Štev. 17
Nedelja, 23. aprila
1933
Janez Rožcncvet:
»Tja naprej,« je dejal mož in zamahnil v ono sitran, kjer je stal v ravnini! gozd hudobne čarovnice. Potem se je mož pretegrnil in rekel: »Večerjali smo, pojdimo spat! Jutri moram zgodaj nazaj v dolino, da se gospodar ne bo preveč jezil, ker bi bil najraje videi, da bi vso pot v planino in nazaj kar ponoči opravil.«
'hudobnem kraljiu. O najderiki je toliko slišal, da je jel misliti, kako bi bilo lepo, če bi io dohitel in bi no>tem skupaj iskala vsak svoje starše.
V zadnjii vasi pred go^Jom hudobne čarovnice je izvedel, da je bila najden-ka par ur pred njim tam. Po poti, ki je vodila v gozd, so se še v prahu poznale nijene drobne stopinje. Ker je znal 'ljudi prav vprašati, je dognal, da sta ■se hudobni ubežni kralj in za nijim dobri kralj s kraljico tudi skozi gozd na-meniha. Tako so bile vse sledi str-njene na eno samo pot in kraljevič bi
Odpravili so se spat v seno in kraljevič se je z nosačem domenil, da gresta ob zori skupaj s planine. Pred zo-ro sta vstala in sla, v dolini sta se pa še pred vasio ločila. Kraljevič je vedel, kam se ima obrniti, da pride na sled, ki je zanjo v hribih poizvedel.
Sel je in čul najprvo samo o najden-ki, ki ie s svojim prstanom in kristalom iskala starše. Potem so vedela ljudje povedati še o dobrem kralju in kraljici, še naprej pa tudi o ubežnem
bil še) rad kar brž naprej, a je bilo za ta dan že pozno in pripravljalo se je k hudi uri.
Zato je prenočil v vasii in namenil se je zjutraj na vse zgodaj skozi gozd.
5.
Kraljičina je bila od dolge poti trudna in je v čarovnični koči trdno spala. Tako trdno, da je ni zbudila stirašna nevihta, ki je ponoči divjala nad gozdom, čeprav je treskalo na vse strani In od sile lepe sanje je imela, samo ni-
koli se mi mogla dobro domisliti, kaj se
jii je bilo prav za prav ono noč sanjalo.
Preoblečeni kraljevič, ki ni bil kraljevič, se je na vse zgodaj po nevihti odpravil v gozd. Ko je od daleč zagledal med drevjem kočo. je dejal: »To mora biti koča hudobne čarovnice!«
Sicer je imel pri sebi skrit kratek meč in v roki je tiščal koren-lečen. a na koren se ni prav zanesel, ker ga še ni bil preskusil, drugače je p2 tudi vedel, da se včasih s pametjo več opravi kakor z mečem. Zato iz previdnosti m šel tja-vendan naprej.
Skrivaje se od debla do debla je šel proti koči. Za zadnjim drevesom skrit je videl, kako je čarovnica od zunaj skozi akno pogledala v sobo, kjer je še zmerom trdno spala kraljična. Slišal je tudi, da je čarovnica rekla: »Le spi, saj boš kmalu drevesce! In ravno prav, ko ni jih je ponoči strela toliko razklada!«
Kraljevič je spoznal, da je prav uganili. Hitro je vse premislil, potem pa stopil na dan in ogovoril čarovnico: »Ljuba mati, lačen sem, prosim vas, dajte mi kaj zajtrka!«
»Malo potrpi, kozo sem že nomolzla, mleko bo kmalu zavrelo,« de čarovnica. A kraljevfč na to:
»Mati, slab želodec imam m j>o kozjem mlefku me rado ščiplje. Lepo vas prosim, zlezite v kurjico in poglejte, morda najdete kakšno sveže jajce!«
Ker ni nihče tako hudoben, da bi rre Ml včasih malo dober, se je dala čarovnica preprositi. Mislila je. pa poiej še sveže jajce, preden postaneš še ti drevo. In zlezla je v kurjico.
Komai .ie bf!a notri, je pa kraljevič za njo zapahnil vrata m čarovnica je bila vjeta. Razbijala je po kurjici, a ven ni mogla, zakaj saima je bila zaradli Ksic zgradila še prav posebno trdno in varno kurjioo.
Kraljevič je hotel naftprvo deklico na varno spraviti in potem s čarovnico obračunati. Pogledali je skozi okno v kočo. a zdaj bi bil kmalu na vse pozabil. Kar stal in gledal je Pa se je vendar še domislil nevarnosti itn zaklical je: »'Deklica, zbudi in napravi se, da beživa odtod! To je koča hudobne čarovnice!«
Deklica je kmafhi prišla te koče. Preoblečeni kraljevič jo je prijel za roko in bežala sta. Po poti mu je deklica pripovedovala, zakaj je hodila po srve-tu, kar je pa kraljevič že vse vedel. Samo to mu je bilo novo. kako je dobila prstan in kristal. Kraljevič se na mogel načuditi njeni lepoti in njenim žlahtnim rokam. Ko sta prišla na jaso,
je sipet občudoval! njeno drobno roko. Nenadoma vzklikne: »Tvoj prstan se je jel svetiti!«
Prstan se je ress nenavadno svetil, a kraljična je dejala: »Saj na nikjer žive duše razen naju!«
»Pogled skozi kristal!« reče kraljevič.
Kraljična pogleda sikozi kristal in uzre v hrastu in lipi očeta in mater, oba v zlati zarji.
»Moj Bog, začarana sita!« — zajoka kraljična.
»Ne jokaj, imam koren - lečen in ju lahko rešim zlega čara,« jo tolaži kraljevič.
Stopi naprej, dotakne se s korenom obeh debel in pred njima stajilta namesto dreves kralj in kraljica.
6.
»To sta vecdar maj oče in maja mati!« vzklikne preoblečeni kraljevič in ju začne objemati.
Kraljična je pa brez besed poleg stala, dokler nista kralj iin kraljica dejala: »Vesela in žalostna obenem ti morava povedati, da n;si najin sin ampak naj-denec, ki sva ga vzredila in vzgojila. Najina hči in naiino dete je ta deklica, ki sva jo bila še čisto majhno na begu ponoči v tem gozdu zgubila.«
In res, kraljična je bila očitno podobna svoji pravi materi kraljici. Zdaj je preoblečeni kraljevič, ki ni bil kraljevič, brez besed zraven stal, ko sta kralj in kraljica objemala svojo najdeno hčer.
Žalosten je vzdihn.il: »In čegav sem prav za prav jaz?«
Kralti ga je tolažil: »Čegav si, še ne vemo. a ker nfeii moj sin, je moja goreča želja, da postaneš moj zet.«
In prarvil mu je krajj, kako sta s kraljico na begu iskala svoje izgubljeno dete in našla njega, ki se tega več ne spomini.
Zdaj je krajfična dejala: »2e vem. čegav si! Drvarjev iz koče na oni strani gozda, kjer so mene vzredili.«
Nato se je drvarjev sin megleno spomnil svoje izgubljenosti v gozdu in rodne drvaršlke koče. Kakorkoli mu je bilo žal, da ni kraljev sin, je bil vendar tudi vesel, da je tako hitro izvedel za svoje prave starše. Najraje bi jiih bil precej poiskal, a domislil se je. da je čarovnica gotovo še več ljudi začarala.
Res jiih je bila. Drvarjev sin je s čudodelnim korenom rešil kraljevo spremstvo in še veliko lljudi. kti so bili kdaj brez sledu izginili, da je svet mislil na nesreče in razbojnike. Vsi so bili rešitve veseli.
Nazadnje se je lotil še sedmih dreves,
ki jih je bila ponoči strela razklala. Prva tri drevesa so bili zloglasni razbojniki. druga tri znani tatje, sedmo drevo — močan hrast — je bil pa sam ubežni hudobni kralj. Koren - tečen ;,e vsem vrnif človeško podobo, življenja jim pa ni mogel vrniti, ker jim ga je bila strela končala.
Krati je ukazal, nai pokopljejo razbojnike in tatove na jasi. kraljevo truplo pa spravijo v mesto, da bo pokopano s častmi, ki jih je mrtvemu kralju dolžan, čeprav je bil njegov sovražnik v življenju. Potem je odšel s kraljico, hčerjo, najdencem spremstvom n z rešenimi ljudmi, ki so pot vedeli, k drvar-jevi koči. Ko so bili že blizu, sta kraljična in drvarjev sin naprej tekla.
Na pragu je stala drvarjeva žena in si brisala solze. Mislila je baš na sina. ki ga je bila majhnega izgubila in na rejenko, ki jo gotovo tudi ne bo več nazaij. Ko je oba zagledala, ji je srce precej uganilo, da je fant njen sin. Vsa srečna ta presrečna .je objela najprej njega in potem rejenko.
»Sirota,« ji je dejala, »svoje širše si šla iskat, pa si mojega sina našla!«
»Saj sem tudi očeta in mater našla!« reče kraljična. '
»Kje pa sta?«
»Tam-le gresta!« odgovorita mlada dva iin pok a žeta na kralja in kraljico.
Drvarica kar verjeti ni mogla, da bi bilo res tako. Ker so jDa vsi enako potrdili. so jo le preverili in od sile je bila vesela Potem je prišel oče drvar, prišli so bratje in nabralo se je bližnjih in daljnih sosedov vse črno. zakaj rešeni ljudje so imeli dosti žlahte. A v tem veselju brez konca in kraja se je najden drvarjev sin nenadoma spomnil: »Joj, hudobna čarovnica je pa še v kurji ci zaiprta!«
Nekaj jih je šlo v gozd potijo ki pri-nelijaJd so jo pred kralja, da jo sodi. Kralj je malo premišljal, potem je pa dejal:	■ *£
»Ljudje božji, morda bi bilo krivično, če bi jo obsodil. Res je imela hudoben namen, ker je pač hudobna čarovnica. A prav za prav nam je storila dobro, ker kdo ve. če bi se brez njene čarovnije vse tako srečno izteklo. Izpustite jo. naj živi naprej, kakor jo je volja, sad dobrim ljudem tudi hudobne čarovnice ne morejo dosti škodovati!«
Zgodilo se je. kakor je kralj reked. Potem s p ie V^.tj s svoio in drvarjevo družino odpravil v mesto.
Tam so naijorei pokopali hudobnega kralja s častmi, ki jih ljudje navadno izkazujejo tudi po smrti onim. ki so
imeli kdaj oblast v rokah. Po pogrebu so pa vse pripravili za veliko svatbo, zakaj domenjeno ie bilo. da vzame dr varjev sin kraljevo hčer in postane kraljev naslednik.
Pri poroki se je nevesti svetil na roki vilinski prstan, v kroni se ju je lesketal čudežni kristal m vse je bilo tako neizrečeno lepo. kakor je v pravljicah in vesele dni pri dobrih ljudeh KONEC.
Hans Kr. Anderseti:
0 listu z rajskega drevesca
Visoko gori pod čistim, jasnim nebom je plaval angel z rožo iz nebeškega vrta in ko je pritisnil rožo na ustne ter jo poljubil, se je odtrgal droben listič in padel na jaso prav sredi temnega gozda. Pognal je korenine in
»To je pa čuden poganjek!« so rekle zefli m prav nobena ga ni hotela priznati za svojega, ne dlren in ne kopriva.
»To bo najbrž kakšna vrsta zelenjave!« so dejali sosedje in se zaničljivo smejnH; in norca so se delali iz njega kot iz kakšnega petršiljoka. A list je rasel in rasel kot nobena druga rastlina in je pognal veje široko naokrog.
»Kam pa hočeš?« so dejali viso&i dreni, ki so imeli na vsakem fafcu bodi-
ce, »ti revše, ki se tako brezmejno šopiriš in ne poznaš prav nobene olike! Nikar ne misli, da te bomo še dolgo gledali.«
Zima je prišla, sneg je pokril mlado drevesce, a snežna odeja je zablestela v čudni svetlobi, kot da bi samo sobice siualo pod njo. In spomladi je vstalo cvetoče drevo, lepo kot nobeno drugo v gozdu.
etOMAT
Pa je prišel profesor botanike, ki se je takoj izkazal, da je bil, kar ie bil. Opazoval je cvetove, vonjal jih je, po-kusil, a ni jih bilo takih v njegovih knjigah, nikakor se ni mogel domisliti, v kateri razred bi jih vtaknil.
»To je igračka narave!« je odločil, »jaz je ne poznam; ni je v mojem sistemu!«
»Ni je v sistemu!« so prisluhnili dreni in koprive. Tudi visoka drevesa okoli so čula, kaj je mož dejal; in videla so tudi, da ni drevesce njihovega rodu; rekla pa vendar niso nič, ne dobrega in ne slabega, kar je vedno najboljše, če je kdo neumen.
Zgodilo pa se je, da je zašlo v gozd ubogo, nedolžno dekletce. Njeno srce je bilo čisto in njen razum velik, ker je bila velika njena vera. Vse njeno bogastvo ie bila stara Biblija, ki pa je iz njenih listov govoril glas Gospodov; Če ti hočejo lljudje hudo, spomni se na zgodbo o Jožefu: Hudo so mislili v svojih Sircih, a Bog je vse preobrnil v dobro.«
Obstala je pred čudovitim drevescem, čigar zeleno listje je sladko in opojno dehtelo in čigar cvetovi so se bliščali v svetlih soimčinih žarkih. In iz vsakega iz njih je pelo, kot da bi skrival brez-danji vrelec melodij v sebi, ki ga tudi tisočletja ne izčrpajo. S tiho po-ožnostjo je gledala vso to krasoto.
Upognila je najnižjo vejo, da bi po-
bližje videla cvetove in se opiia njih vonia. Rada bi imela cvet, pa se ga m upala utrgati, ker bi ji tako hitro zvenel. Vzela si je le en sam zelen listič, ga nesla domov, položila ga je v svojo Biblijo in tu je ležal,- svež in zelen ter ni ovenel.
Med iisti je ležal skrit. In s knjigo vred so ga položili pod vzglavje dekletca, ko je kmalu ležalo v grobu, s svetlo-resnim obrazom, kot da bi zem-ski prah govori, da stoji duša pred Bogom.
Zunaj v gozdu pa je cvetelo čudovito drevesce, razraslo se je in ptice so priletele ter se tnu poklonile, posebno lastovke in štorklje.
»To bo kakšen eksotičen napihnjenec«, so dejali dreni in koprive, »saj takole vedenje presega že vse meje dostojnosti!«
In črni gozdni lazarji so pljuvali na drevo.
Prišel je svinjski pastir, izruval je drene s koreninami vred, da bi si napravil žerjavice, in izkopal je tudi čudodelno drevo ter vse skupaj povezal s pasom.
»Tudi temu ne bo škodilo, če se malo ogreje«, je dejal in ga treščil na ogenj.
Več kot leto in dan nato pa se je kralja tiste dežele polastila globoka otožnosit. Bil je priden itn delaven — nič ni pomagalo. Čitali so mu najgloblja dela, čitali so mu najlažje spise — nič ni pomagalo.
Tedaj je prišel sel od enega največjih modrijanov sveta, ki ga je biil kralj pobaral za svet. Povedal je, da je le eno sredstvo, ki bi ga okrepčalo in ozdravilo. V njegovem lastnem kraljestvu da raste sredi temnega gozda drevesce nebeškega izvora. Cvete poleti in pozimi in je tako in tako. Pokazal je risbo drevesca. Če bo kralj vzel vsak večer zeleni list tega drevesca in ga položil na čelio, pa se mu bodo zia&-
nile mi&li in lep sen mu bo dal moč za jutrišnji dan!
To je bilo jasno sporočilo in vsi zdravniki in profesor botanike so šli v g0'zd. A kje je drevesce?
»Najbrž sem ga jaz skuril«, je dejal svinjar, že dolgo bo tega in še pepela ne bi več našli. Jaz nisem mogel drugače. jaz nisem vedel kaj takega.«
»Ni vedel kaj takega«, so vzrohneli. »Nevednost! Nevednost, kako si velika!« Pri teh besedah bi se moralo pastirju milo storiti .ker nani so merili.
Ne enega lističa niso mogli najti; edini je ležal pod v&glavjem dekletca v grobu, a zanj ni vedel nihče.
Kralj sam je v svoji tegobi prišel v gozd. »Tu je stalo drevesce!« je dejal. »To je sveto mesto!« —
In o®radilM so prostorček z zlato ograjico in noč in dan je stala straža zraven.
Profesor je napisal sijajno razpravo o nebeškem drvescu in povzdignili so ga zato v plemiče. To je njemu in njegovi družini strašno lepo pristajalo in to je še najlepše pri vsej tej zgodbi. Kajti drevesca ni bilo več in kralj je bil otožen in žalosten — ampak to je bil tudi že prej!« je dejal stražar pri ogra-jici.
Jože Kovač:
Pismo
fanta iz predmestja fantu na vas i. Dragi —
rad bi Ti pisal veselo pismo,
saj je pomlad in naš čas.
Toda pomladi je tako malo pri nas.
tako brez nad
je naša pomlad,
da prave pomladi sploh občutili nismo.
Iz sivega kamna naša je cesta, sive so hiše, nikjer ni drevesa, le sirene fabrik in hrup tega mesta in košček neba — to so vsa naša ne»
besa.
Vanj štrlijo visoki dimniki fabrik. iz njih se v pomladno nebo vali dim, črn in gost se vlači počez in navpik. Mi smo pod njim. Vidiš, tako nihče ne ve za pomlad, ne za nebo ne za solnce.
Pa sem se spomnil zdaj nate, ki zunaj na vasi živiš, pa sem se spomnil na Tvoje trate, kjer solnce lahko kar v roke loviš, na polja, kjer žito lahno valovi, na potok, kjer vrba v vetru šumi, na Tvojo prostost in zeleno pomlad —> veš, dragi vaški moj brat, pa sem še bolj se zavedel teh sivih
zidov,
pa sem na moč si zaželel Tvojih
gozdov,
pa sem sedel za mizo, da Ti napišem
to pismo,
da Ti povem, da pri nas pomladi ob»
čutili nismo, da nihče pri nas ne ve za pomlad, ne za nebo ne za solnce ne cvetje... Glej, zaradi cvetja naj Ti tole povem: saj smo že blizu poletja, pa do sinoči nisem še videl nobenega
cvetja.
In še sinoči sem našel ga v blatu v obcestnem jarku. Dragi,
zdaj pač razumeš, zakaj Ti pišem ▼
Tvojo poljano: pod tem črnim dimom fabrik sem se
spomnil Tvojih dobrav, Tvojega polja, ki je pisano s cvetjem
nastlano — pa sem Ti želel poslati svoj sivi po»
zdrav
v Tvojo pomlad.
Tvoj predmestni krat
Id4
© ® 8s* O
Linči in Putelinčika, Bilo je lepega pomladnega večera, ko nam je očka prinesel od svojega prijatelja dva majhna jajčka. Ko sme ga vprašali, kaj to pomeni, nam je rekel, da se bosta izvalila iz njih piščančka. In res se je zgodilo tako. Tako imamo zdaj petelinčka Linčka in putko Putelinčiko. Oba sta srčkana in pogumna. Veliki petelin jih ne sme videti, ker jih drugače takoj napade, zato jih skrivamo na drugem koncu vrta ali pa v kuhinji.
Nada Gostič, uč. slov. razr. Mozelj, srez Kočevje.
Moja muca. Moja muca pridno miške lovi. Pred mišjo luknjo sede in čaka. Pravkar se je skrila miška vanjo. Mine nekaj minut Muca se počasi za korak odmakne, in miška misli, da je muca že odšla na skedenj. Malce pokuka iz luknjice in se počasi prikrade na svetlo. Tedaj pa napravi muca en sam skok, in miška je njena. Miška milo zacvili — moja muca se pa veselo oblizuje.
Kotnik Viktor, uč. slov. razr. Mozelj, srez Kočevje.
Kužek in mucek.
Kužek pri vratih čepi,
muca maca pa tja čez prag koraca,
in začne se pravi boj,
trepet in grožnje, joj, prejoj!
Pa naša Mica prileti,
jih z metlo hitro razpodi.
Mucek na drevo zbeži,
kužek se pa na tla zvali.
Amalija Juvan, uč. slov. razr. Mozelj, srez Kočevje
Moja muca. Moj najljubši prijateljček je mucek. Vedno sva skupaj. Mnogo muckov je zelo požrešnih, toda moja mucka ni. Nikdar ne stika po omarah, predalih in policah. Najrajši je miši, podgane in muhe. Z veseljem jo opazujem, kadar si lovi muhe. Spretno zamahne s tačico, in že je njena. Zelo ra-ra imam našo muco. Da me ima ona še rajši, ji nalijem sladkega mleka v skodelico, ki ga zelo rada pije.
Tilka Mohar, uč. slov. razr. Mozelj, srez Kočevje.
Perun. Pri nas imamo psa. Ime mu je Perun. Je zelo pameten in snažen. Rad ga imam, ker me je rešil gotove smrti v vodi in mnogokrat tudi pesti tovarišev. Dom skrbno varuje in ne pusti nikogar k hiši. Večkrat me spremlja na poti v šolo. Kadar sem doma, noče sam jesti, ampak z menoj. Ob nedeljah sedi zmerom poleg mene in me gleda, kakor da bi hotel tudi on prebirati »Mlado Jutro«. Ce hočeš, dragi striček, ga pridi pogledat samo pazi, da ti ne pomeri hlač!«
Lipovšek Miroslav, uč. osn. šole v Mostah pri Ljubljani.
Dragi Miroslav! Bog me varuj tvojega Peruna. Kadar bom šel mimo tvoje hiše, bom zmerom napravil velik ovinek, ker ne maram, da bi mi tvoj zvesti prijatelj pomeni hlače! Le lepo ravnaj z njim, ko ti tako zvesto čuva domačijo!
Stric Matic.
Dragi Jutro v striček! Komaj čakam, da pride nedelja in z njo »Mlado Jutro«, ki ga do zadnje besede z veseljem preberem. Lansko leto smo imeli tako hudega petelina, da smo se ga vsi bali, z bratcem in sestro vred. Enkrat se je pa zakadil bratcu Milošu kar na vrat Še tisti dan je moral dati življenje in nam pečenko na mizo.
Boža Vidic, uč. V. razr., Preddvor pri Kranju.
Naša pridna muca. Našo rjavo muco imam zelo rada. Ima bistre oči, hitre no-žice in zavihan repek. Naša muca zelo rada lovi podgane in miši. Razen tega ji pa dajem opoldne in svečer malo mleka, ki ga ima zelo rada. Ko ležim zjutraj še v postelji, mi pride voščit dobro jutro. Pa tudi sosedje imaio našo muco radi, ker se zna tako ljubko prilizovati. Elizabeta Tacer, uč. L razr., Jesenice.
Dragi Jutrov striček! Saj menda ne boš hud, če ti kaj napišem o moji Fifici. Veš to je naša mala papiga, ki je tako navihana, da bi se ji prav iz srca smejal, če bi jo le nekaj časa gledal. Torej le pogum in podplate pod noge. pa hajdi k nam v Moste, da se z njo spoznaš.
Lepo zna pozdravljati in tudi druge besede precej gladko izgovarja,. Žalim le še to, da bi znala tudi brati, ker bi gotovo v prvi vrsti rada čitala *M'ado Jutro« in bi si tudi zaželela tako kakor jaz, da bi »Mlado Jutro« izhajalo še dvakrat med tednom.
Marta Novak, uč. IV. razr., Na Polju pri Sv. Križu.
Draga Marta! Strašno rad bi videl tvojo papigo. Toda resnično ti povem, ne upam se v Moste in niti v bližino Most. Tam ima Lipovškov Miroslav hudega psa Peruna, in temu bi šel rajši s poti. Nič ne de. Mi boš pa ti še kaj napisala
0	svoji papigi, da jo bom vsaj v duhu lahko videl.	Stric Matic.
Naš pas. Moj died ima psa sa vrlo dugačkom dlakom. Dok je bio malen, djeca so mu prebila kamenom zadnju nogu. Kad djed ide kamo na rad, uvjek trči s njime, da ga čuva dok se ne po-vrati kuči. Jedanput se je nabo na zadnju zdravil nogu na jedan trn. Kako je imao jednu nogu prebijenu, a u drugoj trn morao je da hoda na dvije prednje noge. Svaki, koji je prolazio pokraj naše
1	djedove kuče čudio se i smijao, jer ta-kvašto nije još nikaka vidio. Još je živ jer nije star. Ima mu tekar 3 godine. Svi ga žalimo i volimo ter je vjeran i dobar, a nevaljna djeca su kriva njego-voj nesreči.
Radojka Friaji, uč. HL r., Kastav.
Naš Iišček. Pri nas imamo ptička, ki se imenuje lišček. Ima lepo pisano perje in na glavici rdečo kapico. Vsako jutro in vsako popoldne prepeva, da je veselje. Najrajši poje takrat, kadar mati pomivajo posodo ali pa kadar oče igrajo na orglice. Brat mu da vsak dan malo konopljenega semena in sveže vode. Vsi ga imamo radi, ker tako lepo poje.
Anica Hribernikova, uč. n. r., Domžale.
Pazi. Izmed vseh živali imam najraj-& našega Pazija. Barve je sive, po hrbtu pa je skoraj črn. Ima zelo mičen gobček! Najbolj pa ga pihne njegov lepi, košati rep, ki ga nosi zmerom pokoncu. Rad ga gledam, kadar vesel skače in nori po vrtu. Ko se vračam iz šole, mi pride naproti, me veselo pozdravlja in mi skače s prednjimi šapami do ramen. Laja pa naš Pazi za vsakim človekom. Prav posebno hud je na kolesarje. Ata se zaradi tega jezijo nanj, jaz ga pa imam le še rajši.
Jurij Vulkan, uč. HL r., Domžale.
Listnica uredništva
Ivanka Glaserjeva, uč. I. razr. viš. nar. Sole v Kapeli, p. Slatina-Radenci. Stric Matic ti, na žalost, ne more izpolniti želje. Nikoli se ni dal slikati, zato tudi ne moremo objaviti njegove fotografije. Povej svojim tovarišicam in tovarišem, naj pridejo v Ljubljano, pa ga bodo lahko videli. Za danes sprejmite vsi pridni Kapeičani iskrene pozdrave od svojega strica Matica.
Amalija Juvanova, uč. slov. r. v Moz-lju. Stric Matic je dobil toliko vabil na velikonočne praznike, da bi se bil moral razsekati na tisoč koscev, če bi hotel priti v vsak kraj, kamor je bil povabljen. Ker je pa za naše ljube Jutrovčke bolje, da se stric Matic ne razseka na tisoč koscev, smo ga rajši zadržali v Ljubljani in prepričani smo, da mu tudi ti ne boš zamerila. Prosil nas je, naj sporočimo njegove najlepše pozdrave vsemu slovenskemu razredu v Mozlju, ki spada med njegove naizvestejše prijatelje.
Manica:
Odkod ima trohentica svoj glas
(Gorenjska narodna legenda
Ko je bšl Kristus še malo dete, ga je njegova sveta mati večkrat povedia na izprehod tja na cvetoče livade. Med tem, ko je božje dete hodilo po travniku in trgalo rožice, je njegova sveta mati sedlla na neko itzpodžagano drevo ter si s šivanjem krajšala čas.
Pa se je nekoč zgodilo, da se je božje dete v visoki travi izgubilo in ni več vedelo, v kateri smeri leži drevo, na katerem počiva in šiva njegova ljuba mati.
V tej stiski je Jezušček vzel iz nabranega šopka rumeno cvetko, čisto podobno majčkeni trobenti. To rožico — ki je bila kajipada nema kot so vse druge cvetlice — je vtaknil med ustnice, zaželel, pihnil in cvetka je pričela dajati ob sebe prijetno pojoč glas.
Mati boža a pa, začuvši te glasove in radovedna, kaj bi to bilo, se je dvignila in šla za, glasom. In tako je našla sinčka, ali bolje rečeno, on je našel na ta način svojo ljubo mamico, ki ga je vsa oveseljena objela in vzela v naročje.
Cvetka trobemtica je pa od tedaj obdržala svoj glas, ki je v radost in kratek čas vsem malim otoročičem.
1-30
Danilo Gorinšek:
Pcmlad
Kaj poje livada, kaj vriska iz trat, kaj ho ste šumijo? Pri nas je pomlad!
Kaj znajo cvetke, kaj ptiček bi rad s svojo melodijo? Pri nas je pomlad!
Kaj, dete, v očeh ti
žari tak sijaj? Ej, očka veiliijo: Pomlad je sedaj!
Vera Gogala:
Kumare
Zunaj je deževno vreme. Bojan, Marjetica in debeli Jelo milo gledajo kozi rosne šipe. Danes ne morejo na dvorišče.
Tedaj se spomni debeli Jelo. Popraska se vrh glave.
»Hajdi na vrt! Oblecdte dežne plašče!«
Mamice ni doma, očka je v pisarni. Nihče jim ne more braniti.
Jelo dela skrivnosten obraz in jih petje k visoki, zidani ograji, ki meji vrt ob cesti. Zidovje je zaraščeno z gostim hršljanom in divjo trto. Kot maček se vzpne skozi zelenje na vrh in migne bratcu, da mu sledi. Mala Marjetica ostane na gredi, kjer rasejo kumare in buče.
»Fsst! Marjetica, ti nama podajaj gnile kumare in zrele bučice. Tako. Bojan glej!«
Ob zida, po tlaku se približuje odprt dežnik. V rotkah drži mehko kumaro in pa-zi, kdaj se bo dežaiiik približal
Cmofk!
Kumara se naša® na konico vrti dežnika im se razčesine. Gospod preplašeno pogleda raza dežnika. Kaj je to?
Bojan in Jelo sta izginila. V zelenju ne skrivata dve glavi Z obema rokama
si tiščita usta, da ne prasneta ▼ glasen
smeh.
»Hop, Zdaj je šei Tam gre »pet dežnik. Bojan, zdaj pazi!«
Dežnik se približa. Branjevfca pelje s trga.
Cmok!
»Jezus, Marija, kaj je pa padlo?« zacvili prestrašena žena.
Na vrhu dežnika sedi majhna kumara in se oddaljuje z branjevko vred.
Bojan in Jelo pokata od smeha,
»Joj! Tam gre spet dežnik. Marjetica, veliko bučico!«
Cmoook!
»Strela, kaj je pa to?« se zasliši izpod dežnika.
Otroci se s pogledajo. To je očetov glas. Kaj pa zdaj?
»He, ali ste izginili paglavci, kaj?«
Jelo zdrsi ob zidu navzdol. Ne čuti zbodljajev in prask, v ušesih mu zveni očetov glas. Bojan se potuhnjeno plazi za Jelom. Marjetica pa ima od strahu kar mehka kolena, ko hodi za bratoma.
Prihuljeno gre žalostna procesija grešnikov proti hiši.
V sobi jih nekaj čaka!
Vsega so krive te kumare — in dež!
Marica:
Uganke
1.	Kakšno Jajce le neužitno?
2.	Kakšnih zveri rxxs.treJijo lovci ▼ afriških gozdih največ?
3.	Kakšno mleko pijejo otroci v sirotišnicah? _
Rešitev kvadratov
e, ep. pek, kepa, opeka, opanke, ko-prena.
Rešitev diamanta
kod, kolač, kollobar, Mmd, čad.
Rešitev križanke »Želva« Vodoravno: 1. dno, 4. proso, 6. kor-njača.
Navpično: 1. drin, 2. nod, 3. osa, 4.
prt, 5. oče.
Rešitev posetnice
Piemonoša