iKhftjn vsak ietrtek. Cona ma jo S K na loto. (i£a Nemčijo 10 K, za Ameriko in druge tm'e države 12 K.) — Posamezne Številke bo pvouajajo ~ po 30 vinarjev. ~ Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-Borati pa? Upravništvu „Domoljuba*. —— Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. — v Stev. 33. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1918. Demokracija in avkto-rifefa. (Dalje.) Republika. Drugi način vladati državo je republika ali ljudovlada. Ta te loči od monarhije poglavitno v tem, da nima stalno dbločenega vladarja, ampak osebo vladarjevo določi volitev za krajšo ali daljšo dobo. Amerikanski predsedniki so voljeni na tri leta, predsednik francoske ijudovlade pa na sedem let. Volilno pravico imajo vsi polnoletni državljani ali pa samo nekateri; potem delimo tudi republiko v aristo-kratično ali plemiško, kjer imajo samo nekateri krogi voliino pravico, in v demokratično, kjer voli ves narod svojega vladarja. Taka je ameriška republika Zedinjenih držav, kjer res voli ljudstvo naravnost svojega predsednika, ta bi se torej ,lahko imenovala ljudska republika, tej nasproti stoji parlamentarna republika, kjer volita predsednika republike obe zbornici v skupni seji. Oblast izvoljenega predsednika republike je dokaj različna. Tako ima predsednik Zedinjenih držav Wilson jako veliko oblast vladati, gotovo večjo kot jo ima mgleški kralj, kar se zdaj posebno kaže v vojski, ko gospodari kot kak diktator ali iamodržec. Nasproti pa ima francoski >rtdsednik jako majhno oblast, ker so si ninistri in parlament pridržali glavno moč. Posebne vrste so države, ki so nastale a razsulu ruske države. Velika Ru-1 j a je »republika sovjetov« brez pred-ednika; ministri so obenem tudi vladarji, er se imenujejo sami sebe »ljudske komi-arje«, hočejo s tem izraziti, da je pravi War rusko ljudstvo, ozirom^ izvoljeni Jsovjetje«. — Ukrajina je tudi re-Bublika s početka brez predsenika, zdaj pa so ji dali Nemci vladarja v osebi hetma-na Skoropadskcga. — Kako se bo razvila Poljska, še ni gotovo. Zdaj ima tri vladarje, katere so jim postavili Nemci. Večina poljskih ljudi je za monarhijo, nekateri so za republiko; deželni zbor bo končno določil način ustave in vladavine. Monarhija ali republika? Večkrat se o tem piše in govori. Kateri način vladavine je boljši; eni hvalijo monarhijo, drugi pa republiko. Kdo ima prav? Samo posebi se to ne da določiti, eno kot drugo more biti dobro pa tudi slabo, Kaj nas uči zgodovina? Zgodovina potrjuje isto resnico, ker nam kaže dobro in slabo monarhijo in republiko. Tudi cerkev se ni odločila enostransko za eno ali drugo. Res pa je, da je v kakem slučaju boljša monarhija, v drugem pa republika. Modrih mož naloga je, da to določijo, S početka so nastajale tnonarhične države, ker so se razvile največkrat iz zadruge ali plemena, ki so naravno imeli monar-hičen ustroj. Starešina ali kralj je bil vir vsega prava, ko še ni bilo pisanih postav. Zato je moral biti na čelu države mož, ki je po starosti in modrosti prekašal druge, da je znal vse pravično deliti darila in bremena. Tak mož je bil res avktoriteta, priznane veljave. Prve države so bile sploh majhne, na eno mesto in njegovo okolico umerjene. Za vladanje tako majhne države je pač zadoščal en pameten in pošten mož, Ko so sčasom nastale velike države, so kralji že imeli svoje ministre in svetovalce ter svoje namestnike po pokrajinah. Premaganim narodom so naložili davek, pa so jim pustili za enkrat lastne domače vladarje, Prve svetovne države asirsko-babi-lonska, egiptska, perzijska in grška so bile monarhije; rimska velesila je bila najprvo republika, pa se je pozneje preosnovala v ccsarstvo. Krščanska Evropa je imela tudi sprva monarhistične države, šele v srednjem ve- Leto XXXI. ku se pokaže prva republika. V naših časih se pa število republik hitro množi, ker punti in upori navadno rode republike. Zadnja leta so nastale republike v Braziliji in Meksiki, tako so zdaj v Ameriki same republike. V Evropi je Francoska pre-vrgla monarhijo in vpeljala republiko leta 1870. po nesrečni vojski z Nemci. Španija je pregnala kraljico Izabelo in je bila en čas republika, pa zdaj ima zopet monarhijo. Portugalci so umorili kralja in proglasili republiko 1. 1912. Stara Kitajska je cesarja odstavila in ustanovila republiko leta 1913. Mogočna Rusija je sredi vojske z uporom strmoglavila monarhijo in vpeljala republiko leta 1916. Močne republikanske stranke so tudi v Italiji in Španiji in povsod tam, kjer imajo socijalisti številne pristaše in delavne organizacije. Tudi framasoni delajo na republiko, kjer imajo velik vpliv na vlado kakor v Italiji in na Ogrskem, tam je povsod nevarnost, da porabijo prvo priložnost za upor in odpravo monarhije, Dasi se ne more splošno trditi, da je boljša monarhija kot republika, vendar je večkrat jasno, da ima monarhija prednost, V taki državi, ko je Avstro-Ogrska danes, je gotovo monarhija na mestu, ker je cesar kot oče sredi svojih narodov, ki skrbi z ljubeznijo za vse narode enako, kakor skrbi oče v rodbini za vse svoje otroke enako. Pri naših razmerah mora imeti vladar poleg te očetovske ljubezni do vseh narodov tudi veliko modrost in železno doslednost, da izpelje enakopravnost svojih narodov. Svetovna vojska. Na francoskem bojišču se bitka z vedno večjo srditostjo nadaljuje. Francoski ofenzivi, kateri so se Nemci umaknili od reke Marne na reko Aisno* je sledila dne 8. avgusta angleška ofenziva med rekama Ancro in Avro, to je bolj proti severu od 1« bojišča francoske ofenzive. Tudi tukaj se je našim sovražnikom posrečilo, da so prisilili Ncmce k umiku. Angleži so prišli celo do artilerijskih postojank, gosta megla je sovražniku pomagala, da se je približal nemškim črtam s svojim novim bojnim sredstvom, tanki, ki so naravnost pokosili prve nemške posadke. Nemci tudi svojih lahkih topov niso mogli pospraviti tako da so jih dobili Angleži okrog 200, število ujetnikov je tudi piecejšnje. Svojo ofenzivo so Argleži potem razširili proti severu do reke Oise, vzeli mesto Montdi-dier, toda nemške rezerve so za enkrat ustavile njihovo prodiranja. Vsi ti boj! pričajo o veliki premoči naših nasprotnikov, posebno vpliv amerikanske armade je cči-viden in ta premoč bo vsak dan hujša in občutnejša. Sedaj vidimo, kako prav so imeli oni možje, ki so svarili pred vojno z 'Ameriko. Nemški admiral Holtzendorf, ki je zagotavljal nemški vladi, da bodemo s podmorskimi čolni dosegli odločitev, je šel .v pokoj, a posledica njegovega napačnega poročarja občutimo vedno bolj, Treznejši možje v Nemčiji prihajajo že do spoznanja, da z mečem in podmorskimi čolni ne dosežemo odločitve, Francozi so podelili svojemu vojskovodji Fochu, ki vodi to ofenzivo proti Nemcem, čast generalnega .vojnega maršala v priznanje njegovih ?a-slug. Na italijanskem bojišču so napadli Italijani, pomnoženi z Angleži in Francozi, naše postojanke med Canovo ia Asiago, a smo jih /. velikimi izgubami odbili, Italijani so zopet v strahu pred avstro-ogrsko ofenzivo in kličejo Amerikaner na pomoč, ker s svojo lastno močjo ne dosežejo nikdar uspehov. Na albanskem bojišču so se Italijani ustavili na črti Friri-Berat, drugih posebnih dogodkov tamkaj ni. Rusija sc spieminja v eno samo bojišče. Od severa prodirajo Angleži proti Petrogradu in Wologdi, ki leži ob zeleznici, katera vodi iz Sibirije v Petrograd. Odrezali bodo torej popolnoma boljševike od Sibirije. Na daljnjem vzhodu so se Japonci izkrcali v Vladivostoku in hite po sibirski železnici na pomoč četam, ki stoje v Evropi ob reki Volgi in se bojujejo proti boljševikom, katerih moč gre h koncu. V južni Rusiji, v Kavkazu, so Angleži zasedli mesto Baku ob Kaspijskem morju. Ne bo dolgo, ko dobimo r.a vzhodu eno samo fronto. Mesto k miru se bližamo novim bojem. Iz govorov sovražnih državnikov spoznamo da ne moremo še misliti na skoraj-šen mir. Kdor zmaguje, noče vedeti o miru, lo je znamenje današnjega časa. Politični obzornik. Kakor jim kaže! Ministri počivajo. Odšli so z Dimaja nu deželo, da se oddabnpjc in okrepč na svežem zraku za jesen. Le ministrski predsednik dr. Hussa rek se tudi v pasjih dnevih trudi v potu svojega obraza za »spravo» avstrijskih narodov, Nerooi neprestano £rče c k>*og njega kol zli d'.:!n.vi. Sodišče v Trutnovu jim ie a» še vse premalo. Menda zahtevajo /a Češko ä« nadaljnih upravnih novotarij, tako da bo jeseni že jasno, kako bo končno razdeljena Češka med Nemce ih Čehe, besno pa odklanjajo vsako spremembo na Koroškem, Štajerskem, Moravskem itd. Svetujejo, naj dr, Hursarek še bolj trdo stopi Čehom in Jugoslovanom na piste. Posebno jih sedaj mika, da bi prekršili imuniteto ter na ta ali огч način onemogočili delovanje našim političnim voditeljem in drugim narodnim zastopnikom. Sploh na vse mislijo, seveda sebi v prid, samo to jim ne gre v glavo, da bi dali Cehom in Jugoslovanom le trohico pravice. Avstrijo hočejo vzeti edino oni v zakup po znanem pravilu: Avstrijsko je samo to, kar jc nemško. Nemčursko nemški listi pridno pomagajo obkladati s framasoni, veleizdajalci, s podaljševalci vojske vsakogar, kdor zmajuje nad tem zakupom. S Poljaki ima dr. Hussarek srečo. Listi pišeic, da se je že pogodil z njimi. Poljaki bodo zanj govorili, pisali in glasovali, dr. Hussarek pa za plačilo 1. ne bo v Galiciji ničesar spremenil brez prifrd'la Poljskega kola, 2. bo skušal pridobiti Poljakom nazaj holmsko pokrnino, k", po brest-litovski pogodbi pripada Ukrajini. 3. bc izpeljal vse gospodarske zahteve Poljskega kola. Tüko so poljski žlahčiči r.ooet vsi srečni, da spet drže z ministri, Ukrajinci pa se kislo drže in premišljajo, kake usne-he so dosegli £ svojo kranarsko politi o, kakršno nam tako zelo priporočajo v.No-vice«. Z vlado so držali, zato so sedai dobili brco, ker je vlad* obliubila Poljakom v Galiciji to, kar ie Ukrajincem v največio škodo. Prej so bili Ukrajinci na vrhu, zdaj so Poljaki. Nemškim ministrom je pač samo za to, di oni dobro »ven« pridejo, drugi pa vsakokrat manj kupi, kot je pa ministrom prodal, kar dokazuje tudi vsa dr. Šusteršičeva politika, ko nas :majo ob koncu dvajsetletnega njegovega delovanja kljub premnogim obliubam in koncesijam Nemci bolj v krempljih kol pa nröj. V naših razmerah moremo samo reč'.: »Ali vse ali na nič!« Zakaj kdor ne odneha, ta dobil Neizprosen boj za celo deklarac-io je vrgel Clani-.Martinica, je oodrl dr. Seid-lerja, bo odbil dr. Hussareka, a večno to ne more iti. Enkrat mora zdrava pamet zmagati, rekoč: »Tu imate, da< boste siti!« Tedaj pozdravljena, habsburška Jugoslavija! Dobrohotni sosedje. Ogri se po načrtu srečno osamosvoju-jejo. Noben Nemec od posl. Teulla pa do dr. Hussareka ne upa črhniti niti besedice kake nevolje, temveč se ponižno nočajajo z Ogri, kako bi ogrske vojake izločili iz avstrijske armade ter jih združili v posebno ogrsko vojsko. Seveda kar smejo »gospodje« Mažari, tega ne smeio »hlapci" Slovani. To dvojno mero so pokazali posebno nasproti Hrvatom. Sicer so jih povabili k pogajanjem, a menda bolj zaradi lepšega Tu so Hrvati spoznali, da hečejo Ogri kar kratk.ornalo »pobasati« tvdi vse Hrvate v orgsko vojsko. HrV&li seveda s tem niso zadovoljni in so odločno odklonili pri po- gajanjih in v parlamentu te najnovejše ogrske nakar.e proti hi'vatskemit domo-branstvu in hrvatski črni vojski. Končno odločitev so Ogri previdno odložili v upanju, da drugič zadenejo na ugodnejše postojanke, Kajne, lepi sosedje! Dobro so se naučili. O čemer so že dolgo govorili in pisali, se je vendar le uresničilo. Japonci prodirajo v Sibirijo, Seveda pri tem Japonska sveto zatrjuje, »da hoče ostati v trajnem prijateljstvu z Rusijo, spoštovati nedotakljivost ruskih dežela ter da se nikakor noče vmešavati v ruske notranje zadeve«. Svoje čete pešilia Japonska v Vladivostok menda samo zato, ker so jo poklical' Čehi in Slovaki na pomoč, in ker hoče Čehe rešiti pogina iz obče človeških ozirov Imenitno! Dunajski časopis prav» o tem: Ali nismo tega, kar se nam oznanja iz daljnega vzhoda, že večkrat slišali? Ko^ar mika prodirati v deželo, s katero živi v miru. je še vedno zagotavljal »nedotakljivost dežele«, da so v sosednji deželi prstanišča, ki jih rabi zase, da stoje onkraj važne trdnjave, ki iih že zaradi last-.е varnosti za bodočnost ni mogoče več vrniti, vse to se vedno izkaže šele tedaj, ko je dežela že zasedena. In da prodira v tujo deželo zato, ker stiskani prosijo pomoči, to tudi ni novo. Kdorkoli ie hotel še prodirati, je še vedno slišal kiice po pomoči«. Sibirija bo torej na lep način poslala japonska na račun onemoglega soseda, Preljuba pravica, oi V.ja si doma? Naiprej so jo vili in stiskali v Evropi, zdaj so se tega naučili tudi na Japonskem. Povsod pieganjata pravico ie icst in .-ila. Ali tudi pest se bo obrabila in sila se bo izrabila, samo nevarnost je, da ne še kmalu! Po-mozi Bog! Italijanski letalci nad Dunajem. r»ne 9. avgusta so prišli italijanski letalci — bilo ji i: menda sedem — prvič de Dunaja. Leteli so nad Ljubljano v silni višini. Naši obrambni topovi so jih orega njali, toda niso ničesar zadeli Letalci so leteli do Donave, in potem jim je ta reka kazala pot na Dunaj. Imajo izredno hitra in lahka letala, s katerimi pielete v eni uri 200 km (osebni vlak vezi navadna 30 km na uro). Tako jim je bilo mogoče, da so prišli iz Verone na Dunaj v poltrelji uri. Na Dunaj niso nesli s seboj bomb, zakaj te so pretežke in bi jih ovirale pri dolgem in visokem poletu, pač pa so nabasali toliko več bencina in pa kakšnih 100.000 letakov različne vsebine, večinoma v nemškem jeziku. Letala so se spustila nad Dunajem do 300—200 m višine, izvajala razne »kunšti« ter metala letake, katere so Dunajčani z veliko marljivostjo pobirali, ter jih posebno potem, ko jih je po.i-cija zase rekviriraia. silno drago prodajali. Eden izmed letalcev pa je imel smolo. Pokvaril se mu je aparat ter se je moral spustiti poleg Dunaia na tla, kjer je. pa leta'" takoj sežgal. Oba pilota, ki sta bila v leia-l lu, sta brez,sledu izginila ,toda enega so ž« dobili. Eden izmed letakov je imel sledeče bahaško besedilo: Spoznavajte Italijane! Če bi hoteli, bi /ahko metali mnogo ton bomb na Vaše mesto, mi pa Vam pošiljamo samo pozdrave trikolore, trikolore svobode! Mi Italijani se ne bojujemo z državljani, otroci, starci in ženami. Mi se bojujemo z Vašo vlado, s sovražnikom narodne svobode, z Vašo slepo zakrknjeno in okrutno vlado, ki Vam ne more dati niti kruha niti miru in Vas vodi samo s sovraštvom in varljivimi upi, Dunajčani! Trdi se o Vas, da ste inteligentni; odkar pa ste oblekli prusko uniformo, ste padli na nivo berc-linskega grobijana in ves svet se je obrnil proti Vam, Ali hočete nadaljevati vojno? Storite to, če hočete izvršili samomor. Na kaj upate? Ali upate na odločilno zmago, ki so jo Vain obljubili pruski generali? Njih odločilna zmaga ]e kakor kruh iz Ukrajine: Vi čakate in umirate predno pride. Dunajčani! Pomislite kaj Vas čaka! Živela svoboda! Živela Italija! Živela ententa! Tedenske novice. DROBNE POLITIČNE VESTI. Iz načelstva S. L. S. Dosedanji načelnik S. L. S. prelat Andrej K a 1 a n je načelstvo stranke odložil. Ko ga je novoizvoljeni odbor Kat. tisk. društva zop(-t izvolil za predsednika, je prelat Kalan izjavil, da smatra mesti načelnika stranke ter predsednika K. T. D. za nezdružljivi, in da bo zato načelništvo S L S. odložil. Načelniške posle S, L. S, bo do prihodnjega zbora zaupnikov vodil podnačeln^k, državni poslanec dr. Lovoro Pogačnik. Osrednja pisarna S. L. S. začne v najkrajšem сази poslovati. Tajniška dela je prevzel stolni vikar in urednik »Domoljuba« g, Franc Z a b r e t. Ustanovitev Narodnega sveta se bo vršila v Ljubljani dne 16. avgusta. Narodni svet bo štel 52 članov in bo obsegal vse jugoslovanske dež-jle naše državne polovice. Vseslovenska ljudska stranka bo v svetu zastopana z 18 člani. Na S. L, S. na Kranjskem jih pride 7 in sirer so to: dr. Izidor Cankar, dr. Jos. Jerič, prelat Andr. Kalan, Jos. vitez Pogačnik, dr. Lovrc Pogačnik, prof. Bogumil Remec, poslanec Karol Škuli. — Isti dan prispe v Ljubljano tudi celotni Jugoslovanski klub, veliko čeških, poljskih, hrvatskih in srbskih gostov. Drugi dan, dne 17. t. m, se bodo vršila važna posvetovanja zastopnikov slovanskih narodov v Avstriji; tudi Jugoslovanski klub bo imei skupno sejo. Se-verncslovanski gostje se pripeljejo v Ljubljano v petek zvečer z brzoviakom ob pol 7 uri. V nedeljo se izvrši v Št. Janžu na Dolenjskem odkritje Krekove spominske plošče. To bo cerkvcna slovesnost, katere se bodo udeležili tudi vsi slovanski gostje. Vse zveste Slovence ob dolenjski progi ">ozivljemo, r.ai se zbero ob progi in po-lebno na kolodvorih, kjer naj pozdravljajo »limoidoči vlak, da dokažeino svojim slo-'anskim gostom svojo ljubezen in gostoljubnost. V Št. Janžu bo takoj po dohodu laka sv. maša za pokojnega dr. Kreka, govor bo imel mestni župnik gosp. Franc Finžgai, takoj po maši pa se bo slovesno odkrila Krekova spominska plošča. Jugoslavija Jugoslovanom. Pod tem naslovom je izšla knjižica, ki razpravlja na poljuden in priprost način o bistvu in pomenu jugoslovanskega vprašanja. Knjižica obsega statistične podatke o številu Jugoslovanov, o velikosti jugoslovanske zemlje, prinaša kratke zgodovinske podatke, opisuje položaj, v katerem se nahajajo danes Jugoslovani in vzroke, ki so dovedli do majniške deklaracije. Knjižica zaključuje z besedami pokojnega dr. Kreka: »Vi vsi. ki ste seme jugoslovanskega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečevali naši jugoslovanski državi, za njen procvit in blagostanje!« Knjižica se prodaja v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena s poštnino vred 50 vin. Dosledno. Češki poslanec Mastalka je edini izmed čeških poslancev, ki bi najrajši vedno »glibal« z vlado ter zraven dobival od nje brce Podoben ie našemu dr. Šusteršiču. Poslancu Mastalki so zato občine njegovega volivne^a okraja izrekle nezaupnico in poslanec je dosledno in moško položil mar v roke svojih volivcev ter poslansko mesto odložil. Dr. šust.eršič tega še ni storil in tudi ne bo. ■ ' » " r »", i Ministrstvo za ljudsko zdravje je sedaj ustanovljeno Po naših mislih bo prva naloga novega ministrstva, da dela za konec vojske, ker bo s tem brez dvoma najbolj poskrbelo za ljudsko zdravje. Preiti sod, ki je bil dr.e 15. maja t. I. razglašen na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem nad vojaškimi obrati in vojaškimi osebami, je zopsi odpravljen. Koroški poslaucc Dobernik po iialu Slovenec, a velik sovražnik Slovencev, je umrl. 70 letni bivši pravosodni minister Hochenbui'fie«-, ki je za časa svojega ministrovanja bičal Slovcnce s škorpijoni, je tudi umrl. DOMAČE NOVICE. Častni član js postal presvetli knezoškof dr. A. B. Jeglič še v naslednjih občinah: Hre-novice, Ribnica, Kovor. Tržaški škof postal tajni svetnik. Cesar je imenoval tržaško-koprskega škofa dr. Andreja Karlina za tajnega svetnika. Katoliško tiskovno društvo, ki :rna v lasti Katoliško tiskarno s knigoveznico, Katoliško bukvarno in Ničmanovo prodajalno v Ljubljani, dalje tiskarno v Novem mestu in prodajah no Ilirijo v Kranju, je imelo dne 6. t m. občni zbor. Pristaši dr. Šusteršičeve skupjne so hoteli pri volitvah n. »ega odbora dobiti društvo v svoje roke in s tem seveda tudi »Slovenca« in »Domoljuba«, pa niso dobili niti tretjino oddanih glasov. S tem je dosedanja politična smer pri »Slovencu« in »Domoljubu« zagotovljena. , Petdesetletnica. Dne 2. t. m. |e praznoval c. kr. finančni revident g. Rihard Schumi v ožjem rodbinskem krogu petdesetletnico svojega rojstva. Pred kratkim je obhajal tridesetletnico svojega službovanja. Jubilar pripada stari rodbini. Za povečane slike hodi sedaj po Slovenskem neki agent v službi židovske tvrdke na Dunaju. Računa jih kar po 60 in več kron «n komad. Za judovski milijonarje nimamo de na rja I Umrl ie na tirolski fronti 191etni Frant Gantar iz Rovt pri Logatcu. t Zopet eden. V Stanislavu je umri v bolnišnici Kreševič Ivan, posestnik iz Kačič. Na-lezel je bolezen na rumunskem bojišču. Bil j« priden in marljiv gospodar. N. v m. p.l Napad na mestnega stražnika. Na Glincali ßri Ljubljani je bi! napaden mestni stražnik 'emšar, ko se je vračai zvečer domov. Dobili so ga ob cesti nezavestnega, vsega v krvi. Najbrže so ga napadli tihotapci Strašen dan hude ure je bil 25. julij. Strašni nalivi, zlasti pa toča, so napravili nepregledno škode prej že okrog Osojskega jezera, zdaj pa okrog Št. Vida ob Glini. Trpeli so Št. Dcnat, Krška dolina. Himelberg, Trg Itd. — Isti dan je napravila toča neizmerno škode po Velikovcti in okolici. Posebno prizadete so občine Velikcvec, Vovbre, Št. Peter na Vaši-njah in Ruda. Hudo so trpeli vsi sadeži. Rop. V noči od 30. do 31 julija se je vračal okoii 11. ure posestnik Franc Drenik. po domače Čefidel, iz Prečne od neke kupčije iz Novega mesta. Na cesti, kjer pripelje tudi pot iz hoste od Cegelnice, sta ga napadla dva neznana moža ter mu nastavila takoj samokres na prsi in zahtevala denar. Izročil jima je svojo denarnico, v kateri je bilo približno 23.000 kron. Ta denar sta mu roparja vzi:la_ in odšla. Govorila sta slabo slovensko z laškim narečjem. Gotovo je, da sta ga čakala z namenom, da ga oropata. Roparski napad. Posestnikov sin Anton Majcen iz Trate ,je tc dni dobil kratek dopust, da obišče svoje starše. Ko je proti 1. uri zjutraj prišel domov, je zapazil na dvorišču dva' tuja moža, ki sta na vprašanje, kaj iščeta, zbežala. Majcen je tekel za njima. Naenkrat se je eden neznancev obrnil in ustrelil Majcena pod levo koleno. Oba moža sta nato skočija na Majcena, ga vrgla na tla, mu zvezala roke in noge in ga, potem ko sta mu oropala denarnico z 18 K, žepni nož in nekaj tobaka, pustiia ležati na tleh. Našla ga je drugo iutro skoro nezavestnega njegova mati, ki je hotela iti v Škofic Loko. Kravo ukrcJel. V Mali Fristavi pri St, Petru na Notranjskem je bila dne 3. avgusta' dopoldne na paši ukradena osem let stara krava, težka približno 500 kg in vredna 6000 K. Krava je bila pšenične barve z belimi lisami ter bi se imela še v tem mesecu oteletiti. Tatvine sumljiv je neki mož, ki je dotični daiu gnal v smeri od Št. Petra proti primorski meji še neko drugo kravo in imel obešeno čez hrbet vrečo za kruh, kakor jih po navadi nosijo vojaki. Dve dekleti pod vlakom. Pri Borovnici ie povozi) vlak 13letr:o Ivano Tretnovo in lOletno Ano Škapinovo. obe iz Dol. Obležali sta mrtvi. Dekleti sta gledali za nekim vojaškim vlakom in nista opazili drugega vlaka z nasprotne strani. Prošnja. Kdo izmed vračuiočih se ujetnikov kaj ve: !. o Francetu Jenko, domobraski polk štev. 27, vojna pošta 48. Oglasil se je zadnjič \г Galicije meseca novembra 1914. Naj se sporoči oroti nagradi Manici Jenko, Praše 1. n. Siražišče nri Kranju. — 2. O Ignaciju Podobnik iz Spodniih Kanomelj. V Rusiji je bival v Robrov, Woroneska gubernija. Sporoči nai se Mici Podobnik, So Kanomlie 34, pošta Idriia, Kranisko. — X O Francetu Per.ič, ki je s'u*il pri 17. oešoolkn in bil uiet'ef» 1914. Nai pp snoroči njegovi ženi Antoniji Penič v Dol Pirošici, pošti' Krška vas. Dolenisko. — 4, O M-irlinu Klobučar iz Uršnih sel. Bil ie zajet v Galiciji leta 1915. dnie njegovo pisni" ia r' kraja Sembirski v Rusiii. Sporoči naj se Rozaliii Grill, n. Uršna sein št. 53 pri Novem mestu, Dolenjsko. — 5. O Janezu Pavlo-vič. ki jp s)ti?il nri 27. domobranskem peš-nolkn in bil met l«»ta 1914, in se ni orfla*il iz Rusiie "'e dve leti. Naznani naj se Jožetu Pav-lovič, Btišeča vas, p. Krška vas. Dolenjsko. R AZNE VESTI. Zvišanje poštnih pristojbin. S 1. septembrom se bodo tretjič med vojsko zvišale poštne pristojbine. Pristojbina za navadna ni -s m a bo znašala 20 vinarjev, za vsakih nadaljnih 20 gramov 5 vinarjev, za dopisnice 10 vin. Zavitki : Pristojbina za zavitke se bo odslej morala plačati na oddajnem mestu. Za ža-vitke brez označene vrednosti: 5 kg 100 vin. (doslej 60 in 80 vin.), 10 kg 220 vin. (doslej 200 vin.), 15 kg 320 vin. (doslej 300 vin.), 20 kg 420 vin. (doslej 400 vin.) Poštne nakaznic e : do 50 K 25 vin. (doslej 20 vin.), za vsakih nadaljnih 50 K 5 vin. Brzojavke: Poleg dosedanjih pristojbin bo treba plačati še 20 vinarjev za vsako brzojavko. Novih naborov ne bo. Ogrski listi so zopet /azširjali vest, da se bodo vršili novi nabori za 25—49 letne črnovojnike v septembru t. 1. S pristojne stran! v Budimpešti se sedaj poroča, da je ta vest brez vsake podlage in da ne bo novih naborov. Odpust črnovojnikov letnika 1369. Dunaj, 5. avgusta. Listi poročajo, da bodo črnovojniki rojstnega jetnika 1869. odpuščeni iz vojaške službe v času od 15. septembra do 31. decembra tega leta. Neprevidnost vojakov na vlakih. Neprevidnost vojakov na vlakih je vedno večja. Včasih niti ne počakajo, da bi se vlak ustavil, ga že naskakujejo in silijo v prostore, kjer morejo, celo na strehe zlezejo; z vlakov skačejo, preden se ustavijo, celo na prav nevarnih mestih. Zato je polno nesreč. Vojno ministrstvo je zato izdalo stroge odredbe tozadevno in kdor se ne bo ravnal po njih, bo ostro kaznovan. E/.ema vojakoma, ki sta se nahajala na strehi vagona, so telefonske žice odrezale glavi, tretji vojak ie zadel na strehi vagona na zid piedora in sije zlomil tilnik. Smrtne obsodbe, v Arbeiter-Zeitung« pri-občujc ukaz vojaškega poveljuištva, ki vsebuje eporočilo, glasom katerega je bilo 74 vojakov po sodni preiskavi usrnrčenih ter je ta ukaz z imeni teh vojakov prebrati pri pehotnih polkih štev. 100, 71, 28, 95, 102, 98, 21 in pri lovskem polku 7. Od teh vojakov je bilo 17 Čehov, pripadnikov češko-slovaških legij, k: so se borile proti Avstriji. Več kruha vojakom. Kakor poročajo, je vojr.o ministrstvo odredilo, da bodo dobivali vojaki v zaledju od i. avgusta dalje namesto dosedanjih 250 gramov 305 gramov kruha. Vojaška straža na polju. Praško vojaško poveljstvo je odredilo, da bo polja f.tražilo vojaštvo. Vsakega, ki prestopi kako njivo, bodo na mestu ustrelili. Zadnji dnevi ruskega carja. Preko Curiha se poroča listom: Dne 1. julija 1918 (po ruskem koledarju) ob 5. uri zjutraj so carja zbudili. Patrulja obstoječa iz podčastnika in 6 mož, je pozvala carja, nai se obleče, ter ga odpeljala v dvorano, kjer so mu naznanili sklep rdeče garde, da ie bivši ruski car Nikolaj Romanov obsojen na smrt in da mu dovolijo tri ure, da se poslovi in ukrene potrebne naprave. Nato se je car vrnil v svoje sobe. Sodba se je imela izvršiti ob 9. uri dopoldne. Car se je kar sesedel v naslonjačo in čez nekaj minut je prosi za duhovnika. Duhovnik je prišel takoj in je podelil na smrt obsojenemu carju poslednjo uteho, izpovedal ga je in mu dal odvezo. Potem se je car poslovil. Ostal je nato spet pri duhovniku in je molil z njim. Čez nekaj časa je vzel papir in je napisal nekaj kratkih pisem. Ob 9. uri je prišla patrulja in je pozvala carja, naj odide ž njo na morišče. Car je skušal vstati, a bil je tako slab, da sta mu morala duhovnik in vojak pomagati. Spremljala sta ga po stopnicah in je car z največjim naporom šel naprej. Na- gosied se je moral na morišču nasloniti na ste-er, ker je komaj stal. Duhovnik in vojak sta mu stala na strani. Car je hotel še nekaj povedati, dvignil roke — ali v tem je padla salva in na smrt obsojeni car se je mrtev zgrudil na tla. S tem ie bita razsodba končana. Ruskega carja so boljševiki pokopali na neposvečenem delu pokopališča, kjer se pokopujejo zločinci in samomorilci. Kasneje pa je ljudstvo truplo izlcopalo ter je pokopalo z velikimi svečanostmi in pri udeležbi tisočere množice na posvečenem delu pokopališča. Dopisi. Dobrepolje. Strašna toča je grozno oškodovala naše polje. Poželi smo pšenico in nekateri so dobili iz ene kope en liter Kaj bo letos v dolini, ki jih je vsako leto toliko pre-redila! Pet minut je toča padala 21. julija, pa 4' so šli milijoni v nič. Zdaj je rekviriranje opravljeno. Podzemelj. V nedeljo, dne 18. avgusta, priredi tukajšnja dekliška in mladeniška Marijina družba igro s petjem, in sicer z naslednjim sporedom: i. »Nežka z Bleda« (dekleta). 2. »Rožmarin« (štiriglasni ženski zbor; so- §ran- in alt-solo). 3. »Repoštev« (fantje). — tojišče 1 K. Sedeži po 2 K. Čisti dobiček je namenjen za invalidski dom v Belokrajini, Kočevski okraj. Kar tiče podpor je pii nas v mnogih slučajih tako čudno razdeljeno, da ni za nikamor. Nekateri dobivajo take zneske, da je občudovati one gospode, ki znajo tako natančno izračunati, koliko je vpoklicani pomagal. Tako so slučaji, ko ima mati dva sinova v vojski, pa dobi 10 vin. na dan. Človeku se zdi nevredno, da otrokovo delo tako sramotno cenijo. Z 10 vin. na dan si družina iz nevarnosti preživljanja pač ne bo pomagala. Najhujše je pa to, da )e mnogim vse naenkrat ustavljeno. Ko je prišlo po novem zakonu zvišanje, so davkarije strankam odmerjale same večje svote glasom" odloka. Komisija je pa odmerila izdatno nižje in tako mora stranka povračevati in ji zato ustavijo vse za cela četrtletja, češ, se bo poravnalo, kar je preveč izplačano. To je za mnoge uničujoče. Dela se na to, da, če se že mora plačevati nazaj, se bo polagoma po molih zneskih od-trgavalo tako. da ne bo prehudo podpirani prizadet. Najboljše bi bilo, da se pusti, kar je izplačanega, saj preveč v tej draginji ni nikoli. Ribnica. Občinski odbor je soglasno izvolil prevzv. g. knezoškofa častnim občanom. S tem sklepom je cela občina zelo zadovoljna. Goriča vas. Krajevni odbor S. L. S. smo si izvolili. Načelnik je g. Franc. Lovšin. V krajevno skupino so se strnile vasi dolenjega konca občine. o Dolenja vas. Kot menda nikjer je pri nas urejeno tako, da moramo po razne izkaznice k županstvu takiat, ko imamo najmanj časa, to je kak delavnik dopoldne, ko je največ dela. Dela se na to, kar se mora doseči, da županstvo poveri enega moža v vsaki vasi, ki bo delil v nedeljo popoldne, ko imamo vsi čas. Tako je urejeno v ribniški občini, kar je hvalevredno. Prihrani se čas in podplati in ko se ne bo delilo v gostilni kot zdaj. tudi za marsikoga denar. Iz Št. Jerneja. Vsem premnogim obiskovalcem turške kapelice pri Št. Jerneju s tem naznanjamo, da bodo presvetli knez in škof v ponedeljek, 26. avgusta ob 9 uri prvi ondi sv. daritev opravili. Tako bo enkrat ustreženo tolikokrat ponavljani prošnji Marijinih častilcev. Pri lepem vremenu gre ob 8. uri iz župne cerkve mirovna procesija v Lurd. Tudi v soboto in v nedeljo bodo imeli Prevzvišeni v župni cerkvi duhovna opravila. Z Blok. Vsled silnih nalivov in viharjev je naše vsled slane že itak prizadeto žito vse na tleh, kjer ga mori bujni plevel. Velika maša bo, a žito kar ne more zoreti; je vse preveč mrzlo. Vsled toče in sodre imajo precej občutno škodo vasi Volčje, Studenec, Topol, Ravne in Studeilo. Tudi sosednji župniji sve-totrojiška in virtovska sta zelo trpeli. Posebno so prizadeti sledeči kraji; Ravne, Otave, Pov-šeče, Kremenca, Mramorovo, Štrukljeva vas, Zales in Povšeče. Toča (oziroma sodra) je 28. in 29. julija po nekaterih teh vaseh tako zbila, da ne bo iz cele njive toliko, da bi se enkrat dalo v mlin Še drugi dan je bilo dokaj toče pod kapmi. Vsa polja so bila bela kakor za-metena. Ljudstvo, ki je že do grla sito te strašne vojske, je obupano in kliče po pomoči. Naj se jim nakaže moka i semensko žito ob pravem času, da ne bo prepozno! GOSPODARSKA OBVESTILA Kmetske zahteve. Naši poslanci združeni z drugimi kmetskimi poslanci slovanskih narodov v kmetsko zvezo so imeli po svojih delegatih važno posvetovanje z ministrom za prehrano. Tam so povedali sledeče kmetske zahteve; 1. Odpravijo naj se dosedanje rekvizicije in vpelje porazdelitev dajatev po okrajih in občinah, pri čemer se naj natanko vpoštevata gospodarski položaj in moč posameznih kmetijskih gospodarstev. Država naj skrbi samo za to, da se preskrbe revnejši sloji, v ostalem pa naj bo promet z žitom in krompirjem popolnoma prost. 2. Urad za prehrano je določil poleg osnovnih cen za žito posebna doplačila za one, ki ga prej oddajo. Osnovne cene so nižje kakor ogrske, so pa tudi mnogo nižje kakor na svetovnem trgu, celo nižje kakor v Ameriki, kljub temu, da je pri nas draginja obrtnih izdelkov mnogo višjs. kakor v omenjenih državah. Poleg tega so omenjena doplačila krivično določena za one kraje, ki imajo poznejšo žetev, tudi ni skrbljeno za to, da bo oddano žito dovolj suho, vsled česar trpi r.jegova ka-ljivost in vrednost za moko in krmo. Zato zahtevamo, da se ta odredba izpre-meni, da se vpeljejo cene, ki so primerne cenam na svetovnem trgu in visokim pridelovalnim stroškom. 3. Za kmete je na Ogrskem določenih na, glavo in mesec za osebe nad 15 let 15 kg žita; pri nas 11 kg, pod 15 let na Ogrskem 12 kg, pri nas 9 kg. Tudi je dosedanja količina, ki je dovoljena za krmljenje, mnogo prenizka. Ta krivica naj se nujno odpravi. 4. Za krompir so določene cene do 5. julija 100 K, ki se od 4. septembra dalje znižajo polagoma na 20 K (pri prisilni rekviziciji na 12 K). Ta določitev cene bo vzrok, da se bo oddajal nezrel kfompir, ki bo podvržen kvar-jenju. Tudi je mnogo krajev, kjer krompir do 5. septembra še ni zrel in ki so zaradi teh ccn hudo oškodovani. V nikakera razmerju do cen krompirja niso cene, določene za druga krmila, n. pr. lani za želod 80 K, za repo 35 KI 5. Če obstanejo dosedanje rekvizicije sivine, lahko preračunimo s koledarjem v roki, kedaj izgine zadnji rep iz bieva. Skrajna varčnost z mesom, vpeljava brezmesnih tednov oziroma mesecev je zato nujno potrebna. Ogrska ima danes več živine kakor pred vojsko! 6 Omejitev porabe kmečkih mlinov bi sploh onemogočila kmetu življenje. Upoštevajo nai se vremenske razmere, oddaljenost in pomanjkanje vprežne živine. Glavno je; razdelitev dajatev, kakor se je zgoraj zahtevala in potem popolnoma prosta mietev za one, ki so oddali, kar jim je bilo predpisano. 7, Po mnogih krajih so hudo gospodarile uime, zlasti toča. Žitna letina je v mnogih krajih popolnoma uničena. Zahteva se, naj prizadetim za odškodnino puste večje množine drugih pridelkov, zlasti krompirja in fižola. Bomo videli, če gredo ministru te besede res kaj do srca. Čudne cene, Kmetska posestnica in trgovka nam piše: Kaj to pomeni, da smo v 20. stoletju v cenah kmetskih pridelkov nazadovali, ko so naši predniki bili manj izobraženi, kakor smo ini danes in so pšenico in drugo žito višje cenili v okusu in ccni, kakor krompir, repo itd, A danes pa kaže, da smo prišli popolnoma iz pravega tira razuma. Svinjska repa sternišnica ie bila v jeseni 1917 v naravi kakor je zrastla 100 kg po 50 kron in naribana kisla repa za ljudsko prehrano (žalibog še malokatero živin-če jo mara jesti) je bila po maksimalni ceni spomladi 1918 100 kg 120 kron, Dr.e 4 avgusta letos so bile razglašene pred cerkvijo iz ministrske naredbe za ljudsko prehrano za žito in krompir take cene, da so se pridelovalci na glas smejali razglasu in eden drugemu govorili: pšenice in krompirja bomo samo toliko pridelovali, kolikor bomo rabili za sebe in družino in za svinje, več ne. Ker danes stane samo mlatič za pšenico več nego plača država po ministrski maksimalni ceni zanjo. Pač bomo, kar bo nam mogoče, pridelovali svinjsko repo sternišnico, ki ima po ministrske okus« največjo vrednost za ljudsko prehrano. Pat morajo imeti nepridelovalci dober tek do start znane svinjske piče, ki ji določajo skoro trikrat večjo ceno kol za pšenico. Prejeli smo sledeči dopis; Usnje so dobile občine, da ga razdele po znižani ceni me» ubožno in boso prebivalstvo. Občine so ga sicer razdelile, a nekatere ne med one, za katere je bilo določeno, pač pa med —- odbornike' — Obleka. Eden izmed največjih brezmiselni» načinov, Itako preskrbeti prebivalstvo z obk; ko, je vpeljava kart. Te so za lo, da ubožneis' iloji ničesar ne dobe. — Poslujejo pa tudi neki odbori, ki določajo, kdo je potreben in ubog, da dobi po znižani ceni blago. Tu se vidi zopet, kako nespametno je, da par mož odločuje za cel sodni okraj, kdo je potreben. Kako naj ti to vedo? Ja, pravijo, saj mora imeti tisti, ki res potrebuje po znižani ceni obleko, potrdilo od župnega in občinskega urada. Dobro, saj ti ga tudi radi dajo. Zakaj pa naj ljudje za take stvari izgube toliko časa? Po tri do štiri ure daleč morajo iti iskat teh kart in še gotovo ni, da kaj dobe. Na vsak način bi bilo pametneje, da v vsako občino posebej prihaja blago za ubožnejše. Odbor, obstoječ iz duhovnika, župana, učitelja (učiteljice) in enega moža, naj razsoja o potrebnosti in ubožnosti prosilcev in jim obenem tudi blago oddeli. Cene za moko. Od 12. avgusta, naprej veljajo sledeče cene za 100 kg: fina moka (0) 250 K, moka za kuho 150 K, pšenični zdrob 150 K, krušna moka 100 K, ržena moka 100 kron, ječmenova moka 100 K, koruzna 100 K, ješprenj 150 K, ovseni preparati vseh vrst 150 kron, kaša 150 K, otrobi pšenični, rženi, ječmenovi in koruzni 20 K, odpadki od ječmena 35 K, ovseftii šrot 40 K (odpadki), proseni odpadki 35 K, ajdove lušine 20 K. Po teh cenah bo vojnožitni zavod oddajal moko apro-vizacijam in sicer franko na vse postaje. Cene, po katerih bodo prodajale aprovizacije, bo določila deželna vlada. Cene kruhu. Govori se, da se bodo cene kruhu povišale šele v septembru po sklicanju državnega zbora. Namerava se tudi uvesti dvojna cena za kruh, in sicer ena za premožne, druga pa za revnejše sloje. Cene za divjačino. C. kr, deželna vlada razglaša najvišje cene za nekatere vrste divjačine za prodajo s strani lovskih upravičencev in za prodajo na drobno. Pri prodaji se ne smejo preseči nastopne cene: za jelene in košute kg 4 K 40 v, za divje kozle od 3 K do 6 K 50 v, za srnjad od 4 K do 7 K 50 v, za zajce od 7 K do 8 K, za fazane 8 K, za jerebice 4 K komad. K cenam se sme pribiti v kraju užitnina. Povišanje sladkornih cen, Budimpešta, avgusta. Listi so prinesli ve^ti, da bo povišana cena za sladkor z novo sezono za celih 100 odstotkov. Dopisnik »A Napa« se je obrni! naravnost na ministrskega predsednika dr. We-kerla z vprašanjem, koliko je resnice na teh vesteh, Dr. Wekerle je potrdil, da so bodo cene zvišale, izjavil je pa, da še ni določeno, za koliko. Kranjski krompir za Trst. Tržaški izvrše-valn; odbor za aprovizacijo je od centralne vlade dobil dovoljenje, da nabavi na Kranjskem 30 vagonov krompirja. Kranjska deželna vlada je pa kljub ponovnemu nalogu centralne vlade odrekla dovoljenje za izvoz. Za ureditev denarnega prometa. Finančna uprava je v zadnjem času ukrenila več odredb, da se promet s papirnim denarjem omeji in bankovci kolikor mogoče stečejo nazaj v banke. Posebno so se pozvale pridobitne in gospodarske zadruge na deželi, naj vplivajo na prebivalstvo, da spravi denar v poštno hranilnico ali domače denarne zavode. Zamenjava poginulih, odnosno v sili pobitih vojaških konj, C. in kr. vojno ministrstvo naznanja, da se za vojno službo nesposobni, na licitacijah kupljeni vojaški konji, kateri sami poginejo ali jih morajo posestniki v sili pobiti, ad 1. avgusta dalje ne zamenjavajo več m ostane tozadevna naredba v veljavi le za one konje, ki so bili kupljeni pred 1. avgustom, s ko-;im dejstvom naj tedaj kupci od sedaj dalje računajo. Ker tudi steklenic primanjkuje, obveščamo p. n. občinstvo, da naj prinese v lekarne prazne steklenice za medicine in kapljice s seboj, ako hoče kupiti zdravil, ODGOVORI. F. K. Pr, Vprašanje: Po svojem možu sem dobivala vzdrževalnino po 1.60 K na dan. Sedaj je mož na dopustu od 1. junija do 30. septembra in so vzdrževalnino ustavili. Ali je nrav? — Odgovor: Časovno omejeni ali bole-enski dopusti po zakonu niso tak vzrok, da hi se mogla svojcem vzdrževalnina ustaviti, pač pa oprostitev, trajen dopust ali dopust na nedoločen čas. Če ima vaš mož dopust samo do 30. septembra t. L, potem ni pravilno, da so vam vzdrževalnino ustavili; vsled tega pojdite n a pristojno okrajno glavarstvo in se pritožite. M. P. Z.: Vprašanje: Moj mož je oproščen od 3. junija do 30. oktobra vsled odloka ministra za deželno brambo in sem prejela odlok od glavarstva. A moža še sedaj ni domov. Kaj storiti? — Odgovor: Pojdite na pristojno okr. glavarstvo in prosite tam, naj uradoma opozo-re dotični vojaški oddelek, pri katerem služi vaš mož, na odlok ministrstva za dež. brambo, s katerim je bil vaš mož oproščen; lahko pa pošljete tudi svojemu možu dotični oprosti-tveni odlok, s katerim naj se potem on javi pri svojem neposrednem predstojniku in prosi, da ga odpustijo. P, A. T. Vprašanje: Državno podporo po sinu, ki biva v Ameriki, dobivam samo od decembra lanskega leta. Toda čital sem večkrat, da amerikanska podpora teče od 7. avgusta lanskega leta. Kaj je na tem? — Odgovor: Zakon z dne 17. avgusta 1917 drž. zak. št. 376 glede podpor svojcem v sovražnem ozemlju pridržanih nikakor ne določa, da bi bilo podporo nakazovati ravno od 7. avgusta 1917 naprej, temveč pravi da vlada po svojem preudarku lahko nakloni resnično potrebnim svojcem pridržancev podporo do višine državnega preživninskega prispevka po vojnih vpo-klicancih, vsled česar v zakonu ni opore, da bi mogli zahtevati podporo za nazaj. Vaša prošnja, katero bi bilo napraviti na pristojno okrajno glavarstvo, bi bila vsled tega pri danih razmerah najbrže brez uspeha, Č. V. R,: Vprašanje: Bil sem 3 mesece pri vojakih, ker sem zbolel, bil sein superarbitri-ran za eno leto, 3, junija ietos sem bil zopet vpoklican, toda čez en mesec zopet za ono leto superarbitman. A ves čas nisem dobil invalidne penzije, dasi jo drugi dobivajo. Kam naj se obrnem? — Odgovor: V smislu cesarske naredbe z dne 12. junija 1915 drž. zak. št, 161 ter zakona z dne 28. marca 1918 drž. zak, št. 119 gre invalidna podpora samo onim, katerih pridobitna zmožnost še je in sicer ravno vsled vojnega službovanja najmanj za 20 odstotkov znižala. Dokazati vam je tedaj, da sfe si nakopali bolezen ravno vsled vojnega službovanja in pa da je ta bolezen taka, da za 20 odstotkov zmanjšuje vašo pridobitno zmožnost. Če so ti pogoji dani, potem je vložiti prošnjo pri pristojnem županstvu. Шжиштиет mM Listek HMj junakinja iz Štafra. Povest. Prevaja * (Dalje.) Čez reko sem so bile štajerske cerkvene ure, trikrat zaporedoma po štiri zvonki udarci, Eotem enajst zamolklih. Čez Anižo sem je pri-ajalo kakor ropot in žvenketanje orožja. Opat pravi: »Sedaj se zbirajo v mestni hiši, aedaj je ura, Bog pomagaj! Pojdiva domov!« »Oče,« odgovori prior in položi svojo gor-ko na opatovo hladno roko, »oče, vi ste še tešč od svete maše sem; dovolite mi, prosim, da vam prinesem vina.« In stopil je v hišo. V kratkem času se je prikazal prepasan z modrim predpasnikom na pragu prosti kmet, lastnik kmetije, ter je ponudil opatu v kamenitem vrču požirek mošta. »Bog blagoslovi!« »Lepa hvala,« odvrne opat, napravi znamenje svetega križa nad vrčem, ki ga nese k ustom, pa ga zopet odmakne ter motreč kmeta, ki ga pozna le na videz — brat je prejšnjega lastnika in se je pred kratkim sem plešem — spregovori: »Danes so v mestu Štajer občinske volitve; kmet, kdo, misliš, da bo izvoljen in koga bi volil ii, če bi bil Štajerski meščan?« Kmet odgovori: »Ne poznam gospodov, tujec sem tukaj. Ne poznam Pravnfalka, ne poznam Hendelna. Še nisem dolgo na kmetiji. Pijte, prečastiti!« Opat je gledal v vrč, kakor bi se bal, da», je strup notri. Kmet je počasi nadaljeval: »Ljudje pa pripovedujejo o He.ndelnu, da plačuje svoje delavce vsako soboto z lepimi denarci, okoli dvesto delavcev ima, Pravntalkovi ljudje pa letajo po mestu in beračijo za par krajcarjev, svoji hčeri pa je dal za doto šest srajc in šestdeset goldinarjev. Mislim, da je to dovolj grdo za bogatega moža in jaz bi, primojduha, če bi bil štajerski meščan, volil Hendelna, pa nikoli skopuha Pravnfalka!« Opat se jezno zadere v kmeta: »Če bi koza imela denar, bi ji ti gospa rekel. Si-lj novoverec?« Kmet se poredno namuza in pravi: »Ne, gospod, sem stare, prave vere.« »Kaj ima od stare vere, nesrečnež, ti bi zaradi prokletega mamona volil krivoverca. Ko boš šel o Veliki noči k spovedi, naj te spovednik dene na suho ter naj te zapodi! —< Pojdi, Karel, tu se ne dotaknem nobene kapljice.« Opat je postavil s tako silo vrč na klop, da sta zahreščala vrč in klop. Nato je odkorakal proti Garstenu, obraz mu je žarel svete jeze. Prior Karel je stopal za njim in vzdihoval: »Ti si štajerski škof, ti si štajerski škof,« pa tako tiho, da ga opat ^ni mogel slišati. V malo posvetovalnico mestne hiše v Štajru je stopilo dvanajst mestnih svetovalcev. Nosijo črne. širokoobrobljene plašče, ob bokih se jim blišče krasni meči, pod resnimi obrazi, ki jih okrožujejo črne in piave brade, se bleste brabantske čipke. Ravnokar so se -— tako je v Štajru navada — v veliki dvorani odpovedali svojim častem. Na prošnjo, naj jih še obdrže, so po stari navadi odgovorili: »Ostanemo pri svoji besedi.« Na čelu jim je župan. Med tem volijo volilci v veliki dvorani pred starim sodnikom izmed odstepivših na novo šest svetovalcev. Tudi oni ki so odstopili, volijo šest svetovalcev v notranji svet, taka je prastara navada v Štajru. Nato se voli novi sodnik, ki ga vse željno pričakuje. Posvetovalnica je zelo majhna. Nekateri gospodje so se usedli na hrastove stole, okrašene z angeli, ki nosijo sadež?, v košarah. Drugi stopijo k velikim steklenim oknom ter zro doli na mestni trg, V gostih trumah prihaja ljudstvo sem in na trgu nastaja šumenje in vrvenje, kaker bi rojilo tisoč panjev. Rdečebradi Bertold Hendel se je prije! za ščetinasto brado, jo privil k atlastem jopiču ter rekel: »No, sedaj je enkrat konec, to me veseli. Sedaj sem vendar enkrat prost te šare. Zares, pri Bogu, sedaj šele se mi bo dobro godilo. Moram se še oženiti; osemin-petdeset let imam na hrbtu, zadnji čas je že.« Konrad Travnar, strasten krivoverec, meni: »Kjer je solnce, je pač tudi senca. Res pa je, da gre po pasja v mestu, kjer je dvojna vera. Stori, kar hočeš, vedno ustreliš kozla.« »Da, da, mnogo jih je že v Štajru streljalo kozle, pa temu ni kriva dvojna vera!« pravi s porednim pogledom Joahim Hendel. Počasi je stopal sredi med svetovalci po sobi gori in doli. Ne vidi se mu, da si beli lase zaradi volitve, ki naj mu po obstoječih postavah podeli najvišjo oblast. »Brat, praviš: mnogi so streljali kozle . ., Ti si navihan . . . morda pa misliš tudi name?« mrmra rdečebradi Bertold, ki v svoji ohlapni paradni obleki zastavlja celo okno. »Pa glej, tam doli je tvoj sin! Kako junaško jaha okoli in kakor jastreb gleda okoli in pazi, da kdo nc vpije: »Živio Hendel!« Lepe deklice mečejo oči nanj, pa kaj se meni on za to, saj ga je cesarica in kraljica tako lepo pogledala.« »Se junaško drži, je-li vse v redu?« pravi stari Hendel ter stopi za trenotek k svojemu , nečaku k oknu.. Glej, njegov sini Visoko na konju jaha pred mestno hišo. Vsa mestna kompanija zre na junaka, ki mu vihra cel gozd peres na širokokrajnem klobuku, ki se mu sveti na strani krasni flamberški meč in mu „ na levi strani prsi žari srebrn panter. Za njim vihra, od vetra majan, štajerski prapor in plapola pisano svilnata dežejna zastava. Je kakor rimski vitez sv. Florijan, ki varuje ognja; pa res varuje Štajer pred zalego, pred jezo krivoveicev, ki komaj čakajo, da bi udarili na katoličane, na papeško stranko, pa sedaj jim že ni bila ura. »Dobro pazi na red, vrli dečko,« pravi stari Hendel ter izpod košatih obrvi z dopadajenjem gleda na svojega prvorojenca, Pred lepim jezdecem stopa sem in tja go-t^>a ter vodi za roko malo deklico. Kar za-JVahlja s pačolanom proti oknu ter zvonko zavpije: »Joahim!« Sto in sto glav se obrne proti oknu in iz sto in sto grl prihaja klic: »Živio, Joahim Hendel, živio!« Kričali so praznemu oknu. kajti Hendel se je urno umaknil, »Ne maraš slišati?« ga zbada Bertold in zagrmi s hripavim glasom: »Živio Hendel!« Ves zbor svetovalcev se mu pridruži in po svetovalnici odmeva: »Živio Hendel!« Samo Pravnfalk molči, ki ga hoče za sodnika voliti katoliška stranka. Mirno jc sedel poleg drugega katoliŠKega svetovalca — v celem občinskem svetu so bili sa:no trije katoličani — poleg Leonarda Radl-»najerja. Globoko ga je zbodlo izzivajoče vpitje protestantovskili gospodov. Ni mogel več molčati'. V fini, gladki književni nemščini, ki ga ni manj izdajala za Čeha kakor za starega šolnika, je rekel na glas: »Danes so pa gospodje svetovalci, ki so odstopili, kaj dobre volje. Imajo pač črno na belem, da bo volitev izpadla po njihovi želji. Spominjam se volitve, ko gospodje niso bili tako dobre volje.« »Tudijaz se spominjam volitve,« se roga Bertold. »Takrat je malo manjkalo, da ni bil tepen neki Čeh, kj je z lopovskim doktorjem prišel kot komisar k volilvi v Štajer, Naj me kukovica brcne, če bo še kdaj kak Čeh sodnik y Štajru « »Zakaj bi ne bil sodnik Čeh, če je le-ta živel v Štajru, če liiu je pri srcu mesto in ie vrhu tega še izvežban in izkušen v političnih in pravnih zadevah?« .je zasmehljivo pripomni' Joahim Her.del. In zabučalo je po sobi: »Ha, ha, saj že dosti dolgo sedi v Štajru, rad ga ima in izurjen je tudi.« Pravntalk temno zardi v obrazu, potem zopet pobledi. Če bi mu ne bil Štajer pri srcu, če bi mu ne bi o za katoliško stvar, bi sedaj ne bil tu; da ga zasmehujejo in zaničujejo . . Kdaj bi bil že na Dunaju v škotskem samostanu. Tam bi se mu dobro godilo; tajnik samostanskega sveta bi bil, imel bi časti v izobilju, pa tudi razvedrila. Z ostrim glasom zak'ice: »Nisem izurjen, drugi ljudje so izkušeni in jih imajo za ušesi. Rad bi vedel zakaj je bil Hendel preteklo poietje v Avgsburgu?« > Zakaj pa je bil cesar v Budjevicah?« rjove Bertold. Ta šomošter nas kliče na račun.« »Bil sem pri višjem intendantu, ki ie postavljen čez protestantovske pridigarje,« pravi Joahim in ne trene s trepalnicami »Aha, sedaj vemo,« se rezko zasmeje Pravn talk, »Hočete vedeti, zakaj?« nadaljuje Joahim, »Bil sem lam, da nam pošljejo novih, resnih, postavnih pridigarjev. Nekateri izmed teh, ki jih imamo, so nemirneži in preveč zmerjajo.« »Saj so tudi med katoliškimi farji nekateri petelini, ki samo kriče, zmerjajo in delajo nemir, zato pa še ne gre nihče v Rim po druge,« zbada Travnar Pravnfalka, ki odgovarja: »Tudi o Jezusu so rekli, d.a zapeljuje ljudstvo. Če gospodje govore o petelinih, ki kriče, mislijo Alberta, ki jim leži v želodcu zato, ker govori resnico .Prosim, kdo pa je pisal to-le svinjarijo?« Pranvlalk potegne iz žepa list, ki ga moli pred protesiantovske svetovalce, »Take liste so trosili včeraj po Štajru in po vseh vaseh daleč naokoli. Beritel Sramota! Tako sramotite mene in gospoda garsten-skega opata. Fej! Sramoto za vas, ki oznanju-jate čisti evangelij,,. Fej! Krivoverci!« 8* Joahim Hendel, ki mu ie okoli možatih usten priplaval zasmehijiv nasmeh, reče. »Ta ka otročarija razjari Pranvfalka? Resen mož se bo takim oslarijam le smejal!« Sedaj pristopi Andrej Gifing, stotnik, ki poveljuje mestni kompaniji. Danes je prišel sem, ker ie tudi mestni svetovalec. Andrej Gifing se obregne v Pravnfalka: »Povedal vam bom nekaj o teh listih, Pravnfalk. Ne vemo, kdo je zložil to sramoiilne pesem; vemo pa, da je gospod Joahim Hendel zoper vsako nespodobno priganjanje, pa tudi vem, da ie vse res, kar je tu pisanega. Ha, ha, opat s kutol« »Tukaj se sramoti garstenski opat, ponos in dika prelatov! Pritožili se bomo pri deželnem glavarju!« kliče Pravnfalk; žile na čelu so se mu močno napele. »Le pritožite se, če hočete! Pišite, pišite! Obudil bom kesanje, jutri bom že obešen. Ha, ha, ha!« se gromeče smeje Bertold. »Bertold, naj li zopet pokličem svojega sina, da te postavi na hladno?« vpije Joaniin, ki se proti volji smeje. »Zares, ti ne spadaš sem. Spravi se že vendar kam in ne draži ljudi! Sicer pa, gospodje, smo že potratili toliko časa s praznim besedičenjem. Čas je že, da začnemo delati, zato smo semkaj prišli!« »Tako je!« pravi župan Radlinger, moder mož, ki v treh urah spregovori komaj dve besedi Usedel se je na stol, na čegar naslanjala je skakal enorožec, narejen iz bisernice. Tudi drugi svetovalci so se usedli okoli njega. Vzeli so v roke papirje iu srebrne svinčnike; pi3ali so m pisali, premišljevali in sklanjali glave eden k drugemu, živahno so mahali z rokami, na katerih so imeli težke prstane, sedaj na levo, sedaj na desno. Bilo je v sobi zelo vroče. Tam v veliki dvorani je zamolklo tolkla ura, sto in sto glasov je prihajalo sem kakor šumenje morja. »Ne, gospod Pravnfalk,« je vpil Tan, najstarejši svetovalec, ki je zrl čez ramo sosedu na levici, »na noben način ne damo glasov Kenigstorterju, ki je zadal nekemu meščanu z orientalskim prahom.« »Bolje zadati s prahom, kakor s krivo vero!« mu jo je dal nazaj Pravnfalk. »To je sramotna igra! Le obrekujte ga, saj je katolik Sramota, taka volitev!« »Kaj, kcio pravi- sramotna volitev! Ven — gobezdačl« kriči Bertold. »Tan! Kaj je s Keiiigstorferjem?« vprašuje Joahim Hendel. »Pravijo, da je zadal meščanu . ..« »,Pravijo' je že marsikateremu vrlemu možu zavil vrat,« se smehlja Joahim Hendel. Pravnfalk od strani jezno strelja z očmi na Joallirna. Mu naj bo li tvaležen za te besede? Ne! Hendel je hinavec, tudi če se dela nepristranskega. (Dalje.) Za razvedrilo. tofefts Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje: J, Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko ccrkvijo) sprejema hranilne vloge, in jili obrestuje po 1lU°lo brez kaltega odbilka. I m urs sH s. zjutraj U Uepine. Glej Inserat! Kakor je znano, mora župni urad izročiti vladi en izvod cerkvenih računov na ogled in potrdilo. V nekem takem računu je bil med izdatki zaznamovan tudi pluvial, ki ie stal 600 kron. To je bilo uradniku pri vladi uganka. Mnogo je premišljeval, slednjič je prestavil besedo »pluvial« z dežnikom. (Pluvial se imenuje cerkveno oblačilo, s katerim je duhovnik ogrnjen, ko moli litanije). — ln zapisal je opazko na robu: »Zakaj potrebuje župnik dežnik za 600 kron, ko se dobi svilen za 15 kron.« Razloček. Župan: »Martin, Martin, zopet si se napil; ali ne veš, kdaj imaš dosti? Glej, vsaka krava ve, kdaj ie dovolj.' — Martin: »Seveda —- vode bi imel tudi jaz kmalu dosti.« Prednost, »Mati, danes je učitelj sam z menoj govoril!« reče mladi Karel. — »Kaj pa ti je rekel?« ga vpraša mati, — Karel: »Vprašal me je, če imam še več bratov in sester!« — Mati: »Kaj pa je potem rekel, ko si ti povedal, da si edinecr« — Karel:« »Rekel je: Hvala Bogu!« Na izletu. »Huber, poglej liste in cvete tega drevesa in mi povej, katero drevo je.« — »Hruška, gospod učitelj.« — »Po čem si to spoznal?« — »Ker sem lansko leto tukai hruške trgal.« Izobražena, .. ■ milostiva, vi morate čez noč okna odprta pustiti, da več kisika pride v sobo«. — »Ampak, gosped zdravstveni svetnik, vi veste vendar, da kislega absolutno ne prenesem.« LISTNICA UREDNIŠTVA, J, Z.: Oprostite, vaš dopis je preveč oseben, zato на nismo priobčili, — L, Z.: Verzi so dobri, a manjka pesniškega poleta. Samo verz pa še ne naredi pesmi. — Z, P. L.: Nič ue stane, samo dobra mora biti. — I, P,: Preveč osebno. Oprostite! — M. Z.; Obrnite se naravnost na c. kr. obrtno iSolo v Ljubljani, kier bodete dobili vsa pojasnila. -— Abč: Brezimnih dopisov ne moremo priobčevati. — Z, Z.: Kar-bitn ne debite nikjer, ker ie ves zaplenjen. —■ I. St.: Isto. — I, P, P.: Neznano. — N. T.: Obrnite se na »Fotografsko društvo« v Ljubljani. — A, V.: Kako je osnovana obrtna šola, lahko razvidite iz obširnega popisa v knjižici »Kažipot za izbiro šo! in pckliccv«. Dobiva se ta knjižica v Katoliški Bukvami v Ljubljani, — Nekaterim: Na nepodpisana vprašanja nc moremo postreči. Zavarovalni oddelek c, kr, avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote je izdal spis o vojnem posojilu, ki obsega najprej vrsto izjav odličnih osebnosti v pomenu podpisovanja vojnih posojil in vojno-posojilnih zavarovanj. Drugi oddelek govori o nalogah in delovanju zavarovalnega oddelka: zadnji oddelek objavlja mnogo-brojna zahvalna pisma. Vojno zavarovanje je doslej podprlo skoraj en milijon družin po vojakih, vdovam in sirotam po umrlih in padlih vojakih je do sedaj bilo izplačanih preko 30 milijonov kron. Nadalje se je doslej sklenilo mnogo nad 500.000 vojnih zavarovanj za preko 800 milijonov kron; izven -tega je brez ozira na zavarovanje bilo nabranih preko 250 milijonov kron podpisov vojnega posojila. Skupno je vojaški zaklad za vdove in sirote pomnožil uspeh podpisov avstrijskih vojnih posojil za več nego eno milfardo ki on. Tudi potom vojnoposojilnih zavarovanj je bilo preskrbljenih nad 100.000 vojaških družin za primer, da padejo njihovi reditelji v vojski. Zavarovanje vojaških sirot, s katerim bo v kratkem času preskrbljenih na tisoče sirot, je poklicano, tvoriti nekoč sklepni kamen vojaškega zaklada za vdove in sirote. Iz zahvalnih pisem, ki so natisnjena v knjižici, je razvidno, da se zavarovanje izvršuje v uprav socialnem duhu in v blagor ljudstva in da se v premnogih slučajih izplačajo vsote, ki presegajo pogodbene obveznosti. Iz nekega drugega poročila istega zaklada je razvidno, da so samo podpisi vključno dosedanje uspehe pri VIII. vojnem posojilu na podlagi vojno-posojilnih zavarovanj presegli znesek 1100 milijonov kron in da je bilo doslej po zakladu za vdove in- sirote do-prir;ešenih k skupnemu uspehu avstrijskih vojnih posojil nad 1700 milijonov kron. Uspeh podpisovanja po zakladu se bo še znatno stopnjeval, ker se v smislu pooblastila c. kr. poštno-hranilničnega urada priglasi iz skupnih nabiranj kakor tudi zavarovanja vojnega posojila še nadalje sprejemajo, Tudi vsak nadaljni podpis in vsako zavarovanje vcjnega posojila pri vojaškem zakladu za vdove in sirote zviša s polnim podpisanim oziroma zavarovanimi zneskom skupni uspeh vonega posojila. Natančnejša ustmena in pismena pojasnila o vojnem in vojnoposojilnem zavarovanju dajejo in predloge sprejemajo deželni zavarovalni oddelek za Kranjsko v Ljubljani, Frančevo nabrežje 1, L nadstr., okrajni zavarovalni oddelki v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, I. nadstr.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in njih pooblaščeni zastopniki, LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst: 52, 18, 49, 12, 69. Dunaj: 88, 7, 85, 27, 61. SKRIVALNICA. Kje je prodajalka cvetlic? ezane in mešane ko-liuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Ppdkrajšek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32. za Avtomatična past ta podgano K 7-50, za miši K 5-30, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapuste ni-kake sledi in so same zopet nastavijo. Past za ščurke „Rapid" vjame na ti soče ščurkov v eni noči, po K 8-8C. Izborno de lujoči lovilec za muhe „Nova" komad K 5-20 Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Po šilja se po povzetju ali proti predplačilu. Pošt nina 90 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dnnaj III., Neu-Hnggasse 11/L. KUPIM vsako množino čebelnega voska Plačam po najvišji ceni, J. L U K A N ČI Č, IDRIJA, KRANJSKO, Kupim odraščetie plemenske zajce Ponudbe pošljite: Fr, Krištof, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 59. Sprejmem ki zna dobro plesti vrvi in Strange. A. ŠINKOVEC, vrvarna, KRANJ, GORENJSKO. Sprnime se • iz poštene rodbine za krojaško obrt. Prednost ima, kdor bi mogel plačati užnino v živilih. IVAN PETERNEL, krojaški mojster, Preska pri Medvodah. C. kr. avstrijski zaklad za vdove in siroie zavarovalni oddelek, sprejema še nadalje pod najugodnejšimi pogoji. Tako zavarovonje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije ie morejo plačati tudi z vojnimi posojili sedme ali prejšnjih izdaj. Zahtevajte ustmena aH pismena pojasnila pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani (Frančevo nabrežje, štev. 1, II. nadstropje), pri okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem. Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, i.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Ru-doliovem in pri njih pooblaščenih zastopnikih. Sprejmejo se spretni in zanesljivi akviziterii. Po*oi!! Narolüfe sä »°*ori.? »f шч o" in barvajte si sami platno in staro obleko, katera potem izgleda kakor nova. — Barva se dobi sledeča: črna, modra (plava), rdeča, zelena, rjava, siva in lila v zavitkih še po 60 vinarjev v trgovini barv za obleke ICarS Lošfcmer pri »ZVONCU«, CELJE. Za 1 žensko obleko je treba najmanj 7 zav, barve. Za 1 žensko bluzo je treba najmanj 3 zav. barve. Za i žen. predpasnik je treba najmanj 2 zav. barve. Razpošilja se po pošti, — Vsak si lahko brez truda barva sam, ker vsakemu-naročilu so pridene slovensko navodilo, Za večje posestvo na Spodnjem Štajerskem iščent iriii Mož naj se razume dobro na živinorejo, žena na praSičjerejo, Ugodni pogoji. Prosto stanovanje, lep kos zemlje in plača po dogovoru. Vprašanja na upravo »Domoljuba« pod »Kmečka družina 2725«. иг SODE od vina, žganja in vsake druge vrste kupuje po najvišjih cenah : Ivan Jelačin : LJUBLJANA, Emonska cesta štev. 2. Ci do vito šilo le K 4-90 Sivo tako naglo prešlvne vbode kot šivalni stroj. — NajvcCja iznajdba, s katero more vsak sam krpati in šivati usnje, raztrgene Čevlje, konisko opremo. vreCo. plcliio in vs'akc drugo шоСпо blago. Neobhodno potrebno za vsakogar. Jamstvo za po-rabnosi. Cena kompl. Šilu s suka.icem, 1 raznimi šivankami in porabnlm navodilom K 4.90, 3 kosi K 13-60 Pošilja po povzetju, __M. Svoboda, Kunaj, 111/2, HiessnassB 13-404. Kumin» brusnice, borovnice in vse zdravilne rastline na debelo in drobno kupuje „HERBA" zadruga za vzgojo in izkoriščevanje zdravilnih rastlin, korer.ja in sadežev z o. j. ZAGREB, Jurišičeva ulica štev. 18. Ponudbe z vzorci in cenami. atumee za pegon s silo in z roko, dalje čistifne mlafOnice najnovejše konstrukcije, čistilnike, Uijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, pelje, slamoreznice, brzoparilnike, kotle xa žganje, biane in pluge ter razne diuge poljedelske stroje iz največjih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ima vedno na zalogi zaloga poljedelskih strojev v LJUBLJANI, Martinova cesta štev, 2 Dalje opozarjam ni sivojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih zo vsako mletev. Dobra in najcenejša postrežba vsafieniu zajamčena. „n mm\u zapora! /nit on i to zuvarovana Svotovivl pa cati Seazašna iznajdbo! Vlom н pontiro.io-n.m kliuf-m no mogoči!! Vporabna takoj ln lahko pri vsaki kljuöavnioi !! I lTpo-robno navodilo pi iložono vsaki ključavnici. .Kljub no pro* conliivim prednostim čudovito pomni! — Zakaj bi ne bil sodnik Čeh, če je le ta živel v Štajru, če mu je pri srcu mesto in je vrhu tega še izvežban in izkušen v političnih in pravnih zadevah?« .je zasmehljivo pripomnil Joahim Hendel. In zabučalo je po sobi: »Ha. ha, saj že dosti dolßo sedi v Štajru, rad ga irna in izurjen je tudi,« Pravnlalk ienmo zaidi v obrazu, potem zopet pobledi. Če bi mu ne bil Štajer pri srcu, če hi mu ne bi o za katoliško stvar, bi sedaj r.e bii tu, da ga zasmehujejo in zaničujejo... Kdaj bi bil že na Dunaju v škotskem samostanu. Tam bi se mu dobro godilo; tajnik samostanskega sveta bi bil, imel bi časti v izobilju, pa tudi razvedrila, Z ostrini glasom zakliče: »Nisem izurjen, drugi ljudje so izkušeni in iih imajo za ušesi. Kad bi vedel, zakaj je bil Hendel preteklo poletie v Avgsburgu?« -Zakaj pa je bil cesar v Budjevicah?« rjove Bertold. »Га šomošter nas kliče na račun.« »Bil sem prt višjem intendantu, ki ie postavljen čez protestantovske pridigarje,« pravi Joahim in ne trene s trepalnicami »Aha, sedaj vemo,« se rezko zasmeje Pravnfalk. »Hočete vedeli, zakaj?« nadaljuje Joahim. »Bil sem tam, da nam pošljejo novih, resnih, postavnih pridigarjev. Nekateri izmed teh, ki jih imamo, so nemirneži in preveč zmerjajo.« »Saj so tudi med katoliškimi farji nekateri petelini, ki samo kriče, zmerjajo in delajo nemir, zato pa še ne gre nihče v Rim po druge,« zbada Travnat" Pravnfalka, ki odgovarjaj »Tudi o Jezusu so rekli, da zapeljuje ljudstvo. Če gospodje govore o petelinih, ki kriče, mislijo Alberta, ki jim leži v želodcu zato, ker govori resnico .Prosim, kdo pa je pisal to le svinjarijo?« Pranvfalk potegne iz žepa list, ki ga moli pred protesiantovske svetovalce, »Tnke liste so trosili včeraj po Štajru in po vseh vaseh daleč naokoli. Berite! Sramota! Tako sramotite mene in gospoda garsten-skega opata. Fej! Sramota za vas, ki oznanju-[ate čisti evangelij... Fej! Krivoverci!« 3 a Joahim Hendel, ki ruu te okoli možatih usten priplaval zasmehijiv nasmeh, reče. »Ta ka otročarija razjari Pranvfalka? Resen mož se bo takim oslarijam le smejal!« Sedaj pristopi Andrej Gifing, stotnik, ki poveljuje mestni kompaniji. Danes je prišel sem, ker je tudi mestni svetovalec. Andrej Gifing se obregne v Pravnfalka: »Povedal vam bom nekaj o teh listih, Pravnfalk. Ne vemo, kdo je zložil to sramotilne pesem; vemo pa, da je gospod Joahim Hendel zoper vsako nespodobno priganjanje, pa tudi vem, da je vse res, kar je tu pisanega. Ha, ha, opat s kuto!« »Tukaj se sramoti garstenski opat. ponos in dika prelatov! Pritožili se bomo pri deželnem glavarju!« kliče Pravnfalk; žile na čelu so se mu močno napele, »Le pritožite se, če hočete! Pišite, pišite! Obudil bom kesanje, jutri bom že obešen, Ha, ha, ha!« se gromeče smeje Bertold, »Bertold, naj Ii zopet pokličem svojega sina, da te postavi na hladno?« vpije Joahim, ki se proti volji smeje. »Zares, ti ne spadaš sem. Spravi se že vendar kam in ne draži ljudi! Sicer pa, gospodje, smo že potratili toliko časa s praznim besedičenjem. Čas je že, da začnemo delati, zato smo semkaj prišli!« »Tako je!« pravi župan Radiinger, moder mož, ki v treh urah spregovori komaj dve besedi Usedel se je na stol, na čegar naslanjali! je skakal enorožec, narejen iz bisernice. Tudi drugi svetovalci so se usedli okoli njega Vzeli so v roke papirje in srebrne svinčnike j pisali so in pisali, premišljevali in sklanjali glave eden k drugemu, živahno so mahali z rokami, na katerih so imeli težke prstane, se^ daj na levo, sedaj na desno. Bilo je v sobi zelo vroče. Tam v veliki dvorani je zamolklo tolkla ura, sto in sto glasov je prihajalo sem kakor šumenje morja. »Ne, gospod Pravnfaik,« je vpil Tan, najstarejši svetovalec, ki je zrl čez ramo sosedu na levici, »na noben način ne damo glasov Kenigstorferju, ki je zadal nekemu meščanu z orientalskim prahom.« »Bolje zadati s prahom, kakor s krivo vero!« mu jo je dal nazaj Pravnfalk. »To je sramotna igra! Le obrekujte ga, saj je katolik. Sramota, taka volitev!« »Kaj, kdo pravi: sramotna volitev! Ven — gobezdač!« kriči Bertold. »Tan! Kaj je s Kenigslorferjem?« vprašuje Joahim Hendel. »Pravijo, da je zadal meščanu . ..« ».Pravijo' je že marsikateremu vrlemu možu zavil vrat,« se smehlja Joahim Ilendel. Pravnfalk od strani jezno strelja z očmi na Joahima. Mu naj bo li tvaležen za te besede? Ne! Hendel je hinavec, tudi če se dela nepristranskega. (Dalje.) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 '/4"/o brez kakega odbitka. uro eil e. zjutraj de uopoie. Glej Inserat! Za razvedrilo. Kakor je znano, mora župni urad izročiti vladi en izvod cerkvenih računov na ogied in potrdilo. V nekem takem računu je bil med izdatki zaznamovan tudi pluvial, ki je stal 600 kron. To je bilo uradniku pri vladi uganka. Mnogo je premišljeval, slednjič je prestavil besedo »pluvial« z dežnikom. (Pluvial se imenuje cerkveno oblačilo, s katerim je duhovnik ogrnjen, ko moli litanije). — In zapisal je opazko na robu: »Zakaj potrebuje župnik dežnik za 600 kron, ko se dobi svilen za 15 kron.« Razloček. Župan: »Martin, Martin, zopet si se napil; ali ne veš, kdaj imaš dosti? Glej, vsaka krava ve, kdaj je dovolj.« — Martin: »Seveda — vode bi imel tudi jaz kmalu dosti.« Prednost. »Mati, danes je učitelj sam z menoj govoril!« reče mladi Karel. — »Kaj pa ti je rekel?« ga vpraša mati. — Karel: »Vprašal me je, če imam še več bratov in sester!« — Mati: »Kaj pa je potem rekel, ko si ti povedal, da si edinec?« — Karel:« »Rekel je; Hvala Bogu!« Na izletu. »Huber, poglej liste in cvete tega drevesa in mi povej, katero drevo je.« — »Hruška, gospod učitelj.« — »Po čem si to spoznal?« — »Ker sem lansko leto tukaj hruške trgal.« Izobražena. .. ■ milostiva, vi morate čez noč okna odprta pustiti, da več kisika pride v sobo«. — »Ampak, gospod zdravstveni svetnik, vi veste vendar, da kislega absolutno ne prenesem.« USTNICA UREDNIŠTVA. J. Z.: Oprostite, vaš dopis je preveč oseben, zato ga nismo priobčili. — L. Z,i Verzi so dobri, a manjka pesniškega poleta. Samo verz pa še ne naredi pesmi. — Z, P. L.! Nič ne stane, samo dobra mora biti. — I. P.: Preveč osebno. Oprostile! — M. Z.: Obrnite se naravnost na c. kr. obrtno šolo v Ljubljani, kjer bodete dobili vsa pojasnila. — Abc: Brezimnih dopisov ne moremo priobčevati. — Z. Z.: Kar-bita ne dobite nikjer, ker je ves zaplenjen. —, I. St.: isto. — I, P. P.: Neznano. — N. T.! Obrnile se na »Fotografsko društvo« v Ljubljani. — A, V.: Kako je osnovana obrtna šola, lahko razvidite iz obširnega popisa v knjižici »Kažipot za izbiro šol in poklicev«. Dobiva se ta knjižica v Katoliški Bukvami v Ljubljani. — Nekaterim: Na nepodpisana vprašanja ne moremo postreči. Zavarovalni oddelek c, kr. avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote je izdal spis o vojnem posojilu, ki obsega najprej vrsto izjav odličnih osebnosti v pomenu podpisovanja vojnih posojil in vojno-posojilnih zavarovanj. Drugi oddelek govori o nalogah in delovanju zavarovalnega oddelka: zadnji oddelek objavlja mnogo-brojna zahvalna pisma. Vojno zavarovanje je doslej podprlo skoraj en milijon družirt po vojakih, vdovam in sirotam po umrlih in padlih vojakih je do sedaj bilo izplačanih preko 30 mili)onov kron. Nadalje se ie doslej sklenilo mnogo nad 500.000 vojnih zavarovanj za preko 800 milijonov kron; izven 'tega je brez ozira na zavarovanje bilo nabranih preko 250 milijonov kron podpisov vojnega posojila. Skupno je vojaški zaklad za vdove in sirote pomnožil uspeh podpisov avstrijskih vojnih posojil za več nego eno miljardo kron. Tudi potom vo.jnoposojilnih zavarovanj je bilo preskrbljenih nad 100.000 vojaških družin za primer, da padejo njihovi reditelji v vojski. Zavarovanje vojaških sirot, s katerim bo v kratkem času preskrbljenih na tisoče sirot, je poklicano, tvoriti nekoč sklepni kamen vojaškega zaklada za vdove in sirote. Iz zahvalnih pisem, ki so natisnjena v knjižici, je razvidno, da se zavarovanje izvršuje v uprav socialnem duhu in v blagor ljudstva in da se v premnogih slučajih izplačajo vsote, ki presegajo pogodbene obveznosti. Iz nekega drugega poročila istega zaklada je razvidno, da so samo podpisi vključno dosedanje uspehe pri VIII. vojnem posojilu na podlagi vojno-posojilnih zavarovanj presegli znesek 1100 milijonov kron in da je bilo doslej po zakladu za vdove in. sirote do-prinešenih k skupnemu uspehu avstrijskih vojnih posojil nad 1700 milijonov kron. Uspeh podpisovanja po zakladu se bo še znatno stopnjeval, ker se v smisla pooblastila c. kr, poštno-hranilničnega urada priglasi iz skupnih nabiranj kakor tudi zavarovanja vojnega posojila še nadalje sprejemajo. Tudi vsak nadaljni podpis in vsako zavarovanje vojnega posojila pri vojaškem zakladu za vdove in sirote zviša s polnim podpisanim oziroma zavarovanimi zneskom skupni uspeh vonega posojila, — Natančnejša ustmena in pismena pojasnila o vojnem in vojnoposojilnem zavarovanju dajejo in predloge sprejemajo deželni zavarovalni oddelek za Kranjsko v Ljubljani, Frančevo nabrežje 1, I. nadstr., okrajni zavarovalni oddelki v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, I. nadstr.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in njih pooblaščeni zastopniki, LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst: 52, 18, 49, 12, 69. Dunaj: 88, 7, 85, 27, 61. SKRIVALNICA. Kje je prodajalka cvetlic? ezanc ln mežane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšek hrlvoc, Ljubljana, Sv. Patra cesta 32. Avtomatična past ia podgane K 7-50, za miši K 5-30, love brez nadzorstva do 40 živali v eai noči, ne zapuste ni-kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za ščurke „Hapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 8'80. (zborno delujoči lovilec za muho „Nova" komad K 5-20. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 90 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dnnaj III., Neu-llnggasse 11/L, KUPIM vsako množino čebelnega voska Plačam po najvišji ceni. J. L U K A N ČI Č, IDRIJA, KRANJSKO. Kupim odraščene zafee Ponudbe pošljite: Fr, Krištof, Ljubljana, Sv. Petra na'sip štev. 59, Sprejmem plemenske ki zna dobro plesti vrvi in stränge. A. ŠINKOVEC, vi varna, KRANJ, GORENJSKO. Sprejme se > iz poštene rodbine za krojaško obrl. Prednost ima, kdor bi mogel plačati nčnino v živilih. IVAN PETERNEL, krojaški mojster, Preska pri Medvodah. C. kr. avsfrijsH zaklad za vdovo In sirote zavarovalni oddelek, sprejema se nadalje ШШЈ1 99 6, Vin posojilo pod najugodnejšimi pogoji. Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje Vili, vnjne^a posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnimi posojili sedme ali prejšnjih izdaj. Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani (Frančevo nabrežje. Stev. 1, II. nadstropje), pri okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlja, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, i.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Ru-doliovem in pri njih pooblaščenih zastopnikih. Sprejmejo se spretni in zanesljivi akviziterji. Narocüfe si Pozor" 91 BARVO" in barvajte si sami platno in staro obleko, katera polem izgleda kakor nova. — Barva se dobi sledeča; črna, modra (plava), rdeča, zelena, rjava, siva in lila v zavitkih šc po 60 vinarjev v trgovini barv za obleke SCari Loibner pri »ZVONCU«, CELJE, Za 1 žensko obleko je treba najmanj 7 zav. barve. Za 1 žensko bluzo je treba najmanj 3 zav. barve. Za 1 žen. predpasnik je treba najmanj 2 zav. barve. Razpošilja sc po pošti. — Vsak si lahko brez truda barva sam, ker vsakemu .naročilu se jjridene slovensko navodilo. Za večje posestvo na Spodnjem Štajerskem iščem Mož naj se razume dobro ha živinorejo, žena na prašičjerejo. Ugodni pogoji. Prosto stanovanje, lep kos zemlje in plača po dogovoru. Vprašanja na ». upravo »Domoljuba« pod »Kmečka družina 2725«. 1Г ŠODE^PV od vina, žganja in vsake druge vrste kupuje po najvišjih cenah s Ivan Jelažin : LJUBLJANA, Emonska cesta štev, 2. Ct do vito Silo le K 4-9Q Siva tako nagio preSIvne vbode kot šivalni stroj. — Najvičja iznajdba, s katero more vsak sam krpati in Šivati usnje, raztrgane.£«vl|«, konjsko opremo. vreCe. platno in vsake drugo močno blago. Neobhodno potrebno za vsakogar. Jamstvo za po-rabnost. Cena kompl. Stili s sukancem, 4 raznimi Sivankami ln Dorabntm navodilom K 4.90, 3 kosi K 13-50 PoSilja po povzet|u, M, Svoboda, Дипај, 111/2, HiesspsR 13-404. Kumfii, brusnice, borovnice in vse zdravilne rastline na debelo in drobno kupuje '"^C „HERBA" zadruga za ■vzgojo in Ukoriäce vanje zdravilnih rastlin, korenja in sadfižev z o. j. ZAGREB, Jurišičeva ulica štev. 18. Ponudbe z vzorci in cenami. za pogon s silo in z roko, dalj? čistilne mlatdnice najnovejše konstrukcije, čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, ge-pelje, stnmorezmce, brzoparilnike, kotle Zb žganje, brane in pluge ter razne druge poljedelske stroje iz največjih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ima vedno na zalogi zaloga poljedelskih strojev v LJUBLJANI, Martinova cesta štev. 2 Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih lu vsako mletev. — Dobra in najcenejša postrežba vsaKemu zajamčena. iiljni&nliliočaicil >'van n varnostna zapora! ii Zakonito ztivnrovn Svetovni paeutJ Senzučna iznajdba! Vlom e ponaroje- m ključem notno goß!!! Vporabua tahoj in lahko pri vsaki kljuöavnioi M ! Uporabno navodilo piilužono vsaki ključavnici. Kliub ne nre* conliivim prodnostim čudovito noeoni ! — Cena za komad' Za vrata (z dvoma 700-doina) K8'-, po pošt) K 9'—; Za varata и dvema vbodoma) poniklmna K O'—, po i cšfci KJ.O'—; J'azi naj se na znamko in zavrne ponarodbo. Pošilja so io proti prodplačilu* Zastopniki se iščejo. Tovarna varnostnih zapor »VIKTORIA« in kljwöar-akega blaga. Slavno zastopstvo ,VII(forla. % urei) 23. Trenira nI. 11, Hrvat. Telefon 20-26. Vaša korist toda ne odlašajte! - Zahtevajte takoj ponudbe na 26 % kali-jevo so! ili 14 % kajntt Poznejših naroČil vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršiti! Pojasnila so Vam na razpolago! Jamstvo za kakovost! VINKO MC, veielržec, Žalec, ЖОДегско. n. a ßezelne življenjske ln rentne nezgodne ln Jamstvene zavarovalnico t Ljubljani, Msrije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdiuženo tud. г vojnim riziko, otroških dot, xentna In ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Najplodnejši pogoji ел vojno zavarovanje Zavod temelji oa vzajemnosti. — Prospekti zaBtonj in poštnine prosto. Sposobni lafltopniki' 'se sprejo-maj o pod najugodnejšimi pogoji. 188 Г Svetovna razpošiljalnica H.Suttner samo u Ljubljani Sf.l Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Nad 1,000.000 v rabil Ročno šilo je praktično orodje za vsakogar za šivanjo usnjenih pjodmotov, jermenov, vreč, jader, oprem, mehov, plaht, čevljev. — llazpro-dajalcom popust. Cena ltmpl. sil« K 6'—povzotni stroški posebej, izvoz žrebljev, varovalcev podplatov iz kovino in usnja, podkvic, eolul. trnkov za čevlje, čevlj. smole, okov za podplate in vojnih podplatov ter ročnih mlinov. P. E. lachmann. Dunaj IX, мо8ог-frae.se 3, odd. 18-. liSajl, garje, pege in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Parntol-domače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej se moro rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 5-—, dvojno-velik lonček K 9-—. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3--. Oboje se dobivn po povzetju ali predplačilu pri tvrdki Paratol-Werke, iekar ULMEH, Budapest »11-10. Rözsa nt. 21. Po celi Jugoslaviji naj se pije Tolstovrška slatina In nooi SILUR VRELEC Pošta GUŠTANJ. Tam se naroči tudi lino belo, rdeče in črno vino ter žganje in sadni mošt. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Martin" t0 ie dl - P1 Trnköczy-а redilni prašek. „PSUH Paket velja 2 K, 5 paketov 12 K, poät-nine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesoce za enega vola, kravo ali prašiča, da se zredi. Glavna zaloga: lekarna Trnköczy zraven rotovža v Ljubljani. Mnstin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Itimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Najbolje naložil denar ako kupiš zlatnino, briljants, ure, trebrnino pri F. Čuden Sin v Ljubljani samo nasproti glavne poŠte. Ceniki se ne razpošiljajo. :: Kupim staro zlato. Srbečico, lišaie odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboiorm" ma,-zilo". Popolnoma brez duha, ne nmže. Poskusni lonček K Ji-— veliki K 5 — porcija za rodbino K 12-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem "jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 Pazite na varstvono znamko „Skaboforxa'M итш POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v laslnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po °l H 10 isa brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje ! vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kroil čistih 4 krone 26 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih •š! vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v ,,Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. i. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Slanje hranilnih vlog je bilo B — koncem leta Ш7 nad 3* milijonov kron. — Dobro „IKO" uro Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjam. Kovinaste ure . . po K 24— 26— 32— 40— 60-— 100'-Srebrne ure . . po K 70— 90 - 100 — 120 — 200 — Kovinaste verižice po K 2— 3-— 4'— 6-— 101— Usnjate verižice . po K 160 2'80 480 fßfT~ Zlatnina in srebrnina v bogati izberi! ""ЗДЦ Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem cenika, katerega zahtevajte. Lastna znnmka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to---varna ur v Svicl. -- Vsakovrstna domačo semena, suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni --.. PETER LASSN1KA NASL. ::-- SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg. vsak občuduje in zaželi, kajti ona jo mojstersko delo urarske umetnosti! \ Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Josip Gostlnčar, državni in deželni poslanec v Ljubljani. 1» Tiskala Katoliška tlakama.