potrebščinah z izdatki po 4,777.641 I) in dohodki po 1,403,931 D, tako, da bi znašal primanjkljaj 3,546.258 D. Ta primanjkljaj bi krile redne doklade, naklade in občinske davščine, samo do višine 1,801.450 D. med tem ko bi ostali primanjkljaj morali kriti z novimi viri. Pri mnogoštevilnih sejah finančnega odseka pa se je predložen proračun tako prekrojil. da izkazuje na potrebščinah 2,150.312 D in na kritju ,2.185.450 D, tako, da bi znašal prebitek 35.138 D. Nove naprave so se skrčile na kolikor mogoče najpotrebnejše in najnujnejše z ozirom na visoko obresto-valno mero, dvigajočo se valuto in splošno stagnacijo v pridobitnih krogih, ki bi pri teh razmerah nikakor ne mogli prenesti novih občinskih bremen.
Med rednimi potrebščinami je v prvi vrsti omeniti, da občinska uprava najbolj obremenjuje mestno občino. Tozadevne potrebščine znašajo 922.602 D ter odpade od teh samo na personalne izdatke 750.000 D. Skoraj polovica rednih dohodkov mestne občine požre samo občinska uprava. Tozadevno je finančni odsek sam izrazil mnenje, da je treba administrativno delo na ma gistralu reorganizirati, da se bodo ü izdatki zmanjšali. Imenom kluba SLS je k tej točki dr. Ogrizek grajal brezglavo sprejetje službene pragmatike tik pred občinskimi volitvami iz posebnih namenov. Ker se je pragmatika v preveliki naglici sklepala, se je zgodila velika napaka, da imamo sedaj za malo kvalificirano delo kvalificirane drage moči' nastavljene, kjer bi se dalo z veliko cenejšimi izhajati. Ker je pragmatika sprejeta, se da to popraviti sedaj samo na ta način, da se administrativno delo reorganizira, da bodo kvalificirani Uslužbenci res tudi samo za kvalificirana dela uporabljeni. V to svrho je predlagal tročlansko komisijo iz pravnega in personalnega odseka, ki naj bi pregledala sama poslovanje mestnega magistrata in na podlagi neposrednega opazovanja stavila občinskemu svetu predloge za reorganizacijo mestne administracije. Kljub umestnosti tega predloga so samostojni demokrati in narodni radikali proti ostalim glasovom ta predlog zavrnili, češ, da je to že poseganje v eksekutivo, ki je le županu pridržana, kar seveda ni res. Malo pozneje pa so isti gospodje glasovali za analogno komisijo pri reorganizaciji mestnega oskrbništva. Očividno se ti gospodje silno bojijo, da bi občinski odbor kot tako po svojih delegatih dobil neposredni upogled v mestno administra cijo, dasi je brez neposrednega upogleda občinskemu svetu nemogoče slaviti primerne reorganizacijske predloge.
Glede mestnega oskrbništva so se sprejeli važni sklepi za znižanje nepotrebnih izdatkov in sklenilo v to svrho določiti tričlansko komisijo za nadzorstvo in pre-uredbo oskrbništva. Posebno se je povdarjalo, da je treba skrčiti število konj in nepotrebne uslužbence.
Za ubožni zaklad se je določilo 23.944 D z ozirom na to. da je pričakovati iz veseličnega davka iz mestnega kina okoli 80.000 D za tekoče leto. Potrebščina za zdravstvo se je nastavila z vsoto po 36.000 D ter se je predvideni izdatek za nove desinfektorje in za plačo razknževalca črtal, ker še lahko shajamo z dosedanjimi aparati in lahko razkuževalno službo opravlja kak mestni uslužbenec, ki je nastavljen v drugi stroki.
V kulturne svrhe je predvidena svola po 68.000 D.
Pri debati je treba posebno pribiti obnašanje samostojnih demokratov glede občinske avtonomije. Ko je dr. Ogrizek stavil predlog, da občinski svet sprejme resolucijo, naj vlada takoj vrne mestni občini avtonomijo v celem obsegu, kakor jo je svojčas imela, so samostojni demokrati, podpirani od narodnih radikalov glasovali proti predlogu. Ostali so dosledni v svoji si-ceršni praksi, ko ravno oni povsod v Sloveniji, kjer le morejo, rušijo občansko avtonomijo in brez razloga razpuščajo občinske zastope. Celjski meščani pa si naj dobro zapomnijo, kake gospode so poslali v avtonomno mestno zastopstvo. Mesto, da bi varovali mestno avtonomijo, glasujejo celo proti in dajajo vladi potuho za še večje «kriljenje dosedanjih pravic.
(Dalje prihodnjič).
U Maribora.
Prazen policajdemoiaatski bavbav. Pred volitvami je priobčil »Slovenec« dva članka .pod zaglavjem »Afera Žerjavovcev v Mariboru.« V teh dveh člankih je bilo opisano in z dokazi podprto, kako je prijavil mariborski samo po imenu še advokat dr. Irgolič v očigled poravnalnemu postopanju pri trgovini Worsche popolnoma iz trte izvito terjatev v znesku 303.000 dinarjev. S to terjatvijo od 303.000 dinarjev, ako bi se bila posrečila dr. Irgoliču, se je nameravala omastiti advokatska pisarna: Koderman —SL kar. »Slovenčeva« razkritja te pristno policajdemo-kratske afere so presneto v živo zadele celotno mariborsko Žerjavščino. Mariborski Žerjavovci so se na dolgo in široko posvetovali, kako bi se izmetali iz te neprijetne zadeve in so prišli do znanega demokratskega bavbava: Razbobnajmo po našem časopisju, da smo vložili proti »Slovencu« tožbo! Ako so se lotili KodermamSlokar in Irgolič »Slovenca« res s tožbo, jim že v naprej povemo, da bo nastopil »Slovenec« za svoje trditve dokaz resnice in bo ta trifolij ne samo po časopisju, ampak tudi pred ljubljanskim sodiščem ožigosan. Dr. Kodermanove grožnje s tožbo so nam znane iz prakse. Bogzna kolikokrat je že vlagal dr. Koderman tožbe proti »Malim Novicam« in »Ktraži«, a do obravnave doslej še ni prišlo, ker si je dr. Koderman pred razpisom obravnave vsikdar temeljito premislil in se je rajši zadovoljil s časniškimi očitki, ker sod-nijskih žigov se je doslej — bali Dr. Koderman bo pri Spatzeku popil parkrat po deset četrtink najboljšega, bo na debelo zmerjal radi »Slovenčevih« odkritij, a končno bo kot že večkrat zamudil rok za vložitev tožbe. Gospoda Irgolič-Slokar-Koderman narj le bo lepo tiho, sicer bode v zadevo Worsche posvetila tudi »Naša Straža« s plamenečo bakljo in bo mariborska javnost o tej aferi zvedela še mnogo več, kakor je razkril »Slovenec.« .
Družabni večer. Katoliška omladina priredi v nedeljo, 22. februarja kat. mojstrom in vsem prijateljem društva zabavni večer v Splavarski ulici 4. Spored: kupleti, igra: »Kakšen gospod, takšen sluga« in godba. Začetek ob 6. in konec ob 10. uri. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Mesečni sestanek. Poselska zveza ima v nedeljo ob 5. uri zvečer mesečni sestanek v navadnih društvenih prostorih. Vse članice vljudno vabljene!
Sprememba v obrti. 'Splošno znana in .priljubljena plačilna natakarica Katica Kotnik, ki je službovala več let v »Grajski kleti«, je kupila tukajšnjjjc kavarno »Bristol« (Ži-gart) in jo otvori v nedeljo, dne 22. t. m. Priporočamo jo tem potom kar naj; topi je je!
Mestno električno podjetje upozarja vse interesente, k: si nameravajo vpeljati električni tok, da se bode priključile na mestno omrežje le one naprave, ki jih bodo predpisno izvršili samo inštalaterji z [stavljenimi dovoljenji mestne občine. V lastno korist naj se zahteva od inštalaterjev pismeno dovoljenje za vršitev inštalacijskih del na mestnem omrežju, oziroma naj se stranke obrnejo na mestno električno podjetje za informacije.
Prekinjen je električnega toka. V nedeljo, dne 22. februarja l. 1. prekine elektrarna Fala med 7. uro zjutraj in 12. uro dopoldne dobavo toka za vse mesto. — Omrežje je smatrati pod tokom.
Književnost.
B. M.
»STRAŽNI OGNJI«,
literalno glasilo mariborskega, katoliškega dijaštva.
Katoliško dijaštvo v Mariboru živi in hoče živeti v bodočnosti še lepše življenje. Dokaz za to je njega glasilo »Slražni ognji«, katerega prva številka je izšla pred Božičem, od novega leta naprej pa izhaja redno mesečno. Lisi litografia dijaštvo samo, upravnik je osmošolec Joško Krošelj, urednik pa njegov kolega E. Kocbek.
Ko sem pred Božičem dobil v roke prvo številko, sem mislil: »Navdušenje mladih fantov je zanetilo ogenj, a ti mladci v svojem navdušenju niso pomislili, da ogenj ugasne, ako mu ne prinašamo vedno novega goriva, da ostane potem še žalostno pogorišče.« A druga in tretja številka, ki se na znotraj in zunaj od prve zelo razlikujeta, sta mojo sodbo spremenili. Lista sem v resnici vesel. Vsebina v posameznih številkah je prav različna. Da dijak piše pesmi, je itak znano. Da pa je med temi pesniki-dijaki včasih tudi kak »poeta natus«, je pa tudi dejstvo.
Prvo mesto med sodelujočimi pesniki zavzema vsekakor Anton Boštele. Melodioznost njegovega izraza prihaja človeku do srca. (Melodija!) Včasih se človeku tudi zazdi, da ,mu Župančič ni tuj. (O tam je vsekakor v pravljici!) — Avsenak je pisal svojčas že lepše pesmi-
ce. Zdi se mi, da hoče postajati nekako umetniški, a s tem njegove pesmi izgubljajo na vrednosti. Mesto poetične preprostosti, ima sedaj nekako težko prebavljiv, usnjat slog, da mora človek, ko prečita kitico, iz posameznih besed šele iskati smisel, ako ga sploh najde. To je mučno! — Škender je znan sotrudnik slovenskih mia dinskih listov. Škender doživlja svojo notranjost. »Moja celica je tempelj«, nam to dokazuje. »Umetnik moli« malo zaostaja za njo. — Krošeljeva »Romarska pesem« je sicer prav lepa, a njegova »Silvija« nam obeta še več. — Kaj naj pomeni štanginov »Piam«, pa res ne verni Kaj vpliv Koseskega še ni izumrl? — Razen omenjenih se poskuša v pesmi še par,mladih, od katerih ima svojo dikcijo Fr. Borko. Bomo videli! — V prozi zavzema prvo mesto že omenjena Krošeljeva »Silvija«, katere sla izšle dosedaj dve poglavji. Prvo poglavje presega drugega, kajti zdi se mi, da je meditacija o pokvarjenosti sveta v drugem poglavju vseeno malo predolga. Od Krošelja pričakujem dosti, Ako se motim, bo pokazalo nadaljevanje »Silvije«. — Sestavek »Par misli o nacionalizmu«, ki ga je napisal Stanko Cajnkar, je za današnji čas prav aktualen. Pozna se mu, da ga je napisal bogoslovec. Konča prav lepo: »Pride čas, ko bodo tudi ■slepi spoznali, da je zvest tudi svojemu narodu, kdor je zvest Bogu. Danes je drugače. Naj bo! Radi slepoti drugih nočemo postati malikovalci. Svoj narod pa.ljubimo j pošteno in zvesto, v delu in trpljenju!« — Da piše Av-, sonak o askezi, bi človek ne verjel. Pa je le res! Avsenaku va »Askeza« in »Dom« ter Krose]jeve »Raztrgane stopinje«, so sadovi spoznanja, ki jih je treba pozdraviti. Očistili svoje srce vse navlake in potem s čisto du-■ šo služili Gospodu, to hočejo naši mladci. Zdravniki samega sebe hočejo biti! »Samo hrepenenje po daljni visoki luči, izven teh meglenih valov bivajoči, samo spomin nanjo in ukaz, a pridemo k njej: to je naša duša«. M. Avsenak: »Askeza«. Spoznali so, da ves evropski za-t pad, ubit od ogabnega materializma, pade in mora pasti, kakor gnilo jabolko pred noge zdravega vzhoda, ako ga ne reši porajajoči se val mladega krščanstva. To spoznanje med našim naraščajem na gimnazijskih klopeh je velikega pomena za moderno mladinsko gibanje mai Slovenci. Dal Bog, da bi tem začetnikom ne upadel pogum! —- O ljubezni in navdušenju za srednji vek, slično poglavje, kakor je E. K.-ova meditacija » V zarji liturgije«, ima tudi dr. Jeraj, desna roka naših »Stražarjev«, v svoji knjigi »Ob skrivnih virih«, pa mogoče ob drugi priliki več. Umetniška priloga v tretji številki je ,prav lepa! Bojevniki mladi, posvečevalci svojih duš, iz srca pozdravljeni! Bratje, v nas samih je božje kraljestvo!
Knjige Goriške Mohorjeve družbe. Posebne politične in kulturne razmere, v katerih živijo naši primorski rojaki, so jih nagnale, d aso ustanovili Goriško Mohorjevo družbo. Prvi književni dar, ki ga pošilja G. Mohorjeva družba, obstoji iz štirih knjig: Koledar. Uredil ga je z izbranim okusom V. Belč. Opremo je oskrbel prof. Šantel, gorlški rojak, ki je narisal okusno zaglav-je mesecem dvanajst značilnih pokrajin primorske dežele. Iz bogate vsebine naj omenimo krasno razpravico dr. Breznika »Kaj krstna imena pomenijo« in »Staroslovensko osebna imena«. V poglavju »Zemlja in ljud je« je prof. Šarabon .podal lep statističen pregled vseh držav sveta. Sledi obširen pregled dogodkov po svetu in v Primorju 1. 1924. Prosvetno delo primorskih Slovencev opisujejo kratki članki o slovenskih vzgojevališčih in pregled izobraževalnih organizacij v Primorju. Primorsko ljudstvo bo iz koledarja spoznalo slovenske može: Josipa Pagliaruzzija-Krilana, čigar 11 do sedaj še neznanih pesmi je tu natisnjenih; Josipa Stritarja, in rojake Valentina Slaniša, skladatelja Ivana Ivokošarja, opernega pevca Marija Šimenca, Mihaela Štruklja, ki je bil, Tolminec, vseučiliščni profesor na tehniki v Hel-singforsu. —- Pod zaglavjem »Naša zemlja« je napisal dr. Henrik Tuma klasičen in izčrpen opis Rezije, kateremu je pridan podroben zemljevid z mejo slovenske po sesti in govorice. — Dve baladi Jože Lovrenčiča, poljubna povest, več ljubkih otroških pesmic Karla Skoka, Irije spisi v upravnih zadevah bogatijo koledar. — G. Mohorjeva družba je izdala tudi dva prevoda: Dani-levskega romantično povest »Na Indijo« iz časov Petra Velikega in Raisove »Preužitkarje«, ki jih je točno in z okusom iz češčine podoniačil vseučeni profesor Bradač. —-	Več primorskih kmetijskih strokovnjakov je pa
spisalo »Gospodarsko čitanko«, ki jo je uredil , inž. J. Rustja. Ta knjiga bo dober svetovalec kmečkim gospodarjem. — G" Mohorjeva družba šteje v prvem letu
11.090 članov, kar je lep uspeh. Letos pošlje medi ljudstvo nad 50.000 slovenskih knjig,,nje hrvaški odsek pa izda za 2200 članov krog 10.000 knjig. Naj to mlado drevo slovenske kulture v Primorju krepko raste!
Bruno Rotter:
KOZJAK: SV. DUH NA OSTREM VRHU . (907 m).
Ena najlepših točk našega obmejnega Kozjaka je nedvomno Sv. Duh. Ponosno stoji cerkev na Ostrem vrhu in gleda na čudo,, ki ga je doživela z razmejitvijo. Ta meja je razrezala občino na dva dela, odvzela ji je' njen ponos — z lastnimi žulji postavljeno novo šolsko poslopje.
O zgodovini, župnije je ugotovil nje nekdanji župnik č. g. F. S. Šegula nekako sledeče:.»V XV. stoletju je stala tu gori kapela sv. Primoža. Do leta 1600. so bili tu proteslantovski skakalci, Lo so taki verniki, ki .pri svoji maši skačejo in plešejo. Ko so ti morali oditi, razdejali so kapelico. Na njeno mesto postavila se je nova, še sedaj stoječa kapela sv.. Avguština. Poleg nje na severu stoji sedaj na trdo skalo zidana župna in romarska cer-

kev sv. Duha. Pravljica pravi, da so pastirji mnogokrat videli na tem mestu na neki pečini sedečega belega golobčka. Ta takoimenovani »sveti kamen« se baje še sedaj vidi Cerkev je začela staviti dne 20. mal, srpana 1667 Ana Krescencija vdova, gospa štubenberška in posestnica Žlemskega gradu, katerega razvaline so za žlemberškimi bajerji v sedanji Avstriji. Stavba-je bila končana leta 1679. Dne 7. mal. isrpana 1709 jo je blagoslovil sekovSki fcnezoškof grof pl. Wagensperg; 1. 1789. je nastala tu samostojna župnija.« To je posneto, kot sem že v začetku omenil iz spisa gori imenovanega gospoda, ki mi je prišel slučajno v roke, pa ne vem ne v katerem listu je to bilo objavljeno, ne v katerem letu. Posnel sem to le, ker je za opis neobhodno potrebno.
Razgled je od tu gori naravnost impozanten. Tako-rekoč pod nogami je lep trg Lučane, pripadajoč sedaj v Avstrijo. Sami lepi kraji se vrstijo pred očesom. Proti severu se izgubi v Lipniško in Graško polje. Ni treba najbolj čistega zraka, pa se vidi pred seboj' štajersko metropolo —- Gradec, nadalje Schocke! i. dr.
Proti severozahodu vidi se kraje 1 voice in Lonca, v ozadju pa mogočno Golico, vremenskega preroka Koz-jàéanom in Pohorcem.
Mogočno se razprostira na južni strani zeleno Pohorje. Velikanski temni gozdovi pokrivajo ta gorski svet. O Velike Kope do Sv, Bolfenka se razloči vsak posamezni vrh.
Proti zapadu pa se vidi same gorske velikane, med katerimi se opazi Urško, del Savinjskih Alp in celo Triglav se prikaže ob čistih dnevih.
Dohodov je k Sv. Duhu mnogo. Omeniti hočem glavnega in najbolji znanega iz Fale skozi Šturmov jarek. Za to pot se rabi 2Vs do 3 ure. Ta jarfek je v vsakem oziru jako romantičen, osobito, ker teče voda v slapičih in skakalcih mimo novih in razdrtih žag proti Dravi.
Drugi dohod je iz št. Lovrenca skozi dolino Gre-menice, katera pot (markirana) vodi vedno ob meji do vrha. Je precej dolga, rabi se od postaje do vrha 5 do 6 ur. Iz te doline vodijo tudi razna nemarkira-na pota na vrh in turist skoraj, ne more zaiti, če se enemu ali drugemu potu zaupa.
Tretji dohod je iz Ruš čez Selnico in Jarčev vrh, odkoder se nudi najlepši pogled na Maribor, Ptujsko polje, Boč, Donačko goro i. dr. Za to pot se rabi približno 3'A ure.
A najlepši dohod je iz Maribora in tega hočem na kratko popisati:	Najprej se podamo k Sv. Urbanu
(595 m), odkoder imamo že krasen razgled na Slovenske gorice ter nadaljujemo do prijazne vasice Sv. Križ (582 m). Vsa la pot in tudi nadaljna je jako dobro zavarovana, tako, da ni mogoče zaiti. Iz Maribora se rabi do Sv. Križa približno 3 ure.
Nadalje se vije pot po večini po gozdu naprej, dokler ne dosežemo Žlemberške bajerje. Prvi, najvišji je tudi najmanjši, koj poleg njega, nižje je drugi večji, potem je tretji največji in končno še četrti, sredo jev eliki. Po leti ne nudijo bajerji drugega, kot ogromno število žab, katerih se v taki množini pač nikjer drugje ne vidi. Lahko si predstavljate na večer to prekrasno »žabjo muziko«!
A zimski Žlemberški bajerji, kako so krasni. Pokriti so z debelim ledom, ki kar poka in poje in naravnost prosi športnike, da bi se jih usmilili in se prišli drsati. A bajerji so popolnoma zapuščeni, in vendar bi se prišlo iz Selnice, ozir. Ruš gotovo v dveh urah do njih. Na žalost so že »onkraj meje« — v Avstriji. Da M imeli kje drugje tako prostran drsališki teren, gotovo bi ga temeljito izrabili.
Omeniti še moram, da se danes lahko po tej vozni poti neovirano hodi, čeprav so mejniki enkrat na eni, drugič zopet na drugi strani ceste; zadostuje edino planinska legitimacija ali kaka druga s fotografijo, ki je od pristojne oblasti potrjena.
Za temi bajerji, to se reče za tretjim, se nahajajo razvaline nekdanjega Žlemskega gradu, katerega sem že med zgodovinskim spisom spisom omenil.
In zopet se vije vozna cesta skozi gozd ter nenadno zagledamo, ako se ozremo pri zadnji kmetiji nazaj, Žlemiske razvaline. Lep pogled, samo žal, da ne moreš do njih, ker leže na tujih tleh.
Nadalje se gre ali po vozni poti ali pa po pešpoti skozi gozd po jako idilični promenadni poti in skoraj se zagleda, stopivši iz gozda Sv. Duh na Ostrem vrhu. Še kake pol ure in ko se stopi ponovno iz gozda stoji se pred vasjo. Iz Maribora se rabi za to pot približno 6 ur.
In tu gori čakajo planinca, kakor tudi romarja, dobri ljudje. Radi postrežejo z vsem, kar le imajo. Zrak in podnebje sta zdrava, v raznih gostilnah dobijo se celo sobe za poletno bivanje — za letoviščarje. Dohod od n ikoder ni tako težaven, da ne bi mogel priti srednji hodec tu gori, osobito, ako lahko ostane eden ali več dni na oddihu ter občuduje krasni svet, ki se mu razprostira pod nogami, ;Ä;
Pa tudi izprehodè se ima odtod na vse strani; kdor hodi po bajni okolici,epo šumečih gozdovih, ob žuborečih potočkih, tema se kraj omili, -on se vrne večkrat in pripelje še druge s seboj v ta lepi gorski kraj.
Živčno slabost
bledico, malokrvnost, opešanje telesnih moći odstrani hitro mnogoizkušeni N e o k r a t o s i n. Cena zavitku 60 D predplače in 15 D za pošiljske stroške po:
Gesellschaft für chemische usnđ metallurgischen Industrien, Wien, XIII 2, Wisagriügasse 5.
LISTEK.
Slovenske gorice.
Opis. — M. Ljubša,
(Dalje.)
•Tam daleč na zapadu se dvigata Pohorje in Kozjak, temna in gozdnata; med njima se folešče snežni vrhovi koroških planin; proti severu se izgublja Golovec in sred-nještajersko hribovje, proti jugu pa vstaja Rogaška gora in hrvaški, hribi. A vse je preođdaljeno in premalo impozantno, da bi vzbujalo zavist in hrepenenje1.
Ti kraji tu pa se drže pri tleh, ponosni na svojo rodovitnost in na poezijo svojih visokih goric.
Stran 106; Nam se ni treba ozirati po svetu — se košatijo bahato — vsega imamo v izobilju in ni- nam treba medleti za tujino. Naših ljudi ne puščamo v Ameriko s trebuhom za kruhom, ki ga je po teh poljih kot kamenja -drugod. Posamezna palma — vzdih v nebo — to je vsa naša sanjavost.
In kakor so idilični ti logi in gaji, te snažne'ravnice in počesani lesovi — preveč se jim pozna trud in volja trde km-etiške roke, nego da bi zavajali v -brezdelja In če se ozremo naokoli: za sanjavo pohajkovanje tu -res ni prostora. Za vsakim ovinkom kajža, za vsakim gozdičem kmetija in po vrhovih vimičarija za vmičarijo. Tu je ni samote za kratko pesemco in vsaka- -.izgubljena urica je temu ljudstvu potrata in greh.
Na desno vrhu braga kraljuje veličastno mogočna cerkev Marije Pomočnice. Monumentalno stopnišče vodi do vhoda. Pod’ zidom pa se vije krog samostana prijazen -drevored košatih kostanjev.
H.	zvezek, stran 40: (Na potu od Sv. Lenarta k Sv. Trojici.) Ajda je bila v polnem cvetju. Belo:-ornato so blestela polja in opojen duh po medu je plaval v vetriču. Tupatam ga je izmenjal vonj otave, bi so jo spravljali in odvažali. Koruzna polja, že orumenela, so valovala v Solncu. Cele njive solnčn-ic so se priklanjale v paradi svojih črno-žolti-h žarkih cvetov in hrepenele s težkimi glavami k solncu.
(Ivan Rupnik govori): Lepi so ti kraji Dolinice in grički pa dolinice in grički. Tu -ravnica: s slikovitim vrbovjem, gladki travniki- in pisano polje, z geometričnimi črtami, snažno počesano. Tam gozdovi mehki: in kodravi Iz daljave so podobni zelenim janjokom, ki polegajo na solncu. — Vinogradi nišo tako -lepi od daleč. Zregidana rjava zemlja je presuha in prevroča. A ti klopotci, ki se pozdravljajo iz vrha v vrh — ni čudo, da so navdušili Bartscha!	j
Stran 46: (Ob zahajajočem solncu,) Scinco je, zašlo. Nebo žari v ognjenih barvah, -Pohorje odseva v violetnih sanjah. Gorice se pripravljajo k počitku, čednostne in srčkane. Njih silhuete so lepo odražene. Hramovi na vrhovih so še beli, gozdovi črni;, palme strlé preteče proti nebu. Tupatam blešči v dolini oko iz brušenega jekla: kos potočka ali ostanek poplavi od prejšnjega' tedna. Klopotci tolčejo i-n regetajo v vetru.
Stran 63: (Sv. Anton v Slov. gor.) Sv. Ambrož leži precej visoko in ima -resnično lep razgled. Ves je v trtnih brajdah, izabelino grozdje že črni med temnim listjem. Po gričih naokoli je razstavljena gorica pri gorici; sinj-kasto ižari od bujnih trsov, naškropijanih z modro galico. Bataljoni eksercirajo s puškami iz kolja matemafsko točno. Viniča-riie so bele po vijugastih grebenih, skrite med sadnim drevjem. Tuintam leskeče velika zvezda nad zelenjem — -drogovi hišnega klopotca. Če potegne veter, zaregetajo od vseh strani — alt in sopran* tenor in bas; tenko in debelo, raskavo in cvileče; prazno in zvonko, doneče in bobneče; veselo in turobno, smešno in obupno; hitro -in počasi, splašeno kot srnica — toliko da si ne polomi- noži-c — in svečano kot mogočen dirigent, ki udarja s kolom po drevesu, da -obvlada velikanski zbor širom krog in krog.
V kotlinah med goricami — lesovi, njive, travniki in sadovnjaki neznaten vrelček, še n ©znatnejši (64) potoček. Iznad vrhov kipé gozdovi; zlasti na zahodu so nižj holmi bolj gozdnati.
Na vse strani pa se gomili nepregledna množica grebenov s celo vrsto farnih in podružničnih cerkva, z vinogradi in zidanicami s sadovnjald- in kipečimi topol-i Na vzhodu se ti izgubi -pogled po ogrski ravnini tam daleč na obzorju v sivi megli zgoščenega vzduha. Neizmerne daleč je do Maclja in do Karavank, do Poruhrja in dr Kozjaka, do koroških in do štajerskih planin.« It-di
Drugi Slovenec, ki opisuje Slovenske gorice; -odnosne Ljutomerske, je dr. R. pl. Andrejka v svojem članku; »Na Vrazovem domu« v podlistku »Slovenca« z dne 7„
28.	-oktobra, 14. novembra, I. decembra leta- 1916 ter
18.	januarja 1917. Bilo bi prav, da bi sprejel- večino tega članka v naš popis. A naj sl-edi tukaj samo odlomek iz št. 230 dne 7. oktobra 1916:
»O ve Slovenske gorice ljutomerske! Zastonj vas ni žerovinski- slavec (Stanko Vraz) opeval tako gorko, takc--iz globine svoje duše, vas slikal bratskemu narodu hrvets-kernu v tako živih in prekrasnih besedah in primerih, — tričetrt stoletja- predrto je vašo lepoto moral nanovo -razkriti tudi Slovencem — Rudolf Hans Bartsch.«
Večerno solnce je ravno lilo vso sladkobo rožnati’ in vijolčaštih Žarkov raz belkastorumenega zatona, ko sen dospel, po bližnici, med goricami hodeč, na višino. Tik pod mano sem ozrl v osojni dolini s slamo krito hiše borno in nezazirno — a obstal sem ter dolgo zrl tje dol; saj je bila rojstna hiša Miklošičeva v Radimirju, O ; tod je hodil pogled po severovzhodu — na bogato Minsko polje, obstal nad belo črto — cesto, obrobljeno s st { in sto prijaznimi hišami. Cela vrsta vasi- se drži tod’ skuj . j tako da se voziš skoro uro skozi, pa meniš, da je to en -I sama, velikanska vas: tu prva z vitkim cerkvenim stolpov-in z dvema parnima opekarnama, to so Križevci; ®ra je tako čist in prozoren, da se dim iz opekarn ziblje i \ vije, kakor tanka jesenska pajčevina, daleč, daleč prod -prekmurski ravnini.
(Dalje prihodnjič.)
Viničar s štirimi delovnimi močmi se takoj sprejme Slo venska ulica 8, I., -Maribor.	60
,j Obleke za gospode in gospe, plašči- se predajo: knjigam ; Gosposka ulica 28, Maribor.	61
j Vsakovrstne naslove dobite pri »Posredovalcu«, inform tivni in posredovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cest ;
j	št. 23.
j Premog iz svojega premogobopa pri Veliki Nedelji prodaja Sl venska piemogokopna dnižba s o. z. v Ljubljani, Woifo’ ulica št. l - I.	k
i Trgovina z mešanim blagom na zelo -prometnem kraju, m dežel, ob hrvatsko-š-taj-erski meji n,a glavni cesti ne daleč od kolodvora-, se da v najem. Dotični tudi lahke I	prevzame pripadajočo podružnico v sosedni fari bre
vsake konkurence, eventualna pozneje gostilno. Ponudbe se pošljejo priporočeno na: Ivan Majcen, -trgovec, Babimec, pošta- VMca -pri Varaždinu. 52 3—I
j —	'	;
j Morska trava (Afrik) najboljše vrste nudi vsako množin >
najceneje »Fruktus«, Ljubljana, Tabor 2 in Krekov
trg 10.
760 10-
Brasimo britve, šksrie, nože itd Električna brus anta (v brìi r.ici Koste maj) Celje, Prešernoma ulica 19	4O 5
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu mesta in oblice vljudno nazuan am, da sem ku >n-m potom prevze a
katana „SR STOL“ v Mailboru,
Veuinlska ulici,
katero otvorim
v nedeljo, dna 21 februatja 11
Kavarno bom vodila nadvse vzorno in bodo ceni. obisko valci kar najb rije pvsirežani, za kar jamči moja dolgoletna strokovna praksa.
Za obilen ob sk se najtopleje priporoča
Matica Kotnik,
b’vša plač. natakarica „Grajske kleti“.
üäMe šd naivarneja naložite $m\ datiar pri
Okca ni go^i-lalcl i? liutamtru,
ki obrestuje kamine vloge navad le po 8 večje in vezane po dogovoru tudi višie. Sprejema hranilne knjige drugih den- rmh zavodov kot gotovino ter izvišuje vsa nakazila — Tekoč, računi.
Pijanost ozdravi
■ČA3 V DRUŠTVU
hitro, brez vednosti pijanca »Abstinenta!.« Steklenice po 30, 50, 80 in 140 din., ako se plača naprej po priporočenem pismu in še 20 din. za zamot in poštnino.
Gesellschaft für chemische und metallurgische industri® m. b. H., Wien XIII 2, Wissgiri%asse 5.
BONACA
ÌÀSM3CA
TOVARNA
ir a
Strojnega konštrnkterja v, več letno prakso in uradnika >:a obračunavanje delavskih mezd sprejme večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Konstrukter« in pod »Delavski urad« na upravo.
,, papdim,"
2AtO V VPORABI NAJCENEJŠS IN 'OBENEM NAJFINEJSi

&5S5ST
Stonar Minili«
vseh vrst čevljev za strapaco, lov in pro------menade. --------
! la gojzerci
* " (hribovski čevlji)
la zbiti sandali
(popravilo kakor čevlji)
*mmm A
Varstv.;	znamka
ir
sàio Mariiiors Koroiia c.19
Lastne delavnice, najboljše ročno delo!
* Svitom, lista iHn it, I,
Id obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovora,
Mehanik
Ivan Legat, Maribor
Vetrinjska ulica št 30. — Telefon internih. 484
TV-va specijalna popravljalnica pisarniških , strojev. Zalogo novih ter rabljenih pisarniških strojev.
Vrhunec'fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti je edino
Krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrst« kupujem po naj višjih cenah
JEL. Apbeitep,
Dravska ulica 15.
'izmenjam tudi staro železje, katero je za vporafoo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
X-.TTID.
gM»	Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
papir vedno v zalogi,
Ali sem ži obnovil naročnine 1
Zadružna gospodarska banka d. d.
podružnica r Mariboru»
W lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred iranOškausko cerkvijo» Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obratovanje vlog na knjižice in v tek. računu,
Pooblaščeni prodajalec/ srčik državne ra*r« loterije«
Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.

Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Straže«.