Poštnina plačana v gotovini. Leto LXXn., št. 95 Ljubljana, sreda 2». aprila 1939 Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // lnserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2JO, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno V Jugoslaviji Din IZ—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knofljeva ulica stev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Cena Din 1*— Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65; podruznica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Zunanji minister dr. Cincar-Marković v Berlinu: nemčija bo Jamčila za meje Jugoslavije ? Ugibanja in napovedi berlinskih krogov o ozadju, namena in pomenu razgovorov nemških državnikov z jugoslovenskim zunanjim ministrom — Nemški listi podčrtavajo koristi jugoslovensko-nemikega prijateljstva von Ribbentrop BERLIN, 26 apr. r. Včeraj popoldne j** z letalom prispel v Berlin jugoslo-venski zunanji minister dr. Cincar-Marković, odzivajoč se povabilu nemškega zunanjega ministra v. Ribben-tropa. Prireejn mu je bil svečan sprejem. +t 2e uro po prihodu so se v nemškem zunanjem ministrstvu pričeli razgovori, ki jim v berlinskih političnih in diplomatskih krogih pripisujejo spričo sedanjega mednarodnega položaja izreden pomen. Zanimanje za razgovore predstavnika Jugoslavije z nemškimi državniki je ogromno. O sami vsebini teh razgovorov krožijo v berlinskih diplomatskih krogih najrazličnejše verzije. Strinjajo pa se v tem, da goji Nemčija do Jugoslavije v sedanjem trenutku prijateljsko politiko ter da se Jugoslaviji s te strani ni ničesar bati. Vsi nemški listi poudarjajo v svojih komentarjih ogromne koristi, ki jih imata Nemčija in Italija od prijateljstva z Jugoslavijo, ki predstavlja najvažnejšega činitelja na jugovzhodu Evrope. Poslednji mednarodni dogodki so bili povod, da je nemški zunanji minister povabil predstavnika Jugoslavije na razgovor. Dejstvu, da je prišlo do tega sestanka neposredno pred govorom kancelarja Hitlerja, pripisujejo še poseben pomen. Nemčija, ki jo je prezident Roosevelt v svoji poslanici obdolžil napadalnih namenov, želi dokazati svetovni javnosti, da to ni res in hoče svojo miroljubnost dokumentirati baš v odnošajih z Jugoslavijo. V dobro poučenih krogih zaradi tega ne izključujejo možnosti, da bo Nemčija pri tej priliki ponudila Jugoslaviji jamstvo za njene sedanje m**-je, njeno nedotakljivost in varnost. Po mnenju teh krogov je to glavni razlog povabila jugoslovenskega zunanjega ministra v Berlin. Razumljivo pa je, da si želi Nemčija enako kakor Italiia, za primer kakih mednarodnih vojnih zapljetljajev zagotoviti vsaj nevtralnost j Jugoslavije, ki s svoje strani nima prav nobenega interesa, da- bi se vmešavala v spore velesil. Po sinočnjem prvem razgovoru, ki je trajal dobri dve uri in kateremu so deloma prisostvovali tudi jugoslovenski poslanik v Berlinu dr. Andrić in vodilni uradniki nemškega zunanjega ministrstva, je bil objavljen kratek komunike, ki se glasi: Komunike Zunanji minister von Ribbentrop je v torek popoldne ob 18.30 sprejel jugo-slovenskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markovića, ki je prispel na povabilo znuanjega ministra von Ribben-tropa. Na današnjih razgovorih so razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo Nem- i Čije in Jugoslavije. Razgovor je potekel | v prijateljskem duhu in je pokazal da- i lekosežno soglasje razumevanja v vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Večerja Snoči je priredil nemški znuanji minister na čast jugosfovenskemu gostu večerjo v hotelu Esplanade. Večerji so prisostvovali najožji sotrudniki nemškega zunanjega ministra, spremljevalci jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markovića in jugoslovenski poslanik v Berlinu dr. Andrić. Na večerji sta Ribbentrop in dr. Cincar-Marković izmenjala zdravice, v katerih sta podčrtala dosedanje prijateljske odnošaje med obema državama in podkrepila željo po nadaljnem prijateljskem sodelovanju. Današnji program Danes dopoldne se je jugoslovenski zunanji minister najprvo poklonil pred spomenikom padlih junakov Unter den Linden, nato pa so se ob 10. nadaljevali razgovori v nemškem zunanjem ministrstvu. Popoldne bo dr. Marković z Ribbentropom napravil avtomobilski izlet v okolico Berlina, nato pa se bodo nadaljevali razgovori. Zvečer priredi njemu na čast večerjo jugoslovenski poslanik dr. Andrić. Danes opoldne bo dr. Cincar-Markovića sprejel tudi kancelar Hitler. Razgovori bodo jutri dopoldne končani in bo o njih objavljen zaključni komunike, jutri popoldne pa se dr Marković z letalom vrne v Beograd. BERLIN, 26. apr. e. Letalo Aeroputa, s katerim je pristal dr. Cincar Marković na berlinskem letališču Tempelhofu, je napravilo najboljši vtis zaradi svoje elegantne konstrukcije in kovinskega trupa. Letalo je pilotiral znani pilot Striževski, ki je pristal na aerodromu na minuto točno, kakor je bilo določeno po programu. Potniki so ke po poletu dobro počutili. Letalo je poletelo direktno iz Beograda v Berlin in spotoma ni nikjer pristalo. Uvedba vojaške obveznosti v Angliji Na snočnji izredni seji je angleška vlada sklenila uvedbo splošne vojaške obveznosti — V najkrajšem easubo izvežbanih 2,000.000 rekrutov in sestavljenih 23 novih divizij teritorialne armade, določene v pomoč zaveznikom LONDON, 26. aprila, r. Po snočni seji spodnje zbornice je ministrski pred seri 11 i k Chamberlain nenadoma sklical izredno sejo vlade. Seja je trajala dve in pol ure. Po seji se je Chamberlain odpeljal v buckinghamsko palačo, kjer je bil sprejet v avdijenci pri kralju Juriju VI. O poteku in sklepih seje ni bilo izdano nikako uradno poročilo, toda iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je vlada na tej seji sklenila uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Angliji. Na kakšen način bo to izvedeno, še ni podrobno znano. Po enih vesteh bo uvedena splošna vojaška obveznost po zgledu Francije, ker bi v nasprotnem primeru mogli francoski kmetje in delavci očitati, da morajo krvaveti za Angleže, ki se udeležujejo vojne le kot dobavitelji vojnih potrebščin. Po drugih verzijah pa bo za začetek uvedena samo delna vojaška obveznost na ta način, da bodo najprvo pritegnjeni samo letniki 1918, 1919 in 1920, ki bodo takoj vpoklicani na večmesečni kadrski rok. Zakon o uvedbi splošne vojaške obveznosti bo še danes predložen spodnji zbornici. Glede na to, da so se vse stranke izjavile za ta ukrep, bo zakon sprejet najbrže brez debate, da tudi na ta način podčrtajo odločnost Anglije, da se zoperstavi vsakemu napadalcu in vsakemu nasilju. Nenadni sklep vlade je izzval v političnih krogih in v vsej javnosti veliko pozornost. Splošno zatrjujejo, da je vlada sklenila uvedbo splošne vojaške obveznosti predvsem na pritisk Francije in Rusije, ki sta zahtevali dokaz, da je Anglija odločena storiti vse, da zavaruje status quo in se skupno z ostalimi zavezniki zoperstavi vsakemu napadu. Angleška vlada pa hoče na ta način dokazati vsem onim državam, ki jim je obljubila svojo podporo in zaščito, da je trdno odločena izpolniti svojo obljubo. Z uvedbo vojaške obveznosti se bo z vpoklicem prvih rekrutov ustanovil kader, ki bo v najkrajšem času lahko izvežbal okoli 2 milijona vojakov. Najprvo se bodo rekruti vežbali tri do štiri mesece v posebnih oddelkih, nato pa bo- do uvrščeni v novo zasnovano teritorialno vojsko, v kateri se bodo vežbali še nadaljnje leto dni. Na ta način bo osnovanih v najkrajšem času 23 novih divizij, ki so v primeru vojne določene za to, da jih nemudoma pošljejo na pomoč svojim zaveznikom. Vsi današnji angleški listi obširno komentirajo ukre^ vlade in ga brez izjeme odobravajo. Obenem izražajo prepričanje, da bo ta korak istreznil vse one, ki so morda še vedno računali z okleva- njem Anglije. Z veliko napetostjo pričakujejo kakšen bo odmev v Nemčiji. PARIZ, 26. aprila, e. Po obvestilih, ki so dospela v Pariz, se je Chamberlain odločil za to, da že danes objavi sklep o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Angliji. Po poročilih iz angleških virov je bila uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji pogoj Rusije za sodelovanje z Anglijo. V tem vidi Rusija ne-pobiten dokaz, da je Anglija zares za odločno in neomajno politiko. Po vsem tem pomeni ta sklep, korak naprej v sporazumevanju z Rusijo. Angleško francoska demarša v Berlinu Skupni korak Londona in Pariza na predvečer Hitlerjevega gevora BERLIN, 26. aprila, br. Po vsej Nemčiji se že na veliko pripravljajo na govor nemškega kancelurja Hitlerja, ki ga bo imel v petek opoldne pred nemškim državnim zborom. Tega dne mora po vsej državi počivati vse delo. Delavstvo in nameščenci se morajo zbrati pred zvočniki in skupno poslušati prenos govora po radiju. V to svrho bodo na razpolago vsi javni lokali, kinematografi in gledališča ter druge primerne dvorane. Kakor se doznava, je govor v glavnih obrisih že sestavljen. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo glavni predmet Hitlerjevih izvajanj Rooseveltova poslanica, na katero bo Hitler odgovoril v imenu Nemčije in Italije. Po prvotnem zasnutku naj bi bil Hitler odklonil vse Rooseveltove predloge in tudi vsako svečano zagotovilo, da Nemčija nima ni-kakih napadalnih namenov proti katerikoli drugi državi. Po zadnjih diplomatskih razgovorih in spričo sporočil Francije in Anglije pa so nemški odgovorni činitelji, kakor se zatrjuje, svoje stališče nekoliko spremenili. Smatrajo za verjetno, da bo Hitler pristal vsaj na nekatere Rooseveltove pobude. Angleški poslanik Henderson in francoski poslanik Coulondre, ki st se včeraj vrnila v Berlin, sta takoj zaprosila za sprejem pri zunanjem ministru Rib- ga zunanjega ministra dr. Cincar-Markovića pa do tega sestanka dosedaj še ni prišlo. Kakor se doznava, bosta angleški in francoski poslanik izročila nemški vladi enako se glasečo demar-šo, v kateri bosta angleška in francoska vlada sporočila nemški vladi: 1. Diplomatska akcija, ki jo vodijo zapadne demokracije, nima namena obkoliti Nemčije, marveč stremi samo za tem, da zaščiti manjše države pred ne-izzvanim napadom. 2. Anglija in Francija sta še vedno pripravljeni za pogajanja o vseh spornih vprašanjih in želita Nemčiji ponovno nuditi priliko za miren sporazum, na pravični podlagi. 3. Anglija in rFancija s svojimi zavezniki sta trdno odločeni, da se z vsemi sredstvi zoperstavita nadaljni politiki nasilja in nadvlade v Evropi. PARIZ, 26. aprila, e. Ministrski predsednik Daladier je sprejel včeraj francoskega poslanika Culondra, ki se je snoči ob 19.15 s severnim ekspresom odpeljal v Berlin. Daladier se je dalj časa razgovarjal s Coulondrom in mu dal nalog, da v Berlinu podčrta popolno soglasje francoske in angleške vlade. Po- bentropu. Spričo obiska jugoslovenske- t leg tega bodo skušali dobiti obvestilo o vsebini Hitlerjevega govora in se bo ob tej priliki poudarjalo, da želi francoska in angleška vlada pozitiven odgovor na Rooseveltove predloge, s katerimi se popolnoma identificirata. Prav tako bodo dali iniciativo za demobilizacijo nemške vojske. Francija ne bo preklicala svoje mobilizacije, če istočasno ne bosta demobilizirali tudi Nemčija in Italija. Sedež SSZ bo odslej v Beogradu BEOGRAD, 26. aprila. V Beogradu jc bila v ponedeljek seja Zveze slovanskega sokolstva. Na tej seji je bil soglasno sprejet predlog, da se sedež Zveze prenese iz Prage v Beograd. Za starosto Slovanske sokolske zveze je bil izvoljen brat Engelbert Gangl, za tajnika pa brat Verij Švajger, oba iz Ljubljane. Visoko odlikovanje br. Gangla Včeraj popoldne je bil prvi namestnik starešine saveza SKJ brat Engelbert Gangl sprejet v avdienci pri knezu namestniku Pavlu. Ob tej priliki je knez odlikoval brata Gangla z jugoslovansko krono z lento, v priznanje njegovih zaslug za sokolstvo. Potemkin v Bukarešti in Sofiji BUKAREŠTA, 26. aprila, br. Namestnik ruskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin, Je prispel včeraj v Bukarešto ter je ob 16. nadaljeval svojo pot v Ankaro. V uradnih krogih izjavljajo, da se v Bukarešti ni sestal z nobeno rumursko politično osebnostjo. Danes je prispel v Sofijo, kjer ga je sprejel bolgarski rninistrskl predsednik dr. Kjuseivanov. Proračun USA sprejet VFASHINGTON, 26. aprila, e. Senat je sprejel proračun za vojaške potrebe, ki znaša 508,789.824 milijonov dolarjev, v naši valuti okrog 25 milijard dinarjev. Po tem proračunu se začne novo proračunsko leto s 1. julijem V znesku za vojaške potrebe je všteta tudi vsota za nabavo 6000 vojaških letal. Zakon o proračunu je predložen predsedniku Rooseveltu v podpis. Borzna poročila. Curth, 26. aprila. Beograd 10 — Pariz 11.796. London 21.8475, New Tork 445.375, Bruselj 74.975, Milan 23.425, Amsterdam 236-75, Berlin 178.60, Sofija 5.40, Varftava 84. — Bukarešta 3.25. Enserirajte v „SL Narodu44! PoCttieni eCjerttU »Odpadniki" .Vemci, ki žive v dravski banovini, imajo svoje glasilo* ki izhaja kot tednik r tiskarni Kurzmann v Zagrebu. Doslej je izšlo že 18 številk tega lista. V zadnji s\x>ji številki je list obja\'il zanimiv članek, naslovljen »Renegaten*. V tem članku čitamo med drugim: »Kaj so prav za prav renegati? Pod tem pojmom razumemo ljudi, ki zataje svoj rod, ki so se izneverili zastavi, na katero so prisegali, ljudi torej* ki svoje prepričanje menjajo in s tem zagre-še nemoralno dejanje-.. Ker bi se na ta način dalo težko koga prepričati, se posega še dalje: renegati ali odpadniki niso samo tisti, ki so se osebno odpovedali svoji narodni pripadnosti, ne, marveč tudi oni, katerih očetje* dedi, pradedi itd. so se odpovedali tej pripadnosti. Vzemimo, tak nesrečni praded bi bil Slovenec in bi bil svojo narodno pripadnost izgubil v »nemškem morju«, ali bi bilo prav in pravično psovati z odpadnikom njego\-cga pravnuka, ki vendar ni spremenil svojega prepričanja in se ni izne\*eril s\>ojemu narodu? Ali ni morda stvar tudi taka, da pred — recimo — 100 leti tu in tam niti ni bilo slovenske narodno zavesti? Prelistajmo na primer »Kroniko slovenskih mest«, da se prepričamo o narodnem mišljenju v pradedovskih časih morda v Novem mestu... Ali naj-li pripisujemo morda odločujoč pomen poreklu rodbinskega imena? Rodbinsko ime lahko v poedinih primerih mnogo pomenit često pa tudi nič... Tisoč let se je prili-vala nemška kri v naše kraje in se je tisoč let mešala s slo\*ensko. Indtvidualni produkt tega mešanja smo mi vsi, o tem si je znanost že zdavnaj edina in je dokaz presenetljivega neznanja* ako tu kdo govori o rasni čistosti* ki ne obstoja na nobeni obeh rasnorodnih strani. Ne vidimo-li na izrazito slovenski strani na stotine pra-nemških imen? ...« — Mnogo resnice je v teh izvajanjih gpto\*o, vendar pa je treba pripomniti, da je dokazana stvar, da so svoječasno državni in cerkveni funkcionarji V naših, krajih kaj radi t mena trdih slovenskih kmetov ponemčevali* česar se na nemški strani ne more t rdi tu Hrvatsho predavanje v Ljubljani »Hrvatski dnevnik« je objavil to-lc poročilo iz Ljubljane: V »torek IS. t. m. je imel na povabilo naše trgovinske Ljubljana, 2f§: aprila. Po uradititi statističnih podatkih je znašal naš izvoz t m ari111 269.ff1 ton V Vrednosti 422.91 milijuna* lani ¥ mafeu pa 337.657 ton V vrednosti 4\-;.Rl milijona. Po količini jt* torr-j nazadoval /-a ^7.896 ton ali 20.11 V* po Vrednosti še je pa povečal za 0.17 milijona ali 0.o4«>. v pt-vih :$ mesecih tekočega leta je znnSnl nas izvoz 672.757 ton VreurtOsH 1.081.56 rnllijnna din, lani v prvem čet M Viju j«- pa znašal 848.539 ton v Vredtiosti 1173.79 milijona. Letos sr }o torej zmanjšal za 173.78'i ton ali 20.53»,'n po količini in r.a 92.23 milijona v dinarpli aH 7.80«'b po vrednosti. Naš uvoz. j«' znaĆal Irtos v marcu 98.163 ton v vrednosti 470.28 milijona din, lani v marcu pa 90.910 ton v \ rednosti 509.07 milijona din. Letos v mared Se je tflfej povedal po količini za 1217 tO« ali 1.20»..«* po vredmr.i s.p j,. pd /.manjšal za 3ShSy milijona ali za tidSV* Naš uvoz v prveni četrtletfh 11 kočega leta je znašal 294.790 ton v Vrednosti 1253.04 milijona din. lani v prveni it t rt let jn jo pa znašal S07.268 ton v vrednosti 1.911.51 milijona din. Letos se je torej /manjšal po količini za 12.478 tbn ali 4;06»/e, po vrednosti pa za 54.87 milijona ali 4.18*/». Presežek našega uvoza nad izvozom je znašal v mareti 43.29 milijona. I>ani v ma**cu je bila naša trgovin-ska bilanca tudi pasivna in sicer za 86.86 milijona din. V prvem četrtletju tekočega, leta je bil saldo nase trgovinske bilance pasiven za 175;08 milijona, lani v prvem četrtletju pa za 137.80 milijona din. »Predelani" nafiski šolskih knjig Žalostno in tragikomično obenem je, da večina vzgojiteljev nima besede pri izdajanju knjig Ljubljana. 2fi. aprila Piscu članka O knjigah za učence ki Učenke 1 j U'i s ki h šol , objavljenega v - Slo. venskem Narodu*. 18. t. m. m odrekati mirno ostrega, opazovanja, ki se je oprostilo inipoi tiranih in doma vse preveč če-ščenih vzorov tudi osel : ■ g ; poguma. Potrebno pa je opozoriti še na drugo stran knjig, ki se pii nas izdajajo in po kratkem času ponatiskujejj. če jih hu La usoda v nejevoljo kupujočih stadšev celo po. polnoma ne zavrže, da nimajo niti vi.d. nosti aejemsk« ga . Ta fca£in bi lahko označili za zal-: do poseganje izdajateljev v žepe konziooentov. ki se iz-večine pripadniki socialno šibkega sloja. Koliko spodtike je že bilo nad neprestanim izdajanjem in pon<»l..skovanjem Sol1 skih knjig za slednje in ljudske šole. Za-i skrbi jeni smo čakali n:\ih- knjig in do-živeliT da so se b-ojavile na t i 11 v nebistveni spremembi, kajti razen drugače barvanili platnic in nove letnice natiska ni bilo v knjigah kaj prida drugega, kar bi opravu »valo njih rojstvo, človek se priane za glavo in se globoko skiušeh vpraša, če znr.nost tako hiti o napieduje v svojih osnovah ali pa morda tile in prejšnji izdajatelji — največkrat oboji v eni in isti osebi — niso kos svoji nalogi, kajti to> na kar so še včeraj piis?gli, ze danes ali najkasneje jutri popravljajo, če ne celo za zmotno proglašajo. S tem si nekako načitno izpodk=ip;ivajo stanovski ugled, ustvarjajo slabo kri in gojijo nasprotje do vsega, kar je v zvezi s šolo. Zgleda, de, nihče prav ne ve. kaj zna in kaj hoče. črnogiednik bi dejal, da se tudi tu kaže duh časa. ki se je prepustil hudobnemu toku lozkra^joeih in korumpiranih sil. Te in te .knjige ni včeraj prinose] dijak v šolo in zato je bil ukor j en, toda jutri že, je veličanstvo knjiga pahnjena s prestola :n zavladala je diuga? »grešnik pa nosi posledice morda vse leto. Tragikomične pri vsem tem pa je, da ravno večina vzgojiteljev nima besede pri izdaji knjig, ki so sad nekaterih ambkdoznJi piscev, toda le. nekateri izmed teh združujejo v eni osebi kritičen in odgovoren duh ter" .-o le dela teh zrela, kar vidimo v knjigah, ki jim je usojena daljša doba življenja, da nekaterim naiavncst cela desetletja. Večina knjig enodnevnic pa so izdelki prenagljenih ljudi, ki pa le najdejo pota do odobritve svojih izdelkov. Naj se vrnemo h konkretnim primerom ki bodo zgovorno p ikazali, na kakšen sodoben način se viš' ••rr>arne transakcije, ki jih plačujejo seveda starši odnosno šole. ki si morajo te knjige nabaviti za ubožno knjižnico. Pokazati hečemo zgolj delček iz galerije dveh povojnih knjig za ljudsko šolo, namreč primeto med tretjim nati-skom -Pete čitanke ta ljudsko šolo iz leta 1928 in med petim natiskom iste knjige is leta 1035; Kakšen je bil povod za peti spremenjeni natisk, je težko uganiti, najbrž pa radi uvodnega dela o kraljevini Jugoslaviji, kar pa prav za prav ni z ničemer upravičeno, ker se ta snov kaj podrobno jemlje pri zgodov:nsk-.-;n pouku. Peti predelani natisk ima zgolj 218 beril in pesmi ter je s tem kljub isti ceni 4o dinarjev po obsegu za 33 piispevkov ubož-nejši. Poleg tega je brez tehtnega. razio"-> ga izločenih 35 prav dobrih prispevkov in mesto tega je zagledalo luč 23 d", ugih. o katerih glede pomembnosti ne moremo trditi, da bi kaj več tehtali. Mimo tega vlada v razporedbi zmešnjava tako. da je šolsko delo sila otežkočeno. ker mora razrednik Voditi indeks raznih, istemu berilu odgovarjajočih številk. Da bi bii izdajatelj morda tako uslužen in bi v oklepaju označil številke stare čitanke, nismo mogli pričakovati. Tako imamo tu ti dve izdaji, o katerOi lahko trdimo, da od izločenih pn-spetkov in novih prispe\kov nihče ne bb imel koristi, kajti nekega berila, ki se nahaja t tretjem natisku. pa ga v petem ni. ne morejo vsi učenci Citati, kar je menda namen čitanke. Račun nam pokaže porazno dejstvo, da je š tetn v teh dveh Čitankah 35 in 23. to je 58 beril praktično v skupnem šolskem pouku neuporabljivih ter da je s tem izdajatelj jn prenatiskova-lec ustrelil mimo svoje naloge naravnost ▼ družinski aH kak drugi žep. Ali ne bi "hnb bolje, da bi se knjiga veselila svoje prve vsebine vsaj enodesctletje, dokler ne postane tradicionalni špeh in bi jo nato nadomestili v povsem novim čtiVom, če že knjiga mop biti? Še očividnejsa je zgrešenost pri računici aa oenovne šole, da omenim samo njen peta del iz leta 1936 in njen ponatis dve leti kasneje. Načeloma bi bilo treba postaviti zahtevo, da bodi računica smotre na zotrka praktičnih in mehaničnih računov brea vsakršne razlage, ki je učenec tako ah tako nikoli ne čita. ker je za razlago določen Učitelj in pa ker metodične razlage v~ učencem namenjenih knjigah samo tratijo prostor knjigo pod ražu je jo, mimo tega pa njeno vrednost zmanjšujejo. Tudi tb hibo. ki pa jo v očigled drugih radi od-ptosfcktno. imata omenjeni izdaji. So pa še druge v nebo vpijoGe nesmotrnosti, ki ka-Šejo da je imel popravi jalec preveč ah pa premalo račtaiSfcega duha v s**oi. Tudi v tej aaftnjt (bog ne dajr) iadaji naletimo na isti pojavi nekaj je izpuščenega, nekaj l^odejane^c. nekoliko c li pa precej pome- šanega in za ščepec drugače začinjenega :h nova računica je tu. Kar poglejmo! Pa\\ mor>uno seveda, da je peta izdaja ne-pnmerrio'boljša kot ona pred 'd v eni ji leti kljr.b navlaki v njej. Toda . . . Poišeimo v sta i ■ jši halogo lo, ki se rahaja na strani 40. To isto nafc go borne po precejšnjem trudu našli v novi na strani ll. pod številko 24. V prvi je Triglav visok 2864, v dveh letih pa ga je zob časa do-nove izdaje raz-jedel za cel mete:-, na 28n3 metrov! človek bi rekel, slučajno, tiskovna pogreška. Pcgiejmd napiej! Na strani 38. starejše izdaje se nahaja pod nalogo SOa račun 1101nG:34£.. Išči.no listajmo, ubijajmo si glavo, k^e bomo steknili ta račun v zadnji /z i a ji. Najdemo ga na strani 44. pod nalogo 2oa. arnpak malenkostno:: predruga-črnega. opremljenega z desetinsko vejico. Gk.si s- H0.1o:340 ter še enega iz prejšnje knjige in to 6S2~>M):790. v tej deponiranega na o82.56:790! Najlepše pa je seveda to, da so vsi ostali mehanični računi pod temi številkami od b do e drug dru-g- mu do pičiee enaki. Torej nikakršna, tiskovna pomota, temveč preračunana smo. ti nest. ki naj dokaže, da je ta nova izdaja upraVičeha. Tudi laik uvidi, da so take in podobne rači'nioe kratko in malo za delo v šeli kot doma povsem neporabne. Da, če bi starši premogli nckup novih knjig, (feciaaa i onih zadnje izdaje! Razume se. da bi se jih da7o uporabljati. Kdor pa !ma cpiavka v šoli, ve da je tO vsaj na podeželju nemogoče. Posledica je ta. da so knjige tu, uporabiti jih pa ni mogoče, ker ima vsak učenec drugačno knjigo, da. celo t:i ali štiri izdaje istega avtorja v opisani predelavi. Navedli smo. razume se, samo dva, tli primere iz te knjige, da pa lahko opazite opisani sistem na vsaki strani, ste najbiž že sami zaključili. Razvi.ino je. da lako ne gre več dalje želeli bi si od izdajateljev nekoliko več preudarka in rahločutnosti, ki bo upoštevala tudi interese plaČujočih staišev m tfeVeda 'ne na zadnje interesa porabnosti takih knjig, ki so vendar namenjene šolskemu delu. ki ga pa na opisani način samo utesnjujejo. Posiedno si pa izdajatelji tudi sami škodujejo, ker je med šolniki prodrla tendenca, da take in tako popravljene knjige ne kaže kupovati. Pri vsej preobilici pomožnih knjig opažamo pojav, da teh kr.jig s pridom nihče ne more uporabljati, posebno . podeželje ne, Potrebujemo v pomožnih knjigah temeljne resnice* torej okostje, kot je napisal M. Z. v tor. kov t. m članku .ostalo meso. torej knjige. ki giedo v tem pogledu v podrobnosti«, pa naj dado za učence pisane pomožne knjižice. Tu pa je spet p:vsem novo po-prišče, ki skriva v sebi nevarnosti prenagljenosti. Močan korak v tem pogledu je napravila naša popularna ^Mladinska mati oa~. ki izdaja tako v Našem rodu kot v svojih rednih in izcednih publikacijah no vo. času ocTgovatj-ajoče giadivd. Raznim dvomljivim ponatisom pa odrek°mo upravičenost in to na osnovi tega, kar smo zgoraj navedli in o Čemer in še marsičem drugem se lahko Vsak sam prepriča. A. N. 12 — Hitra aretacija. V torek ponoči so neznanci odnesli mesarju L. Likozarju v Cerkljah večje količine masti, slanine rtt drugih stvari v vrednosti preko 2000 din. G. Likozar je tatvino takoj prijavil orožnikom, ki se jim je že v kratkem času posrečilo izslediti uzmovič \ le glavnega ud.eleženca niso mogli dob:ti. ker je ne-znanokam pobegnil. O begu orožn'kom že znanega B. J. so tnkoj obvestili vse orož-niške postaje in kranjsko noli^io. ki je v soboto zvečer izsledila B. J. in ker se Je upiral, so ga posadili v avto in tako je prišel v zapor hitro in varno Kar gotovo ni pričakoval, ko je seea! po tu.ii lastnin^ — Maribor : Kranj 3:1 ' ' i^zult^t je ponovno potrdil da moštvo v tako važnih tekmah ne sme igrati na srečo, temveč temeljito pripravljeno. To pa kranj9ka enajsterica ni. ka^ti k^or h'.trn doseže lep rezultat, ž? misli, da bodo ho-dHi le še po 'zmage in trdftUfgJ niso potrebni. Toda prav zadnji dve te1-ni ttani kažeta;-da tudi po zmagi nad močnim nasprotnikom lahko sledi poraz od slabšega tekmeca. Tekma z Mariborom je točno pokazala, da ni moštvo trenirano, kaiti drugače ne bi moglo rwiti r<"> nrvem PotŽk§u\ v katerem je enajstorica Kranja b'la nad-močna m zelo uspešna, do oadca v oru-gem polčasu; kjer je vso situaeiio reševat vratar in branilec Engelman. dočim ie vse drugo begalo in se lovilo v obrambi na zopet v polju. Le disciplina, resnest in pripravljenost bo zopet privedla enaisto-rlco do uspešnih tekem in rezultatov, ki jih vsi želimo. — Transformator *o podrli. Elekfr čni transformator ob vhodu v tovarno - Sem-perit-. so zaradi preureditve e'ektiič'ne napeljave in preložitve nekaterih vodov odstranili. Tipajmrj. da se bo s prTiirrolitvijo električnega otlTrež i a izboljšala- tudi -razsvetljava, nad katero so se prebivalci upravičeno pritoževali. - . — Starše in prijatelje mladine opozarjamo na telovadni nastop dijakov in dijakinj dri. readn^ gimnaaije, ki bo v petek 28. t. m. ob lo 30 na gfrnn? :; kem dvo- rišču. Gimnazijska mladina bo nastopila š prostimi in orodnimi vajami, za zaključek pa bo tudi tekma V odbojki. Obvezne vstopnine he fco. sprejemali pa se bodo prostovoljni pHfepevki za učila. Sestanek staršev na dri: realni gimnaaiji bo istega dne po telovadnem nastopu. — Agilna kolesarska iekelj* I. gorenjskega motokluba, ki ji načelu je g. Bar.se je šele pred kratkim osnovala a novim, edinim motoklubom na Gorenjskem, a že si je pridobila toliko požrtvovalnih članov, da bo že 14. maja t. 1. izvedla otvoritveno kolesarsko dirko na progi čirGiče- -Trboje —Voklo—Šenčur Kranj. Nekateri člani sekcije pa se bodo udeležili tudi zveane kolesarske dirke na Podutik, ki bo izvedena 7. maja t. 1. Vse kolesarje in prijatelje kolesarskega sporta vabimo, da pristopijo v sekcijo in da se udeležijo otvoritvene dirke, na kateri se bo vozilo tudi z navadnimi kolesi. Seveda pa sekcija nima namena gojiti le dirk. temveč je ena g1 ivn h nalog organizirati tudi kolesarske izlete in omogočiti svojemu članstvu ceneno nabavo koles in sestavnih delov. — Na gostilničarskem zborovanju je poročal o delovanju uprave g. M. Mayr. dotaknil se je tudi težkoč. ki so nastale s sklepom o povišanju cen pijačam, o šuš-marstvu. ki se je zelo razpaslo in ki čedalje bolj ograža gostilničarje:/ v zvezi s tem je govoril o potrebi novelizacije obrtnega zakona in znižanju davkov, ki daleko prekašajo moči gostinskih obratov. Nadalje je poročal, da je imela uprava 7 sej in en članski sestanek. Tekom poslovne dobe je bilo ukinjenih 9 koncesij, izdane pa so bile koncesije naslednjim članom: Brulcu, Bidovec Mariji. Krču. Konciliji, Gorjancu. Afačku. šenku. šteru in Vrhuncu. Iz poročila je bilo razvidno, da posveča združenje veliko pažnjo strokovni izobrazbi članstva in je bilo v ta namen prirejenih nekaj tečajev tako kletarski. servirni in kuharski. Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava združenja, katero sestavljajo gg. Bidovec J. Boh. Brulc, Mavr. Peterlin. Gašperlin Križnar. Ferjanc in Virnik.ostali odbor pa gg. Reš. Koncilija. Kokalj, Be-nedičič. Fabjan. KovačiČ, Lakner. Draksler, Kern, Benedik J.. Kristan in Konc. Občnemu zboru združenja sta podala obširni poročili tudi zbornični svetnik g. Peterlin Miro in zastopnik Zveze združenj g. ravnatelj Peteln. — Velik koncert APZ v Kranju 3. maja ob ]>oI 9. zvečer v Narodnem domu. Opozarjamo zlasti prebivalce okolice, dalje Škofje Loke. Tržiča, Golnika ter drugih krajev, da ne zamudijo izredne prilike gostovanja Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. Prodaja vstopnic je na gimnazij: pri gimnazijskem slugi. SPORT — Naša, udeležba, na XII. olimpiadi. Po izrednem občnem zboru Jugoslovenskega olimpijskega odbora je bila seja plenarne uprave. Izvršni odbor je bil pooblaščen, da sprejme povabilo na V. zimsko olimpiado 1940 v St. Moritzu. V državnem proračunu je predvidenih v ta namen 100.000 din. Sprejet je bil predlog ljubljanskega krajevnega odbora naj bodo olimpijski znaki iz dobrega materiala, trajni in lepi. Na okrožnico, poslano poedinim športnim zvezam naj se določi število udeležencev na XII. olimpiado v Hels:nkih. nišo odgovorile vše zveze. One. ki so odgovorile, se pa niso držale minimuma. Tako je priglasila Sokolska zveza 8 tekmovalcev in 4 spremljevalce, veslaška 16 tekmovalcev in 5 spremljevalcev, atletska 15 in 2. kolesarska 6 in 2, boksarska 8 in 3, plavalna 18 in 4 spremljevalce, sabljaška 18 in 2 spremljevalca, žensko športna 4 in 1. kazen tega se pričakuje še prijava strelske, jahaške in zveze za brezmotorno letanje in za jadranje po morju. Ker je finski prireditveni odbor zvišal cene v olimpijski vasi na 125 din dnevno so narasli stroški za enega tekmovalca ha ~ 000 do 6.000 d:rt. Za 100 llajhdvalefiv bi bilo treba okrog 600.000 din brez opreme. Obleka naših tekmovalcev za XTI. 6l£fnf$iaćkJ bo boljša, kakor je bila za XI. in zato je tudi dražja. pojasninje Ljubljana, 26. ajifffa O novi rednkciii mestnih cestnih dfilav* cev je minuli tpd nadzorstvo je v.^^^r^^ lan: moralo za večia dela najeti okro? 50 delavcev preko svojega stalnega staleža. Ti dela ve* so b:1! 7?nosleni do pozne jeseni in bi bili morali biti že jesmi odpuščeni, ker take delavce naiema cestno nadzorstvo in j:h je doslej vsako leto narjetriafa sploh samo za kratko dobo. Mestno delavstvo mora samo priznati . da so bili podobni odpusti začasno najetnl delavcev prav vsako leto. Ker bi ^ui na rioraM Biti ti delavci odouščmi decembra meseca.. to**e" tik pre 1 z!p'o. se -> 7-nie zavzel s?p-> žii^aii B narcčdo^o da ie treba poiskati kritje za plače teh delavcev do naatopa v o "nni^'"r a v^meha na pornladj ko bodo taj*fe nnr"' 7$ postit o v pri gradben'h de'ih. Vs" fi drl-avcl st imeli tojrej pri me=:tu rn^iiižek še vso zimo in ga imajo tu li še se taj. D.a ie mostno i *no nadrorotvo nd^rv: '"'o 200 deV.v-fc. Druga leta je Ml obis-k akademij .IS izvrsten, kar pač pri ca. da sc jc Ijirbc/cn ra na^c morje med vsemi sloji prebivalstva žc gfoboko zasidrala, prav tako^ pa je pričakovati tudi lctost da bo akademija .hKlran^c m,.i-dc/i v sc>bot<- /večer doseg'a vsestranski uspeh, fdsti dobiček hočejo podmladkarji Jadranske straže porabiti tudi letos za izlete in ekskurzije na naš Jadran, ki ga hoče mladina vedno znova viđati in sc na-u/iti vsaj za kratke trenutke naravnih lepot ob sinjem našem morju. Zato je želeti, da bi bila ta prireditev dobro poseeena. da se tako pomaga na-i Jadranski inhuiin; uresničiti njene velike želj-c — videti naše morje. — Neđeijski sport. V nedeljo je bilo izredno živahno na našem zelenem polju ob Trbovcljšeiei. Dopoldne sto š-e srdito borila za točke domači DA in zagorska Svoboda, ki jo je DASK gladko Odpravil z nepričakovanim rezultatom 7 : 0. KaŽo torej, da zagorski sport mnogo bolj hira riego naš. ki mu manjka le temeljitega treninga in sistematične športne vzgoje — Popoldne sta se pa spopadla domači SK Ket-je in SK Litija, ki pa je tokrat pokazala runivadno žilavost in borbenost in so naši fantje podlegli v razmerju 5 : 2. Pri SK Ketju, ki nam je znan kot dober, mlad in ambiciozen klub. tega sicer niamO pričakovali, vendar je lahko poražena šc tako di:hra vojska, ec ji že pri prvih nepričakovanih sovražnih sunkih in uspehih upade pogum, namesto da bi parirala s protisun-kom in se s spretnim manevrirali jem ognila napadom in nato Š&fttš prešla v ofen/ivo. Oeividno manjka Skl Rerju dobrin1 branilcev, pa tudi vratarj" men.ta manjka potrebna rutinn. Na^pn.-tnik ic le hibe nan' enajsitorice menda spoznal in zato ni imel !v -cbnih težav v svoji zm.igoviti bnrhi. Oba kluba pa sta igrala lepo« smiselno in disciplinirano. — Ekskurzija V zadnjem času so se zopet začele ekskurzije p< ^am-znih strokovnih Šol na našem rudniku. Včeraj »o Ši (ogledali rudnik dijaki Tehniške srednje ;o le iz Ljubljane, ki so sli najprej na dnevni kop Dobrna, kjer bc jim bili razkazani tamkajšnji odkopi premoga in odkrivanje z bagri, nato pa so si ogledali še dnevni kop Neža. kjer so sc posebno zanimali za v etiko žičnico, po kateri se prevaža zali-vaini material iz drobileev v zalivalno skladišče na Retju. kjer se spravlja zahvalni material v jamo. Opoldne jim jc rudnik pripravil v rudniški restavraciji kosilo, nato so si ogledali Trbuvlje. zvečer pa so odpotovali. — Društvo Rejec malih živali v Trbovljah priredi 4. junija tombolo, v primeru slabega vremena ali drugih nepredvidenih zaprek pa 18. ju/ija. Prosimo vsa ostala društva, da bi to upoštevala' in prireditve nc ovirala. Ker jc čisti dobiček namenjen za nakup plemenskih živali. se tombola javnosti žc sedaj najtopleje priporoča. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Sreda. 26. aprila: živi mrtvec. Red A četrtek, 27.: Upniki — na plan! Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. (Poplednjič v sezoni.) Petek, 28. ob 15.: Kaj je resnica? Izven. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota. 29.: Utopljenca. Premiera. Pre-mierski abortrna. OPERA Začetek ob 20 uri Sreda. 26. aprila: Falstaff. Red Sreda. četrtek. 27. aprila: Ob pol 20. Ldhengrih. R>c Čet: tek. Petek. 29.: Akademija Ljubljanskega Sokola. Izven. Sobota. 29.: Štirje grobijani. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Premiera Nestrovevc burke »Utopljenca« bo v soboto v dretmi za premier^ki abon-nlao Opozarjamo na Izredno zabavno predstavo. Režija je prof. fcestova. Iz šEcrfje Loke _ »Deseti br»t« na Sokolskem odru. Pkofick-ki S-^kol je uprizoril v nedeljo kot repriza Desetega brata*. Tudi drugič je bila dvorana polno zasedena. Glavne vloge so bPe y zanesljivih rokah. Uprizoritev 4e pokazala, da imamo v škofji Loki oober sokolski oder. Med odmori je igral voji-ki orkester, pevski zbor doma-C!B Sokolov je pa tudi pridne pomagal, da je blo občinstvo za lovoljno. Ljudje so prišli tndi s Sirskega polja in oibeh dolin. Piihodnja pre: stava na sokolskim odru i.o 7. maja, ko bo uprizorjen »Jalenov dom . — Javni nastop š^of jeioškegu Sokola bo letos 9. julija. — Atlet Vujević se ie predstavil naši mladini. Z rekama je lomil denar, krivil žeblje in zvijal železne palice. — Umesten ukrep. Sreako načelstvo je sklenilo r.astopati v boioče po zakonu proti vseni; ki bi širili vznemirljive, lažne vesti To so škodljivci naroda, ki po nepotrebnem razburjajo ljudstvo In škodujejo ugledu nnše države. Proti takim ljudem bi bilo treba nastopiti tako. da bi jih za vedno minilo veselje do ribarenja v kalnem. - - — Objestni pijanci. V veseli družbi so sedali posestnik ključavničar, mesarski pomočnik in kroja-ški mojster, čim veo so ga ime "i pod kapo, tem objestne jši so po-staia4i. Ko je stopil v gostilno neki inženir, bi ga bili dejansko napadli, da se ni umaknil. Potem so začeli govoriti, da bodo zažgali njegovo konjušnico. Eden je celo skočil za njim ih £a zgra-bil za fo* ko. inženir je bil prisiljen poklicati orožnike, da so očuvah, konje in krmo. . — Pretepi. Janez se je vračal zvečer domov. Ko je prišel do svoje bise. je stopila iz teme moška postava in že je dobil dve z^uš^iči. Janez jč napadalca spo- znal in pravi, da je sam kriv, ker je sunil njegovo izvoljenko Lojzko. — V »ek/ni-kih sta se spri i .n stepla zaradi brhke Gi-zele France in Janez. Janez je bil pij n in kar ha lepem se je zakadil v F-France ga je pa pahnil od Bebe, da je pa/-del in se onesvestil. Spravili so ga v lignjo trgovino. Pcbil se ni hudo in fanta bosta najbrž poravna a švdje račune. — Z vozičkom odpeijU] pijane ». Pri tova m i Šešir je v nedeljo obležal neki pija-rec. okrog kate: o ga se je zbrala mnogo radcyedneže\*. Kcn no je prišel nekdo z dvokolesnim voza kom :n odi«. 1 jal pijanca na bližnje dvorišče. (foe(e\nica KOLEDAR Dane«: Sreda. 26. aprila katoličani: Klel. Mati božja dobrega sveta. D A N A S N 4 K t' A I R K D I T V K Kino Matica i Andaluzijske noči Kino Sloga: XI. ol.mpiada (ob 16. in 19.) Ob 21. predstava tU. deia: Festival lepote Kino Union: Živi mrtvec Kino Moste: Sherloek Holmes in Poslednja pot Sv. Margarete. DE frl7 R S K LEKARNE Danes: Mr. Bahovec. Kongresni trg 12, Mr. Leustek, rtesljeva cesta 1 n Mr. Nada Komotar. Vič-Tržaška cesta. 3$pcd &Ha Tđđeva <"e ČUdna, prečudn... y/< 0'x.V< r»?o v naših tštfn in naših posebnih razmerah, lam oori v Tivoli hodi zdaj na pomlad staro in mlado, Tm hodijo tja po-siu.š;>t in krmit krilate pevet in veverice, drugi utrjevat noge, tretii r- mthčšA trca. So pa še četrti, majhni it: nebogtfeftf. Ti niso hodili v Tivoli sami, temveč jih je vodita neka čudna vzgojiteljica, \iena ta sluga ie bila mvnda. da so nebogtfthČki čebljali tako. kakor ne kaže čebljati V na Še m Tivoliju^ kjer zeleni m ga travš in cveto naše cvetice. Zadeva se je obra\navaL, n fprej n.' pO lici ji. I/kazalo se je, da Vigojitetfića sptoh ni imela pra\-iee. da bi \-/^aj.il.i naše otro ke. Kar na la*tno pest je usi f ne kakšen otroški vr'.ev. kjer v vzgajala (Jroke naših družin po svoji glavi in svo jih n; čelih — se\ eda v trnjem ie/iku Bita je več let v tujini, kjer so ji pr, naenkrat namignili, naj rnlide domov. Ko sn preiskali njeno stanovanje* so našli za okroglih l^.D'H) din dragocenosti, izvira fo čih iz neke znane ljubljanska trgovine z zlatnino* Vzgojiteljica ne \-e po\cdafi. kako so prišle te dragocenosti v njeno stanovanje. Znano je /x. da je bila pred leti zaposlena v dotični trgovini kot snažilka. Prav fe torej, da se je policij;/ seztv la s to čudno vzgojiteljico, da ji je pretipala obisti in preiskali njeno $tanovanje. I irke vzgojiteljice našim otrohom niso prav nič potrebne. »Tante« bo morala svojo čudno vzgojo vsaj začasno prepustiti drugim. ( parno pa. da jo bodo za vedno minili vzgojni popadki. Martin Brezovnik ponovno pred sodiščem Celje, 26. apiiia Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu predseduje predsednik dr. Vidovič, se je pričela danes ob 9. obnovitvena razprava proti 251etnemu po-sestnikovemu sinu Martinu Brezovniku iz šmartnega ob Dreti, ki je bil junija 1935 zaradi umora 201etne Helene Repičeve iz Podtera obsojen na dosmrtno robijo. Ape-lacijsko sodiSče je na podlagi novih ugotovitev, zlasti pa zaradi izpovedi takratne glavne obremenilne priče Ivana Dobrovca, razpisalo novo razpravo. Brezovnika zagovarja odvetnik dr. Danilo Komavli iz Maribora, ki jc znan iz procesa proti Marku-cijem iz Slovenskih goric. Brezovnik ponovno trdi. da je nedolžen češ da usodnega dne, to je 10. marca 1935, sploh ni videl pokojne Repičeve In dokazuje svoj alibi. Zasdševanje obtoženca še traja. Na razpravi bo zaslišanih nad 50 prič. Razprava je predvidena na dva dni. V nfisljo ocenjevalne vožnje Ljubljana. 26, aprila A1. ! onohilsJci klub v Ljubljani je razpisal za nedeljo avtomobilske in medklub--fc1obnost vozil. Tekmovalna proga je precej do^a. Določena je po naslednjih cestah: Ljubljana — Medvode — Mavčiče — Kranj — Ko-knea — Naklo — Tržič (45 km); Tržič — Begunje — Jesenice (24): Jesenice — Kranj (38) in Kranj mimo škofje Loke — Ljubljana (33). skupaj 143 km. Vsak tekmovalec je dolžan prevoziti pro«o po teh cestah, sicer bo disikvalificiran. Pri izračunavanju časa je edino odločilna navedena ki-lometraža. Ker ocenjevalna vožnja ni hitrostna dirka, sc morajo tekmovalci ravnati strogo po policijskih predpisih. V razpisu je predpisana hitrost za avtomobile in motocikle glede na prostornino cilindrov. Najmanjši! hitrost pri avtomobilih bo znašala 40-na j večja pa 45 km na uro, prav tako pri motociklih. Za vsako minuto zamude bodo udeleženci kaznovani z dvema kazenskima točkama, prav tako, če bodo vozili hitreje kakor je predpisano. Tekmovalec z naimanj^im številom kazenskih točk bo zmagovalec. Start in cilj bosta pred Narodnim domom. Tekmovanje so začne ob 7.30. Kontrole bodo v Ljubljani pred Narodnim domom, v Tržiču pred mostom, na Jesenicah pred kolodvorom, v Kranju pri Narodnem domu. in v Škofji Loki (brez ustavljanja). Za ocenjevalno vožnjo vlada veliko zanimanje in kaže, da bo udeležba lepa. Uporabnike cest je treba ob tej priliki tudi opozoriti šc posebej na cestno disciplino in naj po nepotrebnem nc zavzemajo cest, da bodo preprečene nesreče in tekmovalci, ki morajo voaiti s predpisano hitrostjo, neovirani. Prijave sprejema tajništvo Avtomobilskega kluba Se do potk*. ____A5 »SLOVENSKI NAROD«, Sreda, M. aprila 19» Palača z najdražjo fasado v Ljubljani „Slavlje" je eno največjih v Ljubljani 90 zarida«! povriini in tnal po višini — Ljubljana 25. aprik Palač, ki bi zaslužile to ime, v Ljubljani ni mnogo, če razumemo pod palačo ne le večje, temveč rudi v resnici monumentalno tn v vsakem pogledu solidno zidano poslopje. Ven iar ^e je razpasla navada, da nekateri imenujejo vsako novo. nekoliko večjo hišo palačo in Se pojde tako naprej, v Ljubljeni ne bo niti reč hiš in vsi bomo •stanovali v palačah. Kor primer, kakšno naj ho poslopje, da c-i bomo 'jpravjčeno imenovali palača, nam .ahxo služi poslopje »Slavije« nasproti nebotičnika. To je eno največjih poslopij v Ljubljani po za.zrida.ni površini in svoji višini, bo pa tudi monumentalno po svoji U^adi. ki bo učinkovala s sicer sfiadkimi ploskvami iz žlahtnega gradiva. V Ljubljani je malo poslopij, ki bi bila obložena. 1 obdelanim kamnom, nobenega poslopja pa še nimamo ki bi imelo n&. pročelju kamnito oblogo do vrha. To je pač razumljivo, kajti takšna pročelja so draga. Vendar je treba upoštevati, da z naravnim kamnom obloženega pročelja, ni treba nikdar popravljati, ker je trajno kakor sama konstrukcija, pa tudi vedno lepo. Stavbna dela pri *Slavijj-« bude zadnje ease med občinstvom še tem večje zanimanje, odkar je palača začela dobivati svojo <>b!eko. oblogi > iz obdelanega nairavnega kamna. Zunanja pročelja 90 že ooložena do tretjega nadstropja, medtem ko so dvoriščna, ki hr*h» samo ometana, /e gotova. Palača rnia tri t>Hčna pročelja: ob Tyr->evi cesti. Gajevi ulici in prehodu med Gajevo rn Puharjcvo ulico. Z žlahtnim kam-r»om bo torej obložena zelo velika površina. Oblaganje pročelij s kamnom v Ljub- ljani m enostavna /adeva že zarad: tejja. ker morajo tudi pri tem računati s potresom. Naše mesto stoji na potresnem ozemlju. To se pravi, da mora biti tudi kamnita obloga na pročeljih pritrjena posebno dobro, da bi sc pri potresu, ki bi sicer morda ne bil tako močan, da bi podira! hiše. ne odluščila. V drugih mestih, n. pr. v Trstu, je dovolj, če so kamnite plošče na pročelju le spete z železnimi sponkami. Pri nas so se pa morali odločiti za prilepljenje plošč s cementno malto (razen tega. da bodo pritrjene s sponkami): pročelja oblagajo na podoben način kakor pečarji stene v kuhinjah in kopalnicah s keramičnimi ploščicami, z uporabo malte. Toda v>ak kamen ni primeren za tak>no oblaganje, ker cementna malta prepoji plošče tako, da dobe madeže. Namestu enotne, naravne barve dobi pročelje grde pege. Izbrati je bil6 treba torej kamen, na katerem cementna malta ne zapušča peg. Pri izbiri kamna igra važno vlogo tudi podnebje. OdloČili so se za rimski fcravej-tin, za oblogo nadstropij, vrsto apnenca. Ta kamen se je dobro obnese! v Milanu. Med podnebjem v Milanu in Ljubljani ni posebne razlike. V Ljubljani je s rrevertinom. toda ne rimskim, temveč domačim, delno obložena fasada poslopja »Dunav« na og!u Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice. Ta domači travertin je bolj porozen in nekoliko temne;':, medtem ko je rimaki, ki ga uporabljajo pri »Slaviji«, že akoraj bel. Njegova barva je zelo prijetna. Kvadratni meter obloge .s tem kamnom bo veljal okrog 400 din. Pri oblaganju fasade s kamiu>m morajo misliti tudi na to, da se kamen zaradi toplotnih razlik širi ih krči. Zato s. potrebni med večjimi ploskvami presledki, dilatacij-*e roge afi sklepi, in sicer vodoravni m navpični. Vodoravne delajo v vsakem nad-«rtropju nad okni, navpične pa med okni. Toda ne sinete misliti, da puščaji. med ploščami cele žlebove, kajti Tecje so samo 2 milimetra široke. Pritličje je obloženo s i^aauum črnim, bo-■anal mu granitom iz J ah lanca. Granit je mnogo težje obdelovati kakor travertin, zato je tudi pritlična obloga precej dražja, kvadratni meter po 1800 din. To se pravi, da bo sama pritlična obloga približno tako draga kakor vsa zgornja nadstropja. Pročelja bodo obložena s kamnom junija. Preden bodo oblogo ob nadstropjih očistili ter brusili s posebnim strojem (na električni pogon), bodo podrli staro poslopje ob cesti, da se ne bo pravilo po fasadi. Lahko torej pričakujemo, da bo cesta razširjena že poleti. Čim bodo končana zunanja deki. bodo naglo napredovala rudi notranja. Dokler ni oblo/ena 1 asa da. ne morejo vzidati oken in ne končati notranjega ometa. Sezidane so pa žc vse predelne stene. Posebnost, ki zasluži, da jo omenimo, je izolacija proti zvoku. Železobeton je dober prevodnik zvoka, kar je velika ne prije tnovt v nekaterih /ele/obt tonskih, (prodnih poslopjih v Ljuh'jani. V tem poslopju s > pa izolirani stropovi s plutovino. razen te.ga so pa ločene od železobetonske konstrukcije tudi vse vmesne stene, delno z izolacijsko tva-rino »rzolites«. demo pa z bitumno klobu-čevino. Stene med posameznimi stanovanj: so dvojne ter vsebujejo izolacijsko preprogo iz k 1 obuče vin c. Vsa dola bodo končana že ob koncu poletja. — Trgovski lokali so že rezervirani. Tudi stanovanja, ki so že delno definitivno oddana, so baje žc vsa rezervirana. To je pač dokaz, da v Ljubljani še ni preveč sodobnih stanovanj. Zahteve Društva za ceste in javnosti Ofečm zbor Društva za ceste — Glavne zahteve sprejete resolucije L Hitnja na. 26. aprila zahteve Društva ra ceste m naše jav-ttoati so istovetne, zato moramo to društvo rudi upoštevati kot zastopnika življenjskih interesov Slovenije ter pripisovati njegovemu občnemu zboru primerno pokornost. Društvo je imelo snoči v društve-idfa prost arih Avtomobilskega kluba svoj 2. redni občni zbor. ki ga je vodil prvi podpredsednik hrž. V. Skaberne. načelnik tehničnega oddelka banske uprave. Občnega zbora so se udeležili številni tehnični strokovnjaki, ki po večini sode-hrjejo v društvu. Komandanta divizije je rastopal kapetan Bućin. mostno občino Iruoljansko mž. J. Mačkovčck. ptujsko mestno o»bčino dr. Remec, inženjersko /hor-nico icLŽ. Pirkmaijer. Touring klub inž. BartL, Zvezo za tujskr promet Pipenbacher. Avtomobilski klub B. Kristan, navzoč je pa bil tudi univ. prof. dr. Kril. Pred prehodom na dnevni red so zborovalci sprejel predlog, da društvo pošlje pozdravne brzojavke knezu namestniku Pavlu, gradbenemu ministru dr. Kreku in banu dr. Na-rlačemi. Društvo so pa pozdravili pismeno ^Putnik«-. Društvo za ceste za savsko banovino in mariborska sekcija. DELO PO PROGRAMU Ker predsednik ni mogel prisostvovati občnemu zboru, predsedniškega poročila ni buo. tem obširnejše poročilo je pa podal tajnik inž. C. Pire. Na svojem prvem rednem letnem občnem zboru so bile sprejete, v glavnem naslednje smernice društvenega delovanja: prireditev kongresa za ceste in cestne razstave; da se društvo stalno in vedno bavi z vprašanji modernizacije naših cest in dobrih cestnih zvez ter skrbi ra pravično razdeljevanje de-namih sredstev m za pravično sestavo zakona o cestnin fondih; da kot podružnica Jugosl. društva za ceste v Beogradu sodeluje pri reševanju vseh vprašanj modernizacije cest in cestnega prometa. Podrobno delovanje po teh smernicah je odbor obravnaval na rednih sejah, dveh sestankih in na prvem jogosi. kongresu za ceste. Med g'avnimi društvenimi zahtevami glede spremembe in dopomrtve uredbe o cestnih fondih je treba omeniti zlasti, naj bi uredba predpiso-▼a3a med dohodki fondov tudi carino na mož avtomobilov in motornih vozil >pkvh ter njihovih sestavnih dolov: dalje carino na uvoz avtomobilskih pnevmatik, tri četrtine carine na uvoz čistega in mešanega bencina, četrtino carine na uvoz nafte, tretjino carine na uvoz olja in tri četrtine trošarine na bencin (čist in mešan) in na nafto. ZA DOPOLNITEV UREDBE O CESTNIH FONDIH Te zahteve je društvo utemeljevalo, da sedanji dohodki državnega cestnega fonda utegnejo znašati največ 70 milijonov din. kar je mnogo premalo, bodisi za financiranje cestnih del samih, bodisi za plačilo anuitet večjega posojila, ki znašalo poldrugo milijardo din, kolikor je potrebno za finančno podlago cestne šestletke. Ker je namen cestnih fondov, da bi postalo financiranje cestam del neodvisno od rednih pco-računskih sredstev, saj je le tako zajamčeno neovirano nadaljevanje deL je prvi pogoj smotrnega obnavljanja našega cestnega omrežja dovolj velik ter trden cestni sklad. Zato ga je treba okrepiti z dajatvami, ki jih daj« cestni promet. Dohodki cestnih fondov v drugih državah, kjer imajo tak-fondc. sc oslanjajo predvsem na Jav- na bremena, ki jih nosi motorni promet, in sicer na carino na motorna vozila in carino ter trošarino na pogonska sredstva. KAJ POTREBUJE SEVERNI DEL BANOVrNE Po končanem delu za cestni kongres in razstavo v Ljubljani se je društvo lotilo takoj priprav za cestno razstavo v Mariboru ter za ustanovitev svoje sekcije za severni predel banovine. Ob priliki ustanovitve sekcije v Mariboru lani poleti je bila sprejeta obširna resolucija z glavnimi društvenimi zahtevami, V nji se je društvo zlasti zavrelo za interese zapostavljenega severnega dela banovine. Naglašno je bilo, da je zlasti zelo nujna modernizacija ceste, ki drži od madžarske meje skozi Čakovec in Ptuj v Maribor. Pomen te ceste je čedalje večji zaradi naraščajočega tujskega prometa in zlasti zato. ker se po nji usmerja tranzitni promet iz Madžarske v Italijo. Če cesta ne bo kmalu urejena, ne bo mogla več služiti tranzitnemu prometu, s čimer bomo zelo prizadeti. Prav tako jc treba sprejeti v program najnujnejših cestnih del pri nas izboljšanje ceste med Mariborom in Prevaljami no Dravski dolini. Nemudoma je pa potrebno začeti modernizirati cesto med Mariborom in Celjem, ker je tako slaba, da ogroža varnost cestnega prometa. USPEH BEOGRAJSKE CESTNE RAZSTAVE Nemški inspektorat /a ceste je ob priliki cestnega kongresa v Ljubljani povabil naše strokovnjake na poučno ekskurzijo v Nemčijo, ki se jc je udeležilo tudi 6 zastopnikov Društva za ceste. V začetku tega meseca jc društvo sodelovalo na cestni razstavi v Beogradu ter doseglo velik uspeh. Razstave sta se udeležila tudi Putnik iz Ljubljane in Maribora in izmed slovenskih podjetij inž. Dedek in J. Slavec. število rednih članov je naraslo lani od 85 na 118. kar jc za naše razmere mnogo premalo. Potrebno je več aktivnega zanimanja za tako pomembno društvo in vprašanje. Blagajniško poročilo jc podal J. Hafner. Društvo jc imelo lani okrog 93.000 din denarnega prometu, kar je pa treba pripisovati predvsem velikim izdatkom za razstavo. Prispevki na članarini so znašali din 11.559, večino izdatkov je pa društvo krilo s podporami (banska uprava, mestna občina itd.). Prihranek v gotovini znaša 891 din. Po proračunu do konca tega leta pa bodo znašali dohodki in izdatki po okrog 8000 din (s 500 din prebitka). Pri nadomestnih volitvah jc bil dr. Vor-šič i/vol jen /a drugega podpredsednika, inž. .1. Maekov'ek pa za tretjega. Sedanji cdbor se je od prejšnjega spremenil tako. da nista v njem vež dr.. A. Golia in Ferdo Pinter. name-tu njiju sta pa dr. B. Žužek in ravnatelj A. Krcjči. in odbor se je povečal za enega odbornika, inž. J. Dedka, k: je bil doslej v nadzornem odboru. V nadzorni odbor so bili izvoljeni inž. K. Orel. inž. Fr. Emmer in ini. Prelovšek. Nekoliko so bila spremenjena pravila v smislu pravil osrednjega društva, da se poslovno leto krije s koledarskim. GLAVNE DRUŠTVENE ZAHTEVE Končno je bila soglasno sprejeta resolucija z naslednjimi glavnimi zahtevami: Gradbeni minister naj dopolni ter spremeni uredbo o državnem m banovinskih cestnih fondih tako. da bodo dodeljene cestnim skladom javne dajatve, ki jih nosi sam cestni promet, an vsaj njih večji del; da bo zajamčena pravilna uporaba dohodkov državnega cestnega fonda, upoštevajoč prometno važnost in obremenitev posameznih cest ter prispevke banovin; izdatnejše je pa treba tudi dotirati banovinski cestni fond. Glede na obmejni položaj naše banovine gostoto cestnega motornega prometa m na prispevke v cestni sklad jc utemeljena zahteva po modernizaciji glavnih državnih est v Sloveniji in zgraditev jadranske ceste v okviru šestletnega načrta. To je tudi v interesu drugih pokrajin v državi, ker je naša banovina vhodna za druge banovine v med na rodnem turističnem prometa. Društvo posebno opozarja na nujnost ureditve obmejnih cestnih prehodov pri Planini in Korenskem sedlu, dalje na potrebo modernizacije ceste Maribor—Slov. Bistrica, zgraditev novega mostu v Ptuju in kolesarske ceste med Kranjem in Ljubljano, da bo razbremenjena betonirana državna cesta. Obnoviti je treba tudi dovozne ceste v naša mesta. Začetek graditve jadranske ceste pa naj uvrste v drugo letno etapo cestne šestletke. — V odredbah finančnega zakona je izboljšano dosedanje neugodno razmerje med državnimi in banovinskim i cestami v naši banovini s tem. da država prevzame 225 km banovinskih cest, a za vzdrževanje teh cest bodo potrebni primerni kiediti. — S proglasitvijo ceste Ljubljana—Sušak za državno so podani tudi vsi formalni zakonski pogoji za njeno rekonstrukcijo ter zgraditev. Društvo izraža tudi željo, naj banska uprava sestavi večletni načrt za obnovo najvažnejših banovinskih cest in naj si v ta namen preskrbi finančna sredstva. — Razmere zahtevajo, da posvečajo na pristojnih mestih posebno skrb cestnim delom ob naši severni meji, kjer je potrebno za-teti takoj večja javna dela. Javna dela in podpore Ljubljana. 2<>. aprila Sezonski delavci imajo v času sezone, če so nezaposleni, pravico do redne podpore pri Borzi dela v isti višini kakor delavci, ki niso sezonski. V času redne nezaposlenosti pa le. če dokažejo, da so v času poslednje sezone HH zaposleni manj ko štiri mesece (§74 tozadevne uredbe). Upravni odbor Borze dela v Ljubljani je odloČil, da se smatra v Sloveniji 5as sezone od 15. marca do 15. decembra. Dalje .je odločil, da smejo prejemati sezonski de. lavci, ki bivajo v Ljubljani, samo polovico pripadajoče podpore, pa še to le pod pogojem, če bodo prvo polovico podpore pri ljubljanski občini odslužili z delom, ki se plača na uro po 3.25 din. V primeru. da ima nezaposleni delavec pravijo sprejeti ■Itedenske obroke po 90 dinarjev, mora delati pri občini 55 ur po 3-25 din. kar znese 180 din in šele potem, ko je teh svojih 180 din z delom zaslužil, more dobiti š? ostalo polovico podpore, sicer ne dobi nič. Nezaposleni zahtevajo sicer: Dajte nam dela in ne podpor!« v tem primeru pa je stvar vendar drugačna. 1. Kakžna javna dela izvaja ljubljanska občina? Ali so ta dela v smislu §79 uredbe o preskrbovanju nezaposlenih delavcev? Kako pride delavstvo do tega, da s svojimi sredstvi, ki jih plačuje borzi dela, opravlja razna dela za ljubljansko občino in ali ima za ta dela občina že predvideno pokritje v svojem proračunnu? 2. Kvalificirani delavci, izučeni zidarji, tesarji itd. opravljajo težaška dela s krampom in lopato. Ali je to v skladu s §73 uredbe? 3. Po kolektivni pogodbi za stavbno stro ko so določene mezde za zidarje m tesarje v Ljubljani po 5-50 do 6 din na uro. za pomoćne delavce 3.85 din. Ali ni to rušenje kolektivne pogodbe in pritiskanje mezd navzdol? Seveda pozdravljamo, da zaposli občina nezaposlene delavce pii svoj»h delih, to da plača naj J*i iz svojih sredstev. Borza dela naj asplača nezaposlenim pripadajoče podpore, potem naj jih pa pošlje občini k delu, ki je njih kvalifikaciji in telesni sposobnosti primerno, zlasti pa naj poskrbi, da bodo plačani vsaj tako kakor predvideva kolektivna pogodfba. želimo, da nam Javna borza Uekt odgovori na gornja vprašanja. Prizadeti. Odlikovanje general, ravnatelja K. Noota Ljubljana. 2o. aprila V soboto je preje! generalni ravnatelj Kranjske industrijske družbe kare I Noot red sv. Save III. stopnje. Ob priliki izročitve reda zaslužnemu industrijskemu organizatorju je bila lepa intimna slovesnost, ki sta se ic udeležilu član« upravnega odbora K1D A. Praprotnik in J. Pfeiffer. urad-ništvo, obratovodje ter delovodje s tehničnim ravnateljem dr. inž. Klinarjem na čelu in zastopniki delavskih strokovnih organizacij. Generalni ravnatelj KareJ Noot vodi Kranjsko industrijsko družbo že 33 let: ravnatelj je postal 1. 1906. Pod njegovim vodstvom sc je podjetje razvilo iz skromnega obrata v eno največjih železarn ter največjih industrijskih podjetij ne le V Sloveniji, temveč tudi v državi. Premagalo je veliko krizo in se po nji še bolj razvilo. Vzporedno z razvojem tovarn Kranjske industrijske družbe so se razvijale Jesenice ter postale lepo mesto, a od jeseniških tovarn živi tudi velik del Gorenjske. Razen organizacijskih vrlin ter velike energije odlikuje generalnega ravnatelja Noota tudi pravičnost do delavstva in nameščertstva, zato mu k odlikovanju niso čestitali le ožji sodelavci, temveč tudi uslužbenci. Ravnatelj Noot uživa mnogo simpatij in priznanja tudi v širši javnosti kot podpornik kulturnih, dobrodelnih, nacionalnih Ln drugih društev. K odlikovanju tudi naše čestitke! Izpred obrtnega sodišča CF. SE OlfKTNl POMOČNIK ZAPOSLUJE TUDI V GOSPODARSTVI' Tone je bil zaposlen kot delavec v tovarniškem podjetju, v katerem je veljal Surni delavnik; imel je spočetka po 2.50 din. pozneje pa po 3 din na uro. Poleg tovarniškega dela je Tone po naročilu tovarnarja deloma med delovnimi urami, večinoma pn izven tega opravljal tudi gospodarske posle: napravljal je drva, delal na vrtu in polju, prinašal vodo. posebno je oskrboval eno kravo: jo nakrmil, napojil, pripravljal steljo, rezanico. čistil hlev in cedil kravo, seveda je kravo opravljal tudi ob nedeljah in praznikih. Za 8urno delo dnevno je dobil redno mezdo izplačano, dočim je prejel za drugo delo le nekaj drv in mleka. Po izstopu iz službe je Tone zahteva! od tovarnarja plačilo za ona gospodarska dela. ki jih je opravil preko 8 ur na dan. in sicer kot nadurno deh>. to se pravi 3 din za uro s 50*6 povlakom; zatrjeva' je. da jc opravil 172 nadur. Po dolgotrajnem dokazovanju je obrtno sodiSče ugotovilo, da je Tone napravil ob delavnikih skupaj 85 ur, ob nedeljah pa 37 nadur, mleko in drva so pi bila vredna 140 din. Obrtno sodišče ni priznalo odškodnine za nadure, ker gospodarskih ali gospodinjskih del izven tovarne, četudi jih oprav« Ija obrtni pomočnik, ni šteti med ona dela, ki so urejena z zakonom o zaščiti delavcev. Tone ima sicer .pravico do plačiln za onih 122 ur, ki jih je opravil v gospodarstvu, toda ne mezde, kakor za delo v tovarni, ampak kot na\aT.3'ni zakonitosti vsi robijaši vračajo zopet na zatožno klop in romajo zopet v kaznilnice na robijo. Sodniki so upoštevali vse olajšilne okolnosti in obsodili Debevca na poldrugo leto robije. Dali so mu najmanjšo kazet.. brez upoštevanja oljašilnih okolnosti bi do bil Debevc najmanj 5 Iel robije, ker je bil že večkrat kaznovan zardi vlomnih tatvin. NEREDNOST PRI CESTNEM ODBORI7 Vpokojenemu tajniku sreskega cestnega odbora v Radovljici Cirilu R. očita obtožnica, da je kot javni uslužbenec utajil nekaj denarja. R. je bil tajnik pri tem cestnem odboru od 1. 1932. do 1. 1935. Po reviziji blagajne je prišel v disciplinske preiskavo in kmalu nato je bil vpokojen. Končno je dobil zadevo v roke tudi državni tožilec. Obtoženec je izjavil, da se ne čuti krivega. Kot tajnik je vodil tudi blagajno odbora. Posla je imel precej, saj je imel na leto okoli 2 milijona prometa. Revizija je ugotovila, da manjka denar. Nekaj računov se je izgubilo, nastale so tudi razne druge pomote. Tajnik ni tajil, da je sprejel ves denar, za katerega je izdal potrdila, a je trdil, da je ves denar tudi porabil za izdatke, ki jih je imel sreski cestni odbor. Kakor pri mnogih cestnih odborih na deželi je bilo tudi poslovanje v radovljiškem cestnem odboru nekako domače. Končno je bil za vse odgovoren tajnik, ki je bil obenem tudi blagajnik. Obtoženec je predlagal zaslišanje več prič in izvedbo novih dokazov, da se I ugotovi njegova nedolžnost. Sodišče je ] spoznalo, da je treba spopolniti dokazno j gradivo, zato je sprejelo nove obtožencev« j in tožilčeve predloge. Razprava je bilt zaradi tega preložena. Soobtožena sta v tej zadevi tudi neki tovarniški delavec in neki rudar. Postopanje proti obtoženemu rudarju je bilo izločeno iz spisov proti obtoženemu tajniku. Obtoženi rudar dela zdaj nekje v Srbiji, proti njemu bo tožilec naperil posebno obtožnico. NA KMETIH PRI KRSTU Župnik: Atelje? Tako vendar ne morem kistiti otroka, saj to vendar ni nobeno ime. Oče: Kako. da ne. gospod župnik? Te ime je celo priljubljeno med moSkimi. LJUBEZEN NA PRVI POGLED — Praviš, da si se zaljubil vame na prvi pogled? — Da. tako storim vedno. Človek si prihrani s tem mnogo časa. BOGASTVO IZPREMENI ZNAČAJ — Veseli me, da te zopet vidim, — pravi prijatelj prijatelju. — Vidim, da te niti bogastvo ni izpremenilo. — Pač pač v enem pogledu sem ae rz-premenil, odgovori novopečeni milijonar — Prej sem bil grob. zdaj sem ekacen-tričen, prej sem bil omejen, zdaj sem pa j duhovit Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Sreda, M. aprila 1939 Stev. 95 DNEVNE VESTI — Iz državne službe. Imenovan je za policijskega stražnika - pripravnika pri upravi policije v Ljubljani Alojzij Debe-vec. V višjo skupino so napredovali policijski stražniki Viktor Jagodic, Franc Ku-naver in Franc Zadnikar, vsi pri upravi policije v Ljubljani. Upokojen je cestar-služitelj I. pol. skupine Ivan Arhar pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani. — Iz banovinske službe. Na lastno prošnjo so bili premeščeni: banovinski uradniški pripravnik banovinske bolnišnice v Mariboru dr. Erik Ankerst za zdravnika združene zdravstvene občine Loce. banovinski uradniški pripravnik ženske bolnišnice v Novem mestu dr. De Reggi Josip za zdravnika združenih barjanskih občin s sedežem na Igu pn Ljubljani, banovinski tehnični višji pristav pri okrajnem cestnem odboru v Kočevju ing. Hugo Fink okrajnemu cestnemu odboru v Ljubljani, banovinski tehnični višji pristav ing. Ferdinand Janežič od okrajnega odbora ljublj. k tehničnemu odd. ban. upr. v Ljubljani, banovinski uradniški pripravnik pri banski upravi ing. Vivod Avgust k okrajnemu cestnemu odboru v Kočevje in banovinski uradniški pripravnik dr. Vladimir Wolf iz banovinske bolnišnice v Slovenjgradcu za zdravnika združene zdravstvene občine Boh. Bistrica. Imenovana sta za banovin-skega svetnika pri banski upravi v Ljubljani banovinski sekretar dr. Josip Kovačič in za zdravnika združene zdravstvene občine Velike Lašče s sedežem v Velikih Laščah privatni zdravnik v Ribnici dr. Ludvik Kožuh; v višjo skupino sta pomaknjena strokovna učiteljica na zavodu za slepe otroke v Kočevju Bogomira Dobovšek in banovinski arhivski uradnik v. d. tajnika okrajnega cestnega odbora v Litiji Rudolf Rupnik. — Odvetniška vest. G. dr. Franc Frlan. advokat v Ljubljani, je umrl dne 17. aprila 1939. Za začasnega prevzemnika njegove pisarne je imenovana ga, dr. Jernejčič Mi-ja, advokat v Ljubljani. — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 33. z dne 26. t. m. objavlja uredbo o spre-rrmbi § 18. zakona o zdravnikih-specia- "h za bolezni ust in zob in o zobnih iikih iz 1. 1930. (spremenjenega leta ii-33.), uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo ljudstva, pravilnik o ustanovitvi, uporabljanju in upravljanju sklada za pospeševanje turizma v dravski banovini in popravek v pravilniku za izvrševanje proračuna mestne občine ljubljanske za 1. 1939-40. — Sedma seja ^talnega jugoslovensko-nemškega gospodarskega odbora. Stalni jugoslovensko-nemški gospodarski odbor ima redne seje najmanj dvakrat na leto izmenoma v Jugoslaviji in v Nemčiji. Namen teh sestankov je določiti količino blaga v medsebojni izmenjavi in razdeliti kontingente. Na drugI strani pa kontrolirati izpolnjevanje odredb glede blagovnega in plačilnega prometa. Za pomladni sestanek je bil prvotno določen konec aprila, zdaj je pa sklican sestanek za 20. maja v K61-nu. Na dnevnem redu bo v prvi vrsti gospodarska vključitev češke in Moravske v nemško državo in s tem v zvezi ureditev novih odnošajev za jugoslovensko gospodarstvo. S češkoslovaško smo imeli tesne gospodarske stike na temelju preferen-eialnih sporazumov. Vprašanje vključitve naše trgovinske pogodbe s Češko v jugo-slovensko-nemško pogodbo se ne more več odlašati. Glej ga! Tudi najin oče rad je kuhinjsko Čokolado Mirim. MIRIM \\ kuhinjska jlfV čokoladaJ ^ — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce na določbe § 65. zakona o zavarovanju delavcev, po katerih pridobi zavarovanec pravico do pokojnine ali invalidnine šele takrat, ko so zavarovalni prispevki dejansko plačani. Delodajalci, ki so s plačilom v zaostanku nevarno ogrožajo koristi svojih delavcev in nameščencev. 238—n — Odbor za odkup in obnovitev Prešernove rojstne hiše sporoča, da bo Prešernov dom slovesno odprt 21. maja t. 1. Ker sedaj hiša zaradi popravil ni dostopna, naj se zaenkrat opuste tja vsi zasebni in šolski izleti. — Stavka v Slavonskem Brodu bo kmalu končana. V tvornici vagonov v Slavonskem Brodu še vedno ni končana stavka-V mezdnem pokretu je okrog 1500 delavcev, ki se hranijo v skupni kuhinji. Pogajanja pa se bližajo zaključku in delavci se bodo vrnili na delo še najbrž ta teden. — Športni klubi v Slavonskem Brodu prirede v nedeljo tekme v korist stavkujočega delavstva. — Novo tržišče za naš cement, v severno splitsko pristanišče je priplul parnik >Ivan Topič«, ki bo natovoril 7000 ton cementa in ga odpeljal v Venezuelo, če bo naš cement odgovarjal ondotnim zahtevam, utegne postati Venezuela novo tržišče, kamor bomo lahko izvažali cement. To hi bilo zelo važno, ker preživlja naša cementna industrija težke čase. Izvoz cementa iz naše države je skoraj povsem zastal. Mnoga tuja tržišča smo izgubili, novih pa nismo dobili. Prejšnja leta so izvažali cement v 33 držav, zdaj ga pa ne izvažajo niti v 30. _ Osiješka zbornica ne bo več sodelovala na skupnih konferencah. V ponedeljek zvečer je imela Osiješka trgovska zbornica prvo sejo pod novim predsedstvom. Na nji je bilo sklenjeno, da Osiješka trgovska zbornica ne bo več sodelovala na skupnih konferencah gospodarskih Zbornic. Doslej so imele gospodarske zbornice skupne konference, na katerih so obravnavale pereča vprašanja in sprejemale resolucije, žal so ostale vse te akcije brez uspeha in zato je predsednik Osijeake zbornice predlagal, naj bi zbornica v bodoče ne sodelovala več na skupnih konferen- — Spomladanski plemenski sejem rodovniške govedi pincgavske pasme v Ormožu. Banska uprava dravske banovine v Ljubljani priredi v ponedeljek 15. maja dopoldne na sejmišču v Ormožu, srez ptujski, plemenski sejem rodov, govedi pincgavske pasme. \ smislu razpisa banske uprave dne 6. aprila bi se moral ta sejem vršiti 4. maja, vendar je bil iz gotovih razlogov in sporazumno preložen na 15. maja. Na ta sejem bo prignano večje število dobre plemenske živine, osobito mladih plemenskih bikov od 12. do 24. mesecev starosti ter mladih in lepih teličk ter je tako dana vsem interesentom izredna priložnost za nakup res dobre plemenske živine Vse nadaljnje informacije daje: Zveza selekcijskih organizacij za pincgavsko govedo v Ormožu. — Praktični učiteljski izpiti so se vršili pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani od 17. do 24. t. m. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki (-ce); Juli-jana Vilfan. Rozalija Ancelj, Ana Gruden, Angela lic. Ljudmila Lavrič, Egon Mihe-lič, Marta Okorn. Bmest Palčič, Amalija Zima. Cvetka Zimic, Bogdana Zeleznik, Rudolf Breze, France Demšar in Danijela šprager. — Licitacija za betoniranje prvih dveh silosov v naši državi. Včeraj je bila prva licitacija za prevzem stavbnih del pri dveh silosih, ki bosta zgrajena v fiabcu in Pan-čevu. Vsebovala bosta po 10.000 ton žita. Zanimanje za ta dela je bilo veliko med stavbnimi podjetji' in licitacije se je baje udeležila tudi neka angleška finančna skupina. Kmalu bo tudi razpisana licitacija za zgraditev velikega silosa za sadje v Brčkem. — Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine bo imelo izredni občni zbor v petek 28. t. m. ob 19.30 v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Dnevni red: 1. sprememba društvenih pravil, 2. sprememba čl. 26 pravilnika bolniškega sklada. V primeru nesklepčnosti bo pol ure pozneje istotam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih* Članov. 237-n — »Putnik« in italijanske lire. V petek smo >Izpod sita« objavili, da prodaja »Putnik« lire po 3.20, čeprav je tečaj lire okrog 2.20 in jih po tem tečaju drugod tudi dobiš. Glede na to vest nam sporoča »Putnik«, da prodaja efektivne lire vedno po uradnem tečaju, zdaj po 2.10 do 2.20, kreditna pisma in hotelske bone pa po tečajih, kakor jih odreja Narodna banka. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo in zmerno toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 21, v Beogradu, Splitu in Kumboru 20, v Zagrebu 19, v Ljubljani 18, v Mariboru 17.6, na Rabu 17, v Sarajevu in na Visu 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.2, temperatura je znašala 8.0. — Tatvina na VrhniKi. Oni dan ponoči je nekdo vdrl v trgovino Bate na Vrhniki. Vlomilec je odnesel 9 parov moških rjavih in črnih čevljev. 7 parov ženskih rjavih in črnih čevljev, 89 parov raznih moških nogavic, 10 telečjih rjavih in črnih kož, 4 plašče za kolesa in nekaj drugih predmetov, v skupni vrednosti nad 3000 din. — Izgnana iz Ljubljane. Za dobo treh let je izgnana iz ljubljanskega poricijske-ga okoliša 331etna delavka Terezija V. doma iz Graščine na Gorenjskem, pristojna pa na Bled. — Zasledovanje vlomilca. Oni dan ponoči je bilo vlomljeno v hišo rx>sestnika Jožefa Jenšina v Pijavi gorici. Domači so vlomilca Čuli, vendar že prepozno, ko sta bila s plenom že na begu. Vlomilca sta bala dva in sicer eden mlajši, drugi pa starejši s črnimi brkami. Mlajši je bil Nande Tomšič, doma iz okolice št. Jurija pri Grosupljem. Vlomilca sta odnesla 3000 dinarjev v bankovcih in nekaj v drobižu, dve ženski srebrni verižici z obeski in par ženskih nizkih čevljev. Jeršinovi so oškodovani za 3300 din. — Dva ponesrečenca. V bolnico so smoči prepeljali privatnega uradnika Albina Novaka, ki je na cesti padel s kolesa in se nevarno potolkel po rokah in po glavi. — lOletni Stanko žibert iz Kranja je včeraj stopil preblizu konja, ki se je nenadoma vzpel in brcnil otroka v glavo. Zaradi poškodb so morali otroka spraviti v ljubljansko bolnico. — Skrivnosten požar v skladišču premogovnika »Mirna«. Velik požar, ki je nastal v noči od sobote na nedeljo v skladišču premogovnika »Mirna« v Krapini, je povzročil, da je ostalo okrog 500 ljudi brez zaslužka. Očividci pripovedujejo, da je nastal požar istočasno na treh krajih, kar kaže na to, da je bil ogenj podtaknjen, škoda znaša nad poldrugi milijon, bo pa še večja, ker podjetje dolgo ne bo moglo obratovati. — Ljubavna tragedija. V Podsusedu se je odigrala včeraj krvava ljubavna tragedija. Pek.Gjuro Capek je ustrelil svojo ljubico vdovo Ljubico Jurič rojeno Jambri-šak, potem si je pa hotel končati življenje pa mu je brat to preprečil. Capek je imel ljubavno razmerje z Juričevo že 12 let. Mož je oženjen in čim je žena zvedela, da ima drugo, so se začeli doma preniri. Tako je živel Capek med dvema ženama in končno ni našel drugega izhoda, kakor da je ustrelil svojo ljubico in seb*. Včeraj se je napil in pognal Juričevi šest krogel v glavo. Capeka so aretirali in izročen bo sodišču. — Razočaranje po povratku ?z Ar^erike. Kmetica Marija Pavlek iz prekmurske vasi Krog je odšla pred 10 leti v Ameriko, ker se je bila sprla z možem. Vsa leta možu ni piaala. Mož je mislil, da ie sploh več ne bo nazaj, zato si je izbral neko vdovo in živel z njo v divjem zakonu. Vdova mu je rodila tri otroke in Pavlek je prip'si1 na njo polovico svojega premoženja. V ponedeljek se je pa Pavlekova žena vrnila iz Amerike in bila je seveda presenečena, ko je našla doma drugo ženo in otroke. Izjavila je, da bo zahtevala ločitev zakona in da se namerava vrniti v Ameriko. — Sam je zahteval, da bi ga obesili. Pred sarajevskim sodiščem se *e zagovnr-jal nedavno Salki Sultanovič, ki je ubil v vasi Vukiji blizu Tuzle Emilijo čipek. Okrožno sodišče je obsodilo Sultanoviča na dosmrtno robijo, on je pa vlož'l priziv, v katerem je zahteval, naj se mu kazen poostri v smrt na vešalih. Vrhovno sodišče je pa potrdilo sodbo okrožnega sodišča. — Preprečiti je boljše kakor zdraviti. Zato ne pozabi vsak dan zjutral in zvečer na Chl oroden t pasto za zobe. Oni ostanejo lepi. beli in zdravi do visoke starosti. — Samomor stare kmetice. V Dravi pri Legradu so našli v ponedeljek truplo 75 'PE OS TAv £ ob jG 13 21 ^ ANDALUZIJSKE NOČI V obeh verzijah nastopi kot >Carmen< kraljica španske pesmi in plesa IMPERIO ARGENTINA. Danes je Še na sporedu film v španski verziji, v četrtek in petek v ne m škl verziji. Samo še danes ob 16. hi 19. uri L DEL FESTIVAL. NARODOV XI, OLIMPIJADA Režija : Ob 21. uri svečana predstava Leni . ti. DELA Kiefenstahl FESTIVAL LEPOTE Kakor je prvi del tega odličnega filma navdušil vse dosedanje številne posetnike, tako bo tudi II. del ostal v nepozabnem spominu na tisoče najboljših atletov in telovadcev celega sveta, ki so tvorci tega največjega športnega dokumenta. Kino Sloga, tel. 27-30 let stare kmetice Frančiške šalar iz Velikega Potoka, safarjeva je izginila že 15. t. m. ko je baje skočila v Dravo. Bila je živčno bolna in v smrt je šla v trenutni duševni zmedenosti. Iz Ljublfane —lj živilski trg. Na trgu se začenja zopet čas mrtvila. Kupčije je čedalje manj. Danes je bilo tudi živil nekoliko manj kakor prejšnje tržne dni, vendar mnogo več kakor so jih mogle prodajalke razprodati. Cene so že nekaj časa precej stalne, tudi uvožena zelenjava in sočivje se ne pocenita več mnogo. Kmalu bo povsem konec kupčije s krompirjem v prodaji na debelo. Danes je bilo naprodaj starega krompirja na debelo le nekaj nad 10 vozov. Kupčija je bila zelo slaba. Zadnje čase se je stari krompir na našem trgu še celo nekoliko pocenil, tako da prodajajo lepega belega po 75 do 80 par kg. —lj Poslopje Bat'e pod streho. To poslopje, ki je eno največjih novejših stavb v Ljubljani, je dobilo včeraj stropno ploščo nad najvišjim nadstropjem ter doseglo vrh. Stavba je prišla pod streho približno dva meseca prej kakor so računali, kar je poseben uspeh v naših razmerah. Zdaj so končana železobetonska dela in delo na stavbi bo počivalo, dokler ne bodo oddana zidarska in druga dela. Vendar bo pa poslopje v jeseni že uporabno. Vrh poslopja so postavili lepo okrašeno smrečico in izobesili zastavo. —lj Najodličnejši interpret Chopinovih klavirskih skladb Raoul Koczalski bo kon-certiral v Ljubljani prihodnji četrtek 2. maja. I. del koncertnega sporeda bo obsegal izključno le Chopinove skladbe in sicer 2 njegovi baladi in 10 etud. V II. delu bo igral slavni mojster, ki je priznan in spoštovan skladatelj, 4 svoja dela in k sklepu popolni Schumanov ciklus Karneval op. 9. Vsi prijatelji klavirske igre so gotovo veseli zopetnega nastopa tako znamenitega pianista v veliki Filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic od jutri naprej v knjigarni Glasbene Matice. —lj Koncertni na^op ljubljanskih srednjih šol in drž. učiteljske šole. V nedeljo 30. t. m. bo dopoldne ob pol 11. v operi koncert ljubljanskih srednjih šol in državne učiteljske šole. Nastopile bodo vse tovrstne šole in sicer vsaka z 2 ali s 3 pevskimi točkami, drž. učiteljišče še poleg tega s svojim godalnim orkestrom (2 točki). Na programu so letos narodne pesmi naših obmejnih krajev. Besedilo vseh pesmi, kr se bodo pele pri koncertu, je izšlo v Makli i a ga bo dobil vsa7. do 8 tn od ^>8. do 9. ure zvečer za začetnike in tzvežbance. — Nov« tečaji se bodo pričeli 8. maja 1939 Najnižja šolnina Moderna In na i večja strojepisnica s 40 pihalnimi stroji raznih sistemov, v'sa tozadevna pojasnila dobite inevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska 15 tel. št 48-43. 1045 Beseda 50 par. davek posebei Maimanist znesek 8 Dir MLAJŠA GOSPODIČNA z malo maturo in trg. šolo želi premeriti službo. Vajena vseh pisarniških del in strojepisja. Niistop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva in pridna«. 1346 UPOKOJEN RUDAR oženjen, z 2 otroki, išče mesto hlfinlka, oskrbnika ali slično. Vzame tudi manjše posestvo ▼ najem. Nastop 1. junija, lahko tudi prej. Naslov: Zakoeek Matija, rud. Klenovnik, Pozarevac, dun. banovina. 1380 Lepe starke Poskusite ia enostaven lahek način, da boste izgledali sveža in mlada Smetana mleka ln olivno olje, oboje prečiščeno — in pasterizirano — pomešane sta še s drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem »• Še dvajset let izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani in pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube in pege b tena. Od nje izgleda koža sveža in mlada ter daje prijeten občutek In vonj. Dlačice n« rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo dane« mnogo lepše, kakor to bile pred neko« liko leti. Strokovnjaki pravijo, da se mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec se jo ia do milijona tub. Tudi Vam je potreb* da jo začnete Se danes uporabljati, pa izgledali vsako jutro mlajša. Uspešna covitost Vam je zajamčena v vsakem ali pa se Vam vrne denar. Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, KnaHjeva ulica štev, 5