Leto 1906. 179 Drzayni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos X. — Izdan in razposlan dne 21. februarja 1906. Vsebina: (St. 24—81.) 24. Dodatna pogodba k trgovinski in carinski pogodbi z dne 6. decembra 1891. 1. med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo. — 25. Dogovor o živinskih kugah med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo. — 20. Ukaz, s katerim se razglaša dogovor z Nemško državo o uporabljanju ladijske zapore. — 27. Ukaz o zapornem redu za ladje na Labi. — 28. Ukaz, s katerim se izdajajo izvršitvena določila k zapornemu redu za ladje na Labi z dne 21. februarja 1906. 1. — 29. Ukaz, s katerim se razglaša dogovor z Nemško državo o carinskem odpravljanju v železniškem prometu. — 30. Ukaz o snaženju in razkuževanju železniških voz, v katerih so se prevažali konji, mule, osli, goveda, ovce, koze ali svinje. — 31. Ukaz, s katerim se zaradi izvršitve člena 8 dogovora o živinskih kugah med Avstrijsko-Ogrskim in Nemško državo z dno 25. januarja 1905. 1. izpreminja ministrstveni ukaz z dne 29. marca 1903. 1. o zabrambi in zatiranju perutninske kolere in se dopolnjuje ministrstveni ukaz z dne 17. februarja 1904. 1. gledé zabrambe in zatiranja kurje kuge. 34. Dodatna pogodba k trgovinski in carinski pogodbi z dne 6. decembra 1891. 1. med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo z dne 25. januarja 1905.1. (Sklenjena v Berolinu dne 25. januarja 1905. L, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena na Dunaju dne 15. februarja 1906. 1., obojestranski njeni pritrdili pa izmcnjeni v Berolinu dne 19. februarja 1906. 1.). Nos Francisais Josephus Primus, divina favente dementia Austriae Imperator; Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Oroatiae, Slavoniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Caruioliae, Bucovinae, superioris et inferioris Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc. Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore praesentium facimus : Quum a Plenipotentiary Nostro et a Plenipotentiariis Majestatis Suae Germa-uiae Imperatoris, Borussiae Regis, ad promovendas et dilatandas commercii naviga-tionisque relationes inter Utriusque Nostrum ditiones existentes tractates die vige-«imo quinto mensis Januarii declaratioque die vigesimo octavo mensis Februarii anni elapsi Berolini initi ot signati fuerunt, tenoris sequentis: Slovealsoh.) 30 Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski, z ene strani, in Njegovo Veličanstvo cesor nemški, kralj pruski v imenu nemškega cesarstva, z druge strani, želeča, da se pregleda med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo obstoječa trgovinska in carinska pogodba z dne 6. decembra 1891. L, sta sklenila k tej pogodbi skleniti dodatno pogodbo in sta za to imenovala za pooblaščence: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski: Svojega komornika, pravega tajnega svetnika, izrednega in pooblaščenega poročnika pri Njegovem Veličanstvu nemškem cesarju, kralju pruskem, Ladislava Szôgyény - Maricha z Magyar -Szö-gyéna in Szolgaegyhâze, Ako bi katera izmed strank pogodnic naložila na kateri v prilogi A, oziroma v prilogi B k pričujoči pogodbi naveden predmet domačega proizvoda ali dela nov notranji davek ali priklado k notranjemu davku, se sme enakovrstnemu predmetu ob uvozu naložiti enaka ali ustrezna davščina. II. Členu 14 obstoječe pogodbe se dostavlja naslednji novi odstavek: Gledé odpravljanja in prevažanja blaga, ki prihaja iz ozemelj ene stranke v ozemlja druge stranke ali ki gre skozi ta ozemlja, kolikor ga prevažajo dalje njih plovstvena podjetja po rekah ali kanalih, in gledé tistih prevoznih cen teh podjetij, ki se uvajajo po državnem povzročilu za določeno blago, se zavezujeta stranki pogodnici, da ne ukreneta nikakih odredeb, s katerimi bi se take ugodnosti odtegovale blagu druge stranke. III. Na mesto drugega in tretjega odstavka člena 16 stopi naslednje določilo: Njegovo Veličanstvo cesar nemški, kralj pruski: Svojega državnega ministra, pravega tajnega svetnika, državnega tajnika za notranje stvari Arturja grofa Posadovskega-Wehnerja in Stranki pogodnici si druga drugi zagotavljata kolikor možno podporo na polju železniškega tarif-stva, zlasti tudi, če se predlaga naprava neposrednje tarife za osebe in tovore, po meri istinile potrebe. IV. Člen 17 dobi naslednji dostavek: Svojega pravega tajnega svetnika, državnega tajnika za vnanje stvari, Oswalda barona Richthofen a, ki so s pridržkom obojestranskega pritrdila domenili nastopne dogovore: Člen 1. Posamezni členi obstoječe pogodbe se izpreminjajo tako: I. Člen 3 s tam omenjenima prilogama A in B vred se nadomešča tako: %' Za avstrijske in ogrske zemeljske pridelke in obrtne izdelke, oznamenjene v prilogi A, naj se ob njih uvozu v nemško carinsko ozemlje, in za nemške zemeljske pridelke in obrtne izdelke, oznamenjene v prilogi B naj se ob njih uvozu v avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje ne pobirajo nikake, oziroma nikake višje uvoznine, nego so določene v teh prilogah. Delovali bosta na to, da se kolikor moči ustreza potrebam prehodnega prometa s tem, da se napravijo drug v drugega segajoči vozni redi za promet oseb in blaga. V. Peti odstavek člena 19 dobi naslednje besedilo: Delniške družbe in druge trgovinske, industrijske ali linančne družbe, vštevši zavarovalne družbe, ki imajo svoj sedež v ozemljih ene izmed strank pogodnic in obstojé pravno po njenih zakonih, naj imajo tudi v ozemljili druge stranke, držeč se tam veljajočih zadevnih zakonov in ukazov, pravico potegovati se za vse svoje pravice in zlasti na sodišču pravdati se kakor tožniki ali toženci. Vprašanje, ali in v koliko morejo take družbe pridobiti v ozemljih druge stranke pogodnice zemljišča in drugo imovino, naj se določi po zakonih veljajočih v teh ozemljih. Gledé pripuščanja za obratovanje njihovih opravil v ozemljih druge stranke naj se uporabljajo tam veljajoča zakonita in pravilniška določila. V vsakem primeru naj uživajo omenjene družbe v ozemljili druge stranke iste pravice, ki jih imajo za pravno obstoječe priznane enakovrstne družbe katerekoli tretje dežele ali ki se jim priznajo v bodoče. VI. Členu 20 se dodaje naslednji novi odstavek: Gledé oprostitev v stvareh neposrednjega ob-dačevanja je sporazumljenje, da so v korist le obojestranskim konzulom po poklicu, ako nimajo državljanstva tiste države, v kateri izvršujejo svoje posle, in nikakor v večjem obsegu nego diplomatičnim zastopnikom strank pogodnic. Člen 2. V obstoječo pogodbo se v stavi naslednji novi člen: člen 23 a. Ako nastane med strankama pogodnicama različno mnenje o razlagi ali uporabi tarif te pogodbe (priloga A in B) in dodatnih določil k tem tarifam ali o uporabi zaznamka največje ugodnosti gledé isti-nitega izvrševanja drugih pogodbenih tarif, ki so v moči, naj se reši na zahtevanje ene ali druge stranke z razsodniškim izrekom. Razsodišče se sestavi za vsak sporni slučaj tako, da postavi vsaka stranka izmed svojih pripadnikov dve pripravni osebi za razsodnika in da volita obe stranki pripadnika kake prijateljske tretje države za načelnika. Obe stranki si pridržujeta, da se v naprej in za določeno dobo sporazumeta o osebi načelnika, ki se imenuje v danem primeru. Ako nanese tako in pridržujč posebno sporazumljenje, bosta stranki pogodniei tudi druga nego v odstavku 1 oznamenjena nesporazumljenja o razlagi ali uporabi te pogodbe poravnavale z razsodiščem. člen ;i. Priloga G’k obstoječi pogodbi se izpre-rninja tako: I. Med predmeti, naštetimi v številki 3, ki smejo z določenimi pogoji tudi po stranskih potih carine prosto vstopati ali izsto- pati. naj se črtajo besede: „Panji z živimi čebelami“ ; pred „šoto“ pa je treba na novo vstaviti besedi „drva, oglje“. II. Številka 5 dobi naslednje besedilo: 5. Za živino, ki se začasno iz enega ozemlja v drugo žene na delo ter se z dela iz poslednjega ozemlja zopet vrača v prvo, tako tudi za kmetijske stroje in kmetijsko orodje, ki se v začasno rabo prenese iz enega mejnega okraja v drugi in po končani rabi zopet prenese nazaj v prvi mejni okraj, nadalje za živino, ki se za tehtanje uvaža in zopet izvaža, se podeljuje carinska prostost s kontrolami, ki obstojé za zabeležno ravnanje. III. Številka 8 dobi naslednje besedilo: 8. Obstoječa olajšila v prometu med prebivalci obojestranskih mejnih okrajev gledé stvari, ki jih sami potrebujejo v popravo ali v rokodelsko obdelovanje, kateremu se enači domače delo za mezdo in ki sme biti za preje in tkanine tudi barvanje, ohranijo svojo moč in veljavo. V obdelovalnem prometu s sukni za izdelovanje oblačil se razteza carinska prostost tudi na pridatke, ki se porabijo ob izdelovanju. IV. Dostavlja se naslednja nova številka: 11. Zasirjeno mleko (skuta) in mavec, ki prihaja iz nemškega mejnega okraja in se uvaža v avstrijski mejni okraj, da se tam porabi, se pripušča na Avstrijsko-Ogrškem carine prosto. Enako se ravna s čebulami in česnjem iz žitovske okolice, ki prihajajo na vozovih v češka mejna ozemlja. Prusnice, ki prihajajo iz avstrijskega mejnega okraja in se uvažajo v nemški mejni okraj, da se tam porabijo, se pripuščajo v Nemški državi carine prosto. Vsaka izmed strank pogodnic si pridržuje, da te ugodnosti, kolikor veljajo za njeno ozemlje, naredi odvisne od izpolnjevanja posebnih pogojev. Člen 4. Veljajoči carinski kartel (priloga D obstoječe pogodbe) ostane tudi nadalje v moči s pripadajočimi avtonomnimi izvršitvenimi določili vred, ne kraté eventualne nove uredbe teh določil. Člen 5. Završilni zapisnik k obstoječi pogodbi se izpremiuja tako: I. Določilom k členu 1 obstoječe pogodite se pristavi naslednja številka 2 a: 2a. Prevoz orožja, streliva in razpočnih tvarin ter blaga vsake vrste, za katero je v prevozni deželi državni monopol, naj se kolikor moči malo ovira. Ako je treba za prevoz imenovanih predmetov posebnega dovolila, naj pristojno oblastvo čim prej odloči, ali se dovolilo podeli ali odreče. Ako se priglasé v prevoz strelivo in razpočne tvarine, se smejo praviloma samo ob prvem prevozu takih predmetov, preparatov itd. preiskati vzorci ali poskusi od njih; ponovna preiskava se sme vršiti le v primerih nujnega dvoma in tedaj, kadar poši-ljatve niso izkazane z rednimi potrdili pristojnih oblastev izvirne dežele o kakovosti blaga. Ta potrdila je treba priložiti že zaprosilu za podelitev prevoznega dovolila. Stranki pogodnici se sporazumeta o oblast-vih, ki naj imajo v izvirni deželi pravico izdajati potrdila, ter o predpisih, po katerih je ravnati ob izdaji in ki ustrezajo vsakočasnemu stanju tehnike. Prevozni deželi se pridržuje od pošiljatev. izkazanih s takimi potrdili, po svojem mnenju odvzeti vzorce in poskuse, ne da bi se pošiljatve same zadrževale. Ako se poistini zloraba teh olajšil, se pridržuje prevozni deželi, odrediti primerne omejitve teh olajšil. II. Številka 4 določil k členu 1 obstoječe pogodbe dobi naslednje besedilo: 4. Stranki pogodnici si bosta vzajemno priobčevali vse prepovedi ali omejitve uvoza, izvoza ali prevoza, ki jih izdasta druga proti drugi. III. Določila k členu 1 obstoječe pogodbe dobé naslednje dostavke: 5. Stranki pogodnici se dogovarjata ukreniti sporazumljenje v vzajemnem pripoznavanju preskusnih znamenj za ročno strelno orožje. G. Blago iz dragih kovin, ki ga uvažajo trgovski popotniki zgolj za vzorce, da jih pokažejo v uvoznem zabeležnem ravnanju, proti zagotovilu carine in ki torej ne sme preiti v svobodni promet, naj se na zahtevanje stranke oprosti prisilnega puncevanja, ako se da primerna varnost, ki zapade, ako vzorci ne izstopijo v primernem roku. 7. Za ravnanje s prevažanjem blaga, ki se prevaža v bavarsko občino Balderschwang ali iz nje po avstrijskem ozemlju iz ostalega Bavarskega ali v ostalo Bavarsko, ostanejo obstoječe olajšave kakor so. 8. Na Ogrskem v občini Tokaj in v ostalih občinah tokajskega vinskega ozemlja pridelovana naravna vina (tokajski samotoki, samorodniški) naj se ne smatrajo za desertna vina (južna, sladka vina) inozemskega izvira v zmislu nemškega državnega zakona z dne 24. maja 1901.1. o prometu z vinom, vinskimi in vinu sličnimi pijačami (državni zakonik 1901 str. 175.) Na nja torej ni uporabno določilo § 2 imenovanega zakona, da se sme, če se z desertnimi vini (južnimi, sladkimi vini) inozemskega izvira ravna v kleti kakor je pripoznano, vštevši povzro-čenje trpežnosti, večja množina alkohola nego en prostorninski del primešati na sto prostorninskih delov vina, ne da bi bilo to kvarjenje ali ponarejanje vina v zmislu § 10 nemškega državnega zakona z dne 14. maja 1879. leta o prometu z živili, po-užitninami in rabnimi predmeti (državni zakonik 1879, str. 145). Nadalje je po § 3, št. 3, § 5, §13, § IG in §18 imenovanega zakona z dne 24. maja 1901. 1. v .ozemlju, v katerem velja ta zakon, prepovedano obrtniško proizvajati ali ponarejati pijače, ki pridejo v promet z imenom Tokajec, medicinalni Tokajec. tokajski samotok, samorodnik ali s kakim drugim imenom, ki kaže na kraje tokajskega vinskega ozemlja, uporabljaje posušene sadove (tudi v izlečkih ali obarah), ali zgoščene moštove tvarine, ali take pijače prodajati ali na prodaj imeti, ako so bile narejene z uporabo oznamenjenih sadov ali tvarin, če tudi ne obrtniško. Tokajsko vinsko ozemlje obsega: a) iz okoliša komitata zemplenskega: okoliš občine Bekecs, Erdôbénye, Erdöhorvdti, Golop, Jösef-falva, Kârolyfalva, Bodrogkeresztur, Kisfalud, Lcgyesbénye, Mâd, Monok, Bodrogolaszi. Olasz-liszka, Ond, Petraho, Râtka, Sčirospatak, Sčito-raljaujhely, Szegilong, Szerencs, Szülöske, Tdllya. Tarczal, Tokaj, Tolscva, Kistoronya, Vâmosujfalu, Végardd, Zombor, Bodrog-zsadâny. b) iz komitata Abauj-Toma: okoliš občine Abauj-szäntö. IV. Vstavljajo se naslednja določila k členu 2 obstoječe pogodbe: 1. Ob izvozu ječmena ali ječmenovega slada iz svobodnega prometa nemškega carinskega ozemlja se bodo podeljevale uvoznice le z merilom, da se da določitvi njihove carinske vrednosti v podstavo najnižji izmed tistih carinskih postavkov, ki obstoje vsakčas za posamezne vrste ali uporabne namene ječmena. 2. Avstrijsko-ogrska izvozna carina za cunje (cape) in druge odpadke za fabrikacijo papirja ne bo presegala 9'60 kron za 100 kilogramov. 3. Sporazumljenje je o tem, da se glede za-konodajstva o cukru nobena izmed strank pogodnic z določili te pogodbe ne more ovirati v izpolnjevanju dolžnosti, ki so ji nastale iz bruseljskega dogovora z dne 5. marca 1902. leta. V. Številka 1 določil k členu 3 obstoječe dogodbe se nadomešča tako: I. Od ravnanja kakor z obrtnim izdelkom ene izmed strank pogodnic niso izključeni predmeti, ki se izdelujejo v njenih ozemljih s podelovanjem inozemskih snovi v plemenilnem prometu, ki uživa carinsko ugodnost. V prometu med strankama pogodnicama je pripustitev k ugodnostim tarif te pogodbe za take v njej naštete predmete, ki imajo za izvozno deželo večji gospodarski pomen, le tedaj odvisno od tega, če se prinese dokaz izvira, ako je zato nujna trgovinsko-politična potreba. VI. Številki 3 in 4 določil k členu 3 obstoječe pogodbo sc nadomeščata tako: 3. K tarifam A in B. — Uvoznine v obeh carinskih ozemljih. a) V tarifi A (priloga k tej pogodbi) in v pripadajočih določilih imenovana nemška obča tarifa je tarifa z dne 25. decembra 1902. 1. v besedilu, določenem z zakonom od istega dne, in v tarifi B (priloga k tej pogodbi) in v pri- padajočih določilih imenovana avstrijsko-ogrska obča tarifa je osnutek nove obče carinske tarife za avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje. b) Kolikor je treba kak predmet izmed predmetov, navedenih v pridejanih pogodbenih tarifah A in B, ocariniti po osnovni carini in po pridruženih carinskih dokladah ali dopolnilnih carinah, se postavlja ob preračunu carine, ki se opravi po tem, osnovna carina po najnižjem znesku, ki se pobira od izdelkov druge stranke, ako pogodbeni tarifi ne omenjata posebnih izjem. Z istimi pogoji je treba začeti ob opozorilu na carino za kateri v obeh pogodbenih tarifah imenovanih predmetov, z najnižjim zneskom carine, ki se pobira od izdelkov druge stranke, in na katero je opozorjeno, ako vsebina različnih pogodbenih privolil, ki morda pridejo za to carino v poštev, ustreza takemu ravnanju. V pogodbenih tarifah A in B ob navedbi talilnih številk, oddelkov ali razredov dostavljeni besedi „obče tarife“ ne ustanavljata nikake izjeme od spredaj stoječega pravila. c) Hmelj v neprodušno zaprtih kovinskih valjarjih se sme odpravljati brez preiskave vsebine, ako spremlja pošiljatev izpričevalo carinskega ali finančnega urada, ki potrjuje, da je vsebina valjarja hmelj in da dene nadalje dotično uradno oblastvo valjarje pod uradno zaporo ali da se, če se pošilja v celih železniških nakladih, ti nakladi denejo pod carinsko zaporo. d) Vsaka izmed strank pogodnic bo na zaprosilo stranke in držeč se oblik zabeležnega prometa, steklenice, vrče in slične obalke, ki so služile za izvoz rudninske vode v ozemlja druge stranke pogodnice, kadar se vračajo izpraznjene, pripuščala zopet carine prosto. e) Za gumbe iz roga, rogove mase ali kosti ter za gumbe iz koščakov, arekovih orehov in enakih tvarin se predpiše upravnim potom soglasno, da se štejejo samo karte iz lepenke ali papirja, na katere so prišiti ali sicer pritrjeni gumbi, da spadajo k carini zavezani čisti teži blaga, in da se škatlje iz lepenke (kartoni), tudi z našitim gumbom za vzorec, v katere so položeni gumbi ali karte z našitimi gumbi, ne privzemajo v ocarinitev. f) K št. 107 tarife A. Ocarinjujé žive kokoši vsake vrste in drugo živo perutnino (izvzemši gosi), ki se uvažajo brez posebnega omota v železniških vozovih, se pripusti ovedba carini zavezane Čiste teže s tehtanjem na tehtnici tira (centezimalni tehtnici) tako, da se od skupne teže voza vštevši naklad odbije teža praznega voza (pri vozovih s kurniki in drugih za pošiljanje posebej urejenih železniških vozovih pri-števši težo v njih zgrajenih priprav). Kadar se uvažajo kokoši itd. v posebnem omotu (kletkah, kurnikih in drugih takih), naj se vzamejo štiri petinke sirove teže za čisto težo in dado preračunu carine v podstavo. VII. Številka 2 določil k členu G obstoječe pogodbe dobi naslednje besedilo: 2. Obojestranskemu uvoznemu prometu je s pridržkom, da se sme ta ugodnost tistim, ki jo zlorabijo, odvzeti ali omejiti, carine prosto pripuščati: meso, zaklano, sveže ali pripravljeno, v množinah ne več nego dveh kilogramov. mlinski izdelki iz žita in sočivja, navadno pecivo (kruh), v množinah ne več nego treh kilogramov, kolikor se to blago, namenjeno prebivalcem mejnega okraja, ne uvaža po pošti. Vsaka stranka pogodnica pa si pridržuje pravico, da sme v številki 2 domenjene ugodnosti, od-povedavši jih šest mescev poprej, vsak čas razveljaviti popolnoma ali deloma. Vlil. Vstavlja se naslednje novo določilo: K členu 9 pogodbe. Dokler se na Avstrijskem in na Ogrskem pobira od nemškega piva notranja pivarina, dajaje v podstavo saharometrsko vsebino osnovne začimbe, bodo avstrijska in ogrska oblastva pripoznavala izpričevala, ki jih izdajajo nemški znanstveni zavodi o tej vsebini. Pošiljatve piva, ki jih spremljajo taka izpričevala, se ne bodo znova preiskovala o saharo-metrski vsebini, če je znanstveni zavod pazil na zadevne predpise in se ne pokažejo posebni dvomi glede pravilnosti izpričevala. Carinski uradi, na katerih se ob uvozu odpravljajo z izpričevali spremljane pošiljatve piva, imajo pravico, od časa do časa jemati poskuse, ne da bi zadrževali pošiljatev. Te poskuse je treba opremiti s predpisanim ozname-nilom istosti in jih poslati pod uradnim in strankinim pečatom preiskovališču tehniške finančne kontrole na Dunaju oziroma v Budimpešti, da jih preskusi glede izlečkove vsebine osnovne začimbe. Ako bi ta preskušnja pokazala nedostatke izdaje izpričevala, je to neposrednje naznaniti dotičnemu finančnemu ministrstvu. Na drugi strani bodo nemška oblastva za avstrijska ali ogrska vina pripoznavala izpričevala o izvidu preiskave, ki so jih izdali avstrijski ali ogrski znanstveni zavodi, v tistih primerih, v katerih je potrebna preiskava za carinskouradno odpravo. Pošiljatve vina, ki jih spremljajo taka izpričevala, se ne bodo znova preiskovala, če je znanstveni zavod pazil na zadevne predpise in se ne pokažejo posebni dvomi o pravilnosti izpričevala. Vladi strank pogodnic se bosta obveščali o znanstvenih zavodih, ki naj bodo pooblaščeni izdajati izpričevala, ter o predpisih, na katere je paziti ob izdajanju izpričeval in ob prejšnji preiskavi piva in vina. Vsaka izmed strank pogodnic si pridružuje pravico odstopiti od tega dogovora s šestmesečno odpovedjo, če bi se dogajale zlorabe. IX. Prvi odstavek določila k členu 15 obstoječe pogodbe odpade. V začetku drugega odstavka se nadomeščajo besede „Enih misli sta“ z besedami „Stranki pogodnici sta enih misli“. • X. Številka 4 določil k členu IG in 18 obstoječe pogodbe dobi naslednje besedilo: Za carinsko odpravo v vzajemnem železniškem prometu in za uporabo zapore ladij veljajo o tem posebej dogovorjena določila. XI. V določila k členu 19 obstoječe pogodbe se vstavlja naslednja nova številka 1: „ l. Odmerjajo davščine vsake vrste za trgovino in obrt ne bo imela provenijenca v teh obratih se nahajajočega blaga zase za posledico neugodnejše odmere teh davščin“. Dosedanja števika 1 dobi ozname-nilo 1 a. XII. K določilom k členu 19 obstoječe pogodbe pride naslednja nova številka: 3. Obrt za tovorne prevoze v zmislu četrtega odstavka člena 19 je obrtniško prevažanje blaga in oseb po kopnem, izvzemši železnice. „Obrtni davek“ naj pomenja vsako davčno obremenitev obrtovanja vštevši obdačenje dohodka iz njega, enako ali se pobira davek za račun države ali občin itd. Kolikor posreduje obrtnik prevoze med posameznimi kraji, ležečimi v ozemlju druge stranke pogodnice, je zavezan obdačenju po deželnih zakonih, oziraje se na obstoječe dogovore, da se zabrani dvojno obdačevanje. Ako se peča obrtnik v ozemljih druge stranke pogodnice poleg obrta za tovorni prevoz ali plovstvenega obrta s samostojnim stranskim obrtom, ki ni neposrednje zavisen od izvrševanja teh obrtov. ali če ima zemljiško posestvo, je zanj tudi zavezan davku po deželnih zakonih brez omejitve. Pri plovstvenem obrtu ni obrata samostojnega stranskega obrta v tem, da obrtnik na postajah, ležečih v ozemljih druge stranke pogodnice, iz svoje domovine z njegovimi prevozili prihajajoče blago dalje prevaža neposrednje prejemnikom, ki so v kraju samem, ali prejemnikom, ki so izven kraja s posredovanjem železnic itd. in narobe, da dâ blago, ki je določeno za prevoz z njegovimi prevozili, na kraju samem prevzeti in ga dovesti, da se naloži na njegova prevozila; prav tako ni takega obrata že v tem, da je obrtnik s kakim samostojnim špediterjem, ki je naseljen v ozemljih druge stranke pogodnice, v trajni kupčijski zvezi. XIII. Naslednja nova določila se vstavljajo: K členu 20 pogodbe. Sporazumljenje je o tem, da se z ozirom na postavljeni pogoj vzajemnosti predpravice, oblasti in ugodnosti, ki se dovolč konzulom ene stranke pogodnice v ozemljih druge stranke pogodnice po naj večji ugodnosti, ne morejo podeliti v večji izmeri, nego se podelč konzulskim zastopnikom te druge stranke pogodnice v ozemljih prve stranke pogodnice. K členu 23« pogodbe. O ravnanju v primerih, v katerih se dožene na podstavi prvega in drugega odstavka člena 23 « razsodiška poravnava, se dogovori med strankama pogodnicama naslednje: Pri prvem spornem primeru ima razsodišče svoj sedež v ozemljih tožene stranke, pri drugem spornem primeru v ozemljih druge stranke pogodnice in tako menjaje v ozemljih ene ali druge stranke pogodnice. v mestu, ki ga določi dotična stranka pogodnica. Ta stranka mora skrbeti za prostore, pisalne moči in službeno osebje, ki jih potrebuje razsodišče za svoje poslovanje. Načelnik je predsednik razsodišča, ki odločuje z večino glasov. Stranki pogodnici se sporazumeta v posameznem primeru ali enkrat za vselej o postopanju razsodišča. Ako ni takega sporazumljenja, določi razsodišče samo postopanje. Postopanje je lahko pismeno, ako nobena izmed strank pogodnic ne ugovarja; v tem primeru se lahko opusti določilo prejšnjega odstavka. Glede pozivljanja in zasliševanja prič in izvedencev bodo oblastva vsake izmed strank pogodnic na zaprosilo, ki ga stavi razsodišče dotični vladi, prav tako dajala pravno pripomoč kakor na zaprosila domačih civilnih sodišč. Člen 6. Stranki pogodnici se zavezujeta, da bosta v prijateljskem porazumljenju preskušali ravnanje z delavci ene stranke pogodnice v ozemljih druge stranke gledč varstva delavcev in delavskega zavarovanja v ta namen, da se s pripravnimi dogovori zagotovi tem delavcem vzajemno ravnanje z njimi, ki jim nudi kolikor moči enakovredne koristi. Ti dogovori se ustanovč neodvisno od veljavnosti te dodatne pogodbe s posebno pogodbo. Člen 7. Ta dodatna pogodba naj dobi moč 15. dne februarja 1906. 1. Z izpremembami in dopolnitvami, zavisnimi od dodatne pogodbe, naj ostane obstoječa trgovinska in carinska pogodba z dne 6. decembra 1891. 1. v moči v času do 31. dne decembra 1917. 1. Vsaka izmed strank pogodnic pa si pridržuje pravico odpovedati pogodim dvanajst mescev pred 31. dnem decembra 1915. 1. z vplivom, da izgubi moč ob tem roku. Ako se nobena stranka no posluži te pravice in tudi dvanajst mescev pred 31. dnem decembra 1917.1. ne izrazi svojega namena, da bi s tem dnem nehali vplivi pogodbe, naj ostane pogodba z omenjenimi izpremembami in dopolnitvami čez 31. dan decembra 1917. 1. v moči do preteka enega leta od tega dne, katerega ga odpove ena ali druga izmed strank pogodnic. Člen 8. Ta pogodba naj se pritrdi in pritrdili naj se izmenjata čim prej. V dokaz tega so obojestranski pooblaščenci podpisali to dodatno pogodbo in ji pritisnili vsak svoj pečat. Tako narejeno v dvojni izdaji v Berolinu 25. dne januarja 1905. 1. (M. P.) Szogyény s. r. (M. P.) Grof Posadowsky s. r. (M. P.) Baron Richthofen s. r. Priloga A. Carine ob uvozu v nemško carinsko ozemlje. Številka nemške obče tarife I m e predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark J Rž 5 2 Pšenica in pleve 5.50 3 Ječmen : sladni ječmen 4 drug ječmen Opomnja. Za drug ječmen nego „sladni ječmen“ naj se obravnava in pripušča po pogodbenem carinskem postavku: 2 1. ob uvozu čez določena, s posebnim pooblastilom opremljena carinišča ječmen, ki v čistem, nemešanem, neresnalem stanju ne dosega 65 kilogramov teže za 1 hektoliter in hkratu nima več nego 30 težnih odstotkov zrnja, čigar teža znaša 67 kilogramov ali več za 1 hektoliter. 2. Ječmen, za katerega se dokaže, da ni pripraven za pripravljanje slada in da se ne porablja za to. „ Ako uvoznik blaga zanika pravilnost podatkov po številki 1,1. odstavka dopustne ovedbe ali ako se zaradi posebne kakovosti v carinsko odpravo dane pošiljatve pokažejo drugi vzroki dvoma gledé porabe ječmena, je carinski urad le dolžen pripustiti blago po znižanem carinskem postavku, ako se je poprej naredilo nesposobno za pripravljanje slada. To se lahko zgodi s tem, da se nadrobi, ostri, vreže, lomi, ali kako drugače, kakor to izbere carinski urad. iz 9 Slad h ječmena, izvzemši žgani in mleti slad 5.75 iz 11 Namizni fižol 2 18 Semenje rdeče detelje, semenje bele detelje in drugo deteljno semenje . . prosto 23 Krompir, svež: v času od 15. dne februarja do 31. dne julija 1 v času od 1. dne avgusta do 14. dne februarja prosto (Slo ve ut » ch.) 31 Številka nemške obče tarife I m e p r e d m e t a Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 26 Cikorije (cikorijne korenine), tudi zdrobljene: 27 30 iz 33 36 iz 37 38 iz 45 iz 46 sveže.................................................................. suhe (posušene)........................................................ Zelena klaja; seno, tudi posušena detelja in drugod v obči tarifi ne imenovane, posušene klajne rastline; slama in pleve (kaf), tudi obrezline; rezanica (rezan ka)........................................................ hmelj......................................................................... Dinje (melone), gobe, špargelj, lomati, sveži; tudi druga sveža kuhinjska zelišča, v obči tarifi ne posebej imenovana................................... Artišoke, dinje, gobe, rabarbara, špargelj, tomati, zdrobljeni, olupljeni, stisnjeni, suhi, posušeni, pečeni ali sicer pri rosto pripravljeni: tomati.................................................................. dinje, gobe............................................................. artišoke, rabarbara, špargelj........................................... Kuhinjska zelišča, vštevši za zelišča služeče poljske repe, zdrobljene, olupljene, stisnjene, suhe, posušene, pečene ali sicer priprosto pripravljene, kolikor ne spadajo pod št. 34 do 36 obče tarife; nezreli namizni fižol in nezreli grah, posušen; namizni fižol in grah (zrel in nezrel), pečen ali sicer priprosto pripravljen; semenja za užitek, zdrobljena v prah, pečena ali sicer priprosto pripravljena.............................................. Drevesa, trle, šibje, grmičje, mladike za zasajanje in druge žive rastline, brez grud ali z grudami, tudi v loncih ali bednjih; cepiči: cikas-debla brez korenin in listov: palme; indijske acaleje; lovorji; gozdne rastline....................................................... rože.................................................................... rastline v loncih....................................................... rastline brez grud •.................................................... druge .................................................................. Grozdje (vinske jagode) : sveže : za na mizo uvažano v poštnih pošiljatvah, težkih do 5 kilogramov vštevši................................................. drugače uvažano ........................................... drugo.........................................'.................. v sodih ali kotlih-vozovih vtlačene vinske jagode (grozdje trgatve), tudi ako so že začele vreti, ako obsegajo vse dele sadu, torej poleg soka tudi še trepelje, zrna in olupke grozdja................................. Laški orehi in lešniki, nezreli ali zreli; tudi stolčeni, zmleti ali sicer zdrobljeni ali priprosto pripravljeni.............................................. prosto 1 prosto za 1 dvojni stot sirove teže 20 prosto za 1 dvojni stot 4 8 10 4 prosto 12 10 6 5 prosto 4 10 10 S Številka nemške obče tarife I m e predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark iz 47 (iz 47/9) drugo sadje: sveže: * uvažano v poštnih pošiljalvah, težkih do 5 kilogramov vštevši . . . prosto drugače uvažano: Jabolka, hruške, kutne: nezamotane ali le v vrečah z najmanj 50 kilogramov sirove teže: od 1. dne septembra do 30. dne novembra . . . prosto od 1. dne decembra do 31. dne avgusta .... 2 drugače omotane: v enoviti obalki 3.20 v večkratni obalki 5 marelice prosto breskve 2 domače češplje: od 1. dne septembra do 30. dne novembra prosto od 1. dne decembra do 31. dne avgusta 2 druge slive 2 črešnje, višnje 1 nešplje; šipečje jagode, trnulje ter drugo v obči tarifi ne imenovano pečkato in koščičasto sadje prosto jagode 10 inalinje, rdeče grozdjiče, kosmulje, robidnice, borovnice, bezgove jagode, brinovice in druge jagode za užitek, izvzemši prusnice prosto iz 48 Opomnja. Jabolka, hruške in kutne, sveže, se obravnavajo kakor nezamotane, ako se uvažajo gole ali v vrečah z najmanj 50 kilogrami sirove teže v vozovih, ki nimajo več nego osem oddelkov. Prav tako naj se kakor nezamotana obravnavajo jabolka, hruške in kutne, sveže, ako se uvažajo gole ali v vrečah z najmanj 50 kilogrami sirove teže v ladjah z oddelki, če znaša prostornina vsakega oddelka vsaj 6 kubičnih metrov. Oddelki voz ali ladij smejo biti obloženi ali pokriti s slamo ali obiti s papirjem ali slamo in se lahko naredč tudi s slamnatimi plastmi. suho, posušeno (tudi razrezano ali olupljeno): jabolka in hruške vštevši uporabne odpadke 4 marelice, breskve 4 Številka nemške obče tarife I m e pr« d m e. t a Carinski postavek za 1 dvojni stot mark Slive vsake vrste: nezamotane ali le v sodih ali vrečah z najmanj 50 kilogrami sirove teže 4 v zabojih z najmanj 10 kilogrami sirove teže 5 drugače zamotane 6 črešnje, višnje 4 49 zmlete, zmečkane, zdrobljene v prah ali drugače zdrobljene, tudi nasoljene, brez cukra vkuhane (čežana) ali sicer priprosto pripravljene; vrele . . 5 66 Paprika (španski poper), sveža (zelena) ali suha, tudi zmleta, zdrobljena v prah ali vložena v slanico prosto 68 Lufa, tudi beljena; irski mah, morska haljuga in druge alge (morske alge); morska trava, rastlinski lasje, tudi suhi, barvani ali spleteni v konopce; ličje, tudi barvano; ločje, tudi barvano, cepljeno ali rezano; slama, barvana ali cepljena; palmovi listi, posušeni, tudi barvani (izvzemši liste za vezanje ali za okras); piasava-vlakna in stebla; koreninska vlakna, olupljena; riževe korenine; esparto-trava ter vse druge rastlinske snovi za narejanje ščeti, pletenic itd., drugod v obči tarifi ne imenovane ali neob- sežene, tudi spletene v konopce prosto 70 Orehi in lupine, uporabne le za rezbarsko snov, ter drugod v obči tarifi ne imenovane ali obsežene rastlinske rezbarske snovi, sirove; semenske koščice, prevrtane, tudi zgolj za namen zamotanja in pošiljanja napeljane na prejnih nitih prosto 71 Jagode, listi, cvetovi, cvetni listi, cvetlice, popki, zelišča,orehi, skorje, se menja, lupine, korenine in druge rastline in rastlinski deli, drugod v obči tarifi ne imenovani, za obrtno rabo, tudi nasoljeni, suhi, posušeni, žgani, olupljeni, zmleti ali drugače zdrobljeni; sadne pečke, drugod v obči tarifi ne imenovane, neizluščene ali izluščene; drevesne gobe, sirove ali samo tolčene in lesa očiščene; tkalske ščetice; pelin (pelinovo zelišče), tudi posušen ali zmlet prosto 72 Lubje kitajskega drevesa, tudi zmleto ali sicer zdrobljeno; poljsko kuminovo zelišče; islandski mah in drugi lišaji (lihene), sirovi, tudi zmleti; tama-rinde in tamarindin mozeg, trstna kasija; jagode, listi, cvetovi, cvetni listi, cvetlice, popki, zelišča, orehi, skorje, lupine, semenja, koreninein druge rastline in rastlinski deli, drugod v obči tarifi ne imenovani, za zdravilno rabo, tudi nasoljeni, suhi, posušeni, žgani, olupljeni, zmleti ali sicer zdrobljeni; les za zdravilno rabo, tudi cepljen, nadalje tudi posušene ali v prah zdrobljene cvetlice za prah zoper mrčesa prosto 74 (74/6). Stavbni in koristni les, v obči tarifi ne posebej .imenovan : neobdelan ali zgolj počez s sekiro ali žago obdelan, s skorjo ali brez skorje : 1 za 1 dvojni stot 0.12 trdi v meter 1.08 Številka nemške obče tarife Ime predmet a Carinski postavek za 1 dvojni stot mark mehki j za 1 dvojni stot 0.12 ali za 1 trdni meter 0.72 Opomnja. Neobdelan ali zgolj počez s sekiro ali žago obdelan stavbni in koristni les za domačo ali rokodelsko rabo prebivalcev mejnega okraja, ako prihaja v butarah ali se uvaža z vprežno živino, ostane z nadzorstvom uporabe in z omejitvijo na 12 trdnih metrov v koledarskem letu za vsakega upravičenega prejemnika carine prost. 75 v dolžinski smeri obsekan ali drugje s sekiro prej obdelan ali cepljen, tudi trgane trske in drugače nego s trganjem narejene tanke trske: ' trde za 1 dvojni stot 0.24 ali za 1 trdni meter 1.92 mehke j za 1 dvojni stot 0.24 ali za 1 trdni meter 1.44 Opomnja. Drugače nego s trganjem narejene tenke trske tudi tedaj niso izključene od ocarinitve po št. 75, če kažejo, ker so narejene s cepilnim slružnikom ali s sličnim orodjem, neko gladino in so videti zato kakor ostružene trske. 76 v dolžinski smeri žagan ali drugače pripravljen ne ostružen: trd • < za 1 dvojni stot 0.72 meter 5.76 mehek za 1 dvojni stot 0.72 meter 4.32 Opomnja k št. 75 in 70. S samim žaganjem izžlebane gkodlice naj se ocarinjujejo kakor samo žagane skodlice po št, 70. Številka nemške obte tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark Podolgem obsekan, žagan ali drugače prirejen, ne po-stružen tesan les (bruna, platnice in drugo) ki ima samo čepnice, čepe, razpore, žlebe ali vrtane luknje, se ocarinjuje po pogodbenih postavkih št. 75 in 76 s carinsko doklado, ki znaša: če se ocarinjuje po teži, za 1 dvojni stot . . . 0.20 mark če se ocarinjuje po prostornini, za 1 trdni meter; trdega lesa...................................1.60 „ mehkega lesa..................................1.20 „ Opomnja k št. 74 do 76. Sami parjen (ne hkratu barvan) ter za povečanje trpežnosti napojen (impregniran) ali samo za ta namen kemijsko obravnavan stavbni in koristni les se ocarinjuje brez carinske doklade po pogodbenih postavkih št. 74 do 76. Barvan ali za barvanje kemijsko obravnavan stavbni in koristni les je zavezan carinski dokladi, ki znaša: ako se ocarinjuje po prostornini, za 1 trdni meter . 2.40 mark ako se ocarinjuje po teži, za 1 dvojni stot: trdega lesa.................................0.30 „ mehkega lesa................................0.40 , 80 Železniški pragi, s sekiro obdelani, tudi na ne več nego eni dolžinski strani žagani, ne postruženi: iz trdega lesa za 1 dvojni stot 0.24 ali za 1 trdni meter 1.92 iz mehkega lesa za 1 dvojni stot 0.24 ali za 1 trdni meter 1.44 Opomnja. Parjeni, napojeni (impregnirani) ali sicer kemijsko pripravljeni železniški pragi se ocarinjujejo brez carinske doklade po pogodbenih postavkih št. 80. 82 Krlji za leseni tlak: iz trdega lesa . iz mehkega lesa Opomnja. Parjeni, napojeni (impregnirani) ali sicer kemijsko pripravljeni krlji za leseni tlak se ocarinjujejo brez carinske doklade po pogodbenih postavkih št. 81. Pesta, platišča, prečke ter les, ki je vidno pripravljen za te predmete: iz trdega lesa iz mehkega lesa Les za sode (doge za sode in deli za dna), tudi za take reči vidno prirejen les (les v palicah), nebarvan, ne postružen: iz hrastovega lesa iz drugega trdega lesa iz mehkega lesa Opomnja. Golo obdelovanje z obročnikom ali glajenje ozkih strani s struženjem je brez vpliva na ocarinjevanje lesa za sode. za 1 dvojni stot 0.72 ali za 1 trdni meter 5.76 za 1 dvojni stot 0.72 ali za 1 trdni meter 4.32 za 1 dvojni stot 0.72 ali za 1 trdni meter 5.76 za 1 dvojni stot 0.72 ali za 1 trdni meter 4.32 za 1 dvojni stot 0.20 ali za 1 trdni meter 1.60 za 1 dvojni stot 0.30 ali za 1 trdni meter 2.40 za 1 dvojni stot 0.30 ali za 1 trdni meler 1.80 številka nemške obče taiife Ime p r e <1 m e t a Carinski postavek za 1 dvojni stot mark iz 84 Vrbe za košare, tudi cepljene: obeljene 3 iz 85 Protje za obroče (cepljeno za obroče za sode in slične obroče) tudi okroglo slečeno: • obeljeno, ne struženo, neobeljeno in obeljeno, struženo ali z vrezki, potrebnimi za neposrednjo rabo za obroče, s takozvanim sklepom Opomnja k št. 84 in 85. Glajenje razkoline, ki je v zvezi z načinom narejanja cepljenih vrb za košare in protja za obroče z vlačnim nožem ali enakim, ne velja za struženje. 3 87 Drva (zložena drva [drva v sežnjih], drva v hlodih, dračje [tudi v butarah], trske [odpadle trske] in drugi le g.a drva uporabni lesni odpadki, korenine); češarki šilovja; izluženi strojarski les in izlužene strojarske skorje (čreslo), tudi oblikovane (čreslove pogače) prosto 88 Lesno oglje, tudi zdrobljeno v prah; brikete lesnega oglja prosto 89 Lesena moka in lesena volna, tudi za zdravilne namene pripravljena . . 0.40 92 Strojarske skorje, tudi zmlete prosto 93 Kvebraho-les in drug strojarski les v kladah, tudi zmlet, strugan ali drugače razdeljen v drobne kose 2 94 Šiške, ježice, tudi zmlete prosto Algarobila, bablah, dividivi, „eckerdopem", mirobalane, sumach, valonea ter druge drugod v obči tarifi ne imenovane čreslovine, tudi zmlete; katehu, rjav in rumen (gambir) sirov ali čiščen; kino 2 95 A Želodi, sveži ali posušeni, tudi luščeni ; divji kostanj in drugo gozdno semenje (izvzemši bukov žir) prosto 9G Saše (gozdni lasje), tudi suhe, barvane ali v konopce sukane; trstika, sirova, necepljena; šotna stelja, listje, igle, mah in druga stelja vsake vrste . . prosto 97 Trpentinovi in drugi trdi smolci, mehki smolci (naravni balzami, tudi storaks, tekoč ali trd) in smolci za gumo (slinasti smolci), sirovi ali čiščeni, gumni lak, šelak ; akacijeva guma (arabska guma), akajou-guma, čreš- < njeva guma; tragant-guma, kutera-guma, basora-guma; tudi vodene raz-! topine akacijeve gume ali črešnjeve gume prosto Številka nemške obče tarife (iz 100 do I ni c 1> r e d m e t a Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 107) živina, živa: iz 100 Konji : Konji noriškega plemena (čisla hladna kri): v vrednosti do 1000 mark en konj............................... v vrednosti več nego 1000 do 1200 mark en konj............ v vrednosti več nego 1200 do 1500 mark en konj............ v vrednosti več nego 1500 do 2500 mark en konj............ za konja 50 72 75 120 103 drugi : v vrednosti do 1200 mark en konj................................ 72 v vrednosti več nego 1200 do 2500 mark en konj ...... 120 O pomnje. 1. Žrebeta pri sescu, ki hodijo za kobilo....................... 2. Odstavljena žrebeta, ki se uvedejo do 31. dne marca leta, ki sledi koledarskemu letu njih rojstva......................... 3. Po natančnejšem določilu zveznega sveta se smejo konji, ki se uvažajo v plemenske namene po državi ali z državnim odobrilom, odpravljati v starosti do 2 let po carinskem postavku 10 mark, v starosti več nego 2 let po carinskem postavku 20 mark za konja." 4. Konji v vrednosti do 300 mark za konja in z manj nego 1.40 metra mere s palico se odpravljajo po carinskem postavku 30 mark za konja. 5. Konji, ki naj se pripuščajo po posebnih carinskih postavkih 50 in 75 mark za konja, morajo pripadati edino le čistemu noriškemu plemenu ali križanju žrebca tega plemena s kobilo kakega drugega čistega plemena hladne krvi. Da je dan ta pogoj, mora uvoznik dokazali s tem, da predloži izpričevalo kakega avstrijskega ali ogrskega uradnega oblastva. Vladi strank pogod-nic se sporazumeta o oznamenilu uradnih oblastev, katerim je poverjeno izdajati izpričevala in o postopku, po katerem ;e je treba ravnati oh izdaji. V dvomnih primerih se varuje nemškim oblastvom pravica dodatno preskusiti, ali ima uvoženi konj znamenja in lastnosti, od katerih je odvisno ravnanie, ki uživa carinsko ugodnost Goveda.................................................................. prosto 30 za 1 dvojni stot žive teže 8 O pom nji. 1. Po natančnejšem določilu zveznega sveta Nemške države se smejo biki planinske živine, ki se uvažajo v plemenske namene po državi ali z državnim odobrilom, odpravljati po carinskem postavku 9 mark za 1 bika. 2. Za prebivalce mejnega okraja se smejo po natančnejšem določilu zveznega sveta vprežni voli v starosti 2>/a do 5 let pripuščati po carinskem postavku 30 mark za 1 vola, ako so dokazno potrebni za lastno gospodarstvo. 32 (Slovenisch.) Številka nemške obte tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 104 Ovce za 1 dvojni stot žive teže 8 106 Svinje 9 iz 107 Kokoši vseh vrst in druga živa perutnina, izvzemši gosi za 1 dvojni stot Ciste teže 4 iz 108 Meso, izvzemši svinjsko slanino, in užitni drob živali (izvzemši perutnino): za 1 dvojni sveže, tudi hlajeno, ne zmrzlo stot 27 priprosto pripravljeno 35 za finejši namizni užitek pripravljeno 75 iz 110 Opomnji. 1. Po postavku 27 mark se ocarinjujejo tudi razkosane svinje vštevši svinjsko slanino, ki se jih drži. 2. Sveže in priprosto pripravljeno meso brez kosti (tudi jeziki, toda ne užitni drob) je zavezano carinski dokladi 10 od sto. Nasoljene ali prekajene svinjske gnjati (sprednje in ozadnje gnjati) se ocarinjujejo po pogodbenem postavku za priprosto pripravljeno meso brez carinske doklade. Perutnina, zaklana, tudi razkosana, ne pripravljena 14 iz 111 Kosmata divjačina, ne živa, tudi razkosana, ne pripravljena 20 iz 112 Divja perutnina, ne živa, tudi razkosana, ne pripravljena 20 iz 114 Klobase iz mesa živine 40 iz 115 Karpi iz ribnikov, živi prosto iz 122 Opomnja. Živi karpi iz ribnikov se pripuščajo, češe prinesejo izpričevala, ki jih izdajajo pristojni organi, ki potrjujejo, da je pošiljatev iz ribnikov. Vladi strank pogodnic si pridržujeta sporazumljenje o tem, kateri organi naj bodo pristojni izdajati ta izpričevala. Raki iz sladkih vod, živi ali samo prekuhani prosto 126 Maslo in maslaste masti (maslo od svinj in gosi, goveji mozeg, oleomargarin in druge maslaste masti) 10 127 Svinjska in gosja mast, sirova (neizpuščena, neiztisnjena), izvzemši svinjsko slanino in trebušnino (škrli); nadalje ocvirki za užitek 5 iz 133 Mleko in smetana, brez kali (sterilizirano) ali peptonizirano; zmetki in sirotka prosto 134 Sirovo maslo, sveže, soljeno ali izpuščeno (maslo) 20 136 Jajca od perutnine in divje perutnine, sirova ali samo v lupini kuhana, tudi pobarvana, poslikana ali drugače okrašena 2 Številka nemške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 137 Rumenjak, tekoč, tudi nasoljen ali z drugimi dodatki, ki povečujejo trpežnost; rumenjak, posušen, tudi zdrobljen v prah; ubita jajca brez lupin (rumenjaki in beljaki pomešani) 2 Opomnja. Rumenjak za obrtne namene se naredi uradno neužiten (se denaturira) ali se pod nadzorstvom porabe pripušča carine prosto. 138 Beljak, tekoč, tudi nasoljen ali z drugimi dodatki, ki povečujejo trpežnost . prosto iz 139 Med v panjih, košarah, omarah, z živimi čebelami: ako tehta panj itd. vštevši vsebino: ne več nego 15 kilogramov prosto 144 Ovčja volna (tudi strojarska volna), sirova, tudi prana prosto 145 Dlaka ovčjega velbloda, velbloda, domače koze, kemelske ali angora-koze ter vseh drugih živali, ki pripadajo plemenu koz; zajčja (tudi svilna zajčja) dlaka, kunčeva, bobrova, opičja dlaka, dlaka bizam-podgan in nutria-dlaka ; goveja, jelenska, pasja, svinjska in slična groba živalska dlaka; vsa ta dlaka tudi parjena prosto 146 Konjska dlaka (iz grive ali iz repa), tudi parjena prosto 147 Posteljno perje, tudi čiščeno ali prirejeno (skubljeno itd.) prosto 150 Peresne cevi (tulave, peresa za pisanje), tudi barvane ali vlečene .... prosto iz 151 Ščetine prosto 153 Kože z dlako in kože za narejanje usnja, (sirove, zelene, soljene, poapnjene, posušene) tudi brez dlak (goljine) in cepljene, toda ne dalje obdelane, ter deli takih kož n. pr. lakotnice, podgrlja, goltanci, deli vratu in glave; tudi mezdra; ribje kože in kože lazečih živali, sirove prosto 154 Kože zajcev in kuncev, sirove prosto 155 Kože za izdelovanje kožuhovine (kosmatine) (izvzemši v št. 154 imenovane), sirove prosto 156 Rogovi, rogovja, kosti, koščeni jezički, kopita, parklji, tičji kljuni, zobje, sirovi, tudi počez razrezani v posamezne dele; barvani kosi jelenovih rogovij, kakršni služijo ob izdelovanju gumbov in sličnih predmetov za sirovino ; Školjkne lupine (tudi z biseri) in korale, sirove, tudi v prah zdrobljene ali zmlete; kauris, želvne črepine (v celih okrovih), živalska žela, kitova kost (sirova ribja kost) ter druge živalske rezbovine, sirove . . . prosto 157 Črevesa in želodci živali, sveža ali posušena, tudi nasoljena, ne za užitek, živalski mehurji, izvzemši vizji klej, sveži ali posušeni; zlatoklepne kožice, prirezane; sirilo, tudi zgoščeno, brez vinskega cveta prosto 158 Koščeno oglje, koščeni pepel prosto iz 161 Kri od zaklanih živali, tekoča ali strjena; živalske kite. tudi posušene, gnoj, živalski, gnoj iz stranišč in hlevov), tudi posušen prosto 32* Številka nemške obče tarife Ime predmet a Carinski postavek za 1 dvojni stot mark iz 162 Moka iz žita izvzemši oves, tudi žgana ali pražena 10.20 Moka iz slada, ne žgana ali pražena 12 173 Škrob, zelen ali suh. tudi zmlet 14 iz 177 Mlečni cuker 40 z 180 Vino in sveži mošt iz grozdja, tudi brez kali (steriliziran) v sodih ali kotlih-vagonih: z vsebino vinskega cveta ne več nego 14 težnih delov v 100 ... 20 iz 188 Vinske droži: tekoče za izdelovanje konjaka pod nadzorstvom porabe 10 suhe ali testaste prosto 190 Rudninska voda. naravna ali umetna, vštevši steklenice in vrče prosto O pom n j a. Rudninska voda. naravna in umetna, se pripušča carine prosto tudi vštevši steklenice iz barvanega stekla, ako so te obalke zaradi posebne kakovosti vode običajne v trgovini. Rudninska voda v obalkah s stiskalnimi pripravami iz navadnih kovin ali zlitin navadnih kovin ali z mehaničnimi zapornimi pripravami se ocarinjuje po kakovosti teh obalk. 191 Druga naravna voda, tudi destilirana; led, sirov, priroden in umeten . . . prosto 192 Otrobi, tudi stiskani koruzni otrobi (koruzne pogače), riževi odpadki (odpadki pri luščenju in likanju riža), edino uporabni za klajo živini . . . prosto 193 Ostanki, trdni, od narejanja mastnih olj, tudi zmleti ali v obliki pogač (oljnate pogače), tudi mandeljnovi otrobi prosto 194 Ostanki od narejanja škroba, edino za klajo živini uporabni; pomije od žganja (kaliž), tudi posušene ; melasin kaliž prosto iz 195 Izluženi izrezki cukrove pese, tudi stisnjeni: sveži prosto 196 Vinske tropine 1 Opomnja. Vinske tropine za pripravljanje konjaka in drugega žganja se odpuščajo carine prosto pod nadzorstvom porabe. 197 Druge tropine, tudi posušene; sladne kali prosto 198 Navadno pecivo (brez pridatka jajc, masti, dišav, cukra ali kaj enakega) 10.20 199 Drugo pecivo, vštevši kakes in prepečenec; tudi oblati iz moke, pšena ali lepiča, z dodatkom cukra ali dišav 60 Številka nemške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 205 Margarina (mlečnemu maslu ali maslenemu maslu slične priprave, kojih mast ne prihaja edino od mleka) . . 20 213 Sokovi od sadov (izvzeraši vinsko grozdje) in rastlin, brez hlipa ali vinskega cveta, s cukrom ali sirupom pomešam ali z dodatkom cukra ali sirupa vkuhani, vštevši čežano v škatljah (marmelado) in rastlinske galerte (želeje); malinjev ocet GO iz 21G V ocet vložene ali vsoljene kumare (takozvane znojimske kumare) z dodatki dišav številk GG in 67 obče tarife ali tudi z majhnimi dodatki drugih kuhinjskih zelišč, v ne neprodušno zaprtih shrankah 4 iz 219 Marelična čežana brez dodatkov cukra ali sirupa, v neprodušno zaprtih plo-čevinskih posodah z najmanj 5 kilogrami teže 5 V ocet vložene ali vsoljene kumare (takozvane znojimske kumare) z dodatki dišav številk GG in G7 obče tarife ali tudi z majhnimi dodatki drugih kuhinjskih zelišč, v neprodušno zaprtih shrankah 4 221 Vrtna prst, tudi rušine ; prod. lapor, pesek, tudi naravnobarvno sipalo ter oblikovalni pesek: neharvane sljudine luske; glen, tudi ločilni glen . . « prosto 222 Barvan pesek, tudi barvano sipalo vštevši sipalno zlato in sipalno srebro (iz sljude narejeno sipalo) in druge barvane sljudine luske prosto 223 Glina vštevši porcelanovico (kaolin) in ilovica vsake vrste, tudi žgana, mleta ali plavljena; šamotna in dinas-malta prosto 224 Barvilne prsti (tudi kreda), sirove, ter za sirove barvilne prsti uporabni odpadki in postranski izdelki industrije; grafit, sirov (v kosih), mlet ali plavljen prosto 225 Plovec, smirek. apno za likanje in za omet (dunajsko apno), tripel in slična rudninska brusila, likala in lepolila, sirova, mleta ali plavljena: v pušicah, kupicah, vrčih ali sličnih za prodajo na drobno določenih posodah 2 v drugem omotu, tudi v obliki opeke prosto 220 Kremenka (infuzorijska prst), kremenjak, kremenjakov pesek; kresilniki, sirovi, tudi hitro shlajeni ali mleti prosto 227 Apno, ogljikovo kislo, magnezit, dolomit, viterit, strontianit, tudi žgan; apno, žgano, gašeno, apnena malta; apno, naravno fosforovokislo prosto 228 Sadra (žveplenokislo apno) tudi žgana, mleta, plavljena; superfosfatna sadra prosto Številka nemške obče tarife Ime p r c d m etn Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 229 Vodovezilni (hidravlični) dodatki, na primer groh, tras, pucolan in puco- lanova prst, Santorin (santorinska prst), tudi zmlet ali phan prosto 230 Portlandski cement, romanski cement, pucolanski cement, magnezija-cement, troskov cement in enak, z dodatkom ali brez dodatka barvil ali drugih snovi, nezmlet (cementni klinker. cementna pšena itd.), zmlet, phan; tudi zmleto apno prosto 233 Skrilavec : sirove skriljne skale prosto sirove skriljne plošče, sirov skrilj za tablice 1 strešni skrilavec Opomnje. 1. Skriljne plošče debele več nego 20 centimetrov naj se obravnavajo kakor skriljne skale. 0.65 2. Za skrilj za tablice naj se obravnavajo skriljne plošče 5 milimetrov največ debele, čisto modre ali inodrosive barve in pravokotne oblike, toda izvzemši take, ki se dajo spoznati za plošče za pokrivanje streh s tem, da imajo najmanj 2 centimetra od roba oddaljeno prebito luknjo, in se naj zato ocarinjujejo za strešni skrilj. Razen tega se obravnavajo vse skriljne plošče več nego 5 in manj nego 10 milimetrov debele ter plošče ne več nego 5 milimetrov debele, ki nimajo spredaj omenjenih znakov strešnega skrilja, zlasti plošče zelenkaste ali rdečkaste barve ali kupaste oblike za strešni skrilj. 3. Pogodbene carinske postavke za sirov skrilj za table in za strešni skrilj je treba uporabljali tudi tedaj, kadar so robovi samo obse-kani, obrezani ali žagani. 234 Kamni (izvzemši skriljavec in kamne za tlak) ter lava, luknjičavi in gosti, sirovi ali samo obsekani, tudi žagani, toda ne na več nego treh straneh, ali v ne razklanih, ne žaganih (rezanih) ploščah; tudi mleli kamni, v obči tarifi ne posebej imenovani prosto 236 Druge prsti in sirove rudninske tvarine, drugod v obči tarifi ne imenovane ali obsežene, tudi žgane, plavljene, mlete ali snažene; kredina masa (iz krede, drugih prsti, kleja in enakih tvarin) za tvorilarska dela . . . prosto iz 237 Rude, tudi pripravljane ; troske in sige vsake vrste za obratovanje kovinskih plavžev, tudi mlete (izvzemši Tomaževo fosfatno moko); troske in drugi odpadki od obratovanja kovinskih plavžev; takozvane „troskaste klobu-Čine, (Schlackenfilze) ; troskasta volna ; pepeli izvzemši pepel od kosti, tudi izluženi, apneni pepelki prosto Številka nemške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 238 Premog, antracit, neobdelan svetlogori premog in rjavi premog, tudi mlet; šota, koks (luknjičavi ostanki suhe destilacije premoga in rjavega premoga), tudi mlet); koks od šote (oglje od šote); koksasti ostanki od destilacije rudninskih olj in kotrana; goriva, umetna (vštevši stisnjeni premog), iz rjavega premoga, premoga, šote, kotrana ali kaj takega, tudi uporabljaje les, pripravljen ; oglje, oblikovalno (plastično), iz fosilnih tvarin in plinovo oglje (retortni grafit), neoblikovan ; tudi oblikovalno (plastično) rastlinsko oglje v neoblikovani masi prosto iz 239 Zemeljsko olje (petrolej), tekoči naravni rudniški kotran (zemeljski kotran), kotranovo olje iz rjavega premoga, olje iz šote, olje iz skrilja, olje iz kotrana boghead-premoga ali svetlogorega premoga in druga drugod v obči tarifi ne imenovana rudninska olja, sirova ali čiščena: Mazalna olja; tudi kotranasti, parafinovili in v vodi ne potapljajoči se smolasti ostanki od destilacije rudninskih olj, smolno olje .... 6 težki bencin s specifično težo več nego 0.75 do 0.77 vštevši, pri 15 ° G, v porabo za obratovanje motorjev, v domačih obratovališčih proizvajan ali iz inozemstva uvažan, pod nadzorstvom 2 plinovo olje s specifično težo nad 0.83 do 0.88 vštevši pri 15° G v porabo za obratovanje motorjev ali za karburiranje vodnega plina, v domačih obratovališčih proizvajano ali iz inozemstva uvažano, pod nadzorstvom 3 240 Asfalt, trdi, asfaltov mastiks (asfaltni cement), asfaltni klej (rudninski klej), smolni cement, lesni cement prosto 241 Zemeljski vosek (ozokerit), sirov, tudi prelit prosto 243 Smola vsake vrste izvzemši premogovo smolo; sinolna usedlina (ostanek od izdelovanja smole); smolasti ostanki od destilacije rudninskih olj, kolikor se v vodi potope; kotran iz šote; lesni kotran in daget (dagert, brezov kotran) prosto Opomnja k oddelku 2 D obče tarife. Takozvani mehki asfalt in slični polutrdni ali vlačnotekoči ostanki od destilacije rudninskih olj se odpravljajo na dovolilnice z nadzorstvom porabe carine prosto, ako znaša njih specifična teža najmanj 0.90 pri 15° G in se uvažajo zato, da se pomešajo z naravnim asfaltom ali kotranom za fabrike asfaltovih ali kolranovih lepenk. 244 Premogov kotran ; tudi premogova smola prosto 245 Kotranova olja iz premoga, lahka, vštevši oljaste destilate iz premogovih kotranovih olj, na primer bencol, kumol, toluol, ksilol, in težka na primer antracenovo olje, karbolno olje, kreozotno olje; tudi asfaltna nafta- in takozvani ogljikov vodik prosto 246 249 iz 250 251 257 iz 258 259 260 265 271 272 273 274 279 282 283 Ime predmeta Naftalin; antracen; z navadno destilacijo premogovega kotrana proizvajani ne oljasti izdelki, na primer fenol (karbolna kislina) ; anilin (anilinsko olje), anilinske soli in druge tvarine iz premogovega kotrana (antrakinon, nitrobencol, toluidin, naftilamin, rezorcin, naftol, ftalna kislina itd.) . . Zemeljski vosek (ozokerit), čiščen in cerezin (iz zemeljskega voska narejen, tudi s parafinom pomešan), v kladah, tablicah ali kroglah; voščene štule iz čiščenega zemeljskega voska in cerezina....................................... Parafin, sirov (parafinove luske, parafinovo maslo itd.) ali čiščen, izvzemši mehki parafin.................................................................... Mehki parafin.................................................................... Glicerin, sirov ali čiščen; podlug milarnic...................................... Parafinovo mazilo, vazelina in vazelinovo mazilo (ne dišeče) prosto Maža za vozove Druga mazala, z uporabo masli ali olj narejena, tekoča ali trda, tudi oblikovana .................................................................... Živo srebro in zlitine živega srebra (amalgami) ........................... Amonijakova voda (plinova voda), salmijakovec.............................. Solna kislina.............................................................. Žveplena kislina in žveplene kisline anhidrid.............................. Solitrova kislina.......................................................... Vinska kislina (sreževa kislina)................... Citronska kislina.................................. Studenčne soli, naravne in umetne; tudi močvirne soli Klorov barij (barijev klorid)...................... 10 8 prosto za 1 dvojni stot sirove teže 10 za 1 dvojni stot 6 za 1 dvojni stot sirove teže 7.50 prosto prosto prosto prosto prosto za 1 dvojni stot 4 prosto prosto prosto 289 29f) 291 iz 292 293 294 Jedki natron, trdi (natrijev hidroksid) ali tekoč (natronov lug); jedli kalij, trdi (kalijev hidroksid) ali tekoč (kalijev lug).......................... Pepelika vsake vrste; tudi pepelika („Schafschweißaschc“)................. Kaliževo oglje............................................................ Vodikov superoksid........................................................ Klorovokisli kalij (kalijev klorat), ne v tulcih ali kapicah uvažan . . . . Žveplenokisli natron (glavberjeva sol. natrijev sulfat) in kisli žveplenokisli natron (dvojno žveplenokisli natron, natrijev bisulfat)................ . 3.50 1.50 prosto 1 prosto 0.25 295 Žveplenokisli kalij (kalijev sulfat) in fosforokisli kalij (kalijev fosfat) . . . 297 Železna galica (zelena galica, železni sulfat), cinkova galica (bela galica, cinkov sulfat).........................................•............................. . prosto prosto 300 301 305 306 308 309 iz 311 Svinčeni oksid (svinčena gladkina, rumena [srebrna gladkina] in rdeča [zlata gladkina]) v drobtinah, luskah ali prašku................................. Kositrov oksid .......................................................... Kromovokisli natron (natrijev kromat) in kisli kromovokisli natron (natrijev bikromat), kromovokisli kalij (kalijev kromat) in kisli kromovokisli kalij (kalijev bikromat); kromov oksid, kromov hidroksid........................ Manganokisli kalij (kalijev manganat) in nadmanganokisli kalij (kalijev per-manganat)................................................. ............... Kalijeva krvolužna sol (ferociankalij [kalijev železni cianur] in fericiankalij [kalijev železni cianid]), natronova krvolužna sol (ferocianatrij [natrijev železni cianir] in fericiannatrij [natrijev železni cianid]), ciankalij (kalijev cianid)............................................................ . . . Kalijev acetat (ocetno kislo in lesnoocetno kislo apno).................. Drugi acetati, drugod v obči tarifi ne imenovani ter acetonovo olje . . . Srež, sirov.............................................................. prosto 2 prosto prosto 8 1 prosto prosto . 313 315 iz 316 iz 317 326 iz 329 338 319 Ogljikovo-kisla magnezija, umetna (magnezijev karbonat).................... Cinkove soli, drugod v obči tarifi ne imenovane; klorov cinek (cinkov klorid), trdi ali tekoči...................................................... Kalcijev karbid . ......................................................... Amoniiak, žveplenokisli (amonijev sulfat); klorov kalij; natron, žveplasto-kisli (natrijev sulfit); žvepleni kalij (kalijev sulfid); žvepleni natrij (natrijev sulfid); arzenova kislina, arzenästa kislina, soli teh kislin in druge arzenove spojine, kolikor ne spadajo k barvam, pripravljenim zdravilom ali lepotilom.............................................................. Ginkov oksid (cinkova belina in cinkova sivina), cinkovosulfidna belina (litopon) . ............................................................... Prstene barve (žgane, mlete ali plavljene barvilne prsti ali za take prsti uporabni odpadki in stranski izdelki industrije, tudi za barvilne prsti, mlete rude) suhe ali v obliki testa tudi polepšane, izvzemši kredo: Železni oksid, naravni in umetni (kolkotar, cap id mortuum) .... druge...................................................................... Grafit: oblikovan (v tablicah, kosih ali enako)............................... v posodah za prodajo na drobno........................................ Lesna žestina (metilalkohol), sirov; aceton, sirov......................... Opomnja. Pod št. 349 spada lesni cvet, čigar moč, pri 15° C z alkoholometrom po tožnih delih v sto za žganje ustanovljena, ne znaša več nego 95 težnih delov. prosto prosto 4 prosto prosto prosto 0.20 2 3 prosto (Slovenlech.) 33 Ime predmeta 360 362 372 373 Moka iz kosti...................................................................... S kislinami obravnavana fosforovita gnojila (superfosfati), tudi z drugimi tvarinami pomešana ................................................................ Beljak in beljakovina, živalska in rastlinska, ne spadajoča pod druge številke obče tarife........................•......................................... Sirnina (kazein), sirninska guma in slične priprave, kolikor ne spadajo pod št. 206 obče tarife................................................................ prosto prosto prosto 6 374 Sirov lep (razapnene kosti) 3 375 Lep vsake vrste (izvzemši beljakov lep), trd ali tekoč; želatina, tudi barvana 3 378 Kreozot iz lesnega kotrana in šotinega kotrana............................ 384 Izlečki strojil (ekstrakti strojil), drugod v obči tarifi ne imenovani: izleček iz hrastovega, smrekovega in konstanjevega lesa: tekoč............................................. trd............................................... drugi : tekoč............................................. trd............................................... prosto 4 4 8 Opomnji. 1. Za izleček iz hrastovega, smrekovega in kostanjevega lesa se dovoljuje znižana carina s pogojem, da spremlja vsakö pošiljatev izpričevalo o izvidu preiskave, iz katerega se vidi, da gre za čiste izlečke iz enega ali več imenovanih vrst strojilnega lesa, ki niso niti pomešani z drugimi izlečki strojil niti niso narejeni iz kake zmesi hrastovega lesa, smrekovega lesa ali kostanjevega lesa z drugimi sirovimi strojili. Ta izpričevala, ki naj jih izdajajo v porazumu strank pogodnic določeni znanstveni ali strokovni zavodi na Avstrijskem in Ogrskem, se pripoznavajo na Nemškem s tem, da se dotične pošiljatve ne preiskujejo znova, če se je po izkazu teh izpričeval opravila preiskava po predpisih, ki se izdadô v porazumu strank pogodnic. S tem ni prizadeta pravica nemških oblastev, da smejo pri izlečkih oznamenjene vrste, ki se uvažajo oprti na taka izpričevala, v dvomnih primerih opraviti dodatno preskušnjo izvida preiskave. 2. Tekoči izlečki strojil z več nego 28° B‘ se ocarinjujejo kakor trdi. -Številka nemške obče tarife I in c p r e d m e t a Carinski postavek za 1 dvojni stot mark iz 385 Sok sladke korenine: pomešan s eukrom, medom, janeževim oljem, salmijakom ali dragimi okusnimi dodatki ali zdravili, ali v posodah za prodajo na drobno . drug, sirov ali čiščen, tudi v drogih, priprosto zamotanih, v zabojih 60 ali v dragih večjih obalkah, ki služijo neposrednje za pošiljanje . . prosto iz 398 Preje floretne svile, enovite ali mnogoterne, tudi sukane: nebarvane prosto 404 Žamet in pliš, žametaste in plišaste tkanine (razrezane ali ne razrezane): povsem iz svile ■ 750 deloma iz svile 450 405 Goste tkanine, drugod v obči tarifi ne imenovane: povsem iz svile 600 deloma iz svile . . . • Opomnja k št. 403 do 408 obče tarife. Tkanine iz prej drugih prediv, v katera je vpredena svila, ne da bi ovijala niti ali se zdržema vlekla po celi dolžini niti, se zaradi tega ne obravnavajo za tkanine deloma iz svile. (422/3) Preja iz volne ali drugih živalskih dlak, tudi z rastlinskimi predil-nimi tvarinami ali predivi, izvzemši bombaž, mešana, ne spadajoča pod št. 417 do 421 obče tarife: 450 422 Grebenana preja, sirova: enožična 8 dvo- ali tri žična 10 štiri- ali večžična 24 423 Grebenana preja, beljena, barvana, tiskana: enožična 12 dvo- ali trižična 18 štiri- ali večžična i • 24 428 Preproge za pod iz prej iz volne ali drugih živalskih dlak, tudi z rastlinskimi predilnimi tvarinami ali predivi pomešane, v kosu kakor metrsko blago uvažane ali odmerjene (brez šivanja), tudi tiskane: druge nego v št. 427 obče tarife imenovane: vozljane 150 tkane 100 432 Tkanine iz prediv iz volne ali drugih živalskih dlak, tudi pomešane z rastlinskimi predilnimi tvarinami ali predivi, ne spadajoče pod št. 427 do 431 obče tarife: Stiskalne rute, pasovi, plošče in table iz prej iz kozjih dlak ali grobih živalskih dlak za stiskanje olja ali masti 15 33* Številka n« ruške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark s tako primesjo konjske žime (iz grive ali repa), da so tkanine, čeravno ni niti ves snutek niti ves votek iz konjske žime, vendar trdne tkanine take vrste, kakor vzorci, položeni o priliki, ko se podpiše po-godba 45 druge semkaj spadajoče tkanine : težke < več nego 700 gramov na 1 kvadratni meter tkaninske površine več nego 200 do 700 gramov na 1 kvadratni meter tka- ninske površine 200 gramov ali manje na 1 kvadratni meter tkaninske površine ' 135 150 220 (iz 448/464) Blago iz bombaževih prediv, tudi mešano z drugimi rastlinskimi predilnimi tvarinami ali predivi ali s konjsko žimo, toda brez primesi svile, volne ali drugih živalskih dlak: iz 448 Žamet in pliš, žametaste in plišaste tkanine, razrezane, flor iz snutka narejen (žamet): beljen, barvan, tiskan, pestro tkan 130 (iz 453/457) Tkanine, ne spadajoče pod št. 445 do 452 obče tarife: iz 453/457 sirove, prirejene (apretirane), beljene ali barvane, s tako primesjo konjske žime (iz grive ali repa), da so tkanine, čeravno ni niti ves snutek niti ves votek iz konjske žime, vendar trdne tkanine take vrste kakor vzorci, položeni o priliki, ko se podpiše pogodba 45 iz 456 prirejene (apretirane), beljene, spredaj ne imenovane Carina sirovih tkanin 4- 20 mark iz 457 barvane, tiskane ali pestro tkane, spredaj ne imenovane Opomnja k št. 453 do 457 obče tarife. Za ocarinje-vanje tkanin, pri katerih menjavajo negosto tkana mesta z gosto tkanimi, je merodajno poprečno število niti, ki se najde, če se štejejo snutkove niti in votkove niti med vsakima dvema točkama, ki se redno ponavljata v snutku in votku v tkaninskem vzorcu, če se preračunijo ta števila niti po razmerju širine vzorca po 5 milimetrov in se seštejejo podatki za snutek in votek. Pri tkaninah z dvojnimi nitimi ali sukancem je treba šteti posamezne niti. Ostajajoči ulomki ne pridejo v poštev za ustanovitev skupnega uspeha preračuna. Carina sirovih tkanin 50 mark iz 464 čipkovine in čipke vsake vrste vštevši čipke za vstavke, robove in odmerjeno blago iz čipk ali čipkovin, tudi brez valovitega ali izzobčanega roba: z roko klekljane 350 Ime predmeta (iz 472/4) Lanena preja (preja iz lanu ali kodelje) tudi mešana z juto, toda brez primesi drugih predilnih tvarin: iz 472 enožična, sirova: čez št. 8 do št. 14 angleška . čez št. 14 do št. 20 angleška čez št. 20 do št. 35 angleška čez št. 35 do št. 75 angleška 6 6.50 9.50 12 iz 473 474 iz 475 476 477 481 482 enožična, beljena, barvana, tiskana: do št. 20 angleška ................................................. čez št. 20 do št. 35 angleška....................................... čez št. 35 do št. 75 angleška....................................... dvo- in večžična (sukana), sirova, beljena, barvana, tiskana.............. (iz 475/7) Konopna preja in preja konopne kodelje, ter preja iz maniljske konopnine, neuseelandske konopnine, agave-vlaken, ananas-vlaken, kokosovih vlaken ali drugod v obči tarifi ne imenovanih rastlinskih predilnih tvarin, te preje vse tudi mešane ? drugimi k oddelku 5 D obče tarife spadajočimi predilnimi tvarinami, toda brez primesi bombaža ali živalskih predilnih tvarin: enožična, sirova: do št. 6 angleška................................................... čez št. 6 do št. 8 angleška .... ...................... .. čez št. 8 do št. 10 angleška........................................ enožična, beljena, barvana, tiskana: do št. 6 angleška................................................... čez št. 6 do št. 10 angleška................................... čez št. 10 angleška.................. .............................. dvo- ali večžična (sukana), sirova, beljena, barvana, tiskana ............ (481/2) preja iz jute brez primesi drugih predilnih tvarin, eno- ali večžična :. sirova : do št. 8 angleška.................................................... čez št. 8 do št. 14 angleška......................................... čez št. 14 angleška *................... beljena, barvana, tiskana: do št. 14 angleška........................................ čez št. 14 angleška....................... .......................... Preja iz predilnih tvarin oddelka 5 D obče tarife brez primesi bombaža ali živalskih predilnih tvarin, v priredbah za prodajo na drobno: enožična............................................................ dvo- ali večžična (sukana).......................................... 13 16 '21 36 6 6.50 7 13 14 16 36 5 6 7 12 13 36 70 iz 484 487 Opomnja. Priredbe v štrenah, ki niso oddeljene drugače nego prevezane z rahlo tekočimi ali povezke le enkrat ovijajočimi, ne vozljanimi prevezami, ni šteti za priredbo za prodajo na drobno, a) pri lanenem sukancu in konopnein sukancu tedaj, če znaša v štreni obsežena nepretrgana dolžina niti 2500 metrov ali več, b) pri ne sukanih nitih iz predilnih tvarin oddelka 5 D obče tarife in pri drugih nego pod a) imenovanih sukancih iz takih predilnih tvarin brez ozira na dolžino niti, obseženo v štreni. Za priredbo za prodajo na drobno nadalje ni šteti priredbe v kopih ali v križnih vretencih. Konopci (zgolj s sukanjem niti [močnih enožičnih vrvarskih prej] narejeno ne vrvičasto vrvarsko blago) iz predilnih tvarin oddelka 5 I> obče tarife brez primesi bombaža ali živalskih predilnih tvarin: v premeru 5 milimetrov hli čez....................................... v premeru več nego 1, pa manj nego 5 milimetrov, tudi v priredbah za prodajo na drobno................................................. Preproge za pod, v kosu kakor metrsko blago uvažane ali odmerjene (brez šivanja) iz rahlih, sukanih ali zapredenih vlaken iz jute, maniljske ko-nopnine, agave, ananasa ali kokosa, tudi mešane z drugimi rastlinskimi predilnimi tvarinami ali predivi ali z dlakami goved, jelenov, psov, svinj ali sličnimi grobimi živalskimi dlakami ali predivi iz njih, kolikor ne spadajo pod št. 427 obče tarife: tkane : barvane, tiskane, pestro tkane, vzorčane............................. druge; tudi odeje iz pokotranjenega vrvja, pokotranjene preproge za pod Opomn ja. Velurne preproge za pod iz jute ter preproge za pod iz jutešenilje, tudi s snutkom iz bombaževih prej, tudi tedaj niso izključene od obravnavanja kakor preproge za pod št. 487, ako so tkane dvojnostransko ali če so bolj ali manj gibljive. (488/9) Žepne rute iz lanene preje, v kosu uvažane kakor metrsko blago ali odmerjene, nevzorčane ali vzorčane, tudi z nebarvanimi ali barvanimi bombaževimi nitimi v robeh ali obkrajcih brez ozira na razporedbo ali število teh niti: sirove : v snutku in votku skupaj na 2 centimetra v četverju: do 120 niti.................................................... z več nego 120 nitimi.......................................... 10 22 24 12 45 70 Ime pred m e ta 489 492 493 490 497 498 beljene, barvane, tiskane, pestro tkane : v snutku in votku skupaj na 2 centimetra v četverju: do 120 niti......................................................... z več nego 120 nitimi............................................... (iz 492/7) Goste tkanine iz prediv od predilnih tvarin oddelka 5 D obče tarife, tudi mešane s konjsko žimo, toda brez primesi dragih živalskih predilnih tvarin ali bombaža, ne spadajoče pod št. 486 do 491 obče tarife, nevzorčane: (492/3) iz lanu, lanene kodelje ali ramie, tudi mešane z drugimi predilnimi tvarinami oddelka 5 D obče tarife: sirove : v snutku in votku skupaj na 2 centimetra v četverju: do 40 niti....................... ......................... . . z 41 do 80 niti ... ................................... z 81 do 120 niti.................................................... z več nego 120 nitimi............................................... beljene, barvane, tiskane, pestro tkane: v snutku in votku skupaj na centimetra v četverju: do 120 niti . ............... ............................... z več nego 120 nitimi.............................•.............., I (496/7) iz jute brez primesi drugih predilnih tvarin oddelka 5 D obče tarife : sirove : v snutku in votku skupaj na 2 centimetra v četverju: do 40 niti.......................................................... z 41 do 80 niti........................'............................ z več nego 80 nitimi................................................ beljene, barvane, tiskane, pestro tkane......................................... 75 120 12 24 36 60 60 120 12 24 36 60 Goste tkanine iz prediv predilnih tvarin oddelka 5 D obče tarife, tudi mešane s konjsko žimo, toda brez primesi drugih živalskih predilnih tvarin ali bombaža ne spadajoče pod št. 496 do 491 obče tarife, vzorčane (sirove, beljene, barvane, tiskane, pestro tkane): damasti druge . Negoste taftnovezne tkanine iz prediv od predilnih tvarin oddelka 5 D obče tarife s tako primesjo konjske žime (iz grive ali repa), da so tkanine, čeravno ni niti ves snutek niti ves votek iz konjske žime, vendar trdne tkanine take vrste kakor vzorci, položeni o priliki, ko se podpiše pogodba 150 Carinski postavki št. 492 in 493 + 10 mark Številka nemške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za I 1 dvojni stot J mark iz 501 Čipkovine in čipke vseh vrst vštcvši čipke za vstavke, robove in odmerjeno blago iz čipk in čipkovin, tudi brez valovitega ali izzobčanega roba, iz prediv od predilnih tvarin oddelka 5 D obče tarife: klekljane, brez primesi živalskih predilnih tvarin ali bombaža . . . Opomnja k oddelku 5 D obče tarife. Na mesto oca-rinjevanja, omenjenega za vezenine na temeljno tkanino iz prediv oddelka 5 D v opomnji k temu oddelku v obči tarifi, kakor vezenine na bombaževi temeljni tkanini stopi pri gostih nevzor-čanih lanenih tkaninah št. 492 in 493 obče tarife, s šivanjem ne dalje podelanih, ki so prirezane za ženske srajce ali spodnje jopice in le na izrezku pri vratu tako vezene, da vezeninski vzorec na nobenem mestu ne sega dalje nego 15 oentimetrov od roba izrezka pri vratu, ocarinjevanje po postavku 150 znamk za 1 dvojni stot. 300 iz 504 Voščeni muselin in voščeni tafet 50 iz 505 Tkanine, narejene nepropustne za vodo s tem, da se pomažejo ali napojé z oljnato pokostjo ali s tvarinami kovinskega izvira, da se pokotranijo ali drugače obravnavajo z drugimi tvarinami n. pr. kavčukom, gutaperčo ali celuloidom : druge nego grobe 30 iz 512 Vata, ne prirejena za zdravilne namene, tudi z lepom, klejem ali gumovo raztopino prevlečena; nadalje za gostilo služeči zvitki iz vate: iz drugih predilnih tvarin nego iz svile ali svilnih odpadkov .... 4 514 Klobučine, odmerjene preproge za pod iz klobučine in drugo, ne šivano klobučinasto blago (izvzemši klobuke), iz volne ali drugih, nego v številki 513 obče tarife imenovanih živalskih dlak, tudi v zvezi z rastlin- skimi predilnimi tvarinami ali s primesjo svile . . . 100 iz 515 Kodrana dlaka iz konjske žime (iz grive ali iz repa) tudi mešana z drugimi živalskimi dlakami ali z rastlinskimi vlakninami 5 iz 516 Blago iz konjske žime (iz grive ali iz repa), drugod v obči tarifi ne imenovano : stiskalne rute, pasovi, plošče in table, za Stiskanje olja ali masti, tudi v zvezi s tuljem Tkanine, mešane tudi z drugimi živalskimi ali rastlinskimi predilnimi tvarinami ali predivi, izvzemši svilo, ako je ves snutek ali ves votek 15 iz konjske žime; dna za sita Opomnja. Dna za sita iz konjske žime tudi tedaj niso izključena od ocarinjevanja po postavku 45 mark za 1 dvojni stot, ako so v majhnem številu vpletene predivove niti iz drugih živalskih predilnih tvarin, izvzemši svilo, ali iz rastlinskih predilnih tvarin. 45 1 m e ]> r e d m e t a Opomnja. Št. 518—520 obče tarife. Namesto carinskih doklad, omenjenih v opomnji k št. 518—520 obče tarife za obleke, lepotičje in druge šivane predmete teh tarifnih številk, se pobira carinska doklada 50 od sto, ako so obleke itd. iz čipk, izvzemši čipke štev. 501 obče tarife, ali iz vezenin. Za obleke, lepotičje in druge šivane predmete, obstoječe iz čipk ali vezenin, naj se štejejo samo tiste, pri katerih so čipke ali vezene površine bistveni deli in določujejo posebnost blaga. Obleke, lepotičje in drugi šivani predmeti tarifnih številk 518 — 520, ki so drugače opremljeni s čipkami ali vezeninami, se štejejo v zmislu prej omenjene opomnje za okrašene s čipkami ali vezeninami in so namesto tam omenjene carinske doklade zavezane carinski dokladi, ki znaša : a) pri damskih bluzah 10 od sto brez ozira na to, iz katerih predilnih tvarin so narejene čipke ah vezenine, b) pri drugih oblekah ter pri lepotičju in drugih šivanih predmetih 25 od sto, ako je okras v čipkah ali vezeninah docela ali deloma iz svile, in 10 od sto, če je okras iz drugih čipk ali vezenin. Vendar so od imenovanih carinskih doklad izvzeti: posteljnina in namizno perilo, damske srajce, spodnje jopice, spodnje hlače, spodnja krila s posameznimi, v obliki prem našitimi ali všitimi čipkastimi ali vezeninskimi vstavki, ki niso širji nego 4 cm, nadalje damske srajce in spodnje jopice iz gostih, nevzorčanih lanenih tkanin, štev. 492 in 493 obče tarife z vezeninami, ki so nameščene samo na izrezku pri vratu, in kojih vzorec na nobenem mestu ne sega dalje nego 15 cm od roba izrezka pri vratu. (Iz 521/522) Obleke, lepotičje in drugi šivani predmeti iz prediv ali klobu-čin, drugod v obči tarifi ne imenovani: 522 Iz prediv, tudi iz klobučine, s kavčukom prevlečene ali napojene, ali z vmesnimi vložki iz kavčuka zvezane, ali v zvezi s kavčukovimi nilimi, tudi iz tkanin kavčukovih niti v zvezi s predivi, drugod v tarifi neimenovanih; Ako je predivno blago ali predivo : docela ali deloma iz svile 220 iz drugih predilnih tvarin 120 (SloT®niich.) 34 I in e predme (524/525.) Dežniki in solnčniki, kolikor po svoji zvezi z drugimi tvarinami ne spadajo pod višje carinske postavke: 524 iz čipk, vezenin ali predivnega blaga z našitki ali z njimi nališpani 200 525 drugi : iz predivnega blaga docela iz svile iz predivnega blaga deloma iz svile iz drugega predivnega blaga . . . 120 90 70 iz 527 Čevlji iz prejnega blaga z našitimi podplati iz drugih tvarin: iz prejnega blaga povsem ali deloma iz svile....................... iz tkanin iz velblodove dlake ..................................... iz drugega prejnega blaga (izvzemši suknene ogle, suknene preme, bombaževe, volnene ali lanene zaponke, stremene ali kaj takega in vode ne propuščajoče tkanine.................................... 120 80 65 iz 530 531 iz 532 iz 533 357 539 Mreže za lase iz človeških las ali njih posnernkov.......................... Okrasna peresa, prirejena (pripravljena): Nojeva peresa in čapljina peresa....................................... druga peresa; tudi ptičje kože, glave, perutnice in drugi deli kože, za okras klobukov ali kaj takega prirejene................................ Pahljače (ročne pahljače): povsem ali deloma iž svile, čipk. vezenin ali drugih okrasnih peres nego nojevih peres; vse te pahljače, kolikor po svojih zvezah ne spadajo pod višje carinske postavke....................................... * druge (izvzemši pahljače povsem ali deloma iz nojevih peres), kolikor zase ali po svojih zvezah ne spadajo pod višje carinske postavke ................................................................. Moški klobuki iz prejnega blaga, brez ozira na opremo: Iz prejnega blaga docela ali deloma iz svile; klobuki vsake vrste s skakalnimi vzmetmi (sklopni klobuki)...................................... Moški klobuki iz lasne klobučine (izvzemši lakirane): neopremljeni (negarnirani).................................. . . . . opremljeni (garnirani)................................................. Opomja k št. 537 in 538 obče tarife. Klobuki iz klobučine, pri katerih se iz oblike ali opreme ne da spoznati, ali so moški ali ženski klobuki, se obravnavajo za moške klobuke po št. 537 in 538. Ženski klobuki iz klobučine vsake vrste: neopremljeni (negarnirani)............................................. samo s trakom obdani .................................................. drugače opremljeni (garnirani)......................................... 200 1000 750 200 200 za 1 kos 1 —.40 —.50 —.25 —.60 -.80 4» 1 m e p r e d meta iz 540 iz 541 Opomnja. Ženski klobuki iz klobučine vsake vrste, ki so opremljeni, da so močnejši in da se jim dâ oblika, tudi s prejami opleteno žico, ki je našita na krajcu ali pod krajcem ali na njegovem zunanjem robu, se s tem ne izključujejo od ocarinjevanja kakor neopremljeni (negarnirani) klobuki. Štule za klobuke iz dlačne klobučine, povsem ali deloma spravljene v obliko klobuka............................................................. Klobuki iz trsk: neopremljeni (negarnirani).............................................. opremljeni (garnirani).................................................. za 1 kos —.25 —.10 — .20 542 Ženski klobuki vsake vrste, okrašeni: povsem iz lesenih Irsk z navadnim okrasom drugi.................................... Opomnje k petemu oddelku obče tarife: a) Polubeljene (kremovane), mercerezirane ali s solitrno kislino obravnavane (nitrirane) preje in prejno blago so zavezane ocari-njevanju kakor beljene preje in beljeno prejno blago. b) broširane tkanine so zavezane carinski dokladi 10 od slo. Lan-cirane tkanine ne veljajo za broširane tkanine v zmislu številke 5 občih opomenj k petemu oddelku. Carinska doklada za broširane tkanine se ne uporablja na lanene ali bombaževe brisalke in dinge za gospodarstvo določene rute, v katere so le na oglih ali robovih vbroširane besede ali podobe, ki opozarjajo na namen rabe. c) Aplikacijske vezenine na drugih temeljnih tkaninah kakor takih povsem ali deloma iz svile, pri katerih je temeljna tkanina z mulom ali tuljem po navezenju vzorcev tako združena, da postanejo vzorci vidni, če se izreže na njih ali pod njimi ležeča tkanina, naj se ne obravnavajo za prejno blago z našivki (številka 8 občih opomenj k petemu oddelku), temveč naj se ocarinjujejo po postavka 300 mark za 1 dvojni stot. d) Žepnim rutam, namiznemu perilu, posteljnini in ročnim brisačam iz bombaževih prej ali predilnih tvarin pododdelka 5 D z robci, ki se naredé, ne da bi se zapognil rob tkanine, s tem, da se samo pošije ali da se enkrat ali večkrat zapogne rob tkanine v večji ali manjši širini in se upogneni kos tkanine trdno zašije in ki nimajo pri tem niti luknjičanja katerekoli vrste 1 m e p r e <1 m c t a (vštevši navadne votle robce), niti niso okrašene z okrasnimi šivi ali kako drugače, se zaradi tega ne nalagajo niti carinski postavki za šivane predmete niti carinska doklada. Za prej imenovano prejno blago se pobira namesto carinskih postavkov za šivane predmete in namesto carinske doklade, omenjene v prvem odstavku številke 10 občih opomenj k petemu oddelku, le carinska’doklada 10 od sto, ako ima ali samo navadne votle robce (robce s polpalčicami ali robce s celimi palčicami) v nastopnem popisane vrste ali samo eno enovrstno luknjičanje, ki teče v tkanini enako z zobovi tkanine in je natančno prav tako narejeno kakor navadni votli robci, toda brez zveze z robcem s posebnimi šivalnimi nitimi. Spredaj imenovano prejno blago velja za opremljeno z navadnimi votlimi robci (robci s polpalčicami ali robci s celimi palčicami), ako kažejo neposrednje poleg robnega mesta po navadi širje upognjenega roba luknjičanje s samo eno vrsto v obliki in legi ujemajočih se odprtin in svežnjev niti, skozi katere niso počez potegnjene niti in ki niso prekinjene z vstavljenimi figurami. Ali se nareja luknjičanje v enem delovnem teku s svedrom in iglo šivalnega stroja za votle robce ali je pripravljeno s tem, da se izpuščajo ali izvlečejo tkaninske niti, ni nobene razlike. Svežnji uiti nastanejo pri navadnem robcu s polpalčicami stem, da se tkaninske niti skupinoma potegnejo skupaj na robnem mestu (robov šiv) z nitimi, ki služijo za pritrjevanje robca, pri navadnem robcu s celimi palčicami v njegovi običajni obliki, takozvanem lestvičnem šivu, s tem, da se pol-palčice razen tega še na nasprotnih mestih luknjičalne ceste s šivanjem potegnejo skupaj v palčice, ki tečejo v smeri tkanin-skih niti. Za vstavljene tvorbe figur ni smatrati na oglih luknji-čanja morda nameščenih zvezdastih tvorb niti, ki se imenujejo pajki; ako se robovi tkaninskih odprtin, izpolnjenih s pajki, obšijejo samo za to, da se ne izresijo, to ne pride v poštev. e) Kolikor v obči tarifi niso omenjene izjeme, se ocarinjuje odmerjeno ali prirezano prejno blago brez šivanja kakor v kosu za metrsko blago uvažano prejno blago. f) Prejno blago s privezanimi resicami ali kaj takega se ne ocarinjuje kakor šivani predmeti. g) Prejno blago, v katero so uvezene le črke, če tudi zapletene ali v sebi okrašene (monogrami, okrasne črke itd.) ali imena, številke ali kaj takega, se ne prištevajo k vezeninam. h) Pri blagu, pletenem na stanu (trikotnem blagu) in mrežastem blagu so robci in šivi, ter obrobki s Irakom in za rabo potrebni Številka nemške ob£e tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot j mark navadni dodatki brez vpliva na ocarinjevanje. Za navadne dodatke je šteti brez ozira na tvarino, iz katere so, zlasti: pošite gumbnice, gumbe, gumbove pasce, pentlje, zaponce, kopče, jermene, povezke, vlačne vrvice, vlačne trake, navadne čope. i) Za ocarinjevanje oblek, lepotičja m drugih šivanih predmetov, ki so sestavljeni iz različnega prejnega blaga, je merodajna poglavitna sestavina, in če je dvomna, tista sestavina, ki zahteva najvišji carinski postavek. Za šivanje porabljene prejne niti, robci, podvleke s prejnim blagom, vrvice in pasovi ne pridejo nikdar v poštev. Nakit, oblek itd. številk 518, 519 in 520 obče tarife s trakovi, obrobki, pentljami ali kaj takim, povsem ali deloma iz svile, je brez vpliva na ocarinjevanje, ne krate opomnje k tem tarifnim številkam, ako ni tega nakita nasproti temeljni tkanini obleke itd. smatrati za poglavitnega. (iz 545/546) usnje, polustrojeno ali dostrojeno, tudi prirejeno, drugod v obči tarifi ne imenovano: 545 ob čisti teži kosa z več nego 3 kilogrami: cele kože z držečimi se glavami, vratovi, trebuhi in parklji, tudi v polovicah; deli na glavi, vratu, trebuhu in parklji ter konjske kože brez ozira na težo kosa 30 svinjsko usnje brez ozira na težo kosa 18 jedrnati kosi 33 iz 546 ob čisti teži kosa od 1 do 3 kilogramov: telečje usnje, naravnobarvno 25 drugo telečje usnje 40 556 Čevlji iz usnja vsake vrste, tudi iz dlakastih kož ali iz kož od rib ali golazni, z drugimi podplati nego lesenimi podplati : par težek več nego 1200 gramov 60 par težek več nego 600 do 1200 gramov; tudi gornji deli za čevlje iz usnja vsake vrste z elastičnimi vstavki brez ozira na težo .... 80 par težek 600 gramov ali manj 90 copate in čevlji za dom, brez ozira na težo 60 Opomnja. Za copate in čevlje za dom je treba šteti take čevlje, ki nimajo narta niti pete niti niso drugače (na primer z zadrgami, zapornimi gumbi ali elastičnimi vstavki) urejeni, da bi trdno oklepali nogo. Pogodbeni carinski postavek naj se uporablja tudi na copate in čevlje za dom z zaplato za pelo, toda ne na copate ali čevlje s petami (opeticami). Številka nemške obče tarife I m c pred m e t a Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 557 Gonilni jermeni in poti za gonilne jermene iz usnja vsake vrste ter iz sirovih kož brez dlak, tudi s podlagami ali vmesnimi vložki iz grobega prej-nega blaga ali klobučine 50 560 Sedlarsko in torbarsko blago ter drugo v obči tarifi ne posebej imenovano blago iz usnja vsake vrste, sirovih kož brez dlak ali z dlakami, pergamenta, živalskih mehurjev, zlatoklepne kožice ali kož od rib ali golazni, ali z njimi docela ali deloma prevlečeno ; tudi sedlarsko in torbarsko blago iz grobega prejnega blaga od rastlinskih prejnih tvarin ali iz vrvar-skili izdelkov št. 484 ali 485 obče tarife ali z njim docela ali po večjem delu prevlečeno; vse to, kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke ali ne pripada k blagu iz papirja in lepenke, prevlečenemu docela ali deloma z usnjem, št. 667 do 669 obče tarite: udarni jermeni brez ozira tia težo kosa 50 vezenine na usnje 90 če je čista teža kosa 2 kilograma in več : konjska oprava 50 drugo 65 če je čista teža kosa manjša nego 2 kilograma: konjska oprava 65 drugo; tudi usnjate tapete brez ozira na težo kosa 80 v zvezi z oklepi ali zapornimi pripravami iz dragih kovin brez ozira na težo kosa 120 0 p o m n j i. 1. Zveza z oklepi ali zapornimi pripravami iz pozlačenih ali posrebrenih navadnih kovin ali zlitin navadnih kovin je brez vpliva na ocarinjevanje. 2. Torbarsko blago iz nepropustnih tkanin naj se ne ocarinjuje po št. 560 temveč, kakršno je, po št. 521 ali št. 522. 561 Rokavičarsko blago, za rokavice prikrojeno ali sekano 125 562 Rokavice, povsem ali deloma iz usnja (izvzemši s kožuhovino prevlečene ali z njo podvlečene rokavice in oblazinjene rokavice za borenje (sabljanje), ki naj se obravnavajo za sedlarsko blago) 125 578 Obroči iz kavčuka za kolesa vozil; tudi obrambne odeje (tekalne odeje) za cevi, določene za kolesa vozil ; iz prejnega blaga, s kavčukom napojene ali prevlečene ali z vmesnimi vložki iz kavčuka zvezane . . . . . . 60 Številka nemške obče tarife Ime predmeta j Carinski j postavek za 1 dvojni stot mark 579 Drugod v obči tarifi ne imenovano blago iz mehkega (tudi vulkaniziranega) kavčuka ali z njim docela ali deloma prevlečeno, kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke: nelakirano. nebarvano, netiskano; odeje za pod iz takega kavčuka, tudi s podlagami iz prejnega blaga ali klobučine ; kavčukove ploče z uva-ljanim ali navaljanim prejnim blagom ali z uvaljano ali navaljano klobučino; omoti betov, omoti pušic za basanje in gostilne vrvice iz grobega prejnega blaga, preje ali klobučine v zvezi s kavčukom ali stearinsko kislino, lojevcem, lojem ali azbestom ter drugi omoti betov in gostilne vrvice slične kakovosti 40 lakirano, barvano, tiskano ali z vtisnjenimi vzorci; odeje za pod iz takega kavčuka, tudi s podlagami iz prejnega blaga ali klobučine . 60 iz 580 Piejno blago, tudi klobučina, s kavčukom napojena ali prevlečena ali z vmesnimi vložki iz kavčuka zvezana ; pi ejno blago v zvezi s kavčukovimi vlitimi; tkanine iz kavčukovih niti v zvezi s prejami; kavčukovo blago, s -prejnim blagom prevlečeno ali s prejami opredeno ; vse to, ako je prejno blago ali preja iz drugih prejnih tvarin nego iz prejnih tvarin povsem ali deloma iz svile 100 585 Cevi iz trdega kavčuka, brez daljnjega obdelovanja 25 586 Drugo kavčukovo blago, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor s tem ne spada pod višje carinske postavke 40 587 Pletenine iz lesenih trsk, tudi barvane 1 Opomnja: Pod št. 587 spadajo tudi takozvane tkanine iz trsk (tkaninasto narejene pletenine iz trsk, služeče poglavitno za fabrikacijo klobukov), tudi barvane, strojene ali pokoščene, toda brez zveze z drugimi tvarinami. (590/1.) Košarsko blago in druge pletenine: 590 grobo, sirovo ali barvano, strojeno, pokoščeno: iz neobeljenega ali obeljenega protja, iz trstja, pediga ali trsk . . . iz drugih pletilnih tvarin 3 10 591 drugo nego grobo, zlasti vse lakirano, polirano, bronano, pozlačeno, posrebreno 24 592 Košarsko blago in druge pletenine (izvzemši oblazinjeno pleteno pohištvo) v zvezi: s prejami ali prejnim blagom docela ali deloma iz svile, s čipkami, vezeninami, prejno blago z našitki, žametom ali plišem, žametastimi ali plišastimi tkaninami ali prirejenimi okrasnimi peresi . . 120 Številka nemške obče tarife Ime p r e d m e t a Carinski postavek za 1 dvojni stot mark z drugimi prejami ali prejnim blagom ali z drugimi tvarinami, kolikor s tem ne spadajo pod višje carinske postavke: takozvane tkanine iz trsk (tkaninasto narejene pletenine iz trsk, služeče poglavitno za fabrikacijo klobukov) tudi barvane, strojene ali pokoščene, s podlagami iz tkanin, strjenih z apreturo, iz prej od bombaža ali prejnih tvarin oddelka 5 D obče tarife 15 druge 24 iz 596 (iz 596/9) metle, izvzemši metle iz resja, ter ščeti in čopiči: grobe, tudi v zvezi z nelakiranim, nepoliranim lesom, trstjem ali železom : Metle iz rastlinskih tvarin ali nadomestil rastlinskih vlaken ; omela in slični predmeti za snaženje 3 ščeti in čopiči iz rastlinskih tvarin ali nadomestil rastlinskih vlaken . 4 597 grobe v zvezi z lakiranim, poliranim lesom, trstjem ali železom; fine, zlasti vse iz dlak ali prej 1er izprašilci iz barvanega perja), tudi v zvezi z lesom, trstjem ali železom; tudi ščeti in rokavice za drganje (frotiranje) ter konjske ščeti iz ščetin, žime ali kaj takega v zvezi z grobim prejnim blagom; čopi las iz žime ali bivolove dlake; pometači za preproge . . 24 599 Metle, ščeti in čopiči v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor s tem ne spadajo pod višje carinske postavke 24 600 Rešetarsko blago: grobo (dna za rešeta iz trsk, železne žice ali preluknjane železne pločevine v zvezi z nelakiranim, nepoliranim lesom ali železom . . . 8 drugo, kolikor po svojih zvezah ne spada pod višje carinske postavke 24 iz 601 Brušene, polirane ali za blago vidno pripravljene ploče ali kosi iz slonove kosti in njenih posnemkov 30 iz 602 Pahljače, stojala za pahljače in ročaji palic, povsem ali deloma iz slonove kosti, kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spadajo pod višje carinske postavke 225 604 Blago, povsem ali deloma iz želvovine, kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke 225 iz 605 Brušene, polirane ali za blago vidno pripravljene ploče ali kosi iz biserne matice in njenih posnemkov 30 606 Blago povsem ali deloma iz biserne matice, kolikor ni v obči tarifi posebno izvzeto ali po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke: gumbi 150 drugo blago, biserna matica v celih črepinah, brušena ali polirana, tudi z biseri 225 Številka nemške obče tarife I 'll! e predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark iz 610 Rožne palice iz bivolovih ali drugih živalskih rogov (rožna ribja kost), zravnane, gladke ali sicer za uporabo že prirejene 40 611 Stisnjeni, sukani ali izdolbeni gumbi iz roga, rogovine ah kosti, z ušesci ali brez njih 45 iz 612 Peresne cevke (tuli, peresa za pisanje), rezane: v kosih (velike kakor jeklena peresa ali prirezane za zobadke, držaje čopičev, ustnike za smodkovnjače ali kaj takega) 30 iz 613 Ploče in kosi, samo razklani, rezani, tudi sirovo predstruženi, iz živalskih rez-barskih tvarin, drugod v obči tarifi ne imenovani; rogovina v tablicah: strojena, barvana, stisnjena (z vzorci), brušena polirana 10 614 Blago iz živalskih rezbarskih tvarin, ne spadajoče pod številke 601 do 613 obče tarife: brez zveze z drugimi tvarinami 30 v zvezi s prejami ali prejnim blagom povsem ali deloma iz svile, s čipkami, vezeninami, prejno blago z našitki, žametom ali plišem, žametastimi ali plišastimi tkaninami, prirejenimi okrasnimi peresi, lasuljarskimi izdelki, fino oblikovanim voščenim blagom ali poldragimi kamni; biseri in enako iz živalskih rezbarskih tvarin, napeljani na prejne niti, vrvice ali žico in kar tako uporabni za nakit, tudi enako narejeni obrobni predmeti iz živalskih rezbarskih tvarin . 40 v zvezi z drugimi prejami ali prejnim blagom ah z drugimi tvarinami, kolikor s tem ne spadajo pod višje carinske postavke 30 (iz 615/634) Leseno blago: 615 Les za stavbo in za rabo, stružen, zarezan, izžleban, izdolben, v storže rezan, razklan, kolikor ne spada pod kako drugo številko oddelka 10 2? obče tarife: sirov : z rezanjem narejene furniraste deščice iz topolovega lesa ali jel-ševja v majhnih merah 2 drug, kolikor ni izvzet v opomnji k št. 75 in 76 3.25 obdelan 10 620 Leseni čepi, tudi stisnjeni 3 622 Palice : sirove, tudi z okovi 3 grobe, obdelane, tudi z okovi 10 fine (z vloženim ali rezbarskim delom ali z okraski, ki so narejeni s stiskanjem ali litjem); palice v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor s tem ne spadajo pod št. 568 obče tarife ali pod višje carinske postavke 30 (8loToni»ch.) 35 Številka nemške obče tarife ! 623 iz 624 625 Carinski _ , , postavek za I m e p r e d m e « a t dvojni stot mark Sodi (tudi stružen les za sode) in drugo sodarsko blago: sirovo.............................................................. obdelano; sirovo in obdelano s kovinskimi obroči.................... Vretenca, tudi barvana................................................... (625/6-) Pohištvo in pohištveni deli. grobi (ne oblazinjeni), ne furnirani: iz mehkega lesa: sirovo.............................................................. obdelano............................................................ 3 10 5 4.50 10 626 iz trdega lesa: sirovo................................................................j obdelano : iz masivno zakrivljenega lesa (pohištvo iz prednjega rebra) . . j drugo ......................................................... O po mn ja. Pohištvo iz prednjega rebra in deli pohištva iz masivno zakrivljenega lesa se ocarinjujejo brez carinske doklade po postavku 10 mark za 1 dvojni stot tudi tedaj, če so zvezani z lesnimi sestavinami druge vrste, ki po sebi ne spa- j dajo pod številko 631 obče tarife, tudi z deli, narejenimi s skle-jenjem opiatic, ali s tvarinami, imenovanimi v opomnji k številki 630. Nadalje se pohištvo iz prednjega rebra zaradi zveze z lesenimi sestavinami, ki imajo okraske s stiskanjem, žganjem z razbeljenimi pločami, s sekanjem, s jedkanjem (na primer s takimi sedali, naslonjali in oporami za roke) ne izključuje od imenovane carinske ugodnosti. 10 10 12 627 Pohištvo in deli pohištva, grobo (neoblazinjeno). furnirano: sirovo................................................ obdelano.............................................. 10 15 628 629 Opomhja. Za furnirano je obravnavati tako pohištvo in dele pohištva, pri katerih je stran, ki se vidi, docela ali v bistvenih sestavinah obložena s prilepljenimi furnirskimi dpščicami iz trdega lesa, ki niso bolj debele nego 2,/s milimetra. (628/9) Mizarski, strugarski in kolarski izdelki, grobi, ter drugo grobo leseno blago, neimenovano v prejšnjih številkah oddelka 10 5 obče tarife: sirovo: škatle iz trsk: coklje, ročaji za orodje iz hikorilesa ali jelševja; lesene oblike za nočne luči .............................................. okviri za okna, vrata, stopnice in deli stopnic...................: profilirane lesene late.............................................. drugo ............................................................... obdelano: okviri za okna, vrata, stopnice in deli stopnic...................... drugo ............................................................... 3 6 5 5 11 10 . Številka nemške obče tarife I m e p r e d m e t a Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 630 Grobo leseno blago v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spada pod prejšnje številke oddelka 10 D obče tarife ali pod višje carinske postavke 30 Opomnja. Zveza s pletivom iz ličja, sitja, ločja, slame, trstja za stole ali košare, z nebarvanim usnjeni, sirovimi kožami (z dlakami ali brez dlak), grobimi sirovimi tkaninami iz rastlinskih prejnih tvarin, vrvarskimi izdelki št. 484 ali 485 obče tarife, grobimi, nepropustnimi tkaninami iz rastlinskih prejnih tvarin, z železom, steklom, papirjem, lepenko, kamni (izvzemši drage in poldrage kamne) ali kamenino je brez vpliva na oca-rinjevanje grobega lesenega blaga, kolikor ni v prejšnjih številkah oddelka 10 JE? obče tarife določenega kaj drugega. Pri grobem pohištvu razen tega zveza s posameznimi sestavinami iz cinka, kositra, bakra ali medi, ki ne naredi blaga finejšega, tudi tedaj nu pride v poštev, ako se nahaja v ne povsem nebistveni razsežnosti. Sirovo leseno blago številk 624 do 628, za katero so dana v tej pogodbi privolila, se ne obravnava za obdelano zaradi kake zveze s prej imenovanimi tvarinami. / iz 631 Fino leseno blago (izvzemši palice), tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor zaradi tega ne spadajo pod višje carinske postavke: Kiparski in podobarski izdelki: leseno blago s finim rezbarskim delom; fino strugarsko blago in drugo fino leseno blago; s stiskanjem, žganjem, pezanjem ali sekanjem narejeni fini posnemki finih rez-barskih izdelkov, tiskovne ploče iz lesa, rezane, tudi z zabitimi klinci itd. iz navadnih kovin ali zlitin navadnih kovin 30 Deli pohištva (sedala, naslanjala, podpore za roke in enako), s stiskanjem, žganjem z razbeljenimi pločami, s sekanjem ali pezanjem opremljeni z okraski • 10 Leseno blago (izvzemši dele poda iz palic in tablic [parkete]) z vloženim delom, kolikor zaradi vloženih tvarin ne spada pod višje carinske postavke; fino poslikano, pozlačeno, posrebreno ali bro-nano leseno blago (izvzemši zlate latve brez kiparskega ali podobar-skega dela); leseni mozaik 36 Opomnja. Pohištva iz lesa ni šteti zgolj zaradi tega za fino leseno blago št. 631 obče tarife, ker je postalo nekako finejše s tem, da so se na sedalih in naslonjalih izvrtale ali izsekale redno (tudi v zvezdah ali v krogu) nameščene luknje, da so se navadno z žago izrezali posamezni deli, da so na nogah in sličnih delih strugarski izdelki, ali da so sc vdelale (vrezale ali kako drugače) niti pozlačene, posrebrene ali bronane, niti zapletene ali drugače vzorce vstvarjajoče črte. Isto velja za • Številka nemške obče tarife I m e p r e d m e t u Carinski postavek za 1 dvojni stot mark skrinje in slične večje omare, ki so le na posameznih delih podrejenega pomena (na primer majhnih pročelnih nastavkih, na oglih, rozetah, pilastrih ali konzolah) opremljene s finim rez-barskim delom. iz 633 Biljardi, prevlečeni, in deli biljardov 40 Opomnja. Ako se uvažajo biljardi razloženi, se oca-rinjujejo neprevlečene ploče po kakovosti tvarine. 634 Leseno blago vsake vrste (izvzemši oblazinjeno pohištvo) v zvezi s prejami ali prejnim blagom, povsem ali deloma iz svile, s čipkami, vezeninami, prejnim blagom z našitki, žametom ali plišem, žametastimi ali plišastimi tkaninami, prirejenimi okrasnimi peresi, lasuljarskimi izdelki, fino oblikovanim voščenim blagom ah poldragimi kamni, kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spadajo pod višje carinske podstavke; biseri in kaj enakega iz lesa, nanizani na prejne niti, vrvice ali žico in kar tako po-rabni za nakit, tudi enako narejeni obrobni predmeti 40 Opomnja k oddelku 10 B obče tarife. Za obdelano v nasprotju k sirovemu je treba šteti v zmislu oddelka 10 B vse porjavelo, strojeno, barvano, grobo poslikano, pokoščeno, lakirano, polirano ter okajeno, napojeno (impregnirano) ali drugače kemijsko obravnavano leseno blago. Z oljem, voskom, potlotom, mastmi stearinom ali sličnimi tvarinami odrgnjeno ali s kotra-nom namazano leseno blago pa se naj obravnava za sirovo. iz 639 Brušeni, motno narejeni, polirani ali slično na površini obdelani listi, ploče, cevi ali palice ali za blago vidno prirejeni kosi iz celuloida in sličnih tvarin 100 640 Blago, povsem ali deloma iz celuloida ali sličnih tvorilarskih tvarin, drugod v obči tarifi neimenovano, kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke ali ga ni šteti za posnemke višje ocarinjenega blaga 200 iz 644 Palice iz trstja v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor zaradi tega ne spadajo pod št. 568 obče tarife ali pod višje carinske postavke 33 iz 646 Gumbi iz koščakov, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor zaradi tega ne spadajo pod višje carinske postavke 45 \ Opomnja. Pogodbenemu postavku za gumbe iz koščakov so zavezani tudi gumbi iz areke in enakih. 649 (649/50) Polblago (poltvarina za izdelovanje papirja in lepenke), kakor kaša ali v trdi obliki, tudi beljeno ali barvano ali pomešano z rudninskimi snovmi, klejem itd.: iz odpadkov od prejncga blaga ali kaj enakega prosto Številka nemške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 650 iz lesa, slame, esparta in drugih rastlinskih vlaken: lesna masa (mehaniško pripravljena lesna tvarina, lesni obrusek) . . kemijsko pripravljena lesna tvarina (vlaknina, celuloza); slamnata, 1.25 esparto in druga vlaknina 1.25 iz 651 Lepenke, oblikovane (zajete) ali stiskane, tudi iz zlepljenih lepenk narejene: lepenke iz mehaniško ali kemijsko pripravljene lesne tvarine, tudi iz lesne tvarine od parjenega lesa, trdno valjane (lepenka iz rjavega lesa, takozvana usnjata lepenka), lepenka iz slame, ne beljena lepenka in lepenka iz šote in drugod v obči tarifi neimenovane grobe lepenke, tudi v masi barvane lepenke z asfaltom, kotranom ali s čim enakim prevlečene, napojene 1.50 ali namazane ter cevi iz take lepenke ; kamenita lepenka .... Opomnja. Stiskane lepenke se ocarinjujejo tudi tedaj po št. 651, ako so zunanje lege bele ali v masi barvane (tudi raznobarvno) in niso enake kakovosti in barve kakor notranje vmesne lege. 1.50 iz 652 Lepenke vsake vrste: belo ali barvno namazane, z belim ali barvnim papirjem polepljene; slikarska lepenka 10 653 Rumeni slamnati papir 3 Povsem grobi sivi pivni papir 2 654 Papir za zamotavanje, v masi barvan, tudi na eni strani gladek .... 3 655 Papir za zamotavanje, ki ne spada pod št. 654 Drug papir, ki ne spada pod druge številke obče tarife, vštevši papir za 3 kartone, tudi črtan, pergamentovan ali zrnjan Opomnja k št. 654 in 655. Kakor papir za zamotavanje se obravnavajo brez razlike tvarine, iz katere je narejen dotični papir, vsi papirji, ki niso pripravni v porabo za tiskanje, pisanje, za pivni papir ali risanje, zlasti vrsta papirjev za zavitke ter vrste papirjev, katerim se pozna, da so papir za zavijanje, ovijanje ali zamotavanje in ki so po navadi več ali manj lepljene. Papirje te vrste je treba ocarinjevati po postavku 3 mark za 1 dvojni stot tudi tedaj, če so na obeh straneh gladki ali oglajeni, v masi pestro barvani ali če so na njih tiskana navodila za rabo, poveličevanja blaga, vzorci in kaj 6 enakega. Papirji s podlagami iz prejnega blaga ne spadajo k papirjem za zamotavanje. Za razlikovanje papirja za zamotavanje in lepenke je v dvomnih primerih merodajno razmerje površine k teži tako, da je za papir za omotavanje obravnavati le take papirje, od katerih tehta 1 meter v četverju manje nego 350 gramov. Od ocarinjevanja kakor svilni papir so izvzeti vsi papirji, kojih teža na 1 meter v četverju presega 30 gramov. Številka nemške obče tarife 1 m e predmeta Carinski postavok za 1 dvojni stot mark iz 665 Zavitki, mošnje, vreče, zložilne mošnje, zložilne škatlje in enake shranke, tudi ovitki za pisma, nepotiskani ali potiskani : brez zveze z drugimi tvarinami Opomnja. Zavitki, mošnje, vreče, zložilne mošnje, zložilne škatlje in enake shranke se zaradi tega, da so opremljeni s pločevinskimi skobami, žičastimi skobami, ušesi, konopci in 'sličnimi sponami, ki služijo le zato, da skupaj držč dele, ali za zaporo, ne izključujejo od ocarinjevanja po postavku 12 mark za 1 dvojni stot. 12 667 Pisemski papir, pisemske karte in pisemski ovitki v shrankah iz papirja, lepenke ali lesa (papirnate opreme), in sicer: v shrankah, z usnjem ali prejnim blagom povsem ali deloma iz svile prevlečenih (povsem ali deloma) ali z njim opremljenih .... v shrankah druge kakovosti: 35 iz papirja ali lepenke 12 iz lesa Opomnja. Traki iz prej vsake vrste, s katerimi so povezani pisemski papir, pisemske karte in pisemski ovitki ter neznatne opreme shrank samih s takimi traki ne pridejo v poštev ob ocarinjevanju. 15 668 Kupčijske knjige, beležnice, platnice, mape, atrape, etuiji: prevlečene povsem ali deloma z usnjem ali prejnim blagom vsake vrste ali z njim opremljene ali v zvezi s celuloidom ali sličnimi tvorilar- skimi tvarinami 30 druge (671/2) Blago iz papirja, lepenke, kamenene lepenke, lesne mase, vlaknine, vulkanskega vlakna, mase kamenene lepenke, kolikor ne spada pod prejšnje številke oddelka 11 obče tarife, tudi blago iz trdega papirja. 12 671 v zvezi (tudi povsem ali deloma prevlečeno) s prejami ali prejnim blagom vsake vrste, s fino oblikovanimi voščenimi izdelki, s poldragimi kamni, biserno matico, slonovo kostjo, celuloidom ali sličnimi tvorilarskimi tvarinami, pozlačenimi ali posrebrenimi navadnimi kovinami, vezeninami na papir ali lepenko 70 , 672 v zvezi z drugimi nego s spredaj ali v št. 670 obče tarife imenovanimi tva- 24 rinami, kolikor zaradi tega ne spadajo pod višje carinske postavke . . Opomnja k enajstemu oddelku obče tarife. Iz papirja narejeni posnemki iz usnja ter blago iz njih se ne oca-rinjujejo kakor usnje ali usnjato blago, temveč se odkazujejo tistim številkam enajstega oddelka, ki pridejo po svoji kakovosti v poštev. Opomnja k št. 677 obče tarife. S slikami, carine prostimi po št. 677 obče tarife, se puščajo carine prosto tudi Številka nemške obče tarife I m e p r e d m e t a Carinski postavek za 1 dvojni stot mark okviri, v katere so dane slike ali se z njimi hkratu uvažajo, ako so brezdvomno določeni za trajne okvire uvažanili slik. 680 Kamni (izvzemši skriljevec in kamne za tlak) ter lava, luknjičava in gosta, na več nego treh straneh žagana, na ne žaganih mestih sirova ali samo sirovo obsekana — .25 iz 681 Kamni za tlak iz svetlega sivega granita, uvažani iz Avstrijsko-Ogrskega v največji množini 350.000 dvojnih stotov v enem koledarskem letu prosto Opomnja k št. 682 obče tarife. Ploče več nego 18 centimetrov debele naj se ocarinjujejo po št. 680. Vendar se klane ali na eni izmed glavnih ploskev žagane (rezane), na ozkih straneh sirove ali le sirovo obsekane ploče iz svetlega sivega granita več nego 16 centimetrov debele pripuščajo carine prosto. 684 Skale iz skriljevca in ploče iz skriljevca, na eni ali več ozkih straneh (robovih) žagane (rezane), niti stružene niti brušene ali polirane . . . 2.50 iz 685 Stopnice iz granita, nebrušene, nestružene, priprostega. ne profiliranega dela, ne odvite, ne okrašene 1.25 Opomnja. Stopnice iz granita naj se tudi tedaj ocarinjujejo po št. 685, ako imajo navadno ne členkovilo žmulo, da se poveča širina, na katero se stopi. 690 Kiparski in podobarski izdelki iz kamnov vsake vrste, če so umetnine, vštevši pikčane prosto 693 Mlinski kamni v zvezi z železnimi obroči ali kovinskimi tulci prosto iz 694 Brusi in osle, povsem ali deloma iz karborunda 12 709 Blago povsem ali deloma iz morske pene ali nje posnemkov: v zvezi z naravnim ali umetnim jantarjem; cevke za cigare in cigarete iz morske pene, s pripravami za pritrditev ustnikov 200 drugo, kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke 150 iz 710 Brušene ali polirane ploče ali kosi iz jeta (gagala), tudi svetlogorega premoga in posnemkov jeta 200 711 Blago povsem ali deloma iz jeta, svetlogorega premoga ali posnemkov jeta, kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke 200 712 Blago, povsem ali deloma iz jantarja, naravnega ali umetnega, kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke . . . 150 Številka nemške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 713 (713/4) Zidni kamni (zidne opeke, žgani kamni) iz barvno se žgoče gline za opeke, nežgani ali žgani, nepostekleni : Votli kamni, luknjati kamni in luknjate ploče, sirove in gladke — .15 Oblikovani kamni, sirovi ali gladki -.20 714 drugi : sirovi (kamni za zazidanje ozadja); tudi čistilne opeke (kamni za snaženje) — .05 gladki (slepilni kamni) -.05 iz 719 Cevi iz gline, neposteklene ali posteklene : Cevi za drenaže prosto 721 Lončarska posoda iz barvno se žgoče gline, narejena s tem, da se prosto navrti ali stiska: neposteklena prosto posteklena, eno- ali večbarvna, tudi z naškropljeno barvo ali slično priprosto poslikana 1 724 Opomnja. Navadna znojimska lončarska posoda iz barvno ali belkasto se žgoče gline, posteklena, eno- ali večbarvna, tudi z naškropljeno barvo ali slično priprosto poslikana, je tudi zavezana ocarinitvi po št. 721 po postavku 1 marke za 1 dvojni stot, in sicer brez razlike, ali je narejena s tem, da se prosto navrti ali stiska ali vliva v oblike. K navadni lončarski posodi te vrste se štejejo razen loncev, konev in sličnih posod za gospodarsko in obrtno rabo tudi drugi ne fino oblikovani ali poslikani predmeti za navadno domačo rabo (na primer hranilne pušice v obliki živalskih glav in enake reči). Nepregorni kamni vsake vrste (šamotni kamni, dinaskamni in drugi kre- menjaki, bavksit- in magnezija-kamni, ogljikovi kamni za nepregorno obzidje v peči) nepostekleni ali postekleni: pravokotni s Čisto težo kosa rnanje nego 5 kilogramov — .35 pravokotni s čisto težo kosa 5 kilogramov ali več; drugi nego pravokotni brez ozira na težo kosa -.50 iz 728 Gladke, neposteklene ploče za tla iz gline ali fritane glinine, opremljene z vzorci s tem, da se skupaj stiskajo raznobarvne glinaste mase . . . 3 730 Opomnja. Ploče spredaj oznamenjene vrste naj se, ako so debele več nego 1 */a centimetra, obravnavajo vedno za ploče za tla in so izvzete od ocarinjevanja kakor ploče za obkladanje sten po št. 729 obče tarife. (730/1) Blago iz kamenine, fine kamenine, fine glinine, drugod v obči tarifi ne imenovano: enobarvno 8 Številka nemške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 731 večbarvno, tudi z lošem ali kovino prevlečeno: okrasne posode, figure in slični predmeti za luksus 16 drugo blago 16 Opomnja. Glinastih posod, ki imajo zunaj drugo barvo nego znotraj, in predmetov iz gline, ki kažejo razen naravne barve žgane gline le eno drugo barvo, zato še ni obravnavati za večbarvne. 732 Glinasto blago vsake vrste (izvzemši porcelan in porcelanasto blago) v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor zaràdi tega ne spadajo pod višje carinske postavke 25 Opomnja. Grobo opletanje z vrbovjem (neobeljenim ali obeljenim) ličjem, ločjem, slamo ali trstjem je pri vrčih in drugih posodah za gospodarske namene iz navadne kamenine, imenovanih v št. 720 obče tarife, ter pri lončarski posodi št. 721 brez vpliva na carinsko ravnanje. 733 Porcelan in porcelanasto blago (mehki porcelan [angleški in fritni porcelan], nepostekleni porcelan [biskvit, parian, Jaspis] itd.): bel 10 barven, tudi z lošem ali kovino prevlečen 20 v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor zaradi tega ne spada pod višje carinske postavke 25 Opomnja k št. 733. Biseri iz porcelana se ocarinjujejo kakor stekleni biseri. Opomnja k št. 731 in 733. Fabriške marke, ki ne tvorijo okraska, nimajo posledice, da bi se na sebi enobarvno ali belo glinasto blago ocarinjevalo za večbarvno ali barvno. 735 Steklena masa (tudi „straß“, neoblikovana ali v obliki sirovih kep), to-pilno steklo (loševa) masa, steklenska masa, nebarvana ali barvana; stekleni prah (mleto steklo) 3 736 Sirovi drogi in cevi iz naravnobarvnega stekla; steklene cevi in steklene paličice, brez razlike barve, kakor se rabijo za narejanje biserov in za umetno steklarstvo vštevši narejanje umetnega stekla 3 (737/40) Votlo steklo: 737 niti stiskano, niti brušeno, polirano, udrgnjeno, rezano, jedkano ali vzorčano : naravnobarvno 3 belo (tudi polbelo) prozorno, tudi s posameznimi obroči iz masivnega belega (tudi polbelega) stekla za 1 dvojni stot sirove teže 8 (Slovcnlacb.') 36 Številka nemške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark barvano ali belo neprozorno, tudi z barvanim ali z belim neprozornim steklom prevjeto: Mlečno, alabastrovo in koščeno steklo, belo neprozorno . . . 10 drugo 15 738 samo s stiskanim dnom ali z brušenjem, stiskanjem itd. oblikovanimi ali okrašenimi zamaški: barvano ali belo neprozorno, tudi z barvanim ali z belim neprozornim steklom prevjeto 15 drugo 12 739 drugače stiskano, brušeno, polirano, odrgnjeno, rezano, jedkano ali vzorčano : barvano ali belo neprozorno, tudi z barvanim ali z belim neprozornim steklom prevjeto 15 drugo 12 740 poslikano, pozlačeno ali posrebreno, tudi vzorčano s tem, da se nanesejo ali vžgd barve: takozvano srebrno steklo (navadno, belo prozorno, nebrušeno votlo steklo, ki je dobilo enakomerni zrcalni sijaj srebru slične barve s tem, da se je ves notranji prostor izplaknil z amalgamom, čigar zunanja površina pa se ni pozneje podelala; porablja se zato, da se natakne kakor krogla na vrtne količe, za svetilnike in enake reči) . 15 drugo semkaj spadajoče votlo steklo 20 iz 741 Opomnja. Pri votlem steklu vsake vrste je brez vpliva na ocarinjevanje, če se malo oplete z vrbovjem (neobeljenim ali obeljenim), ličjem, ločjem, slamo ali trstjem ali če se oblepi z listasto kovino, listki ali čim enakim; tudi se votlo steklo z obrušenim dnom, robom ali zamaški, z vdrgnjenimi zamaški, z vtisnjenimi navoji, z vpihano ali vjedkano pisavo ali fabriško znamko ali z vjedkanim meroskusnim znamenjem ne ocarinjuje za brušeno, stiskano, odrgnjeno, jedkano ali vzorčano. (iz 741/2) Steklo za zrcala in plosko steklo, drugod v obči tarifi neimenovano, niti brušeno niti polirano, rezano, vzorčano, rebrovito, luskasto, upognjeno, motno, jedkano, prevjeto, razdeljeno v polja (facetirano) ali obloženo: ne barvano, ne prozorno: steklo za zrcala, vlito ali pihano 3 iz 742 Srednjeveške šipe (Butzenscheiben) • za 1 dvojni stot sirove teže 12 748 Opalescentno steklo • 24 Številka nemške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 752 Sirovo optično steklo (tudi nabrušeno, da se poskusi čistost) 3 Opomnja. Pod št. 752 spada tudi sirovo optično steklo v tablah, ki v navadni višini in navadni širini skupaj ne merijo več nego 40 centimetrov, ter sirovo poprej stiskano optično steklo. 755 Stekla za očali in druge naočnice ter stekla za Stereoskope, tudi barvana, toda nebrušena, neokovana 15 756 Vnetilna stekla in lupe (povečalna stekla) neokovana 15 Stekla za očali, brušena, in druge brušene naočnice (tudi za neposrednjo rabo prirejene); stekla za Stereoskope, brušena; optično steklo, brušeno; vse to steklo tudi barvano, toda neokovano .... 30 758 Stekleni obeski za svetilnike; stekleni gumbi, vsi tudi barvani ali z ušesci . 12 Opomnja. Poslikani, pozlačeni ali posrebreni stekleni gumbi se ocarinjujejo po št. 763. 759 Steklene pločice; stekleni biseri, stekleni loš in steklene luske, tudi zgolj za namene zamotavanja in pošiljanja nanizani na prejne niti; steklene kaplje (steklene solze, razpočna stekla); steklena zrna (steklene kroglice, masivne steklene kaplje): bele, tudi barvane 2 poslikane, pozlačene ali posrebrene 15 760 Steklena litina (nepravi dragi kamni), svinčevita ali brez svinca, stekleni kamni in steklene korale, brez okova, tudi zgolj za namen zamotavanja in pošiljanja nanizane na prejne niti: sirove 20 obdelane (brušene itd.) 25 761 Stekleni biseri, steklena litina, stekleni kamni, steklene korale in enake reči prišite ali nanizane na prejne niti, vrvice ali žico in kar tako uporabne za lišp; tudi enako narejeni obrobni predmeti iz steklenih biserov itd ■ 60 762 Blago iz steklene litine, steklenih kamnov ali steklenih koral, spredaj ne imenovano, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor zaradi tega ne spadajo pod višje carinske postavke 60 763 Steklo, drugod v obči tarifi ne imenovano, tudi s stiskanjem ali sekanjem narejeno ali brušeno, polirano, odrgnjeno, rezano, jedkano, vzorčano; steklena preja in steklena volna: ne barvano, ne neprozorno . . 12 barvano ali neprozorno 15 Številka nemške obče tarife I m e pred m e t a Carinski postavek za 1 dvojni stot mark poslikano, pozlačeno ali posrebreno, tudi z nanesenimi ali vžganimi barvami vzorčano ...................................................... » Opomnja. Steklene glavice (majhna, polkroglasta stiskana stekla z okraski, na ploski strani vtisnjenimi, tudi izslikanimi, služeči za narejanje obesil, gumbov za palice, okrasnih igel in enakih reči) se ocarinjujejo po št. 763, kolikor so iz drugod v obči tarifi ne imenovanega stekla in niso zvezane z drugimi tvarinami. iz 764 Slikarije na steklo, svetlopisi vsake vrste iz stekla, tudi v steklo vžgani ali vjedkani; umetne oči.................................................................... 767 Stekleno in loševo blago v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ni posebej imenovano v drugih številkah obče tarife ali po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke: poslikano, pozlačeno, posrebreno ali z nanesenimi ali vžganimi barvami vzorčano; tudi opalescentno steklo, slikarije na steklo, stekleni mozaik, umetna steklenilna dela, svetlopisi vsake vrste iz stekla, tudi v steklo vžgani ali vjedkani.............................. drugo............................................................ Opomnja. Stekleni gumbi s podloženimi kovinskimi pločicami, ki ne segajo na stran, ki se vidi, stekleni obeski za svetilnike in druge sestavine svetilnikov iz stekla s kovinskimi kapicami, tulci in enakim, ki služijo samo za zvezo, nadalje tintniki in slične steklene posode v okviru, sličnimi le za pritrditev pokrova nameščenimi kovinskimi šarnirami se ne ocarinjujejo po št. 767, če so imenovani kovinski deli iz ne pozlačenih ali posrebrenih navadnih kovin ali enakih zlitin navadnih kovin in ako blago razen tega ni v zvezi z drugimi tvarinami, temveč se ocarinjujejo brez ozira na kovinske dele po njih drugačni kakovosti. Steklene ročice za viseče svetilnike z vdelanimi ali s stekleno maso obdanimi plinovodnimi cevmi, ki so posrebrene, da se pokrije kovinska barva in se zabrani oksidacija, se s tem ne izključujejo od ocarinjevanja po št. 767. Opomnja k petnajstemu oddelku obče tarife. Za barvano steklo je obravnavati poleg filigranskega stekla in mavričastega stekla vse steklo, ki kaže v masi enakomerno ali s posebnim ravnanjem ob proizvajanju stekla narejeno neenakomerno barvo. Pod pojem poslikanega stekla pa spada tisto steklo, na čigar površini so, ko je dodelano, v dokončni obliki naneseni vzorci ali podobe z barvo, zlasti tudi stekleno barvo. Tako steklo spada tudi tedaj pod pojem poslikanega stekla, ako je potem, ko je poslikano, narejeno še mavričasto. Polaganje drugobarvnega stekla na steklo ne velja za poslikanje. 20 20 30 24 Številka nemške obče tarife Ime predmeta iz 778 iz 779 781 (iz 778/839) Železo in železne zlitine: (iz 778/9) Cevi prištevši oblikovalne kose za cevi, iz ne kovnega zlitka: stena je več nego 7 milimetrov debela: sirove.............................................................. stena je debela 7 milimetrov ali manj : sirove.............................................................. Umetni zlitek in drug fini zlitek, ne koven.............................. Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 2.50 4 24 782 783 785 786 787 iz 791 (782/3) Ne koven zlitek, drugod v obči tarifi ne imenovan: sirov : če ima kos čiste teže obdelan : več nego 1 dvojni stot......................... več nego 40 kilogramov do 1 dvojnega stota . . 40 kilogramov ali manj......................... če ima kos čiste teže več nego 1 dvojni stot......................... več nego 40 kilogramov do 1 dvojnega stota . . 40 kilogramov ali manj......................... Kovno železo v palicah (valjano, kovano ali vlečeno), tudi oblikovano (fasonirano); nadalje železo za obroče: ne nad 12 centimetrov dolgo, za pretopljenje........................... z uvaljanimi vzorci ali okraski........................................ drugo ................................................................. (786/787) Pločevina: sirova, raznetena, prirejena, dresirana, pokoščena: več nego 1 milimeter..............'.......................... debela 1 milimetcr ali manj............................................. Opomnja. Pod št. 786 spadajo tudi dresirane pločevine, ki so dobile z valjanjem enakomerno gladko, svetlo, nekoliko lesketajočo se površino, pa se po valjanju niso p.odelovale. obrušena, lakovana, polirana, porjavena ali sicer umetno oksidirana, tudi z lesketajočo oksidno plastjo prevlečena : debela več nego 1 milimeter . 1 milimeter ali manj . (iz 791/2) Žica, valjana ali vlečena, vštevši oblikovano (fasonirano): sirova ali obdelana, toda ne polirana, lakirana ali z drugimi navadnimi kovinami ali zlitinami navadnih kovin prevlečena: ( manj nego 0.5 do 0.22 milimetrov.......................... c e a \ manj nego 0.22 milimetrov................................. Opomnja. Pod št. 791 spadajo tudi žice, ki so dobile neposrednje ob vlečenju svetlo lice, nadalje žice, ki kažejo zaradi uporabe raztopin bakrene soli ob vlečenju tanek bakreni poprh. 2.50 3.50 • 5 4 6 9 1 5 2.50 3 4.50 5 5.50 3.75 4.50 številka Carinski nemške obče tarife Ime p r e d m e t a postavek za 1 dvojni stot mark iz 792 polirana, lakirana ali L drugimi navadnimi kovinami ali zlitinami pre- vlečena : ( manje nego 1.5 do 0.5 milimetra ( e e a \ manje nego 0.5 milimetra 4 5.50 794 Cevi, ne spadajoče pod št. 793 obče tarife, valjane ali vlečene: sirove : z debelo steno: 2 milimetra ali več 5 manj nego 2 milimetra Opomnja. Pod št. 794 spadajo tudi cevi ž mufi in cevi 10 z zarobki. Debelost stene cevi z mufi naj se ne meri na mufu, temveč na deblu. Če se narežejo navoji na koncih cevi, če se cevi ovijejo z vrvicami, da držč obroče zarobkov, ter če se odrežejo neceli konci, to ne velja za obdelovanje. Sirove cevi se ne ocarinjujejo za obdelane zgolj zaradi kake zveze z nadetimi zarobki ali z zarobki, ki so pritrjeni z ovitimi robovi. (798/9) Kovni zlitek, kovaški kosi in drugo blago iz kovnega železa, drugod v obči tarifi ne imenovano: 798 sirov : več nego 150 kilogramov 3.50 če ima kos čiste , več nego 100 do 150 kilogramov več nego 25 do 100 kilogramov 3.75 4.50 teže več nego 8 do 25 kilogramov ....... 6 . 3 kilograme ali manj 6 799 obdelan : več nego 150 kilogramov 5.50 če ima kos čiste več nego 100 do 150 kilogramov več nego 25 do 100 kilogramov 6 7 teže več nego 3 do 25 kilogramov 10 3 kilograme ali manj 13 iz 806 Nakovala, rožna nakovala .' 5 808 Lopate, veslice, motike, kuhinjske ponve, žlice za oglje, topilne žlice, gasilno orodje, lemeži in plužnice 4.50 iz 810 Kose, srpi .... 10 Opomnja. Povsem ali deloma pokoščene, lakirane, bro- nane, polirane ali barve kaljenja kazoče (irizovane) kose in srpe, nadalje take kose in srpe, ki imajo s patrono narejeno pisavo, z brušenjem narejene okrasne črte ali tudi v vrstah ali za vzorce nameščene pike, udarjene s kladivom, je treba oca- rinjevati po št. 810. * Številka nemške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark iz 813 Dleta, stružno železo . ... ' 20 Strojni noži 18 825 \ Žičaste vrvi, trnasta žica, pletivo iz žic in tkanine iz žic, žičaste ščeti, žičaste košare, železo za čevlje ; vijaki in ščenci, kojih klinci niso debelejši nego 13 milimetrov; kavlji, drugod v obči tarifi ne imenovani; ročaji za zaboje in krste, beline, cepini, zapone (izvzemši zapone zališp); rozetni klinci; prožne vzmeti iz žice; dedci in babice; žeblji, drugod v obči tarifi ne imenovani, tudi z glavami iz drugih navadnih kovin ali zlitin navadnih kovin 8 Opomnja. Pod št. 825 spadajo kavlji za klobuke iz železne žice tudi tedaj, če so v zvezi s posameznimi neznatnimi deli iz drugih navadnih kovin ali zlitin navadnih kovin ali z lesom. « iz 828 Domače in kuhinjsko orodje iz pločevine, z lošem prevlečeno ; tudi deli takega orodja 7.50 829 Verige (izvzemši verige za kolesa) in deli verig: sirove : za plovstvo ladij, vlečenih z verigo 3 druge 6 obdelane 15 832 Okovi za gradnje in pohištvo, šarnire, škripci za vrata, ki se prerivajo, vzmeti za vrata, kljuke, tečaji za vrata, verige za vrata, gumbi za vrata, zapahi za vrata, ventilatorji, držaji za bufete, škripci z rogljami (predrti škripci), kotnice za kovčege, škripci za pohištvo in stole, držaji in pogvice za predale, ki se prerivajo, vsi iz kovnega železa: sirovi 6 obdelani 12 835 Pohištvo (neoblazinjeno) in telovadno orodje, tudi iz nekovnega zlitka . . 15 836 Fino rezilno blago (fini noži, fine škarje, svetlo orožje in enako); biseri in zapone za lišp, kolikor ne spadajo pod št. 887 ; naprstniki, potegovalci zamaškov, klešče za orehe, jeklene krogle, gumbi (tudi iz pločevine) in drugo fino železno blago, drugod v obči tarifi ne imenovano: sirovo 15 obdelano 24 Opomnja. Od ocarinjevanja kakor fino železno blago po št. 836 je izvzeto v drugih številkah oddelka 17 A obče tarife posebej imenovano železno blago tudi tedaj, ako je fino obdelano. Številka nemške obče tarife I m e predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark iz 839 Vzmeti, drugod v obči tarifi ne imenovane : po sebi fine (vzmeti za lasulje, rokavice, klobuke in slične zmeti) ter vse polirane, ponikljane, lakirane, vernirane ali sicer dalje nego s samim brušenjem obdelane vzmeti druge : 20 sirove 6 samo obrušene Opomnja k oddelku 17 A obče tarife. Železo v palicah, žica, pločevina, cevi in druge železnine, ki so po meha-niškem potu prevlečene z bakrom, bakrenimi zlitinami, nikljem ali aluminijem, ali kemijsko ponikljane, so zavezane carinski dokladi 50 od sto, ako v obči tarifi niso ukrenjena posebna dolo- 10 % čila. Ako veljajo za imenovane predmete v poliranem ali obče v obdelanem stanju posebni carinski postavki, se dajejo ti postavki preračunu v podstavo. 844 Aluminij v sirovem stanju (v kladah, palicah, gručah, zrnih), tudi v obliki ploč vlit prosto iz 854 Kapice za steklenice iz svinca ali iz svinčenih zlitin, tudi s kositrom poplo- čene; svinčeni listki, tudi pokositreni ali s kositrom popločeni .... (856/7) Ginek, raztegnjen, valjan (pločevina): 24 856 sirov: več nego 0-25 milimetra debel 3 025 milimetra ali manje debel 3 857 obrušen, pokoščen, lakiran, poliran ali prevlečen z drugimi navadnimi ko- vinami ali zlitinami navadnih kovin 5 iz 859 Blago iz cinka in cinkovih zlitin: fino blago, zlasti vse poslikano, bronano, pokoščeno, lakirano, polirano z drugimi navadnimi kovinami ali zlitinami navadnih kovin prevlečeno blago ; blago iz cinka v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ni imenovano v odstavku 1 št. 859 obče tarife, ali kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke, tudi ne spada med fino delane predmete za lišp itd. št. 887 24 iz 863 Blago iz kositra in kositrovih zlitin: žlice, vilice, precejalniki za čaj, vliti, ponve, deske za čaj, kapice, tube, škropilni zamaški 1er drugo fino blago iz kositra, zlasti vse poslikano, bronano, pokoščeno, polirano, vzorčano, z drugimi navadnimi kovinami ali zlitinami navadnih kovin prevlečeno blago; blago iz kositra v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ni imenovano v odstavku 1 št. 863 obče tarife ali kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke, tudi ne spada med fino delane predmete za lišp itd. št. 887 ; kositrovi listki (stanijol), tudi barvani ali z nepravo zlato peno prevlečeni 24 Številka nemške obče tarife Ime p re d m e t a # Carinski postavek za 1 dvojni stot mark Opomnja k oddelku 17 E obče tarife. Britanska kovina (zlitina kositra in antimona z majhnimi dostavki cinka, bakra, niklja ali bizmuta) in blago iz nje se obravnavajo kakor kositer in kositrovo blago. (iz 864/868) nikelj in nikljeve zlitine: 864 Nikljeva kovina (nikelj), sirova (v palicah ali kosih, tudi vlita v obliki ploč ali rešetk, ki so pripravne samo za ponikljevanje po elektrolitiškem potu) ; novci iz niklja prosto 865 Nikelj, kovan ali valjan, v drogih ali pločevini; zlitki v oblikah in kovaški kosi v neobdelanem stanju 12 866 Žica: 1 milimeter ali več debela 12 manje nego 1 milimeter debela 14 868 Blago iz niklja, v prejšnjih številkah oddelka 11 F obče tarife ne imenovano, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spada k fino delanim predmetom za lišp itd. št. 887 ali kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke; nikljasti listki 60 Opomnja k oddelku 17 .Fobče tarife. Enako niklju se obravnavajo le niklju slične zlitine iz niklja z drugimi navadnimi kovinami. Pakfong se šteje za niklju slično zlitino ne zaradi svoje vsebine niklja. 870 (iz 870/880) baker in bakrove zlitine: Drogi, pločevine, skodele in drugi kosi v oblikah, kovani ali valjani . . . 12 Opomnja. Pod št. 870 spadajo tudi grebenana dna za kotle (opremljena z robovi, obloženimi z vrvicami), kovana, iz bakra in bakrenih zlitin. 871 Žica (izvzemši cementirano žico); železna žica, z žico iz bakra ali bakrenih zlitin opredena, opletena ali ovita 12 875 Kovinsko sukno vsake vrste za obrtne namene, zlasti za'narejanje papirja, brezkončno ali v valjih ali kosih, iz žice, tudi s prejnimi vložki; valjarji za predtisk (egutêri), gladki ali rebrani, z vodnim znamenjem ali brez njega 18 878 Drugo nego grobo blago iz bakra ali lite medi, v prejšnjih številkah oddelka 1 7 G obče tarife ne imenovano; vse lakirano ali polirano blago iz bakra (izvzemši domače in kuhinjsko orodje) ali iz lite medi; blago iz medene pločevine (izvzemši cevi) ; blago iz bakrene ali medene žice, v prejšnjih Številkah oddelka 17 G- obče tarife ne imenovano; blago iz tombaka, vse to, kolikor ne spada pod št. 874, 879 ali 887 obče tarife ali po zvezi (Slovenlsch.) 37 Številka nemške obče tarife I m e p r e d meta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark z drugimi tvarinami pod višje carinske postavke, bakreni listki in medeni listki 30 879 Bakreno, tombakovo in medeno blago, vernirano, barvano ali ponikljano, kolikor ne spada k fino delanim predmetom za lišp itd. št. 887 ali kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke : ponikljani okviri in locnji iz medene pločevine za cigarnice, listnice, denarnice, ročne torbe, potne torbe in slično torbarsko blago 50 drugo semkaj spadajoče blago 60 880 Blago iz drugih bakrenih zlitin nego medi in tombaka, kolikor ne spada k fino delanim predmetom za lišp itd. št. 887 ali kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke: fino, zlasti vse polirano, ponikljano, barvano, lakirano ali vernirano blago 60 drugo nego fino, niti polirano, niti ponikljano, barvano, lakirano ali vernirano; kovinski listki 30 Opomnja. Od spredaj v št. 880 odkazanega blaga iz drugih bakrenih zlitin nego medi in tombaka se obravnava za fino blago razen poliranega, ponikljanega, barvanega, lakiranega ali verniranega blaga zlasti vse tisto blago, ki je cizelirano, gilo-širano, inkrustirano, tauširano, bito, jedkano, nilirano, vrezano ali poslikano. Blago s samo stiskanimi (sekanimi, kovanimi) ali samo litimi (ne cizeliranimi ali sicer pozneje obdelanimi) okraski ni kar tako izključeno od ocarinjevanja po postavku 30 mark za 1 dvojni stot in naj se le tedaj ocarinjuje za fino blago, ako ima take okraske v toliki razsežnosti, da se blago že s tem označuje za predmete za lišp, okras ali luksus. Opomnja k št. 878 in 880. Na bakrene listke in medene listke ter na kovinske listke iz drugih Bakrenih zlitin nego medi se ne uporablja omejitev pločevine, omenjena v obči oporn-nji 1 k oddelku 17 B do H obče tarife. Pač pa naj se pločevine iz bakra ali bakrenih zlitin debele manj nego 0.25 milimetra ocarinjuje le tedaj za bakrene listke, medene listke ali kovinske listke po št. 878 ali št. 880, ako so takozvano šumeče zlato (loš, praskljajoče zlato, zlata pena) ali šumeče srebro ali sicer kakor papir tanko valjani ali biti listi. Razlikovanje kovinskih listkov od nepravih zlatih ali srebrnih listkov se s tem ne izpreminja. Opomnja k oddelku 17 0 obče tarife. Drugod v obči tarifi ne imenovane za proizvajanje kovinskega blaga pri- Številka nemške obče tarife I m e predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark pravne navadne kovine in zlitine navadnih kovin ter blago iz njih se obravnavajo kakor baker in bakreno blago. (iz 884/887) blago, ne spadajoče pod oddelke 17 A do G obče tarife, iz navadnih kovin ali zlitin navadnih kovin: 884 Blago povsem ali deloma iz pozlačenih navadnih kovin ali zlitin navadnih kovin, kolikor ni v obči tarifi posebej izvzeto ali kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke: Predmeti za lišp, toaletne in drobnjarske reči (nipes) v zvezi s steklom, ki se ne smatra za nebistveno (vštevši posnemke dragih kamnov, gern ali kamej iz steklenih litin) 100 drugo blago 175 885 Blago povsem ali deloma iz posrebrenih navadnih kovin ali zlitin navadnih kovin, kolikor ni v obči tarifi posebej izvzeto ali kolikor po zvezi z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke : Predmeti za lišp, toaletne in drobnjarske reči (nipes) v zvezi s steklom, ki se ne smatra za nebistveno (vštevši posnemke dragih kamnov, gern ali kamej iz steklenih litin) 100 drugo blago 120 Opomnja k št. 881 do 885 obče tarife. Z zlatom ali srebrom obloženo (popločeno) blago se ocarinjuje kakor pozlačeno ali posrebreno blago. 1 887 Predmeti za lišp, okras in drugi predmeti za luksus, vštevši toaletne in drobnjarske reči, povsem ali deloma iz navadnih kovin ali iz zlitin navadnih kovin, fino delani in ali vernirani ali ponikljani ali v zvezi, ki se ne smatra za nebistveno z alabastrom, marmorjem, serpentinom, lošem, posnemki dragih kamnov, gern ali kamej iz steklenih litin, past in enakih reči 100 Predmeti za lišp, okras in drugi predmeti za luksus, povsem ali deloma iz navadnih kovin ali iz zlitin navadnih kovin, fino delani in v zvezi s poldragimi kamni, gemami ali kamejami iz poldragih kamnov; izdelki iz staničastega lošča (takozvano kloasoné-blago); biseri iz navadnih kovin ali iz zlitin navadnih kovin, ponikljani ali vernirani ; blago iz navadnih kovin ali iz zlitin navadnih kovin v taki zvezi s prejnimi nitimi, da se more kar tako nositi za lišp 175 Opomnje k št. 884, 885 in 887. 1. Znižani carinski postavki za predmete za lišp se uporabljajo tudi na okrasne gumbe, okrasne zapone, igle za lišp in verižice za lišp. Številka nemške obče tarife I in e pri> d m etn Carinski postavek zà 1 dvojni stot mark 2. Blago iz stekla, porcelana ali kamenine, pri katerem služi zveza s pozlačenimi ali posrebrenimi navadnimi kovinami ali takimi zlitinami navadnih kovin le zato, da spaja dele ali da se pritrdé (na primer zapone, dedci, babice, igle-priponke) ali se omejuje na posamezne postranske sestavine, ki ne tvorijo bistvenega okraska skupnega blaga (na primer stojala iz žice, majhne nožiče, navadni gumbi), se ne ocarinjuje po št. 884 ali 885, temveč po svoji drugačni kakovosti. Isto velja za take, po sebi v oddelek 17 A do G obče tarife spadajoče predmete za rabo iz navadnih kovin ali zlitin navadnih kovin, ki so le v čisto majhni razsežnosti pozlačeni ali posrebreni. Na ocarinjevanje v številkah 884, 885 in 887 imenovanega blaga nimajo vpliva podvleke, blazine in slični pridevki iz prejnega blaga, prav tako zveze z nebistvenimi sestavinami iz celuloida (na primer za podlage na okrasnih gumbih nameščene ali pri predmetih za lišp kakor obrambna prevleka slik služeče pločice iz celuloida). Predmeti za lišp;, okras in drugi predmeti za luksus iz niti pozlačenih ali posrebrenih niti ponikljanih ali verniranih navadnih kovin ali zlitin navadnih kovin, fino delani in v zvezi z drugimi nego v št. 887 obče tarife imenovanimi tvarinami, naj se ne ocarinjujejo po tej tarifni številki, temveč po svoji drugi kakovosti. 3. Predmeti za lišp, okras in drugi predmeti za luksus naj se ne obravnavajo za fino delane v zmislu št. 887 zgolj zaradi tega, ker so kovinski deli opremljeni z okraski z golim stiskanjem (sekanjem, kovanjem) ali z golim litjem. Pač pa spada k fino delanemu vse blago, ki je finejše narejeno s kakršnim koli poznejšim obdelovanjem kovinskih delov, zlasti vse cizclirano, giloširano, inkrustirano, tauširano, klepano, jedkano, nilirano, vrezano ali poslikano blago. 4. Vernirano blago je tako blago, ki je dobilo s prozorno barvano prevleko lice blaga iz navadnih kovin ; s pokostjo prevlečeno blago, ki je videti po sebi ali zaradi obložka kovinskega listka zlato- ali srebrno-barvno, se ne obravnava za vernirano. 5. Predmeti za rabo (na primer posoda za kavo, čaj in jedi, sklede, stojala za steklenice in kupice, doze za cuker, košare za kruh, noži in vilice, orodje za pušenje in pisanje, doze za cigare, cigarete in tobačnice, skledice za pepel, namizna vžigala, ročni svečniki, svetilke in zasloni za kamin) naj se ne obravnavajo za predmete za okras ali luksus št. 887. Predmeti, ki ne služijo edino za rabo in tudi ne spadajo med lišp, toaletne reči ali Številka nemške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark drobnarije (nipes) (na primer namizni nastavki, vrči, vaze. držala za cvetlice, otežila za pisma, skledice za posetnice in svetila) naj se odkažejo št. 887 kakor predmeti za okras ali luksus le tedaj, če so po obliki in kakovosti predvsem pripravni za okras in nakit. iz 912 Izolacijski škripci, zvonci in gumbi, vretenca, tipalci, pretikala in slični za osamljenje služeči montacijski deli iz kamenine, porcelana ali stekla, brez zveze z drugimi tvarinami in ne za sestavine razloženih elektrotehniških priprav uvažani: beli 10 barvni ali barvani (iz 916/917) Vozila, ne določena za vožnjo po tirih šin (izvzemši plovila), brez zveze s pogonskimi stroji: 20 916 Kolesa (biciklji), urejena tudi za vzprejem popotnikov, za prevažanje blaga ali tako, da vozijo seboj obešene vozove . . 100 iz 917 Vozovi za ljudi: na štiri kolesa z ne več nego štirimi trdnimi sedeži: brez strehe: za 1 kos če ima voz (1.5 dvojnega stota ali manj 60 čiste teže \ več nego 1.5 dvojnega stota 100 s streho na štiri kolesa z več nego štirimi trdnimi sedeži: 150 brez strehe 150 s streho Opomnje. 1. Zaklopni sedeži ne spadajo k trdnim sedežem. Sedeža na kozlu (sedež za kočijaža) ni všteti v število trdnih sedežev. 2. Lesene oboje za vozove brez spodnjega stojala, tudi z železom 160 okovane, je obravnavati po njihovi kakovosti za leseno blago in so od ocarinjevanja kakor vozovi za ljudi izvzeti tudi tedaj, ako so s šarnirami pritrjeni strešni loki in z železnimi sponami, ki gredo skozi oboj za voz, trdno zvezani, poševno navzgor moleči podnožnik pred kozlom že nameščeni ali ako so lesene table za vrata obite z grobimi lesenimi kladicami ali s tkaninami iz jute ali z železno pločevino, da so močnejše ali da se ne raztrgajo. 3. Za sestavljene štirikolesne vozove za ljudi sirovo zgrajene je plačevati eno četrtinko postavkov za vozove za ljudi. Za vozove za ljudi sirovo zgrajene je treba šteti take vozove, ki imajo sicer za rabo potrebne pristojne reči in oprave (vzmeti, osi, kolesa, sprednje stojalo, zavorne in vprežne priprave itd.), ki pa niso niti namazani, lakirani, polirani ali poslikani niti z usnjem prevlečeni ali oblazinjeni (vštevši samostojne vložene blazine). • Številka nemške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 1 dvojni stot mark 927 937 941 4. Preproge, svetilke, zaboje voz in slične predmete, ki se uvažajo z gotovimi vozovi za ljudi in so določeni za to, da se spravijo z njimi v trdno zvezo ali drugače sestavijo, je šteti za sestavine voz in se ne ocarinjujejo posebej. 5. Za narejanje motornih voz določeni vozovi za ljudi, uvažani brez stojalovega okvira (Kasis), motorja in koles, se obravnavajo kakor štirikolesni vozovi za ljudi in se ocarinjujejo dodelani po pogodbenih postavkib št. 917, sirovo grajeni s četrtinko teh postavko v.. Locnji, vzmeti, petelini in cevi, tudi njih deli, ter drugi deli ročnega strelnega orožja (izvzemši ključavnice in zaporne kose), iz navadnih kovin ali iz zlitin navadnih kovin: sirovi.................................................................... obdelani.................................................................. Orgljice na piščalke............................................................ Glasbila na lok in za ubiranje.................................................. 942 Pihala iz 943 944 Mehaniška glasbila, ne spadajoča pod odstavek 1 št. 943 obče tarife, ter priprave za mehaniško reproduciranje skladb.......................... Harmonike na meh..................................................... Druga glasbila, v obči tarifi ne posebej imenovana 946 Opoinnja k oddelku 19 C obče tarife. Deli glasbil ki jih jo moči spoznati za dele glasbil, se ocarinjujejo kakor glasbila, h katerim spadajo, ako niso posebej imenovani v obči tarifi. Leseni deli glasbil pa se naj ocarinjujejo po njihovi kakovosti, ako je carinski postavek, kateremu bi bili po tem zavezani, nižji nego carinski postavek za glasbila, h katerim spadajo. Otroške igrače vsake vrste in njih deli ; tudi nakit za božično drevo ... 6 24 20 20 20 25 20 24 10 Priloga B. Carine ob uvozu v avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje. Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron iz 41 42 43 a) b) 49 a) b) 50 52 53 iz 56 a) b) c) e) 57 59 iz 75 83 84 86 92 Čebula.................................................................... Zelje, sveže ............................................................. Zelenjava, v obči tarifi ne posebej imenovana in druga zelišča za kuhinjsko rabo, sveža: fine namizne zelenjave............................................... druge ............................................................... Deteljno semenje: esparsetno semenje................................................... drugo ............................................................... Travna semena ............................................................ Semenja, v obči tarifi ne posebej imenovana............................... Semena vseh vrst, v pismih in enako pripravljena za trgovino na drobno . Žive rastline (v navadnih loncih, bednjih in enakih posodah): cvetoče rastline..................................................... drevesa ali grmičje.................................................. cvetlične čebule, cvetlične gomoljice in korenike (ricome, bulbe) . . druge razen vinskih trt, tudi sadike, natiči, cepiči in mladike . . . Gikorijina korenina, posušena (ne žgana), tudi rezana..................... Hmelj .................................................................... Morske ribe, sveže........................................................ Kože z dlako in brez dlake, sirove (zelene ali suhe, tudi soljene ali povap-njene, vendar ne dalje obdelane).......................................... Dlake in lasje vsake vrste, sirovi ali pripravljeni (in to mikani, parjeni, barvani ali strojeni, tudi kodrani); ščetine................................. Mehurji in čreva, sveži, osoljeni ali posušeni; zlatoklepne kožice; vrvi iz črev Živalski loj, sirov ali spuščen; stiskan loj.............................. 3.- prosto prosto prosto 8,— 8,— prosto prosto 15.— 8,— 7,— 4, -prosto 2.50 24.— kosmato prosto prosto prosto 5. — 2.50 Številka avstrijsko-ogrske obče tarife m e predmeta 93 Rastlinski loj, palmovo olje, olje iz palmovih zrn in kokosovih orehov, strjeno 96 Parafin: Carinski postavek za 100 kilogramov kron 2.50 a) nečist, tudi parafmove luskine b) drug....................... 12.— 15.— z 109 a) iz b) 112 Opomnja. Parafin mehak, s topilno temperaturo 42 ° G in manj za izdelovanje vžigalic, na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma............................. Vino: v sodih.............................................................. v steklenicah........................................................ Vode rudnice, prirodne ali umetne........................................ 7,— 60.— 75.— 1.20 114 118 121 138 143 iz 145 b) iz 146 b) I 148' a) b) Opomnja. Vode rudnice, prirodne in umetne, se oca-rinjujejo tako v steklenicah iz navadnega votlega stekla v njegovi naravni barvi (št. 370 a), kakor tudi v steklenicah iz stekla, barvanega v masi (št. 370 c) po št. 112, ako so te obalke zaradi posebne kakovosti vode v trgovini običajne. Vode rudnice v obalkah s stiskalnimi pripravami iz navadnih kovin ali z mehaniškimi zapornimi pripravami se oca-rinjujejo po kakovosti teh obalk. Pecivo (biskvit, kakes, pogače, oblati itd.)............................. . Mesene klobase.............................................................. Ribe, v obči tarifi ne posebej imenovane, osoljene, povojene, posušene: a) polenovka in povojene ribe.......................................... b) druge............................................................... Rogovi, rožene ploče in špice, parklji, noge, kopita; kosti, preklane, stegnjene ali rezane.................................................................. Železni kršeč (pirit)....................................................... Sadra : žgana : 1. v gnojilne namene ali v tvorilarske namene za keramsko indu- strijo, na dovolilnice po pogojih in kontrolah, ki se predpišejo ukazoma.......................................................... 2. druga........................................................... Bela kreda, težec (barit, žveplenokisel, priroden): zmleta, plavljena: 1. bela kreda....................................................... 2. težec (barit, žveplenokisel, priroden).......................... Barvilne prsti : sirove................................................................. žgane, mlete, plavljene, stisnjene..................................... 100,— 50.— 7.20 10,— prosto prosto prosto -.60 prosto -.80 prosto 1.20 Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov Opomnji. 1. Mlete barvilne prsti, ki obsegajo le slučajno pridružene sledove anorganskih ali organskih pigmentov, kotranovih barvilnih snovi itd., ki ne povzročajo znatnega niansiranja barv, naj se obravnavajo po št. 148 b. 2. K št. 148 b spada tudi mehaniško v prah zdrobljeni premog. c) lepšane........................................................... Opomnja. K št. 148 c spadajo samo lepšane barvilne prsti, ki ne obsegajo več nego pet odstotkov anorganskih ali organskih pigmentov, kotranovih barvilnih snovi itd. 5.50 149 iz 155 b) iz 156 b) c) Druge prstt in kamni, umetno barvani................................... Hlipna olja: 1. Olja iz citrusovih sadov (pomerančevo, citronovo, bergamotnovo olje itd.); olje iz grenkih mandelnov; kajeputovo olje; melis-novo olje; olje iz poprove mete; olje iz sandelovine; sasafra-sovo olje; gorčično olje; olje iz cedrovine.................. 2. druga, v obči tarifi ne posebej imenovana olja.............. Barvilni les: zdrobljen (t. j. razrezan, rašpan, zmlet) ......................... zdrobljen fermentovan.............................................. 6,— 36.— 60,— 2,— 3,- iz o) b) 162 163 164 165 Kvebrahov les in drug strojilni les: v kladah........................................................... zdrobljen (t. j. rezan, rašpan, zmlet) ............................ a) indigo............................................................. b) izleček iz kostanjevega lesa, sumahov izleček...................... c) izleček iz kvebrahovega lesa; strojilni izlečki, niti spredaj niti v obči tarifi posebej imenovani: 1. tekoči....................................................... 2. trdi......................................................... Opomnji. 1. Za tekoče izlečke se obravnavajo izlečki z 28° Beaumé ali manje. 2. Sintetični indigo, suh ali v obliki testa, naj se obravnava kakor naravni indigo; od indigovih preparatov (indigove raztopine, indigovega izlečka, indigovega karmina, modrega karmina, škrlatnega modrila) št. 626 se razlikuje sintetični indigo s tem, da daje ta indigo vedno brezbarven filtrat, indigovi preparati pa vedno moder filtrat. Barvilni izlečki, v obči tarifi ne posebej imenovani: a) tekoči............................................................. b) trdi............................................................... Kotran, izvzemši kotran iz rjavega premoga in skrilja.................... Smoleč, navaden ; kolofonij ; smola, v obči tarifi ne posebej imenovana -.20 1.20 prosto 3.60 4.25 7.50 4.25 7.50 prosto prosto (Sloreniach.) Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Carinski postavek za Ime predmeta 100 kilo- gramov kron 166 167 169 170 173 181 iz 183 a) b) iz 187 c) d) e) 188 a) b) 189 a) 1. 2. 3. 4. 5. b) 1. 2. 3. 4. 5. Smola premogovega kotrana, kotrana rjavega premoga, skriljevega kotrana, petrolejeva in stearinova smola........................................ Opomnja. Po pogodbenem postavku št. 166 naj se obravnava tudi izsušeni premogov kotran. Smola za sodarje, pivovarje, ščetarje in vrvarje....................... Asfaltov bitumen....................................................... Asfaltov klej ; asfaltova mastika; smolčevi cementi (lesni cement) . . . . a) terpentin, terpentinovo olje; sirovo jantarjevo olje, olje iz jelenovega roga in kavčuka, potem olja premogovega kotrana benzolove vrste ; tičji lep.......................................................... b) smolno olje (smolčevo olje)....................................... Bombaževa vata, izvzemši vato v zdravilne namene; niti za snaženje strojev itd. pripravljene.............................................. (iz 183/188) Bombaževe preje; enovite, sirove: do št. 12 angleške ................................................ čez št. 12 do št, 29 angleške...................................... Bombaževe preje, beljene, mercerizirane, barvane (tudi tiskane) so zavezane pribitku k carini za dotično sirovo prejo, in sicer: barvane (tudi tiskane) z........................................... beljene in mercerizirane z......................................... barvane (tudi tiskane) in mercerizirane z.......................... Preje, prirejene za prodajo na drobno: enovite ali dublirane; na tri ali več stremen, enkrat sukane . . . . na tri ali več stremen, večkrat sukane............................. (iz 189/201) Bombaževo blago: Navadno, t. j. tkanine iz preje št. 50 in nižje, ki štejejo na 5 mm v kvadratu 38 niti ali manj: gladko, tudi priprosto križema tkano: sirovo...................................................... beljeno..................................................... barvano..................................................... tiskano z 1 barvo do 4 barv ali v 2 barvah pestro tkano . '. . tiskano s 5 barvami ali več, ali v več nego 2 barvah pestro tkano . vzorčano: sirovo...................................................... beljeno..................................................... barvano..................................................... tiskano z 1 barvo do 4 barv ali v dveh barvah pestro tkano . . tiskano s 5 barvami ali več, v več nego 2 barvah pestro tkano . -.50 1.50 2.50 3.- 3.50 2.40 12.— 14.- 19,— 14.- 14,— 16.— 83,— 83.— 76.-95.— 120.-143.— 153. — 95.— 120.— 143.-167.— 177.— Številka avstrijsko-ogrske obče tarife I m e predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron 190 Navadno, gosto, t. j. tkanine iz preje št. 50 in nižje, ki štejejo na 5 mm v kvadratu več nego 38 niti: a) gladko, tudi priproslo križema tkano : 1. sirovo • 120,— 2. beljeno 143.- 3. barvano 167,— 4. tiskano z 1 barvo do 4 barv ali v 2 barvah pestro tkano . . . 190,— 5. tiskano s 5 barvami ali več, ali v več nego 2 barvah pestro tkano . 205,— b) vzorčano: 1. sirovo • . . 125,— 2. beljeno 150,— 3. barvano 172.— 4. tiskano z 1 barvo do 4 barv ali v 2 barvah pestro tkano . . . 200,— 5. tiskano s 5 barvami ali več, ali v več nego 2 barvah pestro tkano . 215.— 191 Fino, t. j. tkanina iz preje čez št. 50 do vštete št. 100: a) sirovo 180,— b) 1. beljeno, barvano 245,- 2. tiskano z 1 barvo do 4 barv ali v dveh barvah pestro tkano . . . 260,— 3. tiskano s 5 barvami ali več, ali v več nego 2 barvah pestro tkano . . 270.— 192 Najfinejše, t. j. tkanina iz preje čez št. 100: a) sirovo 330,— b) beljeno, barvano 345.— c) tiskano z 1 barvo do 4 barv ali v 2 barvah pestro tkano .... 3Ö0.— d) tiskano s 5 barvami ali več, ali v več nego 2 barvah pestro tkano . . Opomnja k št, 189 do 192. Za ocarinjevanje tkanin, pri katerih menjavajo negosto tkana mesta z gosto tkanimi, je merodajno poprečno število niti, ki se najde s štetjem snutkovih niti in votkovih niti med vsakima dvema pri snutku in votku v tka-ninskem vzorcu redno ponavljajočima se točkama (štetje od ra-porta do raporta), s preračunom teh števil niti po razmerju širine vzorca k 5 milimetrom in s seštevanjem podatkov za snutek in votek. Pri tkaninah z dvojnimi nitirni ali sukancem je treba šteti posamezne niti. Preostajajoči ulomki ob ustanovitvi skupnega podatka preračuna ne pridejo v poštev. 370,— 193 Žameti in žametaste tkanine, tudi žametni trakovi 215.— 194 Trakarsko blago (izvzemši žametne trakove) Opomnja. V kosu mercerizirane tkanine ali tkanine docela ali deloma iz mercerizirane preje, ter laki žameti in tra- 215.— karsko blago so zavezani pribitku k carini dotične tkanine z . . 18. - Številka avstrijsko-ogrske obče tarife I m e predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov 195 Tulji in tuljasto mrežasto blago: a) 1. 2. b) 1. 2. 197 iz 198 b) iz c) 199 iz 200 b) 1. 2. e) 1. 2. d) iz 201 a) gladko: sirovo................................................................ beljeno, barvano, tiskano, pestro tkano............................... vzorčano, izvzemši blago s čipkastimi vzorci: sirovo............................................................... beljeno, barvano, tiskano, pestro tkano.............................. Opomja k št. 195 b. S čipkastimi vzorci na stanu delani tulji take vrste, kakršne so vzorci, ki so bili položeni, ko se je podpisala pogodba, se ne obravnavajo za čipke temveč za vzor-čane tulje št. 195 b. Čipke, tudi zračne vezenine (jedko blago) ................................ Vezenine: tulji in čipke, vezeni.................................................. vezeni deli za čevlje in copate......................................... Pasarsko in gumbarsko blago............................................... Na stanu delano blago in pletenine: nogavice in obujki: v teži čez 1 kilogram za dvanajstero parov: a) s šivanjem...................................................... ß) drugi........................................................... v teži čez 1 kilogram za dvanajstero parov : a) s šivanjem...................................................... ß) drugi........................................................... Rokavice : v teži čez 800 gramov za dvanajstero parov: a) s šivanjem................................. ß) druge ..................................... v teži do vštevši 300 gramov za dvanajstero parov: a) s šivanjem................................. ß) druge...................................... v obči tarifi ne posebej imenovano: 1. s šivanjem................ 2. drugo...................... Tehniške reči: mrežice žarnice, ne izžarjene 350,— 370,— 370.- 400.- 660.- 660,— 480.- 215.- 220.- 180,- 285.- 220.- 300,— 240,- 400,— 300.— 300.- 240.- 200.— b) c) d) e) suhe klobučine, tkane, tudi rešene: 1. sirove............................................................. 2. beljene............................................................ gonilni jermeni.......................................................... opasila in stenji........................................................ mehovi, tkani in spleteni; vrvice z 1 mw ali več premera; mreže, debele, vrvi in enake tehniške reči........................................ 120.- 145.— 75.- 65.- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron iz 204 a) b) c) iz 206 à) iz 217 a) iz 219 a) iz b) 2. z 220 Lanene preje (iz lanenih vlaken ali lanenega prediva); ramié-preje; enovite, sirove..................................................... enovite, beljene, lužene ali barvane................................ sukane ............................................................. Preje iz jute (iz jute, tudi mešane z lanenim predivom): enovite, sirove..................................................... (iz 217/219) Laneno blago, konopnina, blago iz jute itd.: Tkanine iz jute: sirove, nevzorčane (samo s temeljno vezjo) z ne več nego 40 nitimi v snutku in votku na 2 cm v kvadratu................................ Vrvarsko blago in tehniške reči: 1. okrogle vrvi s 3 centimetri premera ali več, tudi beljene, po- kotranjene.................................................... 2. druge vrvi, konopci, vožeta s 5 milimetri premera ali več, tudi beljeni, pokotranjeni......................................... Vrvi z manj nego 5 milimetri premera in motvozi : za prodajo na drobno prirejeni (zviti v klopčiče itd.) z več nego 1 milimetrom v premeru.......................................... Opomnja. Na stanu delano in pleteno blago iz prej razreda XXIII obče tarife je ocarinjevati po št. 200. Potna volna, prana volna in volna v odpadkih............................ 3.60 12.— 43,— 3.60 15.- 12.— 15,- 43,— prosto iz 225 a) 1. 2. b) 1. 2. iz c) 2. iz d) 2. e) 1. 2. (iz 225/226) Volnene preje: Grebenane preje, v obči tarifi ne posebej imenovane: sirove, enovite: do št. 45 metrsko........................................... čez št. 45 metrsko.......................................... sirove, dvojnate ali na več stremen: do št. 45 metrsko........................................... čez št. 45 metrsko.......................................... beljene, barvane, tiskane, enovite: čez št. 45 metrsko.......................................... beljene, barvane, tiskane, dvojnate ali na ved stremen: čez št. 45 metrsko.......................................... v volni barvane ali tiskane melirane, ter z nebarvano volno (sirovo-belo) vmelirane grebenane preje: enovite................................................... na dve ali več stremen, tudi take preje iz niti različne barve . Opomnja. Efektne preje (takozvane falkoné ali fantazijske preje) št. 225 b, d in e 2 sc pripuščajo po carini 25 kron za 100 kilogramov. Efektne preje te vrste so sirove, beljene, barvane, tiskane ali melirane na dva ali več stremen, kojih tek niti je v določenih 12.- 21.- 17.— 29,— 38.— 48.— 33,— 38.— Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Carinski ! postavek za Ime predmet a ioo kilo- gramov kron 220 a) b) c) 1. 2. 229 a) b) c) 230 231 232 iz 233 b) c) d) razdaljah prekinjen z vozli, cmoki, kodri, pentljami, zankami, spiralami itd. Preje, ki kažejo zaradi močnega sukanja, ker se stekajo posamezne niti, vozle ali majhne zanke, ki zopet zginejo, če se preje primerno napnô, ne spadajo semkaj in se ocarinjujejo po njihovi drugačni kakovosti. Lovne mreže in v obči tarifi ne posebej imenovane kakor lovna mreža predene preje: sirove, enovite..................................................... sirove, dvojnate ali na več stremen................................. beljene, barvane, tiskane: enovite...................................................... dvojnate ali na več stremen.................................. (iz št. 229/239) Volneno blago: Volnene tkanine, v obči tarifi ne posebej imenovane, tudi tiskane: v teži z več nego 700 gramov za kvadratni meter..................... v teži z več nego 200 do 700 gramov na kvadratni meter: 1. z več nego 200 do 500 gramov na kvadratni meter............... 2. z več nego 500 do 700 gramov na kvadratni meter............... v teži z 200 grami in manj tia kvadratni meter....................... Opomnja. Rabljene obalke iz grobih kozjih ali enakih dlak za nadaljnje pôdelovanje, ko se razdere tkanina, na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se ustanové ukazoma . . . Žameti in žametaste tkanine (z razrezanim ali ne razrezanim florom) tudi tiskane.................................................................. Trakovina................................................................ Pasarsko in gumbarsko blago.............................................. Na stanu delano blago in pletenine: Nogavice in obujki: v teži nad 1 kilogram za dvanajstero parov: a) s šivanjem.............................................. ß) drugi................................................... v teži do vštetega 1 kilograma za dvanajstero parov: a) s šivanjem.............................................. ß) drugi................................................... Rokavice : 1. s šivanjem................................................ 2. druge..................................................... v obči tarifi ne posebej imenovane: 1. s šivanjem................................................ 2. druge..................................................... 19,- 29,— 29,— 38,- 120,- 200.— 180,— 262,— prosto 220,— 220,— 220.- 250,- 220.— 320.- 200.— 330.— 300. — 250.- 200.— Številka avstrijsko- ogrskejobče tarife iz 237 ’ b) iz 238 iz b) 1. iz 239 iz a) d) iz 242 b) iz c) 2. iz 243 b) 1. 2. iz 244 b) 1. 2. 246 247 248 iz 250 b) 1. 2. 251 iz 253 b) c) 1. 2. I m e predmeta Preproge : vozljane preproge.................................................... Klobučine in blago iz njih (izvzemši take preproge) : druge nego debele klobučine iz živalskih dlak: netiskane...................................................... Tehniški predmeti: kodrane dlake, tudi mešane z drugimi grobimi živalskimi dlakami ali rastlinskimi vlakninami........................................... gonilni jermeni...................................................... Svila (odmotana ali predena [filirana]), tudi sukana: ubeljena (degumirana)................................................ barvana : v drugih barvah nego črna...................................... Floretna svila (svilni odpadki, predeni), tudi sukana: barvana : črna........................................................... v drugih barvah................................................ Umetna svila, tudi sukana : barvana : črna........................................................... v drugih barvah................................................ Sukanec iz svile, floretne ali umelne svile, tudi v zvezi z drugimi prediv-nimi tvarinami, ubeljen ali barvan, za prodajo na drobno prirejen . . . (iz 247/254) Sama svilenina (iz svile, floretne ali umetne svile): Sama svilenina, vezena.................................................... Tulji in tuljaste inreževine; tenčice (gazi) (tudi tkani krepi in flori); čipke in čipkaste rute.......................................................... Opomnja. Svilene tenčice za vezenje, na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma............... Celosvilene tkanine, v obči tarifi ne posebej imenovane: fasonirane: nebarvane ali črno barvane..................................... drugobarvne, tiskane, pestro tkane............................. Žameti in žametaste tkanine (z razrezanim ali ne razrezanim florom) . . Trakovina: žametni traki in traki z žametastimi efekti.......................... druga, izvzemši vezeno ali tako iz tulja, tenčice ali drugih tkanin št. 248: ne fasonirana.................................................. fasonirana..................................................... Carinski postavek za 100 kilogramov kron 180,- 120,— 15,- 90,— 80,— 90,- 80,- 90,- 80.- 90,- 125.— 1300.— 1300.— 1200.— 1000.- 1050,— 1050.— 1050.— 1100,- 1200,- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife , Ime p r e d m etn Carinski postavek za 100 kilogramov kron 254 Pasarsko in gumbarsko blago (iz 256/259) Polovična svilenimi (iz svile,'floretu e ali umetne svile v zvezi z drugimi predilnimi tvarinami): 900.- 256 Polusvilene tkanine, v obči tarifi ne posebej imenovane: a) gladke (ne fasonirane) b) fasonirane » 0pomnja. Polusvilene tkanine s težo nad 200 gramov na kvadratni meter, tudi fasonirane, je odpravljati pa a. 257 Žameti in žametaste tkanine (z razrezanim ali ne razrezanim florom) . . 750,— 259 Trakovina: b) žametni trakovi in trakovi z žametastimi efekti 750,— iz c) druga, izvzemši vezeno ali trakovino iz tulja, tenčice in drugih tkanin št. 255: 2. ne fasonirana, izvzemši v št. 259 c 1 obče tarife imenovane trake za klobuke 550,- 3. fasonirane Opomnja k razredu XXV obče tarife. Svila, ki je zapredena v prejah iz druge predivne tvarine, ne da bi ji delala ovoj, ali ne da bi se vlekla zdržema po celi dolžini tkaninske niti, se ne jemlje v poštev pri Ikaninah iz take preje. 600,— za 1 kos 266 Klobučne štule iz klobučine — .30 iz 267 Klobuki za gospode in dečke: b) . iz klobučine: 1. ne opremljeni -.50 2. opremljeni -.60 Opomnja k št. 268 obče tarife. 1. Klobuke za dame in deklice v obliki in opremi, kakor so klobuki za gospode in dečke, je ocarinjevati kakor te klobuke. 2. Ob tarifovanju ne opremljenih klobukov za dame iz klobučine itd. se pušča v nemar žica, ki se prišije eventualno na krajcu ali pod krajcem ali na njegovem najskrajnejšem robu, tudi s prejami opletena, da krajec okrepi ali da se mu dà oblika. Opomnja k št. 269 obče tarife. Oprema klobukov z navadnimi zaponami, gumbi in želodki se ne obravnava za nakit. 274 a) Plašči in ogrinjala za dame iz volnenega blaga z dodatki (podvleko, za 100 kilo- nakitom in enakim) iz svilenine št. 247 do 260 obče tarife ali z ob- gramov robnimi predmeti št. 273 a obče tarife 600.— Številka avstrijsko-ogrske obče I m e p r e <1 in e t n Carinski po stavek za 100 kilogramov kron tarife b) Druga oblačila, nadalje perilo, lišpovine in druge šivane predmete iz tkanin, v obči tarifi ne posebej imenovane je ocarinjevati po njihovi glavni sestavini, to je pri damskih konfekcijah in lišpovinah po tisti sestavini, ki je zavezana najvišji carini, s pribitkom 40 odstotkov. 1. Za preračun doklade 40 odstotkov je treba pri perilu, izvzemši perilo za lišp, ter pri lišpovinah, delanih na stanu ali pletenih (nališpanih fantazijskih predmetih) jemati v podstavo pogodbeni, v ostalem pa obči carinski postavek sestavine, ki je merodajna za ocarinjevanje. 2. Ob ocarinjevanju modrcev (ženskih korzetov) se svilene in polu-svilene vrvice zateznice ter enovrstni okrasni šivi iz svile ne vpoštevajo. 3. Sivi, s katerimi so posamezni raporti čipk ali zračnih vezenin zvrščeni v metrsko blago, tudi ne pridejo v poštev. Pač pa se konfekcijski predmeti, na primer ovratniki, manšete in enaki predmeti, s šivanjem sestavljeni iz raportov čipk ali zračnih vezenin, obravnavajo za lišpovinske predmete. Obče opomnje k tarifnim razredom XXII do XXVI obče tarife. 1. Tkaninsko blago vsake vrste v zvezi s kovinskimi nitimi (žico, okroglo ali ploščato) je zavezano dokladi k carini dotičnega tkaninskega blaga, ki znaša za svilenino št. 247, 248, 250, 251 in 253 15 odstotkov, za vse ostalo tkaninsko blago 30 odstotkov. 2. Kakor traki naj se ocarinjujejo tudi trakasto rezani ali izbiti (sekani) gladkorobni, izzobčani, valoviti, preluknjani, ali* iz različnih tkanin z lepili vzorčani ali okrašeni sestavljeni ali s trakovi, šeniljami, vrvicami in enakimi pretegnjenimi prami iz tkanin (izvzemši prame iz imenoma tarifovanih tkanin, na primer iz batista, tuljev itd.), ako njih širina ne dosega 20 centimetrov. 3. Kolikor v obči tarifi niso omenjene izjeme, se ocarinjuje odmerjeno ali prirezano tkaninsko blago brez šivanja kakor blago, ki se uvaža v kosu kakor metrsko blago. 4. K blagu, delanemu na stanu, in k pleteninam (tudi nogavi-čarskemu, trikotnemu blagu) spadajo tako na stanu delano kakor tudi pleteno, kvačkano, zankano (filetno delo ali vozljanje) blago, na primer take tkanine v kosu, trakovi, kapišoni, gamaše, rokavice, čepice, hlače, jopice, ovratniki, životci, pelerine, ogrevalci za žile, kolena in pas, otroški čevljički, .predpasniki, obujki, nogavice, torbice, denarnice, trikôt-obleke, ' rute, telovniki in drugi, tako fasonsko blago, to je regularno delano kakor tudi iz tkanin, na stanu delanih, prirezano in šivano blago. Opomnje. (Sloveuisch.) 39 Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Carinski I m e j» r e d m e t a postavek za 100 kilogramov kron Pri blagu, delanem na stanu, in pri pleteninah se puščajo v nemar robci ali šivi ali narejeni obrobki iz ozkih trakov, da se ne razpara, nadalje za rabo potrebni navadni dodatki n. pr. obšite gumbnice, gumbi, zanke, dedci, zapone. usnjati traki, navadne zadrge, traki za vezanje, čopi, obroči in enake reči, in sicer brez ozira na tvarino, iz katere so dodatki. Taka dela in dodatki nimajo niti ocarinjevanja po št. 274 za posledico niti ne povzročajo za regularno na stanu delano blago ocarinjevanja kakor šivano na stanu delano blago in pletenine. Iz tvarin, delanih na stanu, prirezani in šivani predmeti, izvzemši nališpane fantazijske predmete, se ocarinjujejo v pogodbenem prometu po občih carinskih postavkih št. 20U. 233, 252 ali 258. Na stanu delane ali pletene lišpovine. tako regularno delane kakor tudi prirezane in šivane (nališpani fantazijski predmeti, na primer s pentljami iz trakov, nabranimi traki, čipkami, vezeninami itd. opremljeni) naj se ne ocarinjujejo po gorenjih številkah, temveč kakor lišpovine po višje ocarinjenem nakitu (št. 274), in sicer naj se dâ pogodbeni carinski postavek, če obstoja za nakit, preračunu doklade v podstavo. Ako nakit ni zavezan višji carini nego dotično na stanu delano blago, naj potem takem ne pride v poštev. Ravne kozice (takozvani tamburirski šivi) iz svile ali pol-svile na rokavicah iz bombaževih, lanenih ali volnenih na stanu delanih tvarin, ki bi imele po obči tarili za posledico ocarinje-vanje rokavic kakor polusvilnato blago (št. 2581, ne pridejo v poštev ob ocarinjevanju v pogodbenem prometu. K blagu, delanemu na stanu, in k pleteninam spadajo tudi regularno delane čepice. 5. Vezenega na stanu delanega blaga in pletenin, pasarskega in gumbarskega blaga — izvzemši k št. 247 (vezene popolne svilnine) in 255 (vezene polusvilnine) spadajoče blago — ni ocarinjevati kakor vezenine, temveč po njihovi drugačni kakovosti. S svilo vezeno ali s svilo s šivanjem okrašeno bombaževo, platneno in volneno na stanu delano blago in pletenine je obravnavati kakor polusvileno na stanu delano blago ali pletenine št. 258; prav tako je s svilo vezeno ali s svilo s šivanjem okrašeno bombaževo, platneno in volneno pasarsko in gumbarsko blago ocarinjevati kakor polsvileno pasarsko in gumbarsko blago št. 260. 5. Aplikacijske vezenine na drugih temeljnih tkaninah docela ali deloma iz svile, pri katerih je temeljna tkanina z mulom ali luljem z navezanimi vzorci tako združena, da postanejo vzorci vidni, če se izreže tkanina na njih ali pod njimi, ne spadajo k šivanim predmetom št. 274, temveč naj se ocarinjujejo za vezenine. Številka avstrijsko-ogrske obče tarife I m e p r e d m e t a Carinski postavek za 100 kilogramov kron 7. Tkanine, v katere so uvezene samo črke, če tudi zapletene ali na sebi okrašene (monogrami, okrasne črke itd.) ali imena, številke ali kaj enakega, se ne štejejo med vezenine. 8. Žepni robci, namizno perilo, posteljnina in brisače iz prej, bombaža ali iz predilnih tvarin razreda XXIII z robci, ki so narejeni tako. da se samo pošije rob, ne da bi se zapognil rob tkanine, ali da se enkrat ali večkrat zapogne rob tkanine v večji ali manjši širini in da se zapognjeni kos tkanine prišije, in ki nimajo pri tem niti luknjanja (na razplet delanih šivov) katerekoli vrste, niti so okrašeni z okrasnimi šivi ali kako drugače, se zaradi tega ne ocarinjujejo niti s carinskimi postavki za šivane predmete niti s kako carinsko doklado. Za prej imenovano blago se pobira namesto carinskih postavkov za šivane predmete v številki 5, odstavku 2 občih opomenj k tarifnim razredom XXII do XXVI obče tarife omenjena carinska doklada 10 odstotkov, ako imajo ali le enovite robce na razplet (robce s polpalčicami ali robce s celimi palčicami) ali le eno luknjanje v eni vrsti, ki teče v tkanini enako s tkaninskimi robovi in je narejeno natančno prav tako kakor navadni robci na razplet, toda brez zveze z robcem s posebnimi nitimi. iz 275 Ščetarsko blago, navadno, to je iz ne dalje pripravljenih ščetin (tudi šče-tinskih nadomestkov), slame, piasave in drugih rastlinskih tvarin, tudi opravljeno z lesom ali železom, nebarvano, brez politure ali laka: b) čopiči, grobi 32,— c) drugo navadno ščetarsko blago 25.— iz 276 Čopiči, izvzemši pod št. 275 spadajoče grobe čopiče, z montacijami: iz a) iz navadnih gradiv 60.— iz b) iz finih gradiv: 1. Čopiči iz prirejenih ščetin, tudi montirani z lesom ali železom, hrez politure ali laka 80.— 2. lini čopiči iz ščetin in dlak z lesenimi montacijami in okroglimi ali ploščatimi nikljastimi okovi 90.— 3. drugi fini čopiči v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami . . . 120,- Opomnja k št. 275 in 276. Pri čopičih ostanejo po-vezki iz niti ali prej (tudi iz svile) in povezki iz leonskih žic ali leonskih prej brez vpliva na ocarinjevanje. Številka avstrijsko-ogrske obče tarife I m e p r e d m e t a Carinski postavek za 100 kilogramov kron 280 (iz 280/282). Ne drugod v obči tarifi imenovano blago iz slame, trstja, ličja, trsk in drugih takih reči: Groba pogrinjala in Štorje (pogrinjala za voz in enaka): a) nebarvana 10.— b) barvana 12.- 0 pom nji. 1. Kokosovi tekači (preproge) narejeni kakor preproge za tekanje . 16,- iz 282 2. Pri kokosovih tekačih in kokosovih štorjah je brez vpliva na oca-rinjevanje, če se neznatno primešajo druge pletilne ali predilne tvarine, ki služijo zato, da se pritrdi tkanina ali pletivo, ali če se navadno obrobijo s trakom, da so trpežnejši. Košarsko blago (tudi iz vrbovja): a) navadno (grobi jerbasi za omote, nošo, vozove in perilo, vrše in enake reči) iz neobeljenih ali obeljenih šib itd. niti strojeno, barvano, poko-ščeno, niti lakirano: 1 1. brez zveze z drugimi tvarinami 5.50 Opomnja. Po pogodbenem postavku št. 282 a 1 se pripuščajo tudi priprosti jerbasi iz trsk, niti strojeni, barvani, po-koščeni. niti lakirani, brez zveze z drugimi tvarinami, taki kakršni se rabijo za obalke (pošiljanje blaga) ali za gospodarske namene. Na robu takih jerbasov vpletena barvna trska ne pride v poštev ob ocarinjevanju. 2. v zvezi z lesom, železom ali navadnimi kovinami 8.- b) lino. t. j. vse drugo blago, kolikor zaradi svoje zveze z najfinejšimi tvarinami ne spada pod št. 282 c obče tarife, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 85.- iz c) Opomnja. Semkaj spadajo tudi igrače iz košarskih pletenin, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami. Košarsko blago, ki je prepleteno s svileno sparterijo ali svilenimi nitimi v pletivu, ter igrače iz košarskih pletenin v zvezi z najfinejšimi tvarinami 200,- iz 285 Opomnja. Pletarsko pohištvo, s katerim je ravnati kakor z lesenim blagom razreda XXXIV obče tarife, je tisto pohištvo, čigar pretežna sestavina je iz opletenega lesa. Lepenke : a) navadne, s 300 y teže in več na kvadratni meter: 1. Sirova lepenka iz cunj in lepenka iz slame 3,- 2. druga 1.80 Opomnja. Stisnjene lepenke se obravnavajo tudi tedaj po št. 285 a, ako so zunanje plasti bele ali v masi barvane (tudi raznobarvno) in nimajo iste kakovosti in barve kakor notranje vmesne plasti. številka jivstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron e) 1. fini kartoni 13,- 2. vsi z barvami namazani ali vzorčani, tudi z vzorci stiskani . . Opomnja. Za fine kartone št. 285 c 1 po carinskem postavku 13 kron naj se obravnavajo, vštevši motno satinirane kartone, taki, kojih teža znaša 200 gramov ali več na kvadratni meter. Kartonski papir s težo pod 200 gramov na kvadratni meter se ocarinjuje, ako ni namazan, po št. 289 c, ako je pa namazan, po št. 290 a. 15,- 286 Kotranova in kamenasta lepenka: a) s peskom posuta 3.- b) druga 5.- 287 Ovojni papir s 30 grami teže in več na kvadratni meter : a) nebarvan 3.60 b) v masi barvan ali pokotranjen Opomnja. Kakor papir za omotavanje se obravnajo brez razlike snovi, iz katere je narejen dotični papir, vsi papirji, ki niso sposobni za rabo kakor papir za tiskanje, pilni papir, pisalni ali risalni papir, zlasti vrsta papirja za zavitke ter po navadi več ali manj klejene vrste papirja, ki se spoznajo za papir za zavijanje, zamotavanje in omotavanje. Papirji te vrste naj se oca-rinjujejo po št. 287 a), oziroma b) tudi tedaj, če so na obeh straneh gladki ali glajeni. S podlagami iz prejnega blaga opremljeni papirji ne spadajo med papirje za omotavanje. Za razlikovanje papirja za omot in lepenke je v dvournih primerili merodajno razmerje površine k teži tako, da je treba za papir za omot obravnavati le take papirje, katerih 1 meter v četverju tehta manj nego 300 gramov. Od ocarinjevanja kakor svilnati papir so izvzeti vsi papirji, kojih teža na 1 meter v četverju presega 30 gramov, 4,— 289 a) Papir za risanje 12,- b) slikarska lepenka, papir za bakrotisk 15,- c) kartonski papir s težo pod 200 gramov na kvadratni meter .... Opomnja. Znižanemu carinskemu postavku št. 289 a je zavezan tudi pozrnjen papir za risanje. 18.— 290 Pester papir, tudi lakiran in belo namazan papir: a) gladek 17,- b) v vzorcih stiskan, v gube naložen ali gufriran: 1. Kalikopapir 24,- 2. drug Opomnja k št. 290 b 1. Za kalikopapir se smatra samo pestri papir, ki služi za posnemek grobih tkanin, knjigoveškega platna itd. Podeluje se za prevleko platnic, beležnic in drugih 27.- * kartonažnih izdelkov. Številka Carinski avstrijsko- » postavek za ogrske obče Ime p r e d m e t a 100 kilo- tarife gramov kron 291 Pergamenski papir 15,- 293 Kemijski papirji, izvzemši za fotografske namene prirejene papirje 30,— 294 Zlati in srebrni papir in papir z zlatimi in srebrnimi vzorci (pristen ali nepristen, tudi bronan), čipkasti papir in enaki prebit papir............... Opomnja. Prameni iz navadnega zlatega in srebrnega papirja z gladkimi ravnimi robovi, tudi v zvitkih, naj se obravnavajo po št. 294, izzobčani prameni iz zlatega in srebrnega papirja, vsi kaširani prameni iz teh vrst papirja ter vsi prameni iz čipkastega in enakega prebitega papirja, tudi v zvitkih, pa po št. 299 kakor papeterije za luksus. 30.— 295 296 a) b) o) 297 298 a) b) Tapete : a) eno- ali dvobarvne v zvitkih ........................................ b) druge............................................................... Papir, v obči tarifi ne posebej imenovan: gladek ................................................................. rastriran............................................................... v vzorcih stiskan, narejen kakor krep, gufriran ali v gube naložen . . . Papir in lepenka s podložki ali vložki iz platna (tudi bombaževine) ; podvleka za klobuke iz papirja, tudi s tkaninami prevlečena........................ (iz 298/301) Papirnato blago: Tiskovine, naznanila in plakati: dvo- ali večbarvni ali z zlatom ali srebrom tiskani ali fotomehaniško narejeni: 1. večbarvni, z zlatom ali srebrom tiskani, s svetlotiski ali s po- močjo fotografskega stroja za brzo kopiranje narejene kopije ali s tiski stroja za globoki tisk................................ 2. drugi dvobarvni................................................ drugi : 1. Ceniki, katalogi, ne ilustrovani.............................. 2. vsi ostali te številke......................................... Papeterije za luksus, v obči tarifi ne posebej imenovani razmnožni izdelki manufakture za tiskanje podob, igrače, vse te tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami, papirnato perilo, cvetlice ali cvetlične sestavine iz papirja: a) Papeterije za luksus................................................ b) igrače: 1. punčike in sestavine punčik iz papirnate mase (izgotovljene, poslikane, lakirane, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami) . . . 2. druge igrače, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami............... 3. igrače v zvezi s finimi tvarinami.............................. c) papirnato perilo, tudi s tkaninami.................................. 55,— 60,— 9.— 12,- 24,— 30,— 55.- 15,- 12.- 15,- 55.- 80.- 50.— 100.- 40.- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife d) e) Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilo- gramov kron Opomnja. Pod št. 299 c spada papirnato perilo tudi tedaj, če je na eni strani ali na obeh straneh prevlečeno s tkaninami ali če ima vtisnjene posnemke šivov. cvetlice in sestavine cvetlic iz papirja.......................... razglednice in razmnožni izdelki manufakture za tiskanje podob: 1. eno- ali dvobarvni, vštevši eno- ali dvobarvne knjige s podobami za otroke brez besedila ali s kratkim besedilom: a) svetlotiski ali s strojem za globoko tiskanje narejeni tiski ali s pomočjo fotografskega stroja za brzo kopiranje narejene kopije................................................ 3) drugi eno- ali dvobarvni............................... 2. večbarvni: a) knjige s podobami za otroke brez besedila ali s kratkim besedilom............................................... ß) razglednice............................................ i) drugi................................... 3. Pole s podobami za otroke; knjige s podobami za otroke izvzemši knjige brez besedila ali s kratkim besedilom; pole za modelo-vanje in predloge za rezbarsko žaganje........................ 50,- ' 55.— 40,— 55.— 65.— 75.- prosto 300 a) b) c) d) Opomnja. Blago te številke v zvezi z najfinejšimi tvarinami naj se obravnava po št. 300 d. Blago iz papirja, lepenke ali papirnate mase, v obči tarifi ne posebej imenovano : iz papirnate mase, lepenke, papirja, izvzemši papir št. 290 b, 294 in 296 c: 1. papir v zvitkih.................................................... 2. papirnati tulci za cevke za cigare in cigarete, tulci za preje in enako, vse to ne iz trdega papirja................................. 3. vse ostalo blago te številke....................................... iz papirja ali s papirjem št. 290 6, 294 in 296 c, potem vse s podobami ali slikarijami: 1. papir št. 290 b in 296 c, v zvitkih................................. 2. vse ostalo blago te številke: a) s podobami ali slikarijami................................... ß) drugo........................................................ Opomnja. Pod a in b spadajoče blago tudi v zvezi z navadnimi tvarinami. v zvezi s finimi tvarinami ali knjigoveškim platnom: 1. brez zveze s tkaninami.............................................. 2. vse drugo blago te številke........................................ v zvezi z najfinejšimi tvarinami: 1. v zvezi s svilo, čipkami, vezeninami, umetnimi cvetlicami in okrasnimi peresi ter igrače v zvezi z najfinejšimi tvarinami . . 2. vse ostalo blago te številke....................................... 25,— 34,— 30,- 40,— 55.- 45,— 80,— 120,— 200,- ^240.— O pom nji. 1. Ob ocarinjevanju albumov pozlatitev ali posrebrilev zaklepov ne pride v poštev. Številka avstrijsko- ! ogrske obte j tarife Ime 1» r e d m e t a Carinski postavek za 100 kilogramov kron iz 301 a) 308 309 310 312 313 314 a) b) iz 316 b) 1. 2. 317 iz 318 iz 320 b) <■) d) 2. Trakci iz prej vsake vrste, s katerimi je povezan pisemski papir, karte in pisemski ovitki, ter neznatne opreme shrank samih s takimi trakci se ne vpoštevajo ob ocarinjevanju. Tvorilarska dela iz kamenaste lepenke, asfalta in sličnih tvarin: niti namazana, niti lakirana, tudi v zvezi z lesom ali železom . . . 12,— (iz 308/320) Kavčuk in gutaperča in blago iz njih: Ploče, nevulkanizovane, rezane, mazane, valjane (patent-ploče)........ Blago iz patent-ploč, v obči tarifi ne posebej imenovano, vulkanizovano ali ne, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami..................... Otroške igrače iz mehkega kavčuka, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami............................................................. Blago iz mehkega kavčuka, v obči tarifi ne posebej imenovano, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami...................................... Strjena guma (trda ali usnjatotrda) v ploščah, palicah in cevkah, tudi polirana, vendar ne dalje obdelana........................................ 100.- 80.— 80,- 30. Blago iz strjene gume, v obči tarifi ne posebej imenovano : sirovo stiskano, z vidnimi stiskalnimi šivi........................ drugo, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami............... Elastične tkanine, pletenine in pasarsko blago, ako so v njih podelane preje: iz tkanin, izvzemši tkanine docela ali deloma iz svile, floretne ali umetne svile: elastike za čevlje............................................ druge ................................k....................... Oblačila in druge z lepljenjem, šivanjem in drugim konfekcijoniranc predmete iz tvarin, imenovanih v št. 315 in 316 obče tarife, je ocari-njevati kakor te tvarine z 20 odstotki pribitka. Otroške igrače iz mehkega kavčuka v zvezi z najfinejšimi tvarinami . . . Tehniški predmeti: Mehovi iz kavčuka ali z kavčukom, tudi z vloženo tkaidno ali žico . . 84.— 100.— 165.— 180,— 200.— 65.— Opomnja. Z mehovi iz patent-plošč je ravnati po št. 309. gostila................................................................... gonilni jermeni........................................................ 80,— 80.— f) 9) 323 a) b) 324 osamujoče gradivo iz patent-plošč, tudi vulkanizovano............... opreme za tehniške in elektrotehniške namene, za instrumente i td. iz strjene gume izvzemši k št. 314« spadajoče sirove stisnjene reči iz strjene gume...................................................... Opomnja. Za gradnjo telefonov in mikrofonov na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma . . . Pogrinjala za pod iz voščenega platna, linoleja, kamptulikona in sličnih sestavin : do 2 milimetra debela............................................... nad 2 milimetra debela.............................................. Knjigoveško platno....................................................... 100.- 115.- 90.- 70.- 55.- 00,- iz 325 iz a) iz b) 328 a) 1. 2. b) 1. 2. <0 329 a) b) 330 Voščeno platno, v obči tarifi ne posebej imenovano, tudi voščeni muselin: metrsko blago brez prikrojenega vzorca............................. prikrojeno ali metrsko blago s prikrojenim vzorcem.................. Goveje in konjsko usnje, kakor podplati delano (tudi za gonilne jermene) : v hrbtnih kosih (kruponih); s čreslom strojeno........................................... z rudninami strojeno....................................... drugo (izvzemši odpadno usnje); s čreslom strojeno............................................ z rudninami strojeno.......................................... odpadki usnja...................................................... Goveje in konjsko usnje, ne delano kakor podplati, tudi gotovo apretirano, toda ne lakirano : naravnobarvno ali črno barvano..............?...................... Opomnja. Odpadek konjskega usnja, n. pr. kopita, stranski deli (Flemmen) in razcepi, samo strojen, ne dalje prirejen, za pripravljalnice usnja na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma............................. drugo.............................................................. Opomnja. Strojene, ne kakor usnje za podplate delane kipsove kože (kože zebua ali indijskega goveda) na katerih je vidna hrbtna guba, brez ozira na težo kosa, ali ki kažejo, če manjka hrbtna guba, 3 kilograme presegajočo težo kosa, naj se ocarinjujejo za goveje usnje po št. 329, taki kipsi s težo kosa 3 kilogramov ali manj pa za telečje usnje po št. 330. Telečje usnje, izvzemši lakirano usnje: a) naravnobarvno................................................ b) drugobarvno.................................................. 10.- 80,— 45.- 55.— 38,— 45,- 35.— 30,- 25.- 43,- 40,— 50.- (Slovcnisch.) 40 Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron 332 a) b) Ovčje in janjčje kože, strojene, ne barvane, ne dalje pripravljene : na mesni strani krojene druge 5,— 5,— Opomnja. Popločeno in raztegnjeno ovčje in janjčje usnje, ki se ni dalje prirejalo, se ocarinjuje po št. 332. 333 Kozlovsko, kozje in kozličje usnje, prirejeno, izvzemši usnje za rokavice in lakirano usnje 43,- 334 Ovčje in janjčje usnje, prirejeno, izvzemši usnje za rokavice in lakirano usnje 43,- 335 . Usnje za rokavice vsake vrste 43,— Opomnja. Usnje za rokavice, ki se izvozi za barvanje, ob zopetnem uvozu v barvanem stanju, na dovolilnice s pogoji in koutrolami, ki se ustanové ukazoma 20.- 336 Lakirano usnje vsake vrste: a) goveje usnje 45,— b) drugo 20,— 337 Usnje, v obči tarifi ne posebej imenovano; pergament: a) bronano usnje 35.— b) svinjsko usnje, kolikor ne spada pod a) 43.— c) drugo usnje; pergament 10,- Opomnja k št. 328 do 337 obče tarife. Usnje v če-trtinkah kož, polovičnih vratovih ali še manjših kosih, ki ni prirejeno vidno za kak določen namen rabe, ne velja za usnjati izrezek v zmislu opomnje po št. 337 obče tarife, temveč se ocarinjuje — kakršno je — po št. 328 do 337. \ Opomnja k št. 329 do 337 obče tarife. Barvano in desinirano usnje, tudi usnje z umetno vtisnjenimi hrapami se odkazuje št. 329 b, 330, 333 do 335 ali 337, po kakovosti živali, od katerih prihaja, Lakirano usnje pa se ocarinjuje brez ozira na kakovost po št. 336, bronano usnje po št. 337. (iz 338/344) Usnjato blago: 338 Sedlarsko in jermenarsko blago, tudi v zvezi z drugimi tvarinami: a) brez kovinskih sestavin, ali z okovi, zaponami, obroči, locnji in drugimi sestavinami iz železa in jekla (izvzemši zanikljane ali z drugimi kovinami prevlečene) 90.— b) z okovi, zaponami, obroči, locnji in drugimi sestavinami iz medi, niklja in drugih navadnih kovin ali z njimi prevlečenimi (tudi iz železa in jekla) 100.- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta . Carinski postavek za 100 kilogramov kron c) s srebrnimi, srebrno popločenimi, posrebrenimi ali pozlačenimi okovi, zaponami, obroči, locnji in drugimi kovinskimi sestavinami: 1. oprave z okovi, zaponami, obroči, locnji in drugimi sestavi- nami iz srebra 240.- 2. druge 180.— 339 Torbarsko blago iz usnja, voščenega platna in prtenin: a) z montacijami iz železa in jekla (izvzemši ponikljano ali z drugimi navadnimi kovinami prevlečeno), tudi v zvezi z drugimi navadnimi ali finimi tvarinami 95.— b) z montacijami iz drugih nego pod a) imenovanih kovin (izvzemši drage kovine), tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami: 1. šolske torbe, torbe za patrone, tornistri, torbe za samokrese in futerali za puške 120.— 2. drugo Opomnja. Semkaj spada tudi tako blago s težo 1 kg v kosu in več iz usnja samega. 140.— c) v zvezi z najfinejšimi tvarinami, potem usnjeno galanterijsko blago s težo v kosu manj nego 1 kg iz usnja samega: 1. v zvezi z najfinejšimi tvarinami 2. galanterijsko blago iz usnja v teži kosa pod 1 kilogram iz usnja samega: • a) šolske torbe, torbe za patrone, tornistri, torbe za samo- 200,- krese in futerali za puške 120.— ß) drugo 165.- 341 Rokavice, usnjene (tudi samo prirezane ali v zvezi s tkaninami), tudi vezene 150.— 342 Usnjato blago, v obči tarifi ne posebej imenovano: a) iz usnja samega, ali v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami: 1. izrezek konjskega usnja 2. usnjate prame za klobuke; igrače z usnjem ali kožuhovino prevlečene, ali s prilepljenimi ali vlepljenimi peresi navadne perut- 50,— nine, tudi v zvezi s finimi tvarinami 100.— 3. drugo t 110.— b) iz usnja v zvezi z najfinejšimi tvarinami Opomnja k št. 342 b. Semkaj spadajo tudi igrače, z usnjem ali kožuhovino prevlečene, v zvezi z najfmejšimi tvarinami. Opomnja k št. 339 in 342. Na odmerjanje carine od torbarskega blaga iz usnja, voščenega platna in prtenine (št. 339) in od usnjatega blaga, ne posebej imenovanega (št. 342), nimajo svileni šivi nobenega vpliva. 200.- iz 343 Blago razreda XXX11 obče tarife z montacijami iz dragih kovin: b) iz srebra, izvzemši sedlarsko in jermenarsko blago št. 338 c ... . 600,— Številka avstrijsko-ogrske obče tarife I m e p r e d m e t a Carinski postavek za 100 kilogramov kron iz 344 Tehniški predmeti: b) Gonilni jermeni, ploščati, tudi udarni jermeni: 1. iz usnja, strojenega s čreslom 58.— 2. iz usnja, strojenega z mastjo ali rudninami, ter iz sirovih kož . Opomnja. Po carinskem postavku, ustanovljenem za gonilne jermene, je ocarinjevati tudi kose za gonilne jermene, to so samo prirezani prameni usnja gonilnih jermen za izdelovanje gonilnih jermen. Opomnja k razredu XXXII obče tarife. Pri usnju in usnjatem blagu, izvzemši v št. 328 in 344 b navedene izdelke, dokler traja pogodba, ni razlike v ocarinjevanju usnja, strojenega s čreslom ali rudninami, oziroma usnjatega blaga. 68.— 345 Kožuhovina, prirejena, ne konfekcijonirana: a) iz navadnih kož 14,- b) iz finih kož Opomnja k št. 345 ter k št. 34C obče tarife. Iz navadnih kož s prirejanjem ali barvanjem narejeni posnemki finih kož se štejejo za navadne kože v zmislu št. 345 a in 346 a, ako se jim pozna ali se dokaže, da so posnemki. 120.— 349 Leseni klinci (leseni žreblji) tudi strojeni ali barvani: a) sirovi 3.60 b) strojeni, barvani 12,— iz 351 Furnire, tudi z zlepljenimi furnirami narejene plošče: iz a) ne vložene: 1. sirove 5.50 iz 352 Lesene latve (za pohištvo, okvire itd.): iz a) gladke ali profilirane: iz 4. povsem bronane, pozlačene, posrebrene 40.- iz 353 Okviri (za podobe, zrcala itd.), ako ne spadajo pod št. 362 obče tarife: iz c) iz povsem bronanih, pozlačenih ali posrebrenih gladkih ali profiliranih lesenih latev 50.— 355 Lesene igrače: a) grobe, samo postružene, rezljane ali strugane, sirove, brez zveze z dru- gimi tvarinami 12,- b) fino obdelane, sirove, potem vse strojene, barvane, lakirane, polirane, poslikane, tudi v zvezi z navadnimi tvariuami 45,- c) v zvezi s finimi tvarinami 100.- d) v zvezi z najfinejšimi tvarinami Opomnja. Igrače iz drugih k temu razredu spadajočih rezbarskih tvarin, kakor blago iz teh tvarin. 200,— Številka avstrijsko-ogrske obče tarife I m e predmeta Carinski postavek za 100 kilo- gramov kron iz 356 Blago, v obči tarifi ne posebej imenovano, iz navadnega lesa, tudi struženo (gladko ali profilirano), grobo strugano ali grobo rezljano, tudi zlepljeno, sklenjeno, ali drugače zgrajeno: iz a) iz 1. iz 2. sirovo, ne v zvezi z drugimi tvarinami: sodi iz mehkega lesa .... sodi iz trdega lesa................... 3.60 3.60 iz b) sirovo, z okovi ali sicer v-zvezi z železom ali drugimi navadnimi tva- rinami : iz 1. iz 2. iz c) iz 1. iz 2. iz mehkega lesa: a) sodi................................................... ß) oboknice na valjcih, tudi z otvornimi latvami iz trdega lesa iz trdega lesa: a) sodi................................................... ß) oboknice na valjcih.................................... strojeno, barvano, pokoščeno, lakirano, polirano, potem vse v zvezi z usnjem ali navadnimi tvarinami, izvzemši pod b tarifovano: iz mehkega lesa: a) sodi................................................... ß) pohištvo in deli pohištva; oboknice na valjcih, tudi z otvornimi latvami iz trdega lesa............................... iz trdega lesa ali furnirano (z navadnim lesom) : a) sodi................................................... ß) pohištvo in deli pohištva; oboknice na valjcih......... Opomnja. Pogodbeni postavki za sode veljajo tudi za sode z navadnim dnom (na eni strani odprti sodi). 357 Blago, v obči tarifi ne posebej imenovano, iz finih vrst lesa ali s takim lesom furnirano, tudi postruženo (gladko ali profilirano), grobo strugano ali grobo rezljano, tudi zlepljeno, sklenjeno ali drugače zgrajeno: a) sirovo, tudi z okovi ali sicer v zvezi z železom ali drugimi navadnimi kovinami : b) 1. pohištvo in deli pohištva................................... 2. drugo ...................................................... strojeno, barvano, pokoščeno, lakirano, polirano, potem vse v zvezi z usnjem ali navadnimi tvarinami, izvzemši pod a tarifovano: 1. strojeno, barvano, pokoščeno, lakirano, polirano: a) pohištvo in deli pohištva.............................. ß) drugo ................................................. 2. v zvezi z usnjem ali navadnimi tvarinami, izvzemši pod a tarifovano.................................................. 7.20 11.- 7.20 17.- 12,— 13.- 12.— 18.— 13.- 18,- 18.- 30.- 34,- 358 Blago, v obči tarifi ne posebej imenovano, iz lesa fino strugano, potem vse blago z vžganimi, vtisnjenimi ali izdolbenimi okraski, tudi v zvezi z usnjem ali navadnimi tvarinami; blazinasto blago brez prevleke . . . številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime p r e d m e t a Carinski postavek za 100 kilogramov kron 359 a) Blago, v obči tarifi ne posebej imenovano, iz lesa s fino luknjičastim ali podobarskim delom; pozlačeno, posrebreno ali bronano leseno blago (izvzemši lesene latve in okvire) ; fino poslikano leseno blago .... b) Blago, v obči tarifi ne posebej imenovano, iz lesa v zvezi s finimi tva- 40,— rinami, izvzemši usnje in prevleke iz tkanin 50.— 360 Blago, v obči tarifi ne posebej imenovano, iz lesa z vloženim delom (boule, intarsie, leseni mozaik) ; v obči tarifi ne posebej imenovano blago iz lesa s prevlekami vsake vrste 72,- iz 361 Blago, v obči tarifi ne posebej imenovano iz drugih strugarskili in rezbarskih tvarin nego iz lesa: iz b) iz kosti, rogov in drugih živalskih rezbarskih tvarin, n. pr. slonove kosti, biserne matice, želvovine, prave ali ponarejene ; tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami: 1. ribja kost: 120,- iz 2. Gumbi iz roga, rogove mase ali kosti, tudi z ušesci, stisnjeni, sukani ali dolbeni 55,- Opomnja. Po pogodbenem postavku št. 361 A 2 za gumbe iz roga, rogove mase ali kosti je obravnavati tudi gumbe iz arekovih orehov, koščakov in enakih snovi. iz e) 1. iz biserne matice, izvzemši gumbe iz biserne matice, tudi v zvezi z navadnimi, finimi ali drugimi najfinejšimi tvarinami n. pr. slo- nove kosti ali želvovine, pristne ali ponarejene 2. iz školjknih lupin iz sladkih vod, tudi v zvezi z navadnimi ali 270,— finimi tvarinami 120.- iz 362 a) Galanterijsko blago (nipes in toaletni predmeti) iz sirovega lesa (fino, gladko delani etuiji, skodele, tase, čaše, omarice, gladilci pisem, okvirčki za fotografije in enaki spominski predmeti) za vžiganje, posli-kanje in drugo okraševanje: 1. z natiskano ali nalepljeno risbo 50.— 2. drugo Opomnja k razredu XXXIV obče tarife. Kakor strojeno, barvano, pokoščeno, lakirano, polirano leseno blago je šteti tudi porjavljeno, grobo poslikano ter okajeno, napojeno (impregnirano) ali drugače kemijsko obravnavano leseno blago. Z oljem, voskom, pollotom (svinčeno gladkino), mastmi, steari-noin ali sličnimi snovmi odrgnjeno ali s kotranom namazano leseno blago pa je obravnavati za sirovo. 36,— 370 Votlo steklo, navadno, t. j. nebrušeno, ncvzorčano, neobdrgnjeno, ne-stiskano : a) v svoji naravni barvi, toda ne belo 3.60 b) belo, tudi polubelo (prozorno) 7.20 c) barvno (v masi barvano ali prevjeto) 18,- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife iz 371 372 a) 1. 2. b) c) 374 382 383 b) c) iz 385 iz 388 Votlo steklo s samo vdrgnjenimi zamaški ali obrušenim dnom ali robovi: barvno (v masi barvano ali prevjeto)..................................... Votlo steklo, čiščeno: jedkano, brušeno, vzorčano, obdrgnjeno ali rezano: v svoji naravni barvi ali belo (prozorno)..................... barvno (v masi barvano ali prevjeto).......................... poslikano, pozlačeno, posrebreno.................................... s steklom prepredeno ali s steklenimi naložki opremljeno........... Stiskano in masivno steklo, v obči tarifi ne posebej imenovano: sirovo, tudi pregreto, tudi z obrušenimi robovi ali dnom, naravno-barvno ali belo (prozorno).......................................... 1. poslikano, pozlačeno, posrebreno.......................... 2. drugo...................................................... a) stekla za očali, brušena............................................ b) stekla za žepne ure in druga optična stekla, brušena................ Stekleni biseri: iz belega ali barvnega stekla, toda ne poslikani, pozlačeni ali posrebreni ........................................................... poslikani, pozlačeni ali posrebreni................................. posnemki pristnih biserov........................................... Stekleni gumbi z ušesci ali brez njih, steklene korale, steklene kroglice, steklene kaplje, tudi iz barvnega stekla: poslikani, pozlačeni ali posrebreni................................. Opomnja k št. 385 obče tarife. Steklene gumbe na niti pozlačenih, niti posrebrenih podlagah iz navadnih kovin, pri katerih kovina ne sega na stran, ki se vidi, je obravnavati po št. 385; ako so te podlage vidne na strani, ki se vidi, je take gumbe ocarinjevati po št. 388. Stekleno in loševo blago, v obči tarifi ne posebej imenovano: tudi v zvezi z drugimi nego pod b do d imenovanimi tvarinami . . Opomnja. K št. 388 a spada tudi nakit za božično drevo in igrače, tudi v zvezi z drugimi nego pod b) do d) imenovanimi tvarinami. Carinski postavek za 100 kilogramov kron 18,— 15.— 18.— 24.— 20.— 15.— 24.— 20.— 140.— 120.— 4.80 18.— 240,— 28.- iz b) iz c) v zvezi s kavčukom, usnjem ali z ne ponikljanimi sestavinami iz železa ali navadnih kovin: 1. nakit za božična drevesca................................... 2. igrače...................................................... v zvezi z drugimi finimi tvarinami: 1. nakit za božična drevesca................................... 2. igrače...................................................... 28.— 72.— 28.- 100,- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron iz d) v zvezi z najfinejšimi tvarinami: 1. nakit za božična drevesca 2. igrače .................. 28,— 200,— Opomnja k razredu XXXV obče tarife. Za barvano steklo je obravnavati poleg filigranskega in mavričastega stekla vse steklo, ki kaže v masi enakomerno ali s posebnim ravnanjem ob proizvajanju stekla izdelano neenakomerno barvo. Pod pojem poslikanega stekla pa spada tisto steklo, na čigar površini so, ko je gotovo v dokončni obliki, nanešeni vzorci ali podobe z barvo, tudi stekleno barvo. Tako steklo spada tudi tedaj pod pojem poslikanega stekla, če se je potem, ko je bilo poslikano, naredilo še mavričasto. Nalaganje drugobarvnega stekla ne velja za poslikanje. iz 393 Skriljevec : à) c) 1. strešni skriljevec................................................ 2. skriljevec v pločah............................................... Opomnja. Pri strešnem skriljevcu in skriljevcu v pločah je golo obrezanje, obsekanje ali žaganje robov brez vpliva na ocarinjevanje. dalje podelan, tudi brušen, počrnjen, črtan, tudi v okvirjih iz sirovega lesa: 1. Ročaji iz naravnega skrilja rezani, niti poslikani, lakirani ali bronani niti v zvezi z drugimi tvarinami.......................... 2. drug .............................................................. — .80 1.— iz 394 iz a) iz 1. 399 402 403 a) V iz 404 iz a) iz b) 406 407 Kamenene ploče 16 centimetrov ali manj debele (izvzemši skriljne ploče in litografske kamne): sirove (obsekane, klane, žagane): iz apnenega skrilja (takozvane Kehlheimske ploče)............ Cement................................................................... Mlinski kamni, tudi z železnimi obroči ali kovinskimi tulci; litografski kamni.................................................................... Opomnja. Pod št. 402 spadajo tudi mlinski kamni, ki so narejeni iz posameznih kosov z uporabo cementa za lepilo ali za egaliziranje. Naravni brusi in osle: brez zveze ......................................................... v zvezi z lesom, železom ali drugimi navadnimi kovinami............. Umetni brusi in osle, tudi v zvezi z lesom, železom ali drugimi navadnimi kovinami : smirkove ploče...................................................... umetni plovci....................................................... Brusilni papir........................................................... Brusilno sukno, brusilni trakovi in enaka brusila........................ prosto 1,— prosto prosto 8.— 18.- 5.- 8.— 12,- Številka avstrijsko-ogrske ob£e tarife iz 408 iz 409 iz a) iz b) iz c) 411 a) b) c) 412 413 a) 1. 2. b) 1. 2. 415 a) b) Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron a) „šuser“ iz kamnov vsake vrste (izvzemši drage in poldrage kamne), iz ne žganih prsti, mavca, cementov in drugih snovi, tudi barvani, bronani itd........................................................ b) druge igrače iz kamnov vsake vrste (izvzemši drage in poldrage kamne) iz ne žganih prsti, mavca, cementov in enakih snovi, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami.............................................. 5.- 40,— Kameneno blago v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor kako tako blago ni omenjeno pri drugih številkah razreda XXXVI obče tarife: Kamenčki iz naravnega skrilja rezani, poslikani, lakirani ali bronani ali v zvezi z navadnimi tvarinami, in kamenčki iz plavljene skriljeve mase, s papirjem (tudi zlatim in srebrnim papirjem) prevlečeni . . 8,— Igrače iz kamnov vsake vrste (izvzemši drage in poldrage kamne) iz ne žganih prsti, mavca, cementov in enakih snovi, v zvezi s finimi tvarinami............................................................. 72.- Igrače iz kamnov vsake vrste (izvzemši drage in poldrage kamne) iz ne žganih prsti, mavca, cementov in sličnih snovi, v zvezi z naj-finejšimi tvarinami..................................................... 120.— (iz 411/426) Glinasto blago: Opeke, ne nepregorne, ne postekljene: navadne opeke za zid, streho in tlak iz gline (ilovice), nežgane ali žgane, ne dalje obdelane : 1. opeke za zid in tlak....................................... 2. strešne opeke.............................................. fasonske opeke (klinaste, radijalne, preluknjane opeke itd.), zakrovci, plavalne opeke za strehe, iz gline (ilovice), nežgane ali žgane, ne dalje obdelane: 1. žlebaste strešne opeke..................................... 2. druge...................................................... namazane, impregnirane, parjene: 1. žlebaste strešne opeke..................................... 2. druge ..................................................... Opeke, ne nepregorne, posteklene : a) žlebaste strešne opeke........................._............... b) druge ......................................................... Opeke, nepregorne: Opeke iz dinasa, magnesita, bavksita in grafita: posamez do 5 kilogramov težke................................. posamez nad 5 kilogramov težke................................ druge: posamez do 10 kilogramov težke................................ posamez nad 10 kilogramov težke............................... Glinaste cevi: neposteklene, porozne, iz ne nepregorne tvarine (drenske' cevi) . . . posteklene.......................................................... -.10 -.20 1.20 — .50 1.40 -.75 1.60 1.20 1.50 2.— — .90 1.80 prosto 1.20 (Slowenisch.) 41 Številka avstrijsko-ogrske obče tarife I m e predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron 416 a) cevi iz navadne kamenine 1.80 b) cevi iz nepregornih tvarin 2.25 iz 417 Ploče za oblaganje sten in podov do 30 milimetrov debele (izvzemši ploče iz porcelana): iz a) neposteklene: iz 3. večbarvne nad 15 do 30 milimetrov debele: z vzorci, narejenimi s tem, da se stisnejo raznobarvne glinine . 4,— 418 Stavbni okraski (tudi iz terakote), postekleni ali nepostekleni 2,— 419 Navadne peči in take sestavine peči Opomnja k št. 421 obče tarife. Pod št. 421 obče tarife spadajo tudi vrči in enake reči iz navadne kamenine z vraze-nimi, vrezanimi ali barvnimi črtami, pikami in enakim v pri-prosti, primitivni izvršitvi, kakor se nahajajo na navadnih kame-nastih vrčih. 1.20 422 Navadna lončarska posoda iz navadne gline, ki se zgé barvno Opomnji. 1. Pod št. 422 spada tudi gorenjelužiška in bunclavska navadna lončarska posoda, tudi z belkastim lomom in primitivno okrašena s tem, da se naprši ali napiklja z barvami. 2. Če se lončevina št. 422 grobo oplete z vrbovjem (neobeljenim ali obeljenim), ličjem, ločjem, slamo ali trstjem, je to brez vpliva na carinsko ravnanje z njo. 1.20 423 Izolacijske in montacijske sestavine za elektrotehniške namene, ne v zvezi z drugimi tvarinami : 12.— a) bele b) barvne, z robci, poslikane, potiskane, posrebrene, pozlačene .... Opomnja. K izolacijskim in montacijskim sestavinam za elektrotehniške namene spadajo izolacijska telesa, okovi, ploče za stikalne tablo, kontaktne priprave, valjci, ušesca in enake reči za električne vode in druge električne priprave iz porcelana, kamenine, majolike in druge žgane gline vsake vrste, brez vsake zveze z drugimi tvarinami. 25.- 424 Porcelan : a) pipe in sestavine pip; igrače (izvzemši glave punčic) in galanterijsko blago (nipes in toaletni predmeti): 1. bele 12.- barvne, z robci, poslikane, potiskane, posrebrene, pozlačene, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami 24.- b) drug: 1. bel 12,- 2. barven, z robci, poslikan, potiskan, posrebren, pozlačen, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami 24.- « Številka avstrijsko-ogrske obče tarife I ni e j» r e d m e t a 425 a) 1. 2. b) 1. 2. Glinasto blago, v obči tarifi ne posebej imenovano: kameninsko blago za tehniške in higijenijske namene, kolikor ne spada k št. 423: enobarvno..................•................................. dvo- ali večbarvno, z robci, poslikano, potiskano, posrebreno, pozlačeno................*................................... drugo : enobarvno.................................................... dvo- ali večbarvno, z robci, poslikano, potiskano, posrebreno, pozlačeno •.................................................. Carinski postavek za 100 kilogramov kron 10.— 20,— 10.— 20,— Opomnja k št. 424 in 425. Fabriške znamke, ki ne povzročajo okrasa, nimajo posledice, da se po sebi enobarvno ali belo glinasto blago ocarinjuje za večbarvno ali barvno. Opomnja k razredu XXXVII obče tarife. Glinaste posode, ki imajo zunaj drugo barvo nego znotraj, in predmeti iz gline, ki kažejo razen naravne barve žgane gline le eno drugo barvo, naj se zaradi tega še né obravnavajo za večbarvne. iz 426 a) iz b) iz c) Glinasto blago, drugo (ne spadajoče pod druge številke obče tarife): v zvezi z navadnimi tvarinami................................. igrače v zvezi s finimi tvarinami............................. igrače v zvezi z najfinejšimi tvarinami....................... 30.— 100.- 200,— (iz 428/486) Železo in železnina: 428 429 430 Sirovo železo; železo in jeklo, staro zlomljeno in v odpadkih za topljenje in varjenje............................................................... Topljeno železo; ingoti......................................... . . . . Šibike iz plavljenega železa in šibike iz varjenega železa, bramena in platine Opomnja. S ploščato valjanimi platinami, ki so v eno smer manj nego 40 milimetrov debele, se ravna kakor z železom v palicah. 431 a) b) c) d) e) Železo in jeklo v palicah, kovano, valjano ali vlečeno: ne fasonirano.......................................................... fasonirano............................................................. nakitno železo, z okraski.............................................. apretirano, ne pod e spadajoče......................................... ponikljano, z bakrom, bakrovimi zlitinami ali aluminijem popločeno ali polirano........................................................... Op oni nji. 1. Apretirano (št. 431 d) je vse železo v palicah, ki je bilo obdelano na kak način, imenovan v lit. a ali b obče opomnje k razredu XXXVI11 obče tarife. 1.50 3.40 4.50 6,— 7.— 9,— 11.— Številka avstrijsko-ogrske obče tarife I m e p r e d m e t a Carinski postavek za 100 kilogramov kron iz 432 2. Ploščato železo s konveksnim profilom na ozkih straneh prereza (za fabrikacijo vzmeti za vozove, jekla za dleta in enake reči) naj se ne obravnava za fasonirano. Pločevina in ploče: a) sirova (črna pločevina), debela: 1. a) 5 milimetrov ali več 9,— ß) manj nego 5 milimetrov do 2 milimetra 9.50 2. manj nego 2 milimetra do 1 milimetra 10,— 3. manj nego 1 milimeter do OG milimetra 11.— 4. manj nego 0.6 milimetra do 0 4 milimetra 12,— 5. manj nego 0-4 milimetra do 0 25 milimetra 13.— 6. manj nego 0'25 milimetra 14,- Opomnja. Obročje široko 100 milimetrov ali več in debelo vsaj 1 milimeter v obročih za mrzle valjarne, na dovolilnice po pogojih in kontrolah, ki se predpišejo ukazoma . . 7,- b) dresirana ali dekapirana, debela: 1. 1 milimeter ali več 12.- 2. manj nego 1 milimeter do 0-6 milimetra 13.— 3. manj nego 0-6 milimetra do 0 -4 milimetra 14.- 4. manj nego 0-4 milimetra 15.50 iz c) pokositrena, pocinkana, posvinčena, debela: 1 milimeter ali več ■. 1. 18.- 2. manj nego 1 milimeter do 0-6 milimetra 19.— 3. manj nego 0-G milimetra do 0-4 milimetra 20.- 4. manj nego 0'4 milimetra 21.50 e) desinirana (barvna ali stisnjena), megličasta (moirirana), lakirana . . 25.— iz 433 Pločevine in ploče, prebite, preluknjane, poglobljene ali prirezane: iz a) črne pločevine, debele 1 milimeter ali več 14,- iz 434 Žica : iz a) debela: 2. manj nego 1*5 milimetra do 05 milimetra 12,— 3. manj nego 05 milimetra 14,- Opomnje. 1. Valjana žica nad 4 milimetre debela, za žičarnice, na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 7.— 2. Mikalna žica manje nego 1 '5 milimetra debela za fabrike mikal, jeklena žica, lirez ozira na debelost, za fabrikacijo igel za pletenje na stanu in navadno pletenje, zobata ali nezobata železna pozna žica, brez ozira na debelost, za fabrike tekstilnih strojev in predilnice, na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 3.- 3. Jeklena valjana žica, brez ozira na debelost za šine za dežnike in fabrike vzmeti za modrce, na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 6.- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron b) 4. Pod št. 434 a obče tarife spadajo tudi žice, ki so neposrednje pri vlečenju dobile svetlo zunanjost, nadalje žice, ki kažejo samo zaradi uporabe raztopin bakrene soli ob vlečenju tanek bakreni poprh. pokositrena, pocinkana, posvinčena, pobakrena, pomedena, pokoščena, 1. debela : 1-5 milimetra ali več ' 14,— 2. manj nego 1*5 milimetra do 0'5 milimetra 17.— 3. manj nego 0-5 milimetra 19,— iz 435 Kaljena žica: b) polirana ali sicer dalje obdelana 32,— iz 438 a) Opomnja. Kaljena žica je vzmetna jeklena žica (žica za klavirsko žico itd.). Semkaj spada tudi kaljena žica za dežnike. Z asfaltom prevlečene cevi iz neobdelane ne kovne železne litine, brez ozira na debelost stene 5.75 iz 439 Cevi iz kovnega železa, valjane ali vlečene, ali iz kovne litine, tudi z rob- a) častimi, prilotanimi ali privarjenimi zarobki, izvzemši take zvezne kose cevi; valovite cevi: sirove, tudi otrte, z zavoji ali z vrtanimi ali odvitimi zarobki .... 14.30 b) drugače navadno obdelane . 19,- iz 440 Cevi iz ploč in pločevin zakovane, spojene ali zarezane: iz a) sirovo ali navadno obdelane: 2. druge, izvzemši cevi za peči in kolena iz črne pločevine . . . 20,- 442 Železne konstrukcije (gotovi predmeti ali gotovo delane sestavine od njih) iz železa ali jekla v palicah, pločevinah ali pločah, kovane, zavite itd. tudi grobo namazane 15— 443 Železni sodi: a) zakovani, stiskani, zarezani, spojeni, zvarjeni, tudi grobo namazani . 18— b) drugače navadno ali fino obdelani, tudi v zvezi z navadnimi tva- rinami 30— 444 Kotlarsko blago, izvzemši k razredu XL obče tarife spadajoče, kovano, za- a) kovano, stiskano blago: navadno obdelano 20— b) fino obdelano, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami 29— iz 445 Pločevinasto blago, v obči tarifi ne posebej imenovano: a) iz sirove črne pločevine: 1. debelo 1 milimeter ali več 15— 2. drugo 17— b) iz črne pločevine, grobo namazano ali iz dresiranih pločevin, tudi grobo namazano 22— Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta I Carinski postavek za 100 kilogramov kron c) d) iz e) 448 iz 449 a) iz 455 V 456 a) 1. ubrušeno, fino namazano ali pokoščeno, posvinčeno, pocinkano, po-kositreno (tudi iz bele pločevine); tudi v zvezi z navadnimi tvarinami poslikano, potiskano, bronano, lakirano; lošeno ali iz desiniranih pločevin; tudi v zvezi z navadnimi tvarinami: 1. Lošena pločevinska posoda izvzemši pod št. 480 spadajoče igrače ..................................... ............... 2. drugo ...................................................... polirano, pobakreno, pomedeno, ponikljano, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami............................................................. Železniške osi in železo za kolesa (pesta, obroči koles [tyres], kolesne plošče, kolesne zvezde), tudi odvite, ubrušene..................................... Železniška kolesa in stavki železniških koles, gotova, s premerom; 36 centimetrov ali več................................................ Opomnja k št. 452 obče tarife. K št. 452 spadajo tudi docela ali deloma pokoščene, lakirane, bronane, polirane ali nahukle barve kažoče (mavričaste) kose in srpi, nadalje z napatronirano pisavo, z okrasnimi črtami, narejenimi z brušenjem, ali s pikami, narejenimi s kladivnimi udarci, tudi razvrščenimi v vrstah ali vzorcih. Vile za seno, gnojne vile in druge grobe vile, grablje in rogljiče, tudi v zvezi z lesom: drugače nego s prirejanjem osti navadno ali fino obdelane, tudi polirane ali ponikljane................................................. Kladiva, tolkači; sekire, topori, bradlje; klešče izvzemši težke kovaške klešče; nakovala, klade za nakovala in kovaška grezila: kos 500 gramov težak ali več: črna ali navadno obdelana: a) kladiva, tolkači, nakovala.................................. ß) sekire, topori, bradlje, kos težek: aa) 500 gramov do 3 kilogramov.............................. bb) nad 3 kilograme do 6 kilogramov......................... cc) nad 6 kilogramov ....................................... ■() klešče, klade za nakovala, kovaška grezila................. fino obdelana: a) kladiva, tolkači nakovala................................... ß) sekire, topori, bradlje, kos težek: aa) 500 gramov do 3 kilogramov.............................. bb) nad 3 kilograme do 6 kilogramov......................... cc) nad 6 kilogramov........................................ y) klešče, klade za nakovala, kovaška grezila.................. 35,— 48.— 55.— 65.— 12.— 13.— 30,- 24.- 30.— 27.— 24.— 30,— 24.— 30.— 27,— 24.— 33.- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predme t a Carinski postavek za 100 kilogramov kron b) kos manje nego 500 gramov težek, ter vsa docela ali deloma polirana ali ponikljana, brez ozira na težo kosa................................... 50,— a) b) c) iz 458 b) Pile in strugala, sekane na dolžino: nad 250 milimetrov.................................................. od 150 do 250 milimetrov........................................... pod 150 milimetrov.................................................. Žage in brezzobi žagini listi, tudi docela ali deloma polirani ali ponikljani: 1. trebušne, nožnične, vodne in vlačne žage........................ 2. druge žage izvzem ši rezbarske žage.............................. 30,- 45,— 45.— 36,- 56,- iz 459 iz n) iz b) iz a) in b) 400 460 a) 1. 2. b) c) iz 407 408 Dolbila, strgalna šila (izvzemši kotna strgalna šila), svedri z navojem in spiralni svedri, rezilne čeljusti; vsa tudi povsem ali deloma polirana ali ponikljana; teža v kosu: 250 gramov ali več: niti docela niti deloma polirana ali ponikljana.................. pod 250 gramov: niti docela niti deloma polirana ali ponikljana.................. docela ali deloma polirana ali ponikljana brez ozira na težo kosa . . t Klinje za stražnike in dleta, dolbila, ne drugje v obči tarifi imenovani svedri, pečati, Stance in druga v obči tarifi ne posebej imenovana orodja: 1. povsem ali deloma polirana ali ponikljana....................... 2. druga: a) precepi z vijakom (primoži) s težo kosa več nego 20 kilogramov ß) druga semkaj spadajoča orodja............................. Žičevina, v obči tarifi ne posebej imenovana: sirova ali navadno obdelana: iz žice debele l-5 milimetra ali več.......................... iz žice debele manje nego 1*5 milimetra....................... fino namazana, pokositrena, pocinkana.............................. drugače fino obdelana, tudi polirana ali ponikljana; s prejnimi nitimi opredena žica ... •......................................... Mikala vsake vrste...................................................... a) kvačke.............................................................. a) druge igle, kolikor ne spadajo pod št. 409 obče tarife; pisalna peresa in tulci za peresa; jekleni biseri, tudi pozlačeni ali posrebreni; trnki, kopčice, zapone, gumbi, naprstniki in enaki majhni rabili predmeti . 38.— 45.— 50.— 50.— 30.— 45.— 20,— 30.— 34.- 50.— 65.— 110.— Številka avstrijsko-ogrške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron 0 pom n j a. Ne dogotovljena peresa za fabrike peres, na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma . 40,— iz 469 a) Šivanke (vštevši igle priponke, igle za vezenje in krpanje), tudi s po- zlačenim ušescem 170.— b) šivanke za šivalne stroje . . 100,— iz 472 Vezi (šarnire, zapahi, tečaji za okna in vrata, gumbi in deli tečajev, okovi b) za vrata, okna, pohištvo in vozove); ostrogarsko blago; vse to, izvzemši to, kar spada med umetne ključavničarske izdelke, tudi v zvezi z navadnimi kovinami: brušeni, fino namazani, pokoščeni, posvinčeni, pocinkani, pokositreni ali drugače navadno obdelani (tudi iz bele pločevine), izvzemši otrle, vrtane ali grobo namazane . . 36. -, 473 Ključavnice, ključi in druge ključavniške sestavine : a) ključavnice, navadne, izvzemši varnostne ključavnice in k umetnim 1. ključavničarskim izdelkom spadajoče, težke po kosu: več nego 300 gramov 30,— 2. 300 gramov ali manj 38,- b) varnostne ključavnice, tudi umetno ključavničarsko delo 50,— c) 1. navadno ali fino obdelani ključi 40,- 2. navadno ali fino obdelane ključavniške sestavine, izvzemši ključav-niške vzmeti ... 38,— 477 Ostroge vsake vrste 80,— iz 478 Orožje in sestavine orožja: V 70,- a) orožje za udare in bodljaje, ter sestavine takega orožja iz b) strelno orožje: 3. gotovo ročno strelno orožje, druge nego puške za izbe in pu- šice, tudi najfinejše obdelano 150.- iz c) sestavine ročnega strelnega orožja: 1. cevke, tudi izgotovljene 50,— 2. druge sirove, ne kaljene, ne vstavljene, ne potemnele sestavine ročnega strelnega orožja 60.— iz 479 Nožarsko blago in sestavine k temu blagu: b) grobi noži in škarje za obrtniško ali kmetijsko rabo 40.— Opomnji. 1. Pod št. 479 b spadajo: vrtne škarje, škarje za živo mejo, škarje za trte, za drevesa, živali, ovce, pločevino, suknarske škarje, grobe škarje za lepenko z vzvodom, kmetski noži in krivci brez vzmeti, enoviti in dvojnati cepilniki (sadni itd. tolkači), oblikovalni in vlačni noži, rezbarske klinje, sodarski. stojarski noži, likalni in strugalih noži, vrtnarski noži z ročajem in obročem 4 Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron c) (trdno stoječim), čevljarski krivci, krznarski noži, sedlarski četrt-mesci in polumesci, tkalski noži, pozlatarski noži z sirovimi lesenimi držaji, sekalci, na rezilni strani nad 20 centimetrov dolga, zibalni noži z eno klinjo ali več in s 25 centimetrov dolgo tetivo, odiralni noži, repni tolkači, trtni noži, slamoreznice (klinje za klajo), noži za rezanico, phalni noži, strojni noži (k strojem za struženje, papir, striženje, cepljenje, za kosilne stroje, slamo-rezne ali druge rezilne stroje). 2. Pod št. 479 b spadajo grobi noži in škarje za obrtno ali kmetijsko rabo tudi tedaj, če so grobo polpolirani. Taka rezilna orodja se označujejo z razločno vidnimi enako tekočimi brusilnimi črtami. Škarje (izvzemši grobe za obrtniško ali kmetijsko rabo), tudi najfinejše obdelane : 1. manj nego 20 centimetrov dolge (dolžina enega dela Škarij od osti do ročaja) 45.— 2. druge 145.- d) Žepni noži in pipci vsake vrste, tudi najfinejše obdelani 132.- e) vse drugo nožarsko blago, tudi najfinejše obdelano : 1. tako toda samo grobo polpolirano nožarsko blago v ročajih iz sirovega ali samo barvanega, ne lakiranega ali strojenega lesa ali v navadnih ročajih iz železa 130,— 2. drugo 155.— iz 480 a) pločevinske igrače, brez zveze z drugimi tvarinami 60.- b) druge igrače, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 100.- 481 Blago iz ne kovne litine, v obči tarifi ne posebej imenovano, tudi z zveznimi a) kosi iz kovnega železa ali v zvezi z lesom: sirovo ali samo otrto, v kosu težko: 1. več nego 100 kilogramov: a) sirovo 5.— ß) otrto 6.- 2. več nego 40 kilogramov do 100 kilogramov: a) sirovo 6,— ß) otrto 7.50 3. več nego 5 kilogramov do 40 kilogramov: a) sirovo 7,— ß) otrto .... • 8.50 (Slowenisch.) 42 Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron 4. 5 kilogramov ali manj: a) sirovo 8,- ß) otrto 10.50 b) drugače navadno obdelano, v kosu težko: 1. več nego 100 kilogramov 14.— 2. več nego 40 kilogramov do 100 kilogramov 16,— 3. več nego 5 kilogramov do 40 kilogramov 18,- 4. 5 kilogramov ali manj 20.— c) fino obdelano, v kosu težko: 1. več nego 100 kilogramov 19,- 2. več nego 40 kilogramov do 100 kilogramov 22,— 3. več nego 5 kilogramov do 40 kilogramov 27,— 4. 5 kilogramov ali manj 32,- 482 Umetna litina in druga fina ne kovna litina, tudi z zveznimi kosi iz kovnega železa ali v zvezi z lesom: a) sirova ali samo otrla 32,- b) drugače navadno ali fino obdelana, tudi v zvezi z drugimi navadnimi tvarinami 48,- 483 Blago iz kovnega železa, v obči tarifi ne posebej imenovano, tudi v zvezi z ne kovno litino ali lesom: a) sirovo ali otrto ali grobo namazano, v kosu težko: 1. več nego 25 kilogramov 10,— 2. več nego 3 kilograme do 25 kilogramov 12.- 3. več nego 0-5 kilograma do 3 kilogramov 14.- 4. 05 kilograma ali manj 16.— b) drugače nayadno obdelano, v kosu težko: 1. več nego 25 kilogramov 20.- 2. več nego 3 kilograme do 25 kilogramov 22,— 3. več nego 05 kilograma do 3 kilogramov 24.— 4. 05 kilograma ali manj 28.— o) fino obdelano, v kosu težko: 1. več nego 25 kilogramov ; 28.- 2. več nego 3 kilograme do 25 kilogramov 32,- 3. več nego 05 kilograma do 3 kilogramov 36.- 4. 05 kilograma ali manj 40,- 484 Železnine v zvezi z navadnimi tvarinami 38,- 485 Železnine v zvezi s finimi tvarinami 100.— iz 486 Igrače iz železa ali jekla, pozlačene ali posrebrene, ali v zvezi z najfinejšimi tvarinami . 200.- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron Opomnja k št. 484 do 486 obče tarife. V razredu XXXVIII (železo in železnina) obče tarife z imeni navedene pozlačene ali posrebrene železnine, potem vsi v tem razredu posebej imenovani predmeti, ki bi zaradi svoje zveze spadali v eno izmed treh prejšnjih številk, pa so tarifovani s postavki najmanj 38.— kron, oziroma 100.— ali 240,— kron, se obravnavajo po svojih posebnih številkah. Obča opomnja k razredu XXXVIII (železo in železnina) obče tarife. Gledé obdelovanja, v nasprotju k sirovim, se razlikujejo vrste obdelovanja, ki se nahajajo pri železnicah, v tri stopnje. Temu razlikovanju primerno se štejejo, ako pri posebnih številkah tega razreda posamezne vrste obdelovanja niso imenoma navedene ali ako so ustanovljene drugačne izjeme: a) za navadno obdelane: vsi otrti, luknjani, vrtani ali z vrezanimi navoji opremljeni, ter vsi povsem ali deloma opiljeni, ostrgani, odviti, osmirkani, postruženi, brušeni ali grobo namazani; potem vsi zakovani, zaviti ali slično dodatno sestavljeni železni deli, kolikor zaradi nadaljnjega obdelovanja ne spadajo pod b in c. Odstranjevanje šivov litja in stiskanja (robov) z dletom, obrušenjem (tudi na smirkovih pločah), piljenjem ah butanjem, ravnanje prelomnih ploskev, odbijanje glavic litja, potem pri jekleni litini predslrganje, da se preskusi, ali je brez pogreškov, pa se ne šteje za obdelovanje. Jeklena litina, ki je obdelana (predstrgana), da se preskusi, ali je brez pogreškov, se obravnava samo tedaj za sirovo jekleno litino, kadar se dokaže, da se bo ostrgana ploskev še dalje obdelovala, da se izdela kos. To se more dokazali: 1. s takšno deformacijo prej ostrgane ploskve (z dletom udarjeno ali s snetjem poprečne trske), da se mora zaradi tega neobhodno dalje obdelavati ; 2. s carinsko-uradnim dodatnim ogledom. Brez dokaza naj se prej ostrgana jeklena litina ocarinjuje za sirovo le na podstavi dovolilnic za fabrike strojev ah delavnice strojev. Številka avstrijsko-ogrške obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron b) za fino obdelane: vse povsem ali deloma pokositrene, pocinkane, posvinčene, pobakrene, pomedene, oksidovane, fino namazane, pokoščene, lakirane, poslikane, bronane ali položene železnine; končno c) za najfinejše obdelane: vse polirane, vrezane, ponik-ljane, z bakrom, bakrenimi zlitinami ali aluminijem po-pločene železnine. Kolikor v tarifi niso ukrenjena posebna določila, je najfinejše obdelano blago zavezano dokladi k carini za dotično blago, ki znaša za polirano blago 35 odstotkov, za vrezano, ponikljano, z bakrom, bakrenimi zlitinami ali aluminijem popločeno blago 50 odstotkov. Ako so pri dotičnem blagu omenjeni posebni carinski postavki za navadno ali fino obdelavo, je dati preračunu teh doklad v podstavo carinski postavek za fino obdelavo. iz 488 Navadne kovine, sirove, stare, zlomljene ali v odpadkih: a) svinec, tudi zlit z antimonom, arzenom, kositrom ali cinkom 4.80 c) cinek, tudi zlit s svincem ali kositrom prosto f) aluminij, magnezij, ter zlitine teh kovin med seboj prosto Opomnja k št. 488. Pod št. 488/ spadajo termiti tedaj, ako so me-haniška zmes carine prostega zrnatega aluminija s kakim drugim carine prostim zmesnim delom (naravnim oksidenom), in sicer železni termit, ki ima v sebi troskev, manganov termit, ki ima v sebi zmlet bobovec, in končno železni titantermit (ferrotitan-termit) in manganovtitantermit, ki imata v sebi izerin in rutil. iz 491 Pločevine in ploče (valjane, stegnjene), ne dalje obdelane: o) -iz cinka .... 3.60 d) iz bakra, nikvin aluminija in drugih v obči tarifi ne posebej imenovanih navadnih kovin in kovinskih zlitin, debele: 1. nad 05 milimetra 19.- 2. 05 milimetra ali manj 20,- iz 496 Drogi, palice in žice (valjane, raztegnjene ali vlečene): c) iz cinka: 1. drogi in palice 3.60 2. žice 8.- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife 1. 2. 3. iz 497 1. 2. iz 498 499 a) b) iz 500 d) 1. 2. 505 506 a) b) iz 508 a) in b) iz bakra, niklja, aluminija in drugih navadnih kovin in kovinskih zlitin, debele : nad 0'5 milimetra............................................. nad 0-25 do 0-5 milimetra..................................... 0-25 milimetra ali manj....................................... Drogi, palice in žice, polirane, pokoščene, lakirane, ponikljane, pomedene, pobakrene ali z drugimi navadnimi kovinami prevlečene, desinirano stiskane : iz bakra, niklja, aluminija in drugih navadnih kovin in kovinskih zlitin (izvzemši svinec, kositer, britansko kovino in cinek), debele: nad 0 25 milimetra............................................ 0-25 milimetra ali manj....................................... Žica iz novega zlata, to je s tombakovim ovojem prevlečena bakrena ali nikljasta žica........................................................... Žica iz navadnih kovin ali kovinskih zlitin, pozlačene ali z zlatom popločene, tudi ploščene, toda ne dalje obdelane, debele : nad 0-5 milimetra................................................... 0-5 milimetra ali manj.............................................. (Iz 500/523) Blago iz navadnih kovin: Cevi in valjarji, ne dalje obdelani: iz drugih navadnih kovin ali kovinskih zlitin, nego iz svinca, kositra, britanske kovine in iz cinka, na tekoči meter težki : 1 kilogram in več............................................ manje nego 1 kilogram......................................... Opomnja. Nadalje obdelane, potem vrezane, desinirane, fasonirane, ponikljane ali z drugimi navadnimi kovinami prevlečene, toda ne pozlačene ali posrebrene cevi in valjarji so zavezane po gorenjih carinskih postavkih dokladi.................................... Svinčene in kositarne folije (stanijol), svetle, vzorčane, pobarvane ali lakirane; kapice za steklenice, tube in slično blago iz kositra, pokositrenega svinca ali svinčenih zlitin.............................................. Tiskarske črke (tudi take črte, obrobki in okraski): iz kovine za črke...................................................... iz medi ali drugih navadnih kovin...................................... 1. Kovinski prti, navadni t. j. z manje nego 20 snutkovimi nitimi na 2 centimetra ................................................................... Carinski postave k za 100 kilogramov kron 19,- 22.- 26.- 28,- 34.— 60,- 72.- 260,- 24.- 43.- 7.— 25.- 50.— Številka avstrijsko-ogrske obče tarife I ni e p r e d m e t a Carinski postavek za 100 kilogramov kron 2. Kovinski prti, fini, t. j. z 20 snutkovimi nitimi in več na 2 centimetra: a) z 20 do vštevši 40 enovitimi snutkovimi nitimi na 2 centimetra 83.— ß) drugi 120.— Opomnja. Po št. 508 obče tarife je treba ravnati tudi s široko pletenimi Žiče vinami. iz 509 Otroške igrače; igle, babice, gumbi, zapone, kopče, naprstniki in drugi mali rabni predmeti; vse to, kolikor ne spada k št. 520: a) pločevinske igrače, brez zveze z drugimi tvarinami 80.— b) druge otroške igrače ter nakit za božično drevo, tudi v zvezi « z navadnimi ali finimi tvarinami 100,— c) drugo semkaj spadajoče blago 80.- 510 Lišp za gospode in gospe, niti pozlačen, niti posrebren, tudi v zvezi z navad-nimi ali finimi tvarinami, kolikor ne spada k št. 520 120.— 511 Galanterijsko blago (nipes in toaletni predmeti), niti pozlačeno, niti posrebreno, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami, kolikor ne spada k št. 520 b 120.— Opomnja. Rabni predmeti, na primer: posoda za kavo, čaj, jedila, sklede, stojala za steklenice in kozarce, doze za cuker, košare za kruh, noži in vilice, orodja za pušenje in pisanje, doze za cigare, cigarete in tobak, skodelice za pepel, namizna vžigala, ročni svečniki, svetilke in zastiralci za kamin naj se ne ocarinju-jejo po št. 511, temveč po svoji drugačni kakovosti. 513 Bronov prah in bronove barve 110.— 514 Blago, v obči tarifi ne posebej imenovano, iz svinca, kositra in zlitin teh kovin med seboj, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami: a) navadno obdelano 45,- b) /fino obdelano 70.- 515 Blago, v obči tarifi ne posebej imenovano, iz cinka in cinkovih zlitin, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami: a) navadno obdelano: 1. vliti stavbni okraski 45.- 2. drugi 55.— • b) fino obdelano 90.— Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron iz 516 Litine iz bakra in drugih v obči tarifi ne drugje imenovanih navadnih kovin ali kovinskih zlitin, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami, izvzemši k št. 501 obče tarife spadajoče grobe vlitke: b) obdelane, izvzemši piljene ali ornamentirane : 1. majhne litine v kosu težke manje nego 50 gramov, potem vse ornamentirane litine 100,- 2. druge litine, navadno obdelane • . . 48.- Opomnja. S takimi litinami, fino obdelanimi, se ravna po št. 517 b. 517 Blago, v obči tarifi ne posebej imenovano, iz bakra in drugih ne drugje v obči tarifi imenovanih navadnih kovin ali kovinskih zlitin, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami: a) navadno obdelano 50.— b) fino obdelano 100.- Opomnja, Pod semkaj spadajočimi kovinskimi folijami (izvzemši svinčene in kositrne, nikljeve in aluminijeve folije) se umevajo samo bakrene folije, lošč (zlata pena, šumeče zlato) iz medi, šumeče srebro (srebrna pena) iz argentana ter folije iz drugih navadnih kovin, to se pravi z valjanjem ali tolčenjem iz teh kovin narejene kakor papir tenke pločevine ali listi. Razlikovanje folij od nepravega listastega zlata in nepravega listastega srebra, spadajočega k št. 512 obče tarife, se s tem ne izpreminja. 518 Blago, v obči tarifi ne posebej imenovano, iz niklja, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 100.- 519 Blago, v obči tarifi ne posebej imenovano, iz britanske kovine, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 100.- 520 Blago vsake vrste iz aluminija in aluminiju sličnih zlitin, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami: a) za tehniške namene 100.- b) drugo 100.- 522 Blago iz navadnih kovin ali kovinskih zlitin, povsem ali deloma pozlačeno ali posrebreno, z zlatom ali srebrom popločeno, ali v zvezi z najfinejšimi tvarinami: a) otroške igrače, tudi nakit za božično drevo 200.- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron b) drugo Opomnja k št. 521 in 522 obče tarife. V razredu XXXIX obče tarife (navadne kovine in blago iz njih) imenoma 240,— % navedeno pozlačeno ali posrebreno kovinsko blago, potem vsi tam posebej imenovani predmeti, ki bi zaradi svoje zveze spadali v eno izmed obeh prejšnjih številk, pa so tarifovani s postavki, z vsaj 120.— K, oziroma 240.— K ali več, se obravnavajo po njihovih posebnih številkah. Zveza s prejami ali tkaninami, izvzemši svilo, čipke in vezenine pri blagu iz navadnih kovin ne pride v poštev, kolikor tarifa ne obsega posebnih določil. iz 523 Buljoni, bleščica (tudi folijska bleščica) in preje iz navadnih kovin ali kovinskih zlitin: c) pozlačeni ali z zlatom popločeni: 1. preje 400.- 2. buljoni, bleščice (tudi folijska bleščica) Opomnja. Pod št. 523 obče tarife spadajo barvane in fasonirane plošče iz cementirane, posrebrene ali pozlačene žice ter rezane plošče vsake vrste. (iz 526/538) Stroji, aparati in njih sestavine iz lesa, železa ali navadnih kovin, izvzemši tiste, ki spadajo v razreda XLI in XLII obče tarife: 480.- 526 Parni kotli; prekapalni, hladilni in kuhalni aparati; cisterne in tanki; vsi ti izgotovljeni, tudi z armaturo, spadajočo k njim in pritrjeno na njih: °) iz železa: 1. prekapalni, hladilni in kuhalni aparati 24,— 2. drugi 20,— b) iz železa, s sestavinami iz navadnih kovin 30,- c) iz navadnih kovin: 1. cisterne in tanki 40,- 2. drugi 32.- iz 527 Popolni vozni lokomobili za kmetijske namene 21.— 528 Parni stroji in drugi v obči tarifi ne posebej imenovani motorji (izvzemši k razredoma XLI in XLII spadajoče motorje); delovni stroji, v neločljivi zvezi s parnimi motorji (parni trebilniki, parni žrjavi, parna kladiva, parne sesalke, parne brizgalnice in druge); kos težak: a) 2 q ali manj 40.— b) več nego 2 q do 25 q 32,— Številka avstrijsko-ogrske ob£e tarife c) d) 0 529 iz 530 a) b) iz c) iz 2. 531 532 533 več nego 25 q do 100 q: 1. parne turbine............................................... 2. druge....................................................... 1. več nego 100 q do 500 q ..... .................... 2. več nego 500 q do 1000 q..................................... . nad 1000 q......................................................... Opomnja. Sesalke z betom in potopnim betom (plun-gerjem), parna kladiva in parni žerjavi, s parnimi stroji na bet neposrednje skopčani. v kosu težki do 500 q.................. a) Stroji za obdelovanje lesa, ako je kos težek 100 q ali več........ b) stroji za obdelovanje lesa, ako je kos težek manje nego 100 q; stroji za obdelovanje kamnov, ako je kos težak 100 q ali več.............. c) drugi orodijski stroji............................................ Kmetijski stroji in aparati, v obči tarifi ne posebej imenovani: parni plugi.........................................•.............. mlatilnice......................................................... drugi : iz železa, izvzemši kosilne stroje . . •..................... Stroji za prirejanje in podelovanje lanu, konoplje, jute in drugih k razredu XXIII obče tarife spadajočih prediv, mikane volne in svile; potem vsi za predenje in sukanje teh prediv spadajoči stroji; rulö-stroji za tiskanje prtenine; vezilni stroji; mikalniški stroji................... Stroji za prirejanje in podelovanje bombaža s stroji vred, ki spadajo za predenje in sukanje, kolikor ne spadajo pod naslednjo številko : a) selfaktorji, ščetice (mikala)............................... b) drugi....................................................... Stroji za prirejanje in podelovanje, predilni stroji in stroji za sukanec, vsi ti za predenje odpadkov ali mikane preje iz bombaža in volne.............. 26,— 22,— 21.— 19. -18.- 20. - 13.50 18.- 20.— 10.- 17.— 20.— 7,— 14. 5. 534 Statve in stanovi, potem pomožni stroji za tkanje in pletenje na stanovih: n) statve in pomožni stroji za tkalstvo izvzemši stroje za zlaganje in snovanje........................................................ b) statve za jermene, pasove in cevi............................... c) stanovi, kolikor ne spadajo pod b ; pomožni stroji za pletenje na stanovih; stroji za zlaganje in snovanje........................ 14,- 5,— (Slovenljch.) 43 Številka avstrijsko-ogrske obče tarife 535 a) b) e) 536 537 538 a) b) c) Ime predmet a Šivalni stroji in pletilni stroji: stojala, tudi razložena............................................. 1. glave za šivalne stroje z eno šivanko za ploske šive in Wendlingove šive, potem pletilni stroji...................................... 2. glave za druge šivalne stroje.................................... 3. dodelane sestavine glav (izvzemši igle).......................... 1. Sestavine za glave, nedodelane, tudi iz sirove litine............ 2. šivalni stroji z eno šivanko za ploske šive in Wendlingove šive, ter pletilni stroji s stojalom....................................... 3. drugi šivalni stroji s stojalom.................................. Stroji in aparati, v obči tarifi ne posebej imenovani, iz lesa (t. j. s 75 odstotki ali več lesa).................................................... Stroji in aparati, v obči tarifi ne posebej imenovani, iz navadnih kovin (t. j. z več nego 50 odstotki navadnih kovin .................................. Stroji in aparati, v obči tarifi ne posebej imenovani, drugi, ako je kos težek : 2'q ali manj: 1. stroji za obdelovanje kovin.................................. 2. drugi semkaj spadajoči stroji................................ več nego 2 q do 10 q: 1. stroji za obdelovanje kovin.................................. 2. drugi semkaj spadajoči stroji................................ nad 10 q: 1. več nego 10 q do 20 q: a) stroji za obdelovanje kovin............................. ß) drugi semkaj spadajoči stroji........................... 2. več nego 20 q do 50 q........................................ 3. več nego 50 q do 100 q....................................... 4. nad 100 g.................................................... Opomnji. 1. Hidravlični valjaki in hrapavi stroji za valjanje bombaža z uredbo obloženih mikal, brez ozira na težo kosa, ter ka-landri, kos težek nad 60 q................................. 2. Sušilni aparati brez ozira na težo kosa................... Carinski postavek za 100 kilogramov kron 18,- 73,- 60,— 73,- 50,— 50.»— 36.— 15. — 34.-- 26,— 24.- 24,— 22.— 21.- 20. 19. 18. 16. 5.- 12. Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilo- gramov kron Opomnje k razredu XL obče tarife. 1. Za dele strojev ali aparatov naj se ocarinjujejo taki ne imenoma tarifovani predmeti, ki niso za nikako drugo rabo, nego za sestavo strojev, oziroma aparatov. Posamez uvažane sestavine strojev, oziroma aparatov, je treba ocarinjevati kakor dotične stroje (aparate). V št. 526 do 538 nastavljene carine se uporabljajo za take sestavine tedaj, ako prinese stranka ob uvoznem ocarinjevanju dokaze, ki so potrebni za presojo dotičnega stroja (oziroma aparata) po tarifi. Ako ni takih dokazov, se ocarinjujejo sestavine strojev in aparatov (izvzemši sestavine šivalnih in pletilnih strojev) tako le: 539 a) V e) d) «) sestavine iz lesa samega ah s 75 odstotki ali več lesa po št. 536; sestavine iz navadnih kovin samih ali z več nego 50 odstotki navadnih kovin po št. 537 ; vse ostale sestavine, ako je kos težek: več nego 2 q po št. 528 b, 2 q ali manj po št. 528 a. 2. Okove mikal (strgulj) je treba ocarinjevati vedno posebej po št. 467. 3. Ne posebej imenovani deli strojev ali aparatov, ki spadajo po svoji kakovosti pod št. 481 a, oziroma št. 483 a, naj se ocarinjujejo po teh številkah, ako še niso obdelani. Stroji ali aparati, ki se uvažajo razloženi, so izvzeti od te ugodnosti. (iz 539/546) Električni stroji in aparati in elektrotehniške potrebščine: Dinamo-stroji in elektromotorji (izvzemši avtomobilne motorje), tudi v neločljivi zvezi z mehaničnimi pripravami ali aparati ; transformatorji (vrteči se ali počivajoči transformatorji); teža kosa: 25 kilogramov ah manj........................................... več nego 25 kilogramov do 5 q................................. več nego 5 q do 30 q............................................ več nego 30 q do 80 q........................................... 50.— 40.- 32.— 28.- 20,— Številka avstrijsko-ogrske obče tarife I m c p r e d meta Carinski postavek za 1 00 kilogramov kron 540 Telegrafski, zvonilni, znamenilni in železniški zavarovalni aparati, električni; telefoni in mikrofoni; priprave v obrambo zoper strelo (izvzemši strelovode) ; merski in števni aparati, električni ; teža kosa ; a) 5 kilogramov ali več ■ . . * 120.- b) pod 5 kilogramov: 1. Telefoni in mikrofoni s pripadajočimi pripravami v obrambo zoper strelo 140.— 2. drugi 200.— 541 Pretikalne in kontaktne priprave, montirana zavarovala in enake reči, električni vodilni aparati; vsi ti v okovih (dozah in enako) teža kosa do 250 gramov • 150,— iz 542 Montirane steklovine za električne luči 120,— 543 Aparati, električni in elektrotehniške priprave (regulatorji, oporniki, pogoni in drugi), v obči tarifi ne posebej imenovane 120.- iz 544 Kabelj in osamljene žice za električne vode: iz b) brez kovinske opreme, z izolacijo: 2. iz kavčuka ali gutaperče 70.- 3. a) iz svile, tudi v zvezi z azbestom, papirjem in enakim .... 145.-- ß) iz svile, v zvezi s kavčukom, gutaperčo ali njih nadomestilnimi snovmi tudi v zvezi z azbestom, papirjem in enakim, s kavčukom, gutaperčo ali njih nadomestilnimi snovmi 90.— 546 Električno oglje: a) svetilno oglje (sveče iz oglja) težko 1 kilogram in manj za tekoči meter 40. - b) drugo 24.- 550 Kolesa (biciklji), popolna, tudi razložena; izgotovljeni obodi koles, tudi v zvezi z drugimi deli koles ; garniture za kolesa 1 kos 60. 552 Sestavine koles (cevni zvezni kosi, vile, vodilni drogi, podpore sedla, kolesa za verižice, stopala, zaklopnice, zavorni deli, pesta in pogoni [tudi razloženi], verižice za kolesa, stopalne kljuke, špice z navoji, niplji za špice, vrtana platišča itd.), obdelane za 100 kilogramov 180. - Opomnja k št. 557 obče tarife. Vozove za električne železnice je moči ocarinjevati, kakor želi stranka, po enem izmed naslednjih načinov: a) ako je motor odmontiran in se postavi ločen v ocarinitev, naj se ocarini po št. 539, voz sam pa po tisti številki obče tarife, pod katero spada po svoji drugačni kakovosti ; Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime p r e <1 m e t a b) ako se motor ne odmontira, temveč se skupaj z vozom dâ v ocarinitev, se pobira tisti carinski postavek, pod katerega spada voz po svoji drugačni kakovosti in razen tega za vsakih 100 kilogramov skupne teže voza in motorja doklada..................................................... iz 503 c Pristno listasto zlato 564 Žice iz finega srebra ali iz finega srebra z dušo iz navadnih kovin, tudi pozlačene ali z zlatom popločene, z 2 milimetroma premera ali manj . . Carinski postavek za 100 kilogramov kron 8,— za 1 kilogram 6,- 4,- 565 iz 566 a) b) Buljoni, bleščice in preje iz dragih kovin; tkanine, pletenine, pozamenti in drugi izdelki iz takih žic, bleščic in prej................................ Polblago iz dragih kovin, ne zakovano: desinirane pločevine iz zlata in platine............................. desinirane pločevine iz srebra....................................... 9,- 4.50 4.50 567 Zlati izdelki in drugo, v obči tarifi ne posebej imenovano blago, povsem ali deloma iz zlata ali platine, tudi v zvezi s pravimi ali ponarejenimi biseri ali koralami, dragimi ali poldragimi kamni in ponarejenimi dragimi kamni iz 568 a) Srebrni izdelki in drugo, v obči tarifi ne posebej imenovano blago, povsem ali deloma iz srebra, tudi pozlačeno ali v zvezi s pravimi ali ponarejenimi biseri ali koralami, dragimi ali poldragimi kamni in ponarejenimi dragimi kamni: vilice in noži in žlice, tudi ročaji za nje, teža kosa nad 10 gramov: 1. gladki ..................................................... 2. drugi........................................................ b) vilice in noži in žlice, tudi ročaji za nje, teža kosa 10 gramov ali manj d) drugi izdelki, izvzemši v srebro vkovani, pravi diamantni ali biserni lišp, nadalje z zlatom popločeni srebrni izdelki (dublé blago) : 1. z zlatom popločeni srebrni izdelki (dublé blago).......... 2. drugi, če je kos težek: a) več nego 1000 gramov.................................... ß) več nego 750 gramov do 1000 gramov...................... 7) več nego 400 do 750 gramov ...................... . . . 8) več nego 250 do 400 gramov.............................. s) 250 gramov ali manj..................................... Opomnja. Gladke sklede, krožniki, kaserole, skodele za omako (saucicre) in hladilniki za šampanjec brez ozira na težo kosa....................................................... 24,- 8,- 10.- 12.— 10,- 12,- 13. - 14, - 15, - 16. - Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron (iz 573/578) Instrumenti (izvzemši k razredu XLI obče tarife spadajoče in godbene instrumente): za 1 kilogram 573 Instrumenti, kirurgijski in drugi medicinski instrumenti: a) iz stekla 1.20 b) iz drugih tvarin 1.50 574 Instrumenti, matematični in fizikalni 1.50 Opomnja. V členu XI, št. 1 zakona o carinski tarifi dana carinska prostost za precizijske instrumente v znanstvene namene se ne dovoljuje samo javnim zavodom, temveč v pogodbenem prometu tudi drugim, ako prejemnik s potrdilom pristojnega oblastva dokaže, da je instrument, ki se uvozi, določen za njegova znanstvena dela, pa ne služi za obrtovanje, za izvrševanje poklicne prakse ali za trgovino. iz 575 Instrumenti, optični: iz a) ščipalniki, očali, lornjete in drugi naočniki: 1. v okovih, izvzemši okove iz dragih kovin 5.50 iz b) Kukala: 1. v okovih, izvzemši okove iz dragih kovin ali aluminija .... 3.50 iz 2. v okovih iz srebra ali aluminija 5.— iz c) 2. Fotografske stativne kamere brez leč 2,- Opomnja. Pri stativnih kamerah, ki se odpravljajo ob uvozu, z optičnimi lečami se morejo leče s svojimi okovi vred ocarinjevati ločeno in po občem postavku št. 575b 1 obče tarife, fotografske kamere brez leč pa po pogodbenem postavku št. 575 c. 576 Instrumenti, v obči tarifi ne posebej imenovani 1.50 578. Tehtnice in sestavine tehtnic, izvzemši k št. 574 spadajoče precizijske tehtnice : za 100 kilogramov a) decimalne tehtnice in tehtnice mostovnice 30.- b) druge 60.- 579 Klavirji, pijanini, harmoniji in enaki instrumenti s tipkami (izvzemši orgije) 70.- iz 581 Večje harmonike na meh (akordeoni) niti z okrasnimi okovi niti z okrasnimi lijaki, brez ozira na tvarino in na obdelavo zaklopnic 36.- 582 Godbeni instrumenti, v obči tarifi ne posebej imenovani 24.- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron 583 Mehanike za klavirje in pijanine; glasovi in glasovne ploče za harmonije prosto iz 584 b) Jeklene strune............................................................ 589 Ure in kolesja, ne posebej imenovana; stojala za ure; gonila z vstavljenimi jezički in prikovanimi kolesci: a) Schwarzwaldske ure......................................... b) stojala za ure; gonila z vstavljenimi jezički in prikovanimi kolesci .................................................... c) vse ostalo semkaj spadajoče blago.......................... O pom n j a. Schwarzwaldske ure so vse tiste ure, pri katerih so h kolesju spadajoče forniture (ne gledé na zvonce in verižice za uteži) vstavljene v lesena stojala z lesenimi stenami v ozadju in ob straneh. Ako ni cifrenic ali samo stranskih sten, to ne izpreminja tarifovanja. Pozlačene številke in pozlačeni ozki obrobki na kovinskih cifrenicah takih ur ne pridejo v poštev. Kakovost opreme vidne strani Schwarzwaldskih ur ima na carinsko ravnanje vpliv le toliko, da docela ali deloma Iz pozlačenih ali posrebrenih navadnih kovin narejeni, na vidni strani nahajajoči se deli izključujejo uporabo pogodbene carine. 32.- 130.- 130.- 260.- 590 Kakor Schwarzwaldske ure narejene ure se oearinjujejo za kolesja št. 589, ako manjkajo poleg stranskih sten tudi stene ozadja. Za lesena stojala za Schwarzwaldske ure ni šteti samo tistih, na katerih so že z medjo obite izvrtane luknje, temveč tudi take, ki kažejo dalekosežnejšo zvezo s posameznimi ali več furniturami (pa še ne sestavljenimi v kolesja). Furniture vsake vrste za ure št. 589 130.-- Opornnja. Za furniture vsake vrste za ure št. 589 je šteti le posamezne sestavine, ki služijo za sestavo kolesij in ur omenjene številke, zlasti kotvične tečaje, echappemente, vzmeti, kavlje, ročice, kolesa, vretenca, jezičke, spirale, nihala, ključe za ure in njih dele, cifrenice s številkami in brez njih, potem take lestvice (za kontrolo vertikalnega stanja nihala), obroči za cifrenice. Te sestavine se razlikujejo od furniture za žepne ure št. 588 obče tarife, kolikor so za obe vrsti ur iste, zlasti po večjih dimenzijah, deloma tudi s tem, da so po navadi manje fino izvršene. — V dvomnih primerih, ki se ne morejo razjasniti z zaslišanjem izvedencev, zlasti pri sestavinah za majhne ne Številka avstrijsko-ogrske obče tarife iz 597 iz a) e) 9) h) k) l) iz 598 e) 1. 2. iz d) 2. e) iz 599 iz c) iz e) iz i) k) m) iz o) 600 d) e) iz g) I in e predmeta Carinski postavek za 100 kilo- gramov kron posebej imenovane ure in kolesja št. 589 naj se ocarinjujejo dotične furniture po št. 588 obče tarife. Okrovi, zvonci, uteži, verižice za uteži, verižice za okras ur, ter ne kovinske furniture ur, na primer iz lesa, kosti, stekla, papirja naj se tarifujejo po tvarini. Oksidi in osnove, v obči tarifi posebej imenovane: jedki natron (kavstična soda, natrijev hidroksid), trdi............... glina, umetna (glineni hidrat, aluminijev hidroksid).................. cinkova belina (beli cinkov oksid); cinkova sivina (sivi cinkov oksid) . kositarjev oksid, umeten (kositarjev pepel)........................... svinčeni glaj v luskinah in kosih (srebrni in zlati glaj)............. svinčeni gjaj, zmlet, v prah zdrobljen; masikot in surik.............. Kisline, posebej imenovane: žveplena kislina (žveplene kisline hidrat): ne kadeča se .................................................. kadeča se...................................................... Borova kislina: čiščena........................................................ oksalna kislina (cukrova kislina, kislina iz zajčje deteljice) . . Kalijeve, natrijeve in amonijeve soli, v obči tarifi posebej imenovane: kalij, žveplenokisli (duplikatna sol, kalijev sulfat); kalij in natron, dvoj-nato žveplenokisli (kalijev in natrijev hidrosulfat); preparat iz vinskega kamna........................................................... vodotopno steklo, trdno............................................... borač, čiščen......................................................... natrijev nitrit; sirov manganokisli in nadmanganokisli kalij in natron (kalijev in natrijev manganat in hipermanganat); oksalnokisli kalij (kislina iz zajčje deteljice); vinski kamen, čiščen; ogljikovokisli amonijak.............................................................. kroinovokisli kalij in natron (kalijev in natrijev kromat, rumen, in kalijev in natrijev bikromat, rdeč); amonijak, ocetnokisli (amonijev acetat); kalijev acetat (ocetnokisli in lesno ocetnokisli kalij); natrijev acetat (ocetnokisli in lesnokisli natron)............................. 1. žveplena jetra..................................................... 2. kalijev in natronov sulfid (žvepleni kalij in natrij); fosforovokisli natrij (natrijev fosfat)........................................... 3. amonijev sulfid (žvepleni amonij) ; klorovokisli natron (natrijev klorat) Kalcijeve, stroncijeve, barijeve in magnezijeve soli, posebno imenovane; spodij (koščeno oglje)................................................ klorovo apno.......................................................... baritova belina ... ................................. . . 7.20 7,— 7.20 7.- 4.80 9.60 1.20 1.80 prosto 12,— 1.90 2.50 6.- 9.60 14.50 10. 14. 24,- 1.50 1.80 5. — iz 001 a) b) iz 602 a) d) e) iz f) iz 604 Aluminijeve, železne, kromove, nikljeve in kobaltove spojine, posebej imenovane : 1. železne strojnice vsake vrste; železna galica........................ 2. cafra, smalti ali loši. stolčeno steklo.............................. galuni; žveplenokisle in solnokisle gline (aluminijev sulfat, klorov aluminij, aluminijev klorid)........................................... Bakrove, svinčeve, cinkove in kositrove spojine, v obči tarifi posebej imenovane : bakreni vitrijol; admontski vitrijol (mešani železni in bakreni vitrijol) svinčena belina........................................................... 1. lesno-ocetnokisli svinec; kositrna sol (kositrni klorir) in drugi kositrni preparati; svinčeni cuker; svinčeni ocet........................... 2. žveplenokisli svinčeni oksid (svinčeni sulfat), tudi svinčena gošča . 1. litoponi in grifitova belina......................................... 2. solitrovokisli svinčeni oksid........................................ 3. solitrovokisli bakreni oksid......................................... Organske spojine, posebej imenovane: 1.20 prosto 3.60 3.60 9.60 12.50 10,— 10.- 16.- 6,— a) b) c) e) 605 606 607 iz 608 b) iz 610 iz 611 612 613 617 glicerin, sirov....................................................... glicerin, Čiščen, t. j. vodenosvetel ali drugobarven, brez pepela . . . anilinovo olje, nitrobencol; antracen, sirov; naftalin, sirov; karbolova kislina, sirova....................................................... Opomnji. 1. Čista karbolova kislina, tekoča ali trda, spada pod št. 622, čiščena pod št. 604 e. 2. Pod št. 604 c spada tudi anilinova sol. krezol (krezolova kislina, matični lug od kristalovane čiste karbolove kisline)............................................................... Saje, prah od oglja in zmleta črnila (izvzemši k št. 600 d spadajoče zrnato oglje od kosti)............................................................. Bister iz saj............................................................... Opomnja. Semkaj spada tudi orehova strojnica. Prirejena črnila............................................................ Voščilo za čevlje: drugo nego ne tekoče črno, tudi takozvana krema za usnje .... Želatina (čiščena, posušena, živalska in rastlinska hladetina ali zdris), tudi zdrobljena v prah........................................................... Klej vsake vrste............................................................ Albumin (beljakovina) in albuminoidi; kazein, kazeogoini.................... Škrob (tudi škrobna moka)................................................... Fosfati, s kislinami odprti (superfosfati).................................. 1.50 6.- 3.60 9.60 4. - 5. - 14.— 50.- 15. -9.50 14.50 16, -prosto (Slovonisch.) 44 Številka avstrijsko-ogrske obče tarife Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron 622 Kemijske pomožne snovi in produkti, v obči tarifi ne posebej imenovani . od vrednosti 15 odstotkov 624 Opomnje. 1. Če se pokaže, uporabljaje ta carinski postavek od vrednosti, carinska obremenitev, ki presega 40.— K za 100 kilogramov, je pobrati carino po tem postavku s 40. K. 2. Ako izjavi carinski zavezanec, da je pripravljen plačati carino s 40.— K za 100 kilogramov, se opusti napoved o vrednosti blaga. 3. Po št. 622 naj se ocarinjuje tudi anhidrid žveplene kisline (kri-stalinske vode prosta žveplena kislina). Lakove pokosti (s primešanimi smolami, terpentinom, rudninskim oljem ali za 100 kilogramov alkoholom) 60,— 625 Kotranove barvilne snovi: a) alicarin; umetni indigo prosto od vrednosti b) vse drage 12 odstotkov 626 Opomnje. 1. Ako se pokaže, uporabljaje ta carinski postavek od vrednosti, carinska obremenitev, ki presega 45.— K za 100 kilogramov, je pobrati carino po tem postavku s 45.— K. 2. Ako izjavi carinski zavezanec, da je pripravljen plačati carino s 45.— K za 100 kilogramov, se opusti napoved o vrednosti blaga. 3. Zaradi carinskega ravnanja s sintetičnim indigom primerjaj opomujo 2 pri št. 162, Barve, v obči tarifi ne posebej imenovane za 100 kilogramov 24,— 627 Vse barve v koščkih, vrečicah, pastah, tubah, mehurjih, skodelicah, v steklu, školkah in skrinjicah 65.— iz 629 Svinčniki in barvni črtniki, vdelani in nevdelani 50,— 630 Zdravilno blago, pripravljeno, ter vse snovi, ki se po svojih napisih, etiketah, ovojkih in drugih razodevajo, da so zdravila, tudi zdravila za živali; za zdravilne namene prirejene vate in obvezila 57,- iz 633 Vonjavno blago (ter vse dišeče tvarine ali zmesi, ki se s priredbo, etiketami, a) navodili o rabi in dragimi razodevajo za dišavno blago); kozmetični pripomočki : ne alkoholoviti (lepotila, parfumiran puder, olja za lase, pomade, paste za zobe, lepo dišeče [kadilne] svečice) 180.- Številka avstrijsko-ogrske obče tarife 637 Mila: Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilo- gramov kron «; navadna 9,— b) fina, t. j. parfumirana ali v tablicah, oblicah, pušicah, lončkih 36.— iz 638 Ponočne luči s plavalci iz plute, papirja za karte ali druge tvarine 36.— iz 640 Vžigalice 14,- 647 Knjige, tiskovine, tudi koledarji s slovstvenimi prilogami, časniki, zemljevidi (znanstveni), muzikalije, papir, popisan, akti in rokopisi...................... prosto 648 Bakrorezi in jeklorezi, kamnotiski, lesorezi, umetnotiski v barvah in drugi; vse to izvzemši k št. 299 spadajoče izdelke v masah manufakture za tiskanje podob; fotografije............................................... prosto Opqmnje k razredu L obče tarife. 1. Z broširanimi ali v papir, lepenko, knjigoveško platno ali usnje vezanimi knjigami, koledarji, podobami (izvzemši k št. 299 spadajoče izdelke v množinah manufakture za tiskanje podob), glasbenimi notami itd., je ravnati po št. 647, oziroma 648 carine prosto. Pri tem se eventualni zaponci ali okovi iz navadnih (tudi pozlačenih ali posrebrenih) kovin ne vpoštevajo. Ako je zlat in srebrn tisk ter zlata in srebrna obreza, se to ne vpošteva ob tarifovanju vezanih knjig itd. št. 647, ter ob tarifovanju k št. 648 spadajočih podob. S knjigami, koledarji, podobami, glasbenimi notami itd. v platnicah docela ali deloma iz drugih navadnih ali finih, ali iz najfinejših tvarin je ravnati po dotičnih številkah razreda XXIX obče tarife. S platnicami, mapami, kartoni in drugimi rečmi, v katere so vložene ali potisnjene knjige, podobe itd. se ravna posebej po kakovosti tvarine tudi tedaj, ako se pozna, da spadajo k vloženim ali vtisnjenim knjigam, podobam itd. 2. Pole s podobami za otroke in druge podobe št. 299, tudi s kratkim besedilom združene, ter knjige s podobami za otroke naj se ne obravnavajo po št. 648. temveč po določilih razreda XXIX obče tarife. — Knjigam privezane podobe, tudi ako spadajo po sebi k št. 299, ter v besedilo knjig uvrščene ilustracije ostanejo brez vpliva na tarifovanje; taki tiskovni izdelki spadajo pod št. 647. Številka avstrijsko-ogrske obče tarife iz 652 Pepel od kosti Ime predmeta Carinski postavek za 100 kilogramov kron prosto K občini opomnjam k obči uvozni carinski tarifi. Določila obče opomnje k uvozni carinski tarifi sc za oca-riujevanje otroških igrač izpreminjajo tako: Za zvezo posameznih sestavin igrač služeči dodatki n. pr. žice. šarnire, spone, konopci, preje, vrvice, kosci prtenin, papirnati traki in drugi, ter neznatni dodatki iz finih in najfinejših tvarin ostanejo brez vpliva na tarifovanje, izvzemši pri lesenih igračah št. 355 a, ki spadajo po njih ter po zvezah z navadnimi tvarinami pod št. 355 b. Gorenjemu določilu primerno torej na primer ne pridejo v poštev: Ozki traki in neznatni dodatki iz svile ali čipk, posamezni kosi leonskih žic ali prej, posamezne umetne cvetlice pri oblečenih punicah ali pohištvu za punice, čipkasti prameni pri zagrinjalih izb za punice ; trakci za nakit majhnih živalskih podob ; niti, vrvice in trakci za pogon pri mehaniških igračah; navadne obešalne vrvice iz tekstilnih niti s čopki na otroških trompetali, natezalne vrvice na otroških bobnih, vrvice za podlago posameznih glasov pri steklenih ali kovinskih harmonikah; majhna kolesca iz železa ali kovin na živalih, pritrjenih na deščicah, posamezne tudi omamentirane ali ponikljane sestavine iz železa ali navadnih kovin, kakor na primer iz medene, bakrene itd. pločevine narejena vratca na železnih ognjiščih, majhni škra-buljci iz ponikljane medene pločevine pri živalih iz kožuhovine, svinčena kolesa na mehaniških pločevinskih igračah : prameni iz usnja ali voščenega sukna, ki so kakor posnemek oprave prilepljeni na majhne konje; repi in grive pri majhnih živalih iz prediv ali kožuhovinskih pramen; predloge na papirju, tudi sešite, ki so priložene stavbnim skrinjkam, igram z mozaikom in enakim sestavljanjem, ter na majhne zaboje z igračami prilepljene podobe. Iz lesa, papirja itd. narejena perutnina z vlepljenim in nalepljenim navadnim perutninskim perjem se ocarinjuje kakor igrače v zvezi s finimi tvarinami. Punice in glave punie št. 282 c, 299, 300 d, 318, 342 b, 355 d, 388 d, 424 b, 426 c, 486 in 522 v zvezi s posnemki lasuljarskih izdelkov iz drugih snovi nego iz človeških las . . Izjava z dne 28. februarja 1905. 1. o izpremembi člena 7 dne 25. januarja 1905.1. podpisane dodatne pogodbe k trgovinski in carinski pogodbi z dne 6. decembra 1891. I. med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo. Izpreminjujé določilo v prvem odstavku člena 7 dne 25. januarja 1905. 1. v Berolinu podpisane dodatne pogodbe k trgovinski in carinski pogodbi med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo z dne 6. decembra 1891. 1. so podpisanci v imenu strank pogodnic dogovorili naslednje: (M. P.) Szôgyény s. r. Za čas, v katerem stopi v moč imenovana do datna pogodba, se določa namesto 15. dne februarja 190G. 1. 1. dan marca 1906. 1. Ta izjava naj se pritrdi in pritrdili naj se izmenjata hkratu s pritrdili imenovane dodatne pogodbe. Tako narejeno v dvojni izdaji v Berolinu 28. dne februarja 1905. 1. (M. P.) Grof Posatlovsky s. r. (M. P.) Baron Richthofen s. r. Nos visis et perpensis omnibus et singulis, quae in tractatu hoc ejusque adnexis declarationeque continentur, ea rata grataque habere profitemur, verbo Nostro spondente8, Nos ilia omnia fideliter executioni mandaturos esse. In quorum fidem majusque robur praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro adpresso muniri jussimus. Dabantur Yiennae die decimo quinto rpensis Februarii anno millesimo non-gentesimo sexto, Regnorum Nostrorum quinquagesimo octavo. Francisais Josephus m. p. Agenor Comes Goluchowski m. p. Ad mandatum Sacrae Gaesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium: Joannes a Mihâlovich, Gonsilarius aulicus ac ministerialis. Spredaj stoječa dodatna pogodba z dne 25. januarja 1905.1. s prilogami vred in pripadajoča izjava z dne 28. februarja 1905. 1. se s tem razglašata, ko sta jima pritrdili obe zbornici državnega zbora. Na Dunaju, 21. dne februarja 1906, Gautsch s. r. Kosel s. r. Buquoy s. r. Auersperg s. r. 25. Dogovor o živinskih kugah z dne 25. januarja 1905.1. med Avstrijsko* Ogrskim in med Nemško državo. (Sklenjen v Berolinu 25. dne januarja 1905.1., po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjen na Dunaju 15. dne februarja 1906. L, obojestranski pritrdili pa izmenjeni v Berolinu 19. dne februarja 1906. 1.) Nos Francisais Josephus Primus, divina favente dementia Austriae Imperator; Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Oroatiae, Slavoniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inferioris Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae; Comes Habsburgi et Tirolis etc, etc. Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore praesentium facimus: Quum a Plenipotentiario Nostro et a Plenipotentiariis Majesfatis Snae Germa-niae Imperatoris, Borussiae liegis, ad regulandum pecudum et rerum beluinarum commereium conventio Berolini die vigesimo quiuto mensis Januarii anni elapsi inita et signata fuit tenoris sequentis : Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski z ene strani, in Njegovo Veličanstvo cesar nemški, kralj pruski v imenu Nemške države z druge strani, oba želeč, Z novimi dogovori uravnati med obojestranskima ozemljeina promet z živa-limi in živalskimi sirovinami, sta v ta namen imenovala za svoje pooblaščence: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski: Svojega komornika, pravega tajnega svetnika, izrednega in pooblaščenega poročnika pri Njegovem Veličanstvu cesarju nemškem, kralju pruskem, Ladislava Szogyény-Maricha z Ma-gyar-Szôgyénain Szolgaegyhâze. Njegovo Veličanstvo cesar nemški, kralj pruski pa: Svojega državnega ministra, pravega tajnega svetnika, državnega tajnika za notranje stvari Arturja grofa Posa-dowsky-Wehnerja in Svojega pravega tajnega svetnika, državnega tajnika zunanjega urada Oswalda barona Richthofena, ki so pridržujč obojestransko pritrdilo sklenili nastopni dogovor o živinskih kugah: člen 1. Promet z živalimi, vštevši perutnino, z živalskimi sirovinami in s predmeti, ki utegnejo prenašati nalezne tvarine živalskih kug, iz ozemelj ene,stranke pogodnice v ozemlja druge se sme omejiti na neke določene vhodne postaje in tamkaj ga sme tista država, v katero gre prehod, podvreči živinozdrav-niški kontroli. Člen 2. Ob uvozu v členu 1 oznamenjenih živali in predmetov iz ozemelj ehe stranke v ozemlja ali skozi ozemlja druge stranke je donesti spričevalo o izviru. To spričevalo izdaja krajno oblastvo ter se mora, kolikor se tiče živih živali, opremiti s potrdilom po državi nameščenega ali po državnem oblastvu za to posebej pooblaščenega živinozdravnika o zdravju dotičnih živali. Ako spričevalo ni izdano v nemškem jeziku, priložiti mu je treba uradno poverjen nemški prevod. Spričevalo mora biti takšno, da se dä izvir živali in predmetov in pa do vhodne postaje prehojena pot z gotovostjo zasledovali ; živinozdravniško potrdilo se mora nadalje raztezati tudi na to, da v kraju izvira in v sosednjih občinah v poslednjih 40 dneh pred odposlatvo ni bilo goveje kuge ali kake druge kužne bolezni, o kateri veljâ dolžnost naznanila in katera se dâ prenesti na dotično vrsto živali, za katero se ta spričevala izdajejo. (Primerjaj pa zaradi živinozdravniških potrdil pri pošiljatvah perutnine odstavek 4.) Ako posamezno nastopi v kaki sosednji občini vranični prisad, pereči ogenj, peračec ali steklina, to ne brani izdaje spričevala, vendar je to na njem pOdčititi. Isto velja gledé spuščanja mehurčkov ob izdaji spričeval za vole in skopljence. Za konje, mule, osle in goveda je izdajati za vsako glavo posebno prehodnico, za ovce, koze, svinje in perutnino so pripustne skupne prehodnice. Skupne prehodnice za pošiljatve perutnine morajo imeti potrdilo, da v občini, iz katere se izvažajo živali, nalezljiva perutninska bolezen niti ne razsaja niti ni razsajala v 14 dneh po dnevu, katerega se je uradno proglasilo, da je taka bolezen prenehala. Pri tem se misli, da je med zadnjim primerom bolezni in med časom uradne izjave, da je kužna bolezen nehala, tudi 14 dni. Doba veljavnosti teh spričeval znaša osem dni. Ako ta rok med prevozom poteče, mora živino, da bodo spričevala veljavna nadaljnjih osem dni, po državi nameščen ali po državnem oblastvu za to posebej pooblaščen živinozdravnik vnovič preiskati in to, kar najde, v spričevalu zabeležiti. O prevozih po železnicah in na ladjah mora pred nakladom po državi nameščen ali po državnem oblastvu za to posebej pooblaščen živinozdravnik živali posebej preiskati in to, kar s preiskavo najde, zabeležiti v spričevalo. Prevoze perutnine po železnicah in ladjah pa mora pred nakladom preiskati živinozdravnik le tedaj, ako so za nje prinesena živinozdravniška spričevala o zdravju izdana pred več nego tremi dnevi. Promet s izpuščenim lojem in izpuščeno tolščo, z volno, fabriško oprano in zamotano v zaprtih vrečah, s suhimi ali vseljenimi črevami, vloženimi v zaprte zaboje ali sode, je pripuščen tudi brez spričeval o izviru. Člen 3. Pošiljatve, ki ne ustrezajo navedenim določilom, nadalje živali, o katerih najde mejni živinozdravnik, da imajo kako nalezno bolezen ali da so je sumne, naposled živali, ki so se odpravljale skupaj z bolnimi ali sumniini živalimi ali so sicer prišle ž njimi v dotiko, se smejo na vhodni postaji zavrniti. Vzrok, zakaj so se zavrnile, naj mejni živinozdravnik pove na spričevalu 1er potrdi s svojini podpisom. Izvršeno zavrnitev in nje povod bo mejno carinsko oblastvo brez odloga po najkrajšem potu naznanilo političnemu oblastvu mejnega okraja tiste stranke pogodnice, iz katere naj bi se bil izvoz izvršil. Ako se taka bolezen na uvedenih živalih opazi še le v deželi, kamor so namenjene, po prestopu meje, je poistinili dogodek z zapisnikom po uradno nastavljenem živinozdravniku (državnem živinozdrav-niku) in prepis tega zapisnika nemudoma doposlati drugi stranki pogodnici. V vseh v tem členu omenjenih primerih je treba brez odloga in naravnost obvestiti komisarja druge stranke pogodnice (člen 6), ki se je morda imenoval. Člen 4. Ako v ozemljih ene izmed strank pogodnic nastane goveja kuga, ima druga stranka pravico, za dobo nevarnosti kuge prepovedati ali omejiti uvoz prežvekovalcev, svinj in živalskih sirovin, ter predmetov, ki se lahko nalezejo strupa. člen o. Ako se je po živinskem prometu iz ozemelj katere stranke pogodnice kaka nalezna živalska bolezen, o kateri veljd dolžnost, naznaniti jo, zanesla v ozemlja druge stranke, ima poslednja pravico, za dobo nevarnosti kužne bolezni omejiti ali prepovedati uvoz živali vseh tistih vrst ali plemen, na katere se d;i nalezna tvarina prenesti. Nadalje ima, če katera teh živalskih bolezni preteče razsaja v ozemljih ene izmed strank pogodnic, druga stranka pravico za dobo nevarnosti kužne bolezni omejiti ali prepovedati uvoz živali vseh tistih vrst, na katere se da prenesti nalezna snov. Prepovedi uvoza se smejo izdati, ako gre za smrkavost, vranični prisad, pereči ogenj, kužno bolezen divjačine in goved, garje kopitarjev, spuščaj mehurčkov kopitarjev in goveje živine, ter za bolezni perutnine, samo za provenijence iz izvirnih ozemelj (odstavek 1) ali iz ozemelj, ki jih je zadela kužna bolezen (odstavek 2). V primeru odstavka 2 velja to določilo tudi ob pljučni kugi goveje živine. Za izvirna ozemlja ali ozemlja, ki jih je zadela kužna bolezen, v zmislu tega predpisa veljajo: a) gledé pljučne kuge: v Avstriji v prilogi I natančneje oznamenjena zaporna ozemlja, na Ogrskem komitati, na Nemškem zvezne države, vladni okraji ali njim enaki upravni okraji; b) gledé ostalih v odstavku 3 tega člena navedenih kužnih bolezni: v Avstriji in na Ogrskem v prilogi II natančneje oznamenjena zaporna ozemlja, na Nemškem ista ozemlja kakor za a. Predpisi sprednjih odstavkov veljajo tudi za take živalske sirovine in predmete, ki morejo prenašati kužnino. Če se zatrosi ali če razsaja tuberkuloza, se zaradi tega ne prepoveduje uvoz. S pričujočim dogovorom se ne izpreminjajo v zakonodajstvu strank pogodnic o kužnih boleznih obseženi predpisi, po katerih se v primeru, da nastanejo nalezne živalske bolezni ob meji ali blizu meje, v njih ubrano in zator sme promet med obojestranskima mejnima okrajema ter promet, prehajajoč preko kakega v nevarnost spravljenega mejnega okraja, zavezati posebnim orpejilvam in prepovedim. Člen 6. Stranki pogodnici si druga drugi podeljujeta pravico, da po svojih komisarjih dasta na lici mesta ovedovati, kako je zdravstveno stanje živine, kaka oprava živinskih dvorišč, klavnic, karantenskih zavodov in enakih reči v ozemljih druge stranke, in kako se tam izpolnjujejo veterinarsko-policijski predpisi. Da bi se komisarji poprej zglasili, ni treba. Stranki pogodnici bosta vobče naročili svojim obla-stvom, da komisarje druge stranke, ako se za komisarje izkažejo, po njih želji podpirajo ter jim dajejo pojasnila. Člen 7. Vsaka stranka pogodnica bo izdajala občasna (perijodna) izkazila o vsakočasnem stanju živalskih kug ter jih bo neposrednje dopošiljala drugi stranki pogodnici. Kadar nastanejo nalezne bolezni v upravnih okrajih ob meji, si bodo to oblastva drugo drugemu naznanjala takoj neposrednje. Ako v ozemljih ene izmed strank pogodnic nastane goveja kuga, se bode poročalo vladam druge stranke o nje nastopu in razširjanju neposrednje po telegrafu. Člen 8. Železniški vozovi, v katerih so se prevažali konji, mule, osli, goveda, ovce, koze, svinje ali perutnina, se morajo s pripadajočim orodjem železniških uprav vred osnažiti in razkužiti po določilih, hkratu domenjenih z dogovorom o živalskih kugah. (Slovenisch.) 15 . Stranki pogodnici bosta snažbo in razkužbo, ki je po odstavku 1 v področju ene stranke opravljena po predpisih, priznavali kakor veljavno tudi za drugo stranko. Člen 9. Na pašo se sme goniti živina iz ozemelj ene izmed strank pogodnic v ozemlja druge z naslednjimi pogoji: a) Lastniki čred bodo o prehodu meje predlagal v potrditev (preskušnjo in poveritev) spisek živali, ki jih hočejo gnati na pašo s pristavkom, koliko je živine in kaka bolj karakteristična znamenja imajo te živali na sebi. b) Da se smejo živali vrniti v ozemlje, odkoder so prišle, se dovoli samo potem, ko se najde, da so res prav tiste. Ako pa se v času paše vname za dotično vrsto živali nalezna bolezen med pek im delom čred ali tudi samo v kraju, ki je manj nego 20 kilometrov 'oddaljen od tega pašnika, ali ob tisti cesti, po kateri se ima čreda vrniti na mejno postajo, je prepovedano, gnati živino nazaj v ozemlja druge stranke pogodnice, kolikor v to ne silijo okolnosti (kakor pomanjkanje pice, slabo vreme itd.). V takih primerih se smejo živali, katerih se kuga še ni lotila, nazaj spraviti samo z uporabo varnostnih na-redeb, ki jih dogovoré pristojna oblastva za to, da se kuga ne zatrosi. Člen 10. Prebivalci krajev, od meje ne nad 5 kilometrov oddaljenih, smejo mejo v obojno smer vsakčas prestopiti s svojo lastno živino, vpreženo v plugu ali vozu, vendar jim gre to olajšilo samo za kmetijska dela ali za vršitev svojega obrta, in ako izpolnjujejo obstoječe carinske predpise. Gledé te ugodnosti smeta stranki pogodnici izreči, da je zavezana naslednjim pogojem: a) Vprežena živina, ki prestopa mejo zaradi kmetijskega dela ali vršitve kakega obrta, mora (M. P.) Szogyény s. r. imeti spričevalo krajnega načelnika tiste občine, v kateri je njen hlev. To spričevalo mora obsegati ime lastnika ali vodnika vprežene živine, popis živali in (v kilometrih) oznamenilo oko-line na meji, kjer naj bo vprežena živina delala. b) Vrhu tega je ob izstopu ter ob povratu potrebno spričevalo krajnega načelnika tiste mejne občine, iz katere prihaja vprežena živina, in v primeru prehoda skozi ozemlje kake druge občine, tudi potrdilo te občine, s katerim naj se potrdi, da je dotična občina popolnoma čista vsake živalske kuge in da tudi 10 kilometrov na okoli ni goveje kuge in nalezne zapljučnice. To potrdilo s« mora obnoviti vsakih šest dni. Člen 11. Omejitve in prepovedi, ki morda še veljajo, ko dobi moč ta dogovor, in ki se ne strinjajo z njegovimi določili, naj se razveljavijo. Člen 12. Ta dogovor je določen, da nadomesti dogovor o živalskih kugah med strankama pogodnicama z dne 6. decembra 1891. 1. Moč naj dobi hkratu z dodatno pogodbo k obstoječi trgovinski in carinski pogodbi z dne 6. decembra 1891. 1., dogovorjeno med strankama pogodnicama, in naj bo tako dolgo v veljavi, dokler traja imenovana trgovinska in carinska pogodba na podstavi določila o njeni nadaljnji dobi, ustanovljenega v dodatni pogodbi. Pritrdili tega dogovora naj se izmenjata hkratu s pritrdiloma dodatne pogodbe k obstoječi trgovinski in carinski pogodbi. V spričalo tega so obojestranski pooblaščenci podpisali ta dogovor ter mu pritisnili vsak svoj pečat. Tako narejeno v dvojni izdaji v Berolinu, 25. dne januarja 1905. 1. (M. P.) Grof Posadowsky s. r. (M. P.) Baron Richthofen s. r. Nos visis et perpensis conventionis hujus articulis illos omnes ratos gratosque habere profitemur, verbo Nostro spondentes, Nos ea omnia, quae in illis conti-nentur, fideliter executioni mandaturos esse. In quorum fidem majusque robur praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro adpresso muniri jussimus. Dabantur Yiennae die decimo quinto mensis Februarii anno millesimo non-gentesimo sexto, Regnorum Nostrorum quinquagesimo octavo. Franciscus Josephus m. p. Agenor Comes Grollichowski m. p. Ad mandatum Sacrae Gaesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium Joannes a Mihälovich, Consilarius aulicus ac ministerialis. Priloga I. Spisek okolišev v Avstriji, zoper katere sme Nemška država po členu 5, odstavku 2 in 3 dogovora o živinskih kugah izdati uvozne prepovedi zaradi pretečega nastopanja pljučne kuge. I. Prvi zaporni okoliš na Nižjeavstrijskem. Okrajno glavarstvo Waidhofen ob Thayi. Okrajno glavarstvo Oberhollabrunn. V v Gmünd. fl n Tulln. n n Zwettl. ?» n Korneuburg. y> n Pöggstal. ?? rt Mistelbach. n n Horn. n rt Unter-Gänserndorf. n Krems. rt v Floridsdorf. II. Drugi zaporni okoliš na Nižjeavstrijskeni. Okrajno glavarstvo Amstetten. „ „ Scheibbs. » » Melk. „ „ Sankt Pölten. „ „ Lilienfeld. „ „ Hietzing. „ , Bruck ob Litvi 111. Gorenjeavstrijsko. IV. Vojvodina salcburška. V. Štajersko. VI. Koroško. VII. Kranjsko. Okrajno glavarstvo Mödling. „ „ Baden. ., „ Dunajsko Novo mesto. „ „ Neunkirchen. Države glavno in prestolno mesto Dunaj. Mesto Dunajsko Novo mesto. , Waidhofen ob Ybbsi. Vlil. Primorsko. IX. Tirolsko in Predarelsko. X. Prvi zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Aš. Okrajno glavarstvo Rakonice. rt „ Gheb. n rt Rokicany. rt rt Plana. n rt Podbofany. D rt Kraslice. rt rt Kadefi. rt rt Tepla. rt rt Jachymov. rt n Marijanske Lažni. t> „ Falknov. rt rt Krâlovice. rt rt Karlovi vari. rt n Horovice. rt n Ludice. XI. Drugi zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Chomutov. „ » Most. „ „ Duchcov. , , Toplice. „ „ Ustje n. L. „ , Litomefice. Okrajno glavarstvo Roudnice. , „ Melnik. » » Slany. „ „ Žatec. „ „ Louny. Okrajno glavarstvo Dëëin. „ „ Šluknov. „ „ Rumburk. „ , Jablonne. „ „ Libérée. „ „ Friedland. „ , Jablonec. n » Semily. XII. Tretji zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Turnov. , , Jičin. Mesto Podëbrady. Mladâ Boleslav. Dubä. Češka Lipa. Mnihovo Urad išče. Libérée. XIII. četrti zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Jilemnice. , „ Vrchlabi. „ „ Trutnov. n „ Brounov. „ „ Novo mësto. , , Žamberk. Okrajno glavarstvo Rvclinov. „ , Kraljevi gradeč. „ „ Novâ Paka. „ „ Kraljičin dvor. „ » Novi Bydžov. XIV. Pe^i zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Pardubice. „ „ Vysoké Myto. „ „ Lanškron. „ „ LitomySl. . . Polička. Okrajno glavarstvo Ghrudim. „ „ Ghotëbof. „ „ Nemški brod. , , Ledeč. . . Časlav. XV. Šesti zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Tabor. , „ Pelchfimov. „ „ JindHchov Hradcc. , „ Tfebofi. „ „ Kaplice. Okrajno glavarstvo Krumlov. „ „ Prachatice. „ „ Budëjovice. „ „ Vltavotÿn. XVI. Sedmi zaporni'okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Sušice. Okrajno glavarstvo Plzen. n n Klatovy. n 77 Blatna. v 77 Domažlice. V ■ v Mühlhausen. r> n HorSùv Tvn. 77 It Pisek. n 7) Tachov. v 77 Strakonice. 77 » Stïibro. „ » Prestice. XVII. Osmi zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Selčani. Okrajno glavarstvo Kolin. , „ Pribram. V 77 Kutnâ gora. „ Smicliov. 7) Ti Benešov. „ „ Kladno. 77 77 Kraljevi Vinogradi. , „ Karlin. „ „ Češki Brod. 77 V Mesto Praga. Žižkov. XVIII. Prvi zaporni okoliš na Moravskem. Okrajno glavarstvo Dačice. Okrajno glavarstvo Krumlov. » , Iglava. 77 77 Moravske Budejovice. „ „ Neustadtl. 77 77 Znojmo. „ „ Boskovice. 77 77 Mikulov. „ „ Velke Meseriči. 77 77 Hustopeč. » » Trebič. Mesto Brno. „ „ Brno. „ Iglava. „ „ Tišnovice. „ Znojmo. XIX. Drugi zaporni okoliš na Moravskem. Okrajno glavarstvo Hodonin. Okrajno glavarstvo Kromeriž. „ , Kijov. „ „ Viškov. „ , Ogrsko Gradišče. „ „ Prostëjov. „ „ Ogrski Brod. Mesto Ogrsko Gradišče. „ „ Holešov. » Kromeriž. , „ Prerov. XX. Tretji zaporni okoliš na Moravskem. Okrajno glavarstvo Olomuc. Okrajno glavarstvo Valaške Mesefiči. 77 Šternberk. 77 77 Hranice. 77 77 Litov. V 77 Novi Jičin. 77 J7 Rimasov. 77 77 Moravska Ostrava. Moravska Tfebova. V 77 Mistek. 77 Zâbïeh. Mesto Olomuc. 77 Schünberg. XXI. Sleško. XXII. Prvi zaporni okoliš na Gališkem. Okrajno glavarstvo Saybusch. Okrajno glavarstvo Limanowa. » 77 Biala. 77 * Neumarkt. „ 77 Clirzanöw. 77 77 Neu-Sandec. „ Wadowice. 77 n Brzesko. 77 Krakov. 77 77 Dabrowa. ,, Podgörze. 77 « Tarnôw. 77 77 Wieliczka. 77 77 Grybôw. 77 77 Myslenice. Mesto Krakov. n 77 Bochnia. XXIII. Drugi zaporni okoliš na Gališkem. Okrajno glavarstvo Gorlice. Okrajno glavarstvo Przeworsk. ?» rt Jaslo. n n Laiicut. ?» n Pilzno. it n Rzeszöw. _ *» Mielec. rt it Strzyzöw. ?» •> Tarnobrzeg. rt rt Krosno. n n Niško. rt rt Sanok. rt n Kolbuszowa. rt rt Brzozöw. ?» n Ropczyce. XXIV. Tretji zaporni okoliš na Gališkem. Okrajno glavarstvo Jaroslav. Okrajno glavarstvo Jaworôw. D r Przemysl. rt n Cieszanöw. ?» * Dobromil. n rt Rawa ruska. rt Lisko. rt rt Sokal. v rt Turka. rt rt Zolkiew. v ?» Staremiasto. n rt Grodek. rt Samb or. rt rt Rudki. v rt Mošciska. n rt Drohobycz. XXV. Četrti zaporni okoliš na Gališkem. Okrajno glavarstvo Strvj. Okrajno glavarstvo Przemyšlany. m rt Dolina. rt n Brzezany. rt Zydaczöw. rt rt Rohatyn. 1 rt Bobrka. rt ?» Kalusz. ?» rt Levov. rt rt Bohorodczany. rt rt Kamionka Strumilowa. rt n Stanislavov. rt rt Brody. Mesto Levov. « •t Zloczow. XXVI. Peti zaporni okoliš na Gališkem. Okrajno glavarstvo Nadworna. Okrajno glavarstvo Czortköw. ?» rt Tlumacz. ?» ?» Borszczôw. rt rt Buczacz. ?» rt Zaleszczyki. rt It Podhajce. -t rt Horodenka. rt •» Tarnopol. rt rt Kolomea. ?» ?» Zbaraž. *» ?» Peczenizyn. ?» ?» Skalat. ?» •» Sniatyn. ?» n Trembowla. ?» ?» Kosöw. ?» rt Husiatyn. XXVII. Bukovina. XXVIII. Dalmacija. Priloga II. Spisek okolišev na Avstrijskem in na Ogrskem, zoper katere sme Nemška država po členu 5, odstavku 1 do 3 dogovora o živinskih kugah izdati uvozne prepovedi. a) Na Avstrijskem. I. Prvi zaporni okoliš na Nižjeavstrijskem. Okrajno glavarstvo Floridsdorf. Okrajno glavarstvo Oberhollabrunn. „ „ Untergänserndorf. » » Korneuburg. , „ Mistelbach. , „ Tulln. H. Drugi zaporni okoliš na Nižjeavstrijskem. Okrajno glavarstvo Horn. Okrajno glavarstvo Gmünd. „ „ Krems. i „ „ Zwettl. „ „ Waidhofen ob Tliaji. , „ Pöggstall. III. Tretji zaporni okoliš na Nižjeavstrijskem. Okrajno glavarstvo Bruck ob Litvi. « „ Mödling. „ „ Baden. v „ Dunajsko Novo mesto. Okrajno glavarstvo Neunkirchen. „ „ Hietzing okolica. Države glavno in prestolno mesto Dunaj. Mesto Dunajsko novo mesto. IV. Četrti zaporni okoliš na Nižjeavstrijskem. Okrajno glavarstvo St. Pölten, -i , Melk. » „ Amstetten. Okrajno glavarstvo Scheibbs. „ „ Lilienfeld. Mesto Waidhofen ob Ybbsi. V. Prvi zaporni okoliš na Gorenjeavstrijskem. Okrajno glavarstvo Perg. » „ Freistadt. Okrajno glavarstvo Urfahr. . „ . Rohrbach. (Slowenisch.) 46 VI. Drugi zaporni okoliš na Gornjeavstrijskem. Okrajno glavarstvo Line. » , Steyr. . . Kirchdorf. Okrajno glavarstvo Gmunden. Mesto Line. » Steyr. VII. Tretji zaporni okoliš na Gornjeavstrijskem. Okrajno glavarstvo Wels. „ , Schärding. » „ Ried. Okrajno glavarstvo Braunau. „ „ Vöcklabruck. Vlil. Salcburško. IX. Prvi zaporni okoliš na Štajerskem. Okrajno glavarstvo Bruck ob Muri. „ , Mürzzuschlag. , , Ljubno. , , Liezen. Okrajno glavarstvo Gröbming. » „ Judenburg. , , Murau. X. Drugi zaporni okoliš na Štajerskem. Okrajno glavarstvo Hartberg. » » Weitz. , „ Feldbach. » » Radgona. » » Ljutomer. Okrajno glavarstvo Maribor, s » Ptuj. Mesto Maribor. » Ptuj. XI. Tretji zaporni okoliš na Štajerskem. Okrajno glavarstvo Gradec okolica. „ , Voitsberg. ji » Lone. „ „ Slovenji Gradée. . , Bistrica. Okrajno glavarstvo Konjice. „ * Celje okolica. „ „ Brežice. Mesto Gradec. . Celje. XII. Prvi zaporni okoliš na Koroškem. Okrajno glavarstvo Wolfsberg. Št. Vid. „ , Velikovec. Okrajno glavarstvo Celovec okolica. Mesto Celovec. Okrajno glavarstvo Spital. „ » Beljak. XIII. Drugi zaporni okoliš na Koroškem. Okrajno glavarstvo Št. Mohor. « XIV. Kranjsko. XV. Primorsko. XVI. Prvi zaporni okoliš na Tirolskem. Okrajno glavarstvo Kitzbühel. » „ Kufstein. „ „ Schwaz. Okrajno glavarstvo Innsbruck. „ „ Brixen. Mesto Innsbruck. XVII. Drugi zaporni okoliš na Tirolskem. Okrajno glavarstvo Reutte. » » Imst. , . Landeck. Okrajno glavarstvo Meran. „ „ Schlanders. XVIII. Tretji zaporni okoliš na Tirolskem. Okrajno glavarstvo Lienz. , „ Bruneck. „ „ Bolcan, - „ Kavalese. Okrajno glavarstvo Primiero. , „ Borgo. Mesto Bolcan. XIX. četrti zaporni okoliš na Tirolskem. Okrajno glavarstvo Kles. » » Trident. „ „ Tione. , . Rovereto. Okrajno glavarstvo Riva. Mesto Trident. , Rovereto. XX. Predarelsko. XXI. Prvi zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Šluknov. Okrajno glavarstvo Libérée. n n Rumburk. Ji ?» Jablonec. ji ji Dëcin. Ji Ji Tumov. ji Ji Litomëfice. n ?» Duba. n Ji Češka Lipa. Ji Ji Mnihovo Hradišče. n Ji Friedland. v JI Melnik. Ji ?» Jißblonne. Mesto Libérée. XXII. Drugi zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Ustje. Okrajno glavarstvo Louny. ?» n Toplice. Ji Ji Žatec. ?» ?» Duchcov. ?» ?» Podboïany. »» ?» Most. JI Ji Slany. ?» ?» Chomutov. n n Rakonice. ?» ?» Raudnice. XX11I. Tretji zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Kadeh. Okrajno glavarstvo Cheb. » ?» Jachimov. Ji „ Ludice. » »» Karlovi vari. Ji „ Kralovicé. » ?» Kraslice. Ji „ Tepla. » ?» Falknov. ?» „ Marijine Lažni. » ?» Aš. »» „ Plana. XXIV. Četrti zaporni okoliš nr i Češkem. Okrajno glavarstvo Brounov. Okrajno glavarstvo Kraljičin dvor. » » Trutnov. ?» „ Kraljevi gradeč. ■ » Vrchlabi. Ji „ Nova paka. » » Jilemnice. JI „ Semil. » » Nachod. JI „ Jičin. » » Novë mësto. n „ Novi Bydiov. . XXV. Peti zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Podëbrad. . . Kolin. „ „ Kutna gora. , , Mlada Boleslav. „ „ Češki Brod. , , Benešov. Okrajno glavarstvo Karlin. „ „ Žižkov. „ „ Kralj. Vinogradi. „ „ Smichov. „ „ Kladno. Mesto Praga. Okrajno glavarstvo Horovicc. „ „ Pribram. „ „ Selčani. . „ Rokicani. XXVI. Šesti zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Blatna. „ „ Mühlhausen. , , Pisek. Okrajno glavarstvo Polzenj. „ , Stribro. „ „ Tachov. , , Prestice. XXVII. Sedmi zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Horšiiv Tyn. „ „ Domažlice. » , Klatovv. XXVIII. Osmi zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Reichenau. , „ Žamberk. , , Lanškron. , , Visoke mvto. - , Litomišl. Okrajno glavarstvo Polička. „ „ Pardubice. „ „ Ghrudim. , » Časlav. „ „ Chotëboï. XXIX. Deveti zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Ledeč. » , Nemški Brod. , , Tabor. , . Pelchrimov. Okrajno glavarstvo Vltavotyn. „ , Jindrichov Hradec. . , Tfeboft. XXX. Deseti zaporni okoliš na Češkem. Okrajno glavarstvo Budëjovice. , , Prahatice. , , Krumlov. Okrajno glavarstvo Kaplice. , , Strakonice. . . Sušice. XXXI. Prvi zaporni okoliš na Moravskem. Okrajno glavarstvo Moravski Šumperk. » , Zabreh. „ , Mor. Tfebova. , , Rimasov. Okrajno glavarstvo Litov. „ , Sternberk. „ „ Olomuc. Mesto Olomuc. XXXII. Drugi zaporni okoliš na Moravskem. Okrajno glavarstvo Neustadtl. . » Iglava. „ „ Veliki Mesefiči. , „ Trebič. , , Dačice. Okrajno glavarstvo Moravske Budëjovice. , , Mor. Krumlov. „ * , Znojmo. Mesto Iglava. , Znojmo. XXXIII. Tretji zaporni okoliš na Moravskem. Okrajno glavarstvo Boskovice. Okrajno glavarstvo Hustopeč. « n Prostejov. v n Kijov. n v Prerava. n d Mikulov. ti v Tišnovice. ti n Chodonin. 71 n Brno. Mesto Brno. 71 n Viškov. 71 Kromeriž. 7) n Kromeriž. XXXIV. Četrti zaporni Okrajno glavarsto Moravska Ostrava. , „ Moravske Hranice. „ „ Novi Jičin. „ „ Mistek. „ „ Valaški Meseriči. XXXV. Sleško. XXXVI. Prvi zaporni okoliš na Gališkem. OJtrajno glavarstvo Chrzanöw. Okrajno glavarstvo Wadowice. „ „ Krakov. , „ Myslenice. * » Podgörze. „ , Limanova. , „ Wieliczka. , „ Novi S^cz. , „ Bochnia. „ „ Saybusch. „ „ Brzesko. „ „ Neumarkt. , , Biala. Mesto Krakov. XXXVII. Drugi zaporni okoliš na Gališkem. Okrajno glavarstvo D^browa. Okrajno glavarstvo Tarnöw. „ , Mielec. » , Pilzno. „ , Tarnobrzeg. » , Rapczyce. , , Niško. „ „ Rzeszöw. , , Kolbuszowa. , , Laûcut. , „ Przevorsk. XXXVIII. Tretji zaporni okoliš na Gališkem. Okrajno glavarstvo Gryböw. Okrajno glavarstvo Krosno. „ , Gorlice. „ „ Sanok. » , Jaslo. „ „ Dobromil. , , Strzyzöw. , , Brzozôw. » » Lisko. XXXIX. Četrti zaporni okoliš na Gališkem. Okrajno glavarstvo Jaroslavov. Okrajno glavarstvo Zolkiew. * , Cieszanöw. 1 > » » Przemyél. „ , Mošciska. » „ Rawa Ruska. . , Sokal. , „ Jaworöw. , „ Grodek. okoliš na Moravskem. Okrajno glavarstvo Holešov. „ , Ogrsko Gradišče. „ „ Ogrski Brod. Mesto Ogrski Brod. XL. Peti zaporni okoliš na Gališkem. Okrajno glavarstvo Stary Sambor. Okrajno glavarstvo Zydaczöw. n „ Sambor. » „ Turka. „ „ Rudki. » » Stryj. „ „ Drohobycz. B „ Dolina. XLI. Šesti zaporni okoliš na Gališkem. Okrajno glavarstvo Kamionka Strumilowa. Okrajno glavarstvo Przemyslany. „ „ Brody, » „ Brzežany. Ti n Levov. n n Rohatyn. » n Zloczow. Mesto Levov. n n Bobrka. XLD. Sedmi zaporni okoliš na Gališkem. Okrajno glavarstvo Tarnopol. Okrajno glavarstvo Husiatyn. n Tl Zbaraž. V Tl Buczacz. Ti n Skalat. Ti Ti Czortköw. Ti Ti Podhajce. Tl Ti Zaleszczyki. Ti Ti Trembowla. n a Borszczöw. XLIII. Osmi zaporni okoliš na Gališkem. Okrajno glavarstvo Kalusz. Okrajno glavarstvo Nadwörna. Ti n Stanislavov. Ti Ti Kolomea, Ti Ti Tlumacz. Ti Ti Sniatyn. Tl Ti Horodenka. Ti Ti Peczenizyn. n Ti Bohorodzany. n Ti Kosöw. XLIV. Bukovina. XLV. Dalmacija. b) Na Ogrskem. 1. Zaporni okoliš: Komitat Abauj-Torna in municipalno mesto Kassa (Kašava). 2. Zaporni okoliš: Komitat Alsô-Fehér. 3. Zaporni okoliš: Iz komitata Arad stolniški okraji Arad, Borosjenö, Elek, Kisjenö, Pécska, Vilâgos in municipalno mesto Arad. 4. Zaporni okoliš: Iz komitata Arad stolniški okraji Borossebes, Nagyhalmâgy, Radna, Ternova. 5. Zaporni okoliš: Komitati Arva, Liptö, Turöcz. G. Zaporni okoliš: Iz komitata Bâcs-Bodrog stolniški okraji Bâcsalmâs, Baja, Topolya, Zenta, Zombor; nadalje mesto Zenta in munioipalna mesta Baja, Szabadka (Maria Theresiopel) in Zombor. 7. Zaporni okoliš: Iz komitata Bâcs-Bodrog stolniški okraji Apatin, Höds âg, Kula, Németpalânka, Öbecse, Titel, Ujvidék, Zsablya in municipalno mesto Ujvidék (Novi Sad). 8. Zaporni okoliš: Komitat Baranya in municipalno mesto Pécs. 9. Zaporni okoliš: Komitata Bars in Hont in municipalno mesto Selmecz (Šemnica) -és Béla-bânya. 10. Zaporni okoliš: Komitat Békés. 11. Zaporni okoliš: Komitata Bereg in Ugocsa. 12. Zaporni okoliš: Komitat Beszterze-Naszöd. 13. Zaporni okoliš: Iz komitata Bihar stolniški okraji Berettyöujfalu, Derecske, Érmihâlyfalva, Mar-gitta, Székelyhid, Sârrét. 14. Zaporni okoliš: Iz komitata Bihar stolniški okraji Cséffa, Élesd, Központ, Mezökeresztes, Szalârd in municipalno mesto Nagyvârad (Veliki Varadin). 15. Zaporni okoliš: Iz komitata Bihar stolniški okraji Bél, Belényes, Magyarcséke, Nagyszalonta, Tenke, Vasköh. 16. Zaporni okoliš: Komitat Borsod. 17. Zaporni okoliš: Komitata Brassö in Hâromszék. 18. Zaporni okoliš: Komitati Csanâd, Csongrâd in municipalni mesti Hôdmezôvâsârhely in Szeged (Segedin). 19. Zaporni okoliš: Komitat Gsik. 20. Zaporni okoliš: Komitati Esztergom, Györ, Komârom in municipalni mesti Györ (Raab) in Komârom (Komorn). 21. Zaporni okoliš: Komitat Fejér in municipalno mesto Székes-Féjérvâr. 22. Zapornj okoliš: Komitata Fogaras in Szeben. 23. Zaporni okoliš: Komitata Gömör és Kishont in Zölyom. 24. Zaporni okoliš: Komitat Hajdu in municipalno mesto Debreczen (Debrecin). 25. Zaporni okoliš: Komitat He ves. 26. Zaporni okoliš: Komitat Hunyad. 27. Zaporni okoliš: Komitat Jâsz-Nagykun-Szolnok. 28. Zaporni okoliš: Komitata Kis-Küküllö in Nagy-Kükiillö. 29. Zaporni okoliš: Komitat Kolozs in municipalno mesto Kolozsvâr. 30. Zaporni okoliš: Iz komitata Krassô-Szôrény stolniški okraji Béga, Bogsân, Facset, Karânsebes, Lugos, Maros, Ternes in mesti Karânsebes in Lugos. 31. Zaporni okoliš: Iz komitata Krassô-Szôrény stolniški okraji Bozovics, Jâm, Moldova, Oravicza, Orsova, Resieza in Teregova. 32. Zaporni okoliš: Komitat Mâramaros. 33. Zaporni okoliš: Komitata Maros-Torda in Udvarhely in municipalno mesto Marosvâsârhelv. 34. Zaporni okoliš: Komitata Moson, Sopron in municipalno mesto Sopron (Šopronj). 35. Zaporni okoliš: Komitat Nôgrâd. 36. Zaporni okoliš: Komitat Nyitra. 37. Zaporni okoliš: Iz komitata Pest-Pilis-Solt-Kiskun stolniški okraji Bla, Gödöllö, Pomâz, Vâcz, nadalje mesto Szent Endre (Št. Andrej) in Vâcz in glavno in prestolno mesto Budimpešta. 38. Zaporni okoliš: Iz komitata Pest-Pilis-Solt-Kiskun stolniški okraji Alsôdabas, Monor, Nagykâta, Rdczkeve, nadalje mesti Nagvkörös in Czegléd in municipalno mesto Kecskemét. 39. Zaporni okoliš: Komitata Pest-Pilis-Solt-Kiskun stolniški okraji Abonyialsô, Dunavecse, Kalocsa, Kiskôrôs, Kiskunfélegyhâza in Kunszentmiklös in mesti Kiskunhalas in Kiskunfélegvhâza. 40. Zaporni okoliš: Komitat Pozsony in municipalno mesto Pozsony (Požun). 41. Zaporni okoliš: Komitat Sâros. 42. Zaporni okoliš: Iz komitata Somogy stolniški okraji Igal, Lengyeltöti, Marczali in Tab. 43. Zaporni okoliš: Iz komitata Somogy stolniški okraji Bares, Csurgö, Kaposvâr, Nagyatâd, Szigetvâr in mesto Kaposvâr. 44. Zaporni okoliš: Komitat Szabolcs. 45. Zaporni okoliš: Komitat Szatmâr in municipalno mesto Szatmâr-Németi. 46. Zaporni okoliš: Komitat Szepes. 47. Zaporni okoliš: Komitat Szilâgy. 48. Zaporni okoliš: Komitat Szolnok-Doboka. 49. Zaporni okoliš: Iz komitata Ternes stolniški okraji Buziâs, Központ, Lippa, Rékâs, Ujarad, Vinga ter municipalno mesto Temesvâr. 50. Zaporni okoliš: Iz komitata Ternes stolniški okraji Gsâkova, Detta, Fehértemplom, Kubin, Ver-secz, nadalje mesto Fehértemplom ter municipalno mesto Versecz (Veršec). 51. Zaporni okoliš: Komitat Tolna. 52. Zaporni okoliš: Komitat Torda-Aranyos. 53. Zaporni okoliš: Iz komitata Torontâl stolniški okraji Gsene, Nagykikinda, Nagyszentmiklôs, Pâr-dâny, Perjâmos, Törökbecse, Törökkanizsa, Zsombolya in mesto Nagykikinda (Velika Kikinda). 54. Zaporni okoliš: Iz komitata Torontâl stolniški okraji Alibunâr, Antalfalva, Bänlak, Mödos, Nagy-becskerek, Pancsova, nadalje mesto Nagybecskerek (Veliki Bečkerek) in municipalno mesto Pancsova (Pančeva). 55. Zaporni okoliš: Komitat Trencsén (Trenčin). 56. Zaporni okoliš: Komitat Ung, iz komitata Zemplén stolniški okraji Homonna, Szinna, Sztropkô. 57. Zaporni okoliš: Iz komitata Zemplén stolniški okraji Bodrogkôz, Gâlszés, Nagymihâly, Sâto-raljaujhely, Szerencs, Tokaj, Varannô in mesto Satoraljaujhely. 58. Zaporni okoliš: Iz komitata Vas stolniški okraji Felsöör, Kisczell, Köszeg, Németujvâr, Särvär, Szombathely in mesti Köszeg in Szombathely. 59. Zaporni okoliš: Iz komitata Vas stolniški okraji Könnend, Muraszombat, Szentgotlhard, Vasvâr in mesto Szombathely. 60. Zaporni okoliš: Komitat Veszprém. 61. Zaporni okoliš: Iz komitata Zala stolniški okraji Keszthely, Pacsa, Siimeg, Tapolcza, Zalaeger-szeg, Zalaszentgröt in mesto Zalaegerszeg. 62. Zaporni okoliš: Iz komitata Zala stolniški okraji Alsôlendva, Czâktornya, Kanizsa, Letenye, Nova. Perlak in mesto Nagykanizsa (Velika Kaniža). 63. Zaporni okoliš: Municipalno mesto Reka. 64. Zaporni okoliš: Komitata Belovar-Körös in Varaždin in municipalno mesto (Varaždin). 65. Zaporni okoliš: Komitat Lika-Krbava. 66. Zaporni okoliš; Komitat Modrus-Reka. 67. Zaporni okoliš: Komitat Požega. 68. Zaporni okoliš: Srijem in municipalno mesto Zemlin. 69. Zaporni okoliš: Komitat Veröcze in municipalno mesto Osjek. 70. Zaporni okoliš: Komitat Zagreb in municipalno mesto Zagreb. Završilni zapisnik. Podpisujé današnjega dne dogovor o živinskih kugah med Avstrijsko-Ogrskim in Nemško državo, so postavili obojestranski pooblaščenci naslednje izjave in domenke v pričujoči zapisnik: 1. Določila dogovora o živinskih kugah se uporabljajo samo na provenijencije ene izmed strank pogodnic. Pripuščanje živali in predmetov, kateri bi, izvirajoč iz drugih dežel, skozi ozemlja ene stranke došli v uvoz ali prevoz v ozemlja druge stranke, se ne tiče pričujočega dogovora. Brez omejitev je dopustno neposrednje prevažati sveže in pripravljeno meso in druge živalske sirovine v nepropustnem omotu ter kože, parklje in rogove v povsem suhem stanju iz ozemelj ene stranke skozi ozemlja druge stranke pogodnice po železnici v plombiranih, ovitih vagonih ali na ladjah v ločenih in zavarovanih prostorih, kolikor gre za provenijence ene izmed strank pogodnic (primerjaj odstavek 1). 2. V spričevalih o izviru je poleg izvirnega kraja oznameniti tudi politični okraj in tisti večji upravni okraj, h kateremu spada izvirni kraj (v nemškem cesarstvu: zvezne države in provincije; na Avstrijskem kraljevine in dežele; na Ogrskem: županije [komitate] in municipalna mesta). 3. Uradno poveritev prevoda spričeval o izviru, ki niso izdana v nemškem jeziku, naj opravi kaka oseba ali kako oblastvo, ki ima pravico, imeti slu-žabni pečat. Tem osebam ali oblastvom sc pri železniških prevozih prišteva načelnik nakladne postaje. 4. Medsebojni promet s konji za dirkanje je odvisen le od tega, če se prinesejo spričevala, ki so jih izdali za to posebej pooblaščeni dirkališki klubi, pritisnivši nanje svoj pečat. Ta spričevala naj obsegajo izvirno spričevalo krajnega oblastva in potrdilo uradnega živinozdravnika, da je konj zdrav in da v suhotovanju, v katerem je bil stalno nastanjen, ter v njega bližnji okolici ni bilo nalezljivih konjskih bolezni v zadnjih treh mescih. Za izdajo takih spričeval pooblaščeni klubi se bodo medsebojno naznanjali. 5. Za prevoze perutnine v mejnem prometu, ki obsegajo manje nego 100 živali, je treba prinesti ob uvozu v ozemlja ene izmed strank pogodnic zgolj izvirno spričevalo, ki ga izda krajno oblastvo po členu 2 dogovora o živinskih kugah. V ostalem se nanje ne uporabljajo določila navedenega člena 2. Za mejni promet velja promet s perutnino iz mejnega okraja ene stranke pogodnice za porabo v mejnem okraju druge stranke. 6. Da nastopa kaka kužna bolezen „posamezno“, je šteti tedaj, ako zboli v kakem suhotovanju ali v čredi v osmih dneh ne več nego ena žival, če je v njem manje nego 20 živali, če je pa 20 ali več živali, ne več nego deseti del živali. 7. V členu 3 dogovora o živalskih kugah omenjeno pošiljanje nazaj se bo raztezalo le na živali, ki so dokazno prišle v dotiko z bolnimi ali sumnimi živalimi, zlasti torej na živali, ki so se hkratu prevažale v železniškem vozu ali na ladji ali ki so se istega dne razkladale ali nakladale na isti postaji in isti klančini. 8. Prepovedi ali prometne omejitve, ki jih je ukrenila ena izmed strank pogodnic na podstavi člena 5 dogovora o živinskih kugah, da se ne zatrosi kuga ali ker razsaja kaka kuga, naj se razveljavijo najpozneje, čim se je uradno proglasilo, da je nehala kuga, ki je bila povod za to odredbo, ali čim se je uradno poistinilo, da je dotično ozemlje kuge prosto, in so vrhu tega minuli naslednji rokovi: v) pri kugah, oznamenjenih v navedenem členu 5, odstavku 3, 40 dni; b) pri vseh drugih kugah devet mescev. (Slovenlsch.) 47 Pri tem je pogoj, da so predpisi o rokovih, po kojih preteku se sme uradno proglasiti, da je kuga nehala, na Avstrijskem in na Ogrskem isti kakor v Nemški državi. Ako razsajajo v ozemlju, ki ga je zadela kaka prepoved ali kaka druga prometna omejitev, kadar potečejo v «in 6 omenjeni rokovi, druge bolezni, za katere so dovzetne tem odredbam zavezane vrste živali, ostanejo odrejene naredbe v moči dotlej, da so izpolnjeni uveti njihove razveljave tudi za te bolezni. 9. Za uvoz goved in ovac, ki so določena, da se kmalu zakoljejo v javnih, veterinarskopolicijsko nadzorovanih in s pravimi pripravami opremljenih klavnicah, veljajo, ne glede na primer goveje kuge in pljučne kuge, naslednja posebna določila: a) Ta uvoz se naj prepoveduje samo tedaj, ako je to neodvratno za zavarovanje domače živinoreje. b) Zaradi bolezni, ki so manje lahko prenosne ali nastopajo redkeje, na primer vranični prisad, pereči ogenj, divjačinska in goveja kuga, spuščaj mehurčkov pri goveji živini, naj se ne izrekajo take prepovedi. c) Zaradi lahko prenosnih bolezni, na primer volčiča v gobcu in na parkljih ali osepnic ovac, naj se izdajajo uvozne prepovedi samo zoper okužene dele okoliša (zaporne okoliše). Ako gre za osepnice ovac, se more prepovedati samo uvoz te vrste živali. Za zaporne okoliše veljajo v Avstriji in na .Ogrskem v prilogi II. dogovora navedeni deli okolišev, v Nemčiji pa zvezne države, vladni okraji ali njim enaki upravni okraji. Vendar naj se zapre vsa razsežnost takega zapornega okoliša le tedaj, ako je okuženih najmanj 10 odstotkov njegovih občin. / Ako ni dana taka stopnja okužbi', pač pa obstoja za kak upravni okraj prve stopnje (okrožje, okrajni urad, okrajno glavarstvo, stol-niški okraj itd.), se more zapreti ta okraj ter tisti neposrednji mejni upravni okraji prve stopnje, kojih meja je manje nego 10 kilometrov oddaljena od enega izmed okuženih krajev; pri tem se lahko poseže nazaj tudi na take okraje v mejnih zapornih okoliših. Ako se je okuženost upravnega okraja prve stopnje lotila manj nego 10 odstotkov njegovih občin, se more kljub temu ukreniti zapora v prej oznamenjenem obsegu zoper ta okraj in oziroma zoper mejne okraje, ako se je ali iz okuženega okraja zatrosila kuga v ozemlja druge stranke pogodnice, ali ako se je zaradi posebnih okolnosti iz okuženosti dotičnega okraja bati resne nevarnosti za živino druge stranke. V tem poslednjem primeru pa naj se na predlog tiste stranke pogodnice, v koje ozemljih je zaprti okraj, brez odloga sestane mešana komisija (primerjaj številko 15 tega završilnega zapisnika) in naj izreče svoje mnenje, ko je preskusila stvarni položaj na licu mesta, kar najhitreje o tem, ali je res taka nevarnost; to mnenje bode služilo za podstavo za odločbo, ki se ukrene. d) Za preklic po določilih pod c morda izrečenih prepovedi veljajo predpisi številke 8 tega završilnega zapisnika z merilom, da se znižajo tam omenjeni rokovi na 30 dni. Stranki pogodnici bosta, ko stopi ta dogovor v moč, medsebojno izmenjali seznamke tistih javnih klavnic, na katere se uporabljajo določila odstavka 1. Pridržuje se, da se klavnice, kojih uredbe ne zadoščajo več za vzprejemanje klavne živine, za to zaprö, ter da se na drugi strani odprö prometu s klavno živino klavnice, ki so se opremile s potrebnimi opravami. Take naredbe se bodo pravočasno naznanjale drugi stranki. 10. Da se takoj zakoljejo v klavnicah, ki so na bavarski in saksonski meji proti Avstriji in kojih oznamenilo se pridržuje sporazumu med vladama strank pogodnic, se pripušča iz Avstrijskega in Ogrskega skupaj do 80.000 zdravih svinj na leto na podstavi živinozdravniških potrdil, ki jih je treba izdati po členu 2 dogovora o živinskih kugah in ki morajo vrhutega obsegati potrdilo, da so se te živali pred odpošiljatvijo na kraju (stojališču), od koder prihajajo, živinozdravniško nadzorovale 30 dni in našle nesumne, in daje okoliš političnega upravnega oblastva prve stopnje, v katerem so stale živali, prost svinjske kuge (svinjske kužne bolezni) in volčiča na gobcu in parkljih. Od teh 80.000 svinj pride 50.000 na klavnice na bavarski meji in 30.000 na klavnice na saksonski meji. Po tem se sme prvim dovažati na teden do 962 svinj, poslednjim na leden do 577 svinj. Ti tedenski kontingenti so prenosni tako, da se v enem mescu ne sme uvažati več nego 5625 svinj v klavnice na bavarski meji, v klavnice na saksonski meji pa ne več nego 3375 svinj. Meso in slanina teh živali se sme razen na krajih, kjer so te klavnice, prodajati še v naslednje a) ako so bile svinje zaklane v klavnicah na bavarski meji, v Monakovo, Norinberg, Fürth, Hof, Augsburg, Ludwigshafen, Stuttgart, Kann-stadt, Heilbronn. Mannheim, Karlsruhe, Pforzheim, b) ako so bile svinje zaklane v klavnicah na saksonski meji, v Draždane, Lipsko, Schemnitz, Zwickau, Glauchau, Meerane, Plauen, Crimi-tschau, Werdau, Reichenbach, Greiz, Gero. Na uvoz se v ostalem primerno uporabljajo dogovorjena določila o pripustitvi klavnih goved in klavnih ovac (primerjaj številko 9 tega završilnega zapisnika). 11. Določilo v zadnjem odstavku člena 5 dogovora o živinskih kugah se ne razteza na prehajajoči železniški promet v uradno zaprtih vagonih ; pri tem pa bodi prepovedano vsako dodatno nakladanje žive živine, vsako prekladanje in vsaka zamuda prevoza v okuženem mejnem okraju. 12. Temu završilnemu zapisniku priloženi seznamki mejnih carinskih uradov, ki pridejo poglavitno v poštev za medsebojni promet živine, se morejo odslej izpremeniti le v medsebojnem spora-zumljenju. 13. Po členu 9 dogovora o živinskih kugah na pašo prignane živali smejo preiti v svobodni promet tiste stranke, v koje ozemlju je paša, ako gledé njihovega zdravja ni nikakih pomislekov, in ako na- (M. P.) Szôgyény s r. sproti kraju, od koder so, ni veterinarskopolicijskih prepovedi ali omejitev. 14. Za govejo živino, ki jo uvažajo v Nemčijo kmetovalci bavarskih, saksonskih in würtemberSkih delov mejnih okolišev v rabo za koristne ali plemenske namene v svojem gospodarstvu iz delov avstrijskih mejnih okolišev, uporabljaje za ta promet na podstavi avtonomnih ukazov dovoljene kužnopolicijske olajšave, moreta vladi strank pogodnic dogovoriti normalne teže, ki naj se dajo v podstavo ocarinitvi po pogodbeni težni carini. 15. Ako nastanejo v izvrševanju dogovora o živinskih kugah med strankama pogodnicama različna mnenja, se zaprosi na zahtevanje ene izmed strank mnenje mešane komisije. Ta izjava se bo primerno upoštevala ob odločbi, ki se ukrene po tem. Vsaka izmed strank pogodnic imenuje za komisijo dva uda. Komisija ima pravico si v primerih, v katerih se ne more zediniti, soizbrati petega uda. Ta peti ud naj se izbere, če se komisija o tem ne more drugače sporazumeti, kadar se prvikrat sestavi mešana komisija, iz pripadnikov ene, in drugikrat iz pripadnikov druge izmed strank pogodnic in tako menjaje iz pripadnikov ene ali druge stranke. V prvem primeru te vrste se z žrebom določi stranka pogodnica, iz koje pripadnikov se naj vzame peti ud. Ta zapisnik, ki naj se brez posebnega pritrdila s samo izmeno pritrdil o dogovoru o živinskih kugah, h kateremu spada, ima za odobrenega in potrjenega po obeh strankah pogodnicah, je bil podpisan v dvojni izdaji v Berolinu 25. dne januarja 1905.1. (M. P.) Grof Posadowsky s. r. (M. P.) Baron Richthofen s. r. Î Priloga. Mejni carinski uradi, ki pridejo poglavitno v poštev za medsebojni promet živine. A. V Nemški državi. 1 2 3 4 Vstopne postaje z a Zvezna država živali živalske sirovine Opomnje prežveko- valce konje perutnino izvzemši meso Prusko Myslovice, Dziedice, Avstr. Oderberg Myslovice, Oéwiçcim, Avstr. Oderberg, Dziedice Myslovice, Oswiçcim, Avstr. ' Oderberg, Seidenberg Brez tehtnega razloga se ne izpre-meni ta praksa, ki ne obsega omejitve na določene vstopne postaje 1 Gledé uvoznih časov ostane, kolikor se dâ, v moči dosedanja praksa. Kake izpremembe se pravočasno naznanijo drugi stranki pogodnici. 2. Razen vstopnih postaj, navedenih v razpre-delku 2, se vrši bolj ali manj neznaten promet čez različne druge vstopne postaje, ki se nejno-rejo vezati. Ne namerja se pa izpremeniti dosedanji promet brez tehtnega razloga. 1 2 3 4 Vstopne postaje z a Zvezna država živali živalske sirovine izvzemši meso Opomnje Bavarsko Tittmoning, Freilassing, ozir. kolodvor Salcburg, Kufstein, Mittenwald, kolodvor Eisenstein, Wegscheid, Passau, Simbach, Furth im Wald, Füssen, Lindau, Oberjoch, Kiefersfelden, Sach-rang, Pfronten-Steinach, Ziegelhaus, Aach. Laufen, Kappel. Haibach, Burghausen, Kleinphilippsreuth, Schafberg, Neuaigen, Waidhaus, Bämau, Wil-denau. Furth im Wald, Simbach, Passau, Salcburg, ozir. Freilassing, Kufstein, Lindau Kakor prej. Saksonsko (kraljevina) Zitava, Podmokli-Dëëin, Vejprty, Voitersreuth Zitava, Podmokly-Dëcin, Voitersreuth Kakor prej. Wurtemberško Fridrichshafen Friedrichshafen Kakor prej. Badensko Konstanz Konstanz Kakor prej. % 1. Kufstein. 2. Kiefersfelden. 3. Wildbichl. 4. Scharnitz. 5. Leutasch-Schanze, (i. Pinswang. 1. Oberndorf. 2. Salcburg. 3. Saalbrücke. B. Na Avstrijsko-Ogrskem. 1. Na Tirolskem: 7. Schönbichl. 8. Vilsrain. 9. Springen-Ach. 10. Unterhochsteg. 11. Bregenz. 12. Lindau (na Bavarskem). II. Na SalcburSkem: 4. Hamerau. 5. Steinpaß. HI. Na Gorenjeavstrijskem: 1. Schärding. 2. Passau (na Bavarskem). 3. Haibach. 4. Oberkappel. 5. Hanging (v Wegscheidu na Bavarskem). tj. Schwarzenberg. 7. Braunau. 8. Simbach (na Bavarskem). 9. Ach. 10. Ettenau. IV. Na Češkem: 1. Landstraße. 2. Eisenstein. 3. Neumark. .4. Furth (na Bavarskem). 5. Vollman. 6. Haselbach. 7. Schwarzach. A. Proti Bavarskemu: 8. Roßhaupt. 9. Paulusbrunn. 10. Mühlbach. 11. Wies. 12. Neuhausen. 13. Seiberstraße. 1. Roßbach. 2. Voitersreuth (kolodvor). 3. Voitersreuth (cesta). 4. Vejprty (kolodvor). 5. Vejprty (cesta). 6. Podmokly-Dëëin. B. Proti Saksonskemu: 7. Niedereinsidl (v Sebnicu na Saksonskem). 8. Rosenhain (v Sohlandu na Saksonskem). 9. Georgswalde (v Ebersbachu na Saksonskem) 10. Warnsdorf. 11. Zitava (na Saksonskem). C. Proti Pruskemu: 1. Seidenberg (na Pruskem). 2. Liebau (na Pruskem). 3. Halbstadt. 4. Nachod. 5. Mittelwalde. V. Na Sleškem: 1. Ziegenhals (kolodvor — na Pruskem). 7. Katharein. 2. Hennersdorf. 3. Hotzenplotz. 4. Krnov (kolodvor). 5. Krnov (mesto). 6. Opava. 8. Katharein (Pilška cesta). 9. Dziedice (kolodvor). 10. Oderberg (kolodvor). 11. Oderberg (mesto). 12. Petrowitz. \ VI. Na Gališkem: 1. Oswiçcim. 2. Jaworzno. 3. Szczakowa. Izmena dopisov z dne 25. januarja 1905.1. med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo zaradi veterinarskega ravnanja z govejo živino v mejnem prometu in določitve normalne teže za njo. V Berolinu, 25. dne januarja 1905. Podpisanemu je čast Njegovi ekscelenci c. in kr. avstrijsko-ogrskemu izrednemu in pooblaščenemu poročniku, gospodu Szôgyény-Marichu z Magyar-Szôgyéna in Szolgaegyhâze z ozirom na pravkar podpisani novi dogovor o živinskih kugah med Nemško državo in Avstrijsko-Ogrskim v imenu cesarske vlade sporočiti nastopno: V Nemški državi so v moči na podstavi avtonomnih, v interesu vzdrževanja dolgoletnih prometnih zvez izdanih ukazov olajšujoči kugo-policijski predpisi o pripuščanju goveje živine, ki jo uvažajo kmetovalci bavarskih, saksonskih in vviirtemberških delov mejnih okolišev za porabo za koristne in plemenske namene v svojem gospodarstvu iz avstrijskih delov mejnih okolišev. Sporazumljenje je, da se tudi na to živino morejo uporabljati po predpisih dogovora o živinskih kugah med Nemško državo in Avstrijsko-Ogrskim dopustne prepovedi in omejitve, če so dani tam navedeni uveti. Cesarska vlada pa je pripravljena izjaviti, da se bode zapornih pravic, ki ji gredö po tem, za oznamenjeno živino, ki pa sme biti brezpogojno določena le za koristne in plemenske namene, ne pa za zakol — vzdržujč dosedanjo prakso — posluževala le oziraje se na vsako z odvračanjem nevarnosti kuge združljivo varovanje gospodarskih interesov obojestranskega mejnega prebivalstva in da bo s tem merilom olajšave, sloneče na omenjenih avtonomnih ukazih, ohranila v moči tudi v bodoče in sicer do 31. dne decembra 1917.1., ako trgovinska in carinska pogodba med Nemško državo in Avstrijsko-Ogrskim, od koje trajanja je odvisen obstoj dogovora o živinskih kuga*h, ne izgubi moči že pred tem časom. Doba, v kateri mora na podstavi onih ukazov uvažana živina ostati v okoličnem področju namenišča in v gospodarstvu uvažalca (omejilna doba), ne presegaj sedaj obstoječe dobe. Prav tako naj ostane v moči obstoječi pogoj, da mora biti živina pred uvozom 30 dni postavljena v avstrijskem mejnem okraju. Pač pa se pridržuje avstrijske ozemeljske dele, iz katerih sme biti živina, omejiti na: Predarelsko, Tirolsko severno visokega grebena alp, Salcburško, Gorenjeavstrijsko in na češka okrajna glavarstva Kaplice, Krumlov, Prachatice, Sušice, Klatov, Do-mažlice, Horšuv Tyn, Stribro, Tachov, Plana, Marijanske Lažni, Tepla, Cheb. Aš, Falknov, Kraslice, Jachimov, Kadeh, Chomutov, Most, Duchcov, Teplice, Usti5 Dččin, Šluknov, Warnsdorf, Jablonë, Libérée in Friedland. Ob tej priliki pripominja podpisanec, da so za govejo živino, ki se uvaža s spredaj oznamenjenimi pogoji iz avstrijskih delov mejnih okolišev v bavarske. saksonske in vviirtemberške dele mejnih okolišev, primerne naslednje poprečne teže: Kilogramov Teleta do šest tednov stara . . . 50 Mlada goveda stara več nego šest tednov do poldrugega leta: moške živali 175 ženske živali 150 Mlada goveda stara več nego poldrugo leto do dveh in pol leta: moške živali 250 ženske živali 200 Goveda stara več nego dve leti in pol: moške živali 400 ženske živali 300 V primeru soglasja z avstrijsko-ogrske strani bodo te težne enote na podstavi številke 14 za- vršilnega zapisnika k novemu dogovoru o živinskih kugah kakor normalne teže dajale v podstavo oca-rinjevanju goveje živine, uvažane z zgoraj oznamenjenimi pogoji. Podpisanec porablja tudi ta povod, da Njegovi ekscelenci gospodu poročniku obnovi zagotovilo svojega najodličnejšega velespoštovanja. (M. P.) Baron Richthofen s. r. prometnih zvez izdanih ukazov olajšujoči kugo-policijski predpisi o pripuščanju goveje živine, ki jo uvažajo kmetovalci bavarskih, saksonskih in vviirtemberških delov mejnih okolišev za porabo za koristne in plemenske namene v svojem gospodarstvu iz avstrijskih delov mejnih okolišev. Sporazumljenjè je, da se tudi na to živino morejo uporabljati po predpisih dogovora o živinskih kugah med Avstrijsko-Ogrskim in Nemško državo dopustne prepovedi in omejitve, če so dani tam navedeni uveti. Cesarska vlada pa je pripravljena izjaviti, da se bode zapornih pravic, ki ji gredo po tem, za oznamenjeno živino, ki pa sme biti brezpogojno določena le za koristne in plemenske namene, ne pa za zakol — vzdržujč dosedanjo prakso — posluževala le oziraje se na vsako z odvračanjem nevarnosti kuge združljivo varovanje gospodarskih interesov obojestranskega mejnega prebivalstva in da bo s tem merilom olajšave, sloneče na omenjenih avtonomnih ukazih, ohranila v moči tudi v bodoče in sicer do 31. dne decembra 1917.1., ako trgovinska in carinska pogodba med Avstrijsko-Ogrskim in Nemško državo, od koje trajanja je odvisen obstoj dogovora o živinskih kugah, ne izgubi moči že pred tem časom. Doba. v kateri mora na podstavi onih ukazov uvažana živina ostati v okoličnem področju namenišča in v gospodarstvu uvažalca (omejilna doba), ne presegaj sedaj obstoječe dobe. Njegovi Ekscelenci c. in kr. avstrijsko-ogrskemu izrednemu in pooblaščenemu poročniku gospodu Szôgyény-Marichu z Magyar- Szôgyéna in Szolgaegyhâze, Tukaj. Prav tako naj ostane v moči obstoječi pogoj, da mora biti živina pred uvozom 30 dni postavljena v avstrijskem mejnem okraju. Pač pa se pridržuje avstrijske ozemeljske dele. iz katerih sme biti živina, omejili na: V Berolinu, 25. dne januarja 1905. Njegova ekselcenca državni tajnik zunanjega urada Nemške države, gospod baron Richthofen je blagovolil z dopisom od današnjega dne podpisancu sporočiti naslednje: V Nemški državi so v moči na podstavi avtonomnih v interesu vzdrževanja dolgoletnih Predarelsko, Tirolsko severno visokega grebena alp, Salcburško, Gorenjeavstrijsko in na češka okrajna glavarstva Kaplice, Krumlov, Prachalice, Sušice, Klatov, Domažlice, Horšuv Tyn, Stlibro, Tachov, Plana, Marijanske Lažni. Tepla. Gheb. Aš, Falknov, Kraslice, Jachimov, Kadeh, Chomutov, Most. Duchcov, Teplice, Usti. Dččin. Šluknov, Warnsdorf. Jablonč, Libérée in Friedland. Podpisancu je čast v imenu svoje vlade vzeti to izjavo na znanje. Hkratu si dovoljuje podpisanec, izreči s tem soglasje svoje vlade, da se na podstavi številke 14 završilnega zapisnika k novemu dogovoru o živinskih kugah dajejo v podstavo za ocarinjevanje goveje živine, ki se uvaža z zgoraj oznamenjenimi pogoji iz avstrijskih delov mejnega ozemlja v bavarske, saksonske in vviirtemberške dele mejnega ozemlja, naslednje normalne teže: Kilogramov Teleta do šest tednov stara ... 50 Mlada goveda stara več nego šest tednov do poldrugega leta: moške živali..................... 175 ženske živali.................... 150 Mlada goveda stara več nego poldrugo leto do dveh in pol leta: moške živali.................... 250 ženske živali................... 200 Goveda stara več nego dve leti in pol: moške živali............... 400 ženske živali.............. 300 Podpisanec porablja tudi ta povod, da Njegovi Ekscelenci gospodu državnemu tajniku obnovi zagotovilo svojega najodličnejšega velespoštovanja. (M. P.) Szôgyény s. r. Njegovi Ekscelenci državnemu tajniku zunanjega urada Nemške države, gospodu baronu Richthofenu, Tukaj. (Slowenisch.) 48 Dogovor z dne 25. januarja 1905.1. med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo o razkuževanju železniških voz za živino. Da se uravnajo predpisi o razkuževanju železniških voz za živino v prometu med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo, sta podpisanca: 1. c. in kr. avstrijsko-ogrski izredni in pooblaščeni poročnik v Berolinu, 2. državni tajnik zunanjega urada Nemške države na podstavi pooblastila, podeljenega jima po njunih vladah, dogovorila naslednja določila: Člen I. Železniški vozovi, v katerih so se prevažali konji, mule, osli, goveja živina, ovce, koze, svinje ali perutnina, se morajo poleg pripadajočega orodja železniških uprav osnažiti in razkužiti po naslednjih predpisih, preden se dalje rabijo: 1. Pred pravim razkuževanjem voz se mora vedno odstraniti stelja, gnoj, perje, ostanki privezo-valnih konopcev itd. ter se mora voz temeljito osnažiti z vročo vodo. Kjer vroče vode ni moči dobiti v zadostni množini, se sme uporabljati pod tlakom pritekajoča mrzla voda, vendar se mora poprej, da se držeča se nesnaga odmoči, oplakniti z vročo vodo. Osnažbo je šteti le tedaj za zadostno, ako so z njo popolnoma odstranjene vse onesnažbe, ki prihajajo od prevoza; tudi dele nesnage, ki so se vrinili v špranje v podu voz, je treba popolnoma odstraniti — če treba uporabljaje železno orodje z otopelimi ostmi in robovi. 2. Razkuževanje samo se mora raztezati na vse dele voza ali rabljenega dela voza, in sicer tudi v primerih, v katerih je bil voz le deloma naložen. Opraviti se mora: a) v navadnih razmerah s tem, da se umijejo podi, stropi in stene z lugom sode, segretim na najmanj 50 stopenj Celzija, za čigar proizvajanje sta porabljena najmanj 2 kilograma sode na 100 litrov vode. Na postajah, ki so opremljene s potrebnimi uredbami, je dopustno namesto umivanja z lugom sode tudi najizdatnejše obdelovanje podov, stropov in sten z vodno paro uporabljaje primerne priprave; vodna para, ki se uporabi, mora imeti najmanj dve atmosferi napetosti; b) ako je voz okužen z govejo kugo (orijentalsko govejo kugo), vraničnim prisadom, volčičem na gobcu in parkljih, smrkavostjo, svinjsko kužno boleznijo (vštevši svinjsko kugo), svinjskim .šenom, perutninsko kolero, kurjo kugo ali ako je nujna sumnja take okužbe, z uporabo enega pod a predpisanih ravnanj in razen tega s tem, da se podi, stropi in stene skrbno s čopičem namažejo s triodstotno raztopino zmesi krezo-love žveplene kisline ali z dvaodstotno formalde-hidovo raztopino. Zmes krezolove žveplene kisline naj se pripravi tako, da se ob navadni temperaturi zmešata dva dela sirovega krezola (Kresolum crudum zdravilske knjige ene izmed strank pogodnic) in en del sirove žveplene kisline (Acidum sulfuricum crudum zdravilske knjige ene izmed strank pogodnic). Za napravo triodstotne raztopine se sme zmes rabiti najranije 24 ur, najpozneje 3 mesce po tem, ko se je napravila. Raztopino je treba porabiti v 24 urah. Namesto da se maže s čopičem, se lahko tudi poškropi z aparatom, ki ga je vlada dotične države pripustila za pripravnega. 3. Poostreni način razkuževanje (2 b) naj se izvrši praviloma le na veterinarsko-policijski zaukaz, brez takega zaukaza pa tudi tedaj, kadar so služili vozovi za prevažanje parkljate živine od takih postaj, v kojih okrožju 20 kilometrov razsaja volčič na gobcu in parkljih ali se še ni proglasilo, da je nehal. Pristojnemu upravnemu oblastvu je pridržano, poostreno razkuževanje (2 b) zaukazati tudi v drugih primerih, ako se mu zdi neobhodno potrebno v obrambo, da se ne zatrosijo oznamenjene kužne bolezni. 4. Ako je treba vozove z notranjim obojem poostreno razkužiti (2 b), je treba oboj sneti in ga osnažiti in razkužiti prav tako kakor voz. / 5. Pri oblazinjenih vozovih se morajo blazine, ki se mora dati snemati, izdatno osnažiti. Ako se je voz okužil s katero pod 2 b imenovanih kužnih bolezni ali ako je dan silni sum take okužbe, se morajo blazine sežgati. Z vozom samim je ravnati, kakor je povedano pod 1 do 3. Na inozemske vozove (ne pripadajoče nobeni izmed strank pogodnic), kojih blazine se ne dado odstraniti, se ne sme zopet nakladati. 6. Pri vozovih, ki so služili za prevažanje posameznih živali drobnice (razen perutnine) v zabojih ali kletkah in niso bili onesnaženi s steljo, pičo, izmečki itd., velja za zadostno razkužbo, ako se stene, pod in strop umijejo z vročo vodo, pridržujč določila k 2 b in 3. Za prevažanje omotane žive perutnine rabljene vozove je treba le tedaj osnažiti in razkužiti, kakor ustreza spredaj stoječim predpisom, ako so bili onesnaženi s steljo, pičo ali izmečki. 7. Stranki pogodnici se zavezujeta, da bosta na železniške vozove, ki se rabijo za prevoz živine v začetku oznamenjene vrste, ob nakladu ali gledé voz, ki prihajajo iz tretjih držav, ob vstopu v svoje ozemlje na obeh straneh nalepili listke rumene barve in z napisom: .Treba razkužiti“. Ako se mora kak (M. P.) Szôgyény s. r. voz poostreno razkužiti (2 b, 3), naj se na tisti postaji, na kateri nastanejo ali se zve za uvete tega načina razkuževanja, prilepijo nanj listki rumene barve z navpično rdečo v sredi natisnjeno premo in z napisom „Treba poostreno razkužiti“. Po razkužbi naj se listki odstranijo in na njih mesto namestijo listki bele barve z napisom „Razkuženo dne . . .............ob .. uri v......................“, ki se naj odstranijo šele, kadar se voz zopet naloži. Na vozove, rabljene za prevažanje zamotane žive perutnine, naj se prilepljajo listki na prejemni postaji, če jih je treba osnažiti in razkužiti po številki 6, odstavku 2. Ako bi kak voz ob prehodu iz ozemelj ene stranke pogodnice v ozemlja druge stranke ne bil oblepljen z listki, kakor je povedano, naj to dodatno stori prevzemajoča uprava na mejni prehodni postaji. 8. Prazni ali z drugim blagom nego živino začetkom oznamenjene vrste naloženi železniški vozovi, ki vhajajo v ozemlja ene izmed strank pogodnic in so se zunaj vidno rabili za prevažanje take živine, pa se niso osnažili in razkužili po predpisih tega dogovora, naj se osnažijo in razkužijo po predpisih tega dogovora, ako se ne zavrnejo. Člen U. Ta dogovor naj dobi moč brez posebnega pritrdila hkratu z danes podpisanim dogovorom o živinskih kugah in naj velja ne kraté izprememb, ki bi se oziraje se na novo nastale potrebe morda dogovorile v porazumu obojestranskih vlad, tako dolgo, dokler traja imenovani dogovor. Narejeno v dvojni izdaji v Berolinu25. dne januarja 1905. 1. (M. P.) Baron Richthofen s. r. Spredaj stoječi dogovor o živinskih kugah z završilnim zapisnikom in prilogami vred se s tem razglaša, ko sta mu pritrdili obe zbornici državnega zbora, s hkratu izvršeno izmeno dopisov zaradi veterinarskega ravnanja z govejo živino v mejnem prometu in določitve normalnih tež goveje živine, in s hkratu sklenjenim dogovorom o razkuževanju železniških voz za živino. Na Dunaju, 21. dne februarja 1906. 1. Gautsch s. r. Kosci s. r. Wrba s. r. Bylandt s. r. Buquoy s. r. Auersperg s. r. 86. Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 21. februarja 1906. L, s katerim se razglaša dogovor z'Nemško državo o uporabljanju ladijske zapore. Na podstavi člena 5, točke X z Nemško državo 25. dne januarja 1905. 1. sklenjene dodatne pogodbe k trgovinski in carinski pogodbi z dne 6. decembra 1891. 1. se je sklenil nastopni dogovor med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo o uporabljanju ladijske zapore : Člen 1. Za promet porečnih plovil po Labi, njenih pritokih in po vodnih cestah, ki so z njo v zvezi, se nadomeščajo sedaj veljajoči predpisi „ Priloge D iz-vršitvenega zapisnika k trgovinski in carinski pogodbi z dne 11. aprila 1865. 1.“ z naslednjim zapornim redom za ladje na Labi, ki se izda v obojestranskih ozemljih, z izvršitvenimi določili vred. Člen 2. Pripoznanice, ki jih izda na podstavi § 14 tega zapornega reda kak glavni urad ene stranke pogod-nice, in na podstavi § 18 lastnikom ladij podeljene pripustilnice bodo spoštovali uradi druge stranke; pripoznanice pa le tedaj, če zaporna uredba ob pre-skušnji ladij po za to pooblaščenem uradu (prim. § 17 zapornega reda) ne pokaže nedostatkov, ki se ne odstranijo takoj. A ko se kaka pripoznanica ali pripustilnica odvzame (§§ 16, 17 in 20 zapornega reda), naj se z dotičnimi razpravnimi spisi vred pošlje naravnost tistemu oblastvu, ki je prvotno izdalo pripoznanico ali pripustilnico. Člen 3. Na podstavi § 20 zapornega reda izdano odredbo kakega vodilnega oblastva ene stranke pogod-nice, da se časno ali trajno odvzame pripustilnica, bodo uradi druge stranke spoštovali tako, kakor če bi jo bilo odredilo njihovo vodilno oblastvo. Oseba, ki je bila z odredbo vodilnega oblastva ene stranke izključena od opravila za voditelja zaporne ladje, se tudi v drugi stranki ne pripusti k takemu opravilu. O pogodbenih kaznih, naloženih lastniku ladje na podstavi § 20 zapornega reda, ter o prepovedi opravila določene osebe za voditelja ladje naj se nepo-srednje obvestijo tudi vsi glavni uradi druge stranke pogodnice, ki pridejo v poštev, to se pravi vsi glavni uradi, ki imajo pravico izdajati pripoznanice o zaporni sposobnosti ladij, in tisto finančno oblastvo, ki je izdalo pripustilnico za lastnika ladje. V ta namen bosta obojestranski vladi v enem mescu izmenjali seznamke glavnih uradov, ki imajo v njihovem ozemlju pravico izdajati pripoznanice o zapornih uredbah ladij na Labi. Člen 4. Gledé enotnega pisanja seznamkov in dokazov, ki so omenjeni v izvršitvenih določilih k zapornemu redu, ter gledé obrazcev za izmeno dopisov med udeleženimi oblastvi se pridržuje domenek. Člen 5. Za zaporo porečnih plovil na Donavi, njenih pritokih in na vodnih cestah, ki so z njo v zvezi, ostane v moči sedaj običajno ravnanje, dokler se drugače ne ukrene. Ta določila naj dobé moč s 1. dnem marca 1906. 1. Kosel s. r. Auersperg s. r. Z1. Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 21. februarja 1906. 1. o zapornem redu za ladje na Labi. Na podstavi z Nemško državo sklenjenega dogovora o uporabljanju ladijske zapore v prometu plovstva po notranjem vodovju se izdaja v porazumu s kraljevo ogrsko vlado za promet porečnih plovil po Labi, njenih pritokih in po vodnih cestah, ki so z njo v zvezi, nastopni zaporni red. § 1. Kdor zahteva ob prevažanju pod carinsko ali davčno kontrolo stoječega blaga na porečnih plovilih po Labi in njenih pritokih ter po vodnih cestah, ki so z njo v zvezi, odpravo pod ladijsko zaporo, se mora izkazati a) s pripoznanico pristojnega glavnega urada o zaporni sposobnosti plovila, b) z uradnim potrdilom o osebni pripustitvi lastnika ladje za oznamenjeno ugodnost (pri-p ustilnica) in se ravnati po naslednjih predpisih. Šarnire naj se po možnosti opuščajo; kjer so nameščene, ne smejo biti klinci rahlo v šarnirah, temveč morajo biti zvarjeni z zunanjima stranema šarnirove vezi. Šarnira sme biti premična le v srednjem jeziku in tudi jezik mora biti zvarjen. Sarnirovi klinci, ki se drže le s tem, da so konci klinca zako-vani ali zaviti, niso dopustni. Vsi za zaporo potrebni železni deli n. pr. drogi, ušešca, spone, šarnire itd. naj se ne namažejo z barvo, kotranom ali z lakom in naj se puste tako, kakor so bili, ko so bili kovani. Vendar je dovoljeno te železne dele prevleči s prozorno po-kostjo, da ne rjave. § 5. Ako so se v nakladnih prostorih, ki se dadô zapreti, s krova namestile sesalke za izčrepanje vode, jih je treba tako pritrditi, da se ne morejo vzeti iz njih, ne da bi se zapustili vidni sledovi pokvare. § 2. ^ 0b's taoèiia Vozila ne smejo imeti uiti skritih prostorov niti dohodov, ki se ne zapazijo takoj, če se vozilo u “pornih , 1 tow,. zunaJ ogleda. § 3. Sesalke, ki se dajo ven vzeti, morajo biti s trdnim obojem ločene od zapornih prostorov. Ako je ta oboj iz desk, mora segati vsaka deska čez celo višino ladjinega trupla in biti z njim stesana in z žeblji, ščenci ali zagozdami pritrjena na trdnem ladjinem truplu. Razen tega je treba vsako desko pritrditi s ščenci vsaj na eni železni vezi, ki vodi čez celo steno znotraj v nakladnem prostoru. Oboje iz kovine je treba napravljati po predpisih, obseženih v § 3. Stene, ki ločijo nakladne prostore, ki se naj denejo pod zaporo, od kajut in ostalih prostorov ladje, je treba napraviti iz kovinske pločevine, koje posamezne table morajo biti druga z drugo zakovane in s telesom ladje tako zvezane, da se ne morejo ločiti od njega, ne da bi se zapustili vidni sledovi zunanje sile. S takimi stenami iz kovinske pločevine naj se ločijo od zapornih prostorov tudi prostori, v katerih sef nahajajo premični jamborji (tuli). Vrata in druge odprtine, ki vodijo iz kajut naravnost v nakladne prostore, niso dovoljena. § 4. Vse spone, ušesca, žeblje, ščence, skobe, vijake, zagozde in več takih reči, ki se namestijo na zunanji strani, je treba pritrditi tako, da so njihovi konci v nakladnem prostoru in da so tam zavihnjeni, zakovani, zavili itd., tako da se morejo odstraniti, ne da bi se pokvarilo gradivo. § 6. Krov mora biti s pravim ladjiniin truplom tako stesan, zagvozden, zakovan ali drugače zvezan, da ni mogoče priti v nakladni prostor, ki je pod zaporo, ne da bi se razdejal del ladjinega trupla ali krova. Zvezne kose med krovom in ladijskim truplom je namestiti le v nakladnem prostoru in jih zaviti, zakovati, zagvozditi itd. tako, kakor je predpisano v § 4. Razen lin za nakladanje ne sme imeti krov nobenih kakorkoli premičnih delov; neločljivo mora biti zvezan s stranskimi stenami in sme tvoriti le en sam nepretrgan del, ki je z znotraj ležečimi rebri, tramovi krova in počeznimi stenami nepremično zvezan z žeblji, vijaki, ščenci itd. § 7. Krovne ali stranske line, vodeče do prostorov, ki se dadö zapreti, morajo imeti trdno vdelane B. Posebna določila : a J za ladje s trdnim krovom. b) Za ladje s krovom, ki se dâ snemati. okvire lin in se lahko zapirajo s pokrovi, ki se dadö dvigati, ali z vrtilnimi vrati. Ako so ti pokrovi ali vrata narejeni iz lesenih desk, morajo biti ali na notranji strani s počeznimi latami obrobljeni ali vsaka posamezna deska na notranji strani zakovana z eno ali več železnimi vezmi, ki gredö čez ves pokrov, tako da se deska ne more izpogniti ali izbočiti. Ako so vrata iz več nego enega dela, morajo biti opremljena z ušesci po podrobnejšem predpisu § 4, da se more skozi nje ter skozi nasproti stoječa ušesca okvira potegniti en ali več železnih drogov, ki segajo čez vse dele vrat. § 8. Vsako lino je treba zapreti vsaj z dvema železnima drogoma. Ta droga je namestiti tako, da daje zapora varnost, da se cel pokrov line ali kak njegov del ne dvigne ali izkrivi. Da se zaporni drogi ne zakrivijo, morajo z visokim robom ležati na pokrovu line. Vsak posamezni del line mora dobiti za vsak zaporni drog vsaj eno ušesce, skozi katero se porine drog. § 9. Pokrovi lin, ki se dadö snemati in sestoje iz več delov, morajo imeti na notranji strani vklade ali napustke, s katerim se prilegajo natančno na okvire lin in ki branijo, da se ne premikajo. § 10. na kak vhod v odprti prostor, imeti zgoraj prikovano kotno železo tako, da hranilni pokrov (§ 12) pokriva prikovani kotni del iu se tako onemogoči, da se deske ne morejo potegniti izpod hranilnih pokrovov, ki omejujejo odprti prostor na obeh straneh. Enaka zavarovala je ukreniti pri krovnih deskah, ki končujejo na bok za hojo ; tudi se lahko tukaj zaslepijo konci hranilnih pokrovov, ki prideta v poštev, ustrezno predpisom v § 12, odstavek 3 in 4. Vsaka deska mora segati čez spodnjo desko vsaj 2 centimetra, najgomja krovna deska (streha) enako čez obe spodnji deski. Ako služi za pritrditev strehe šamirska vez, je treba streho opremiti z vkladom, v katerega se mora natančno prilegati vez, ki tvori zaporo. § 12. Vsak sklad krovnih desk se mora tam, kjer pride skupaj s prihodnjim skladom, pokriti z hranilnim pokrovom, ki se na spodnji strani natančno pridruži krovnim deskam, ki ležč na krovnih lemezih. Enak hranilni pokrov je namestiti v sredi vsakega sklada desk. da se katerakoli deska ne more premikati. Sprednji in zadnji par hranilnih pokrovov, ki ležejo na stene, ki ločijo stanovalne prostore moštva od nakladnega prostora, se morajo na svoji zunanji strani zaslepiti tako, da se pokrijejo konci spodaj ležečih krovnih desk in strehe. Pritrditev tega zaslepila mora ustrezati v § 4 danim predpisom. Ako ima krov, ki se dâ snemati, stranske deske, se morajo te deske zvezati s krovnimi stojali tako, da se od zunaj ne morejo ločiti. Ako ima plovilo prekope, se mora njihov konec enako zvezati, ako ni trdno zbit ali zakovan. § 13. Krov se zapre z železnimi drogi, ki zvežejo neločljivo streho, hranilne pokrove in krovne deske, tako da ni mogoče odstraniti enega teh delov, ne da bi se prej ločil železni drog z zapori. Posamezni deli stranskega naboja morajo biti enako dolgi kakor krovne deske, tako da pride združitev dotičnih krovnih desk in združitev ustrezajočih delov stranskega naboja natančno v isto črto. § H. Vse krovne deske enega sklada morajo biti enako dolge in na notranji strani opremljene z grčo, s katero se zabrani, da se ne premikajo deske, položene na krovne lemeze. Izmed krovnih desk, ki končujejo v odprte prostore, morajo tiste, ki zadenejo § H. Da se doseže v § 1 pod a) omenjena pripo- c. doioM***^ znanica, je treba plovilo privesti prazno pristojnemu bHt1’ glavnemu uradu (na Avstrijsko-Ogrskem: glavni ca-rinski urad prvega razreda, na Nemškem: glavni z,",nic»«