Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Iihafa v LJnblJanl vsak torek, četrtek ln soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za dt trt leta 4 K; za Amerika za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K Ptaenena številka IS v. Ee klamaeije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enčstopna petit-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 119. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 4. novembra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo ‘Bdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlfitvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca oktobra, da jo zopet obnovč. 99 Rdeči Prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14'— za pol leta ii 7*— za četrt leta »» 3-50 na mesec ii 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta ii 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta ii 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo „Rdečega Prapora". Delavci podjetnikom. Silna draginja, katere ni konca ne kraja, ne da bi se zastopniki industrijskega prebivalstva ohrabrili za kak odločnejši korak, je prisilila tudi strokovno organizirano delavstvo, da poleg svojih parlamentarnih zastopnikov uvede akcijo za izboljšanje razmer. Vsa osrednja načelništva strokovnih zvez so imela na Dunaju posvetovanje s stro- kovno komisijo in po poročilu tajnika sodruga Hueberja se je sklenilo, pozvati vse zveze, lokalna društva in pomočniške odbore, da predlože svojim delodajalcem pismo, katero objavljamo nižje. Od odgovora podjetnikov bo odvisno, kakšne korake store delavci dalje. Odprto pismo se glasi: Naifm podjetnikom! Strokovno organizirano delavstvo v Avstriji vodi že več let obrambno borbo proti naraščajoči draginji potom direktne samopomoči delavskega razreda. Kdor se ozira po razvoju cen v zadnjih letih in se poslužuje rezultatov uradne statistike ter mnogobrojnih privatnih znanstvenih del, mora priznati dejstvo: Nepretrgano naraščanje cen vsega blaga, ki ga konzumirajo množice, je pripravilo mezdno krono delavčevo od leta do leta bolj ob vrednost. O položaju delavskih razredov ne odločuje denarni znesek mezde, ampak svota živ-ljenskih potrebščin, ki se dajo kupiti z mezdo, množina kruha, mesa, sočivja, poraba za stanovanje, obleko in druge potrebščine, skratka realna plača. Ta realna plača je vsled naraščajoče draginje silno znižana in vsled tega je življenje delavstva hudo oškodovano. Samo podjetniki brez spoznanja in popolnoma zakrnjeni gospodarji morejo smatrati težke mezdne boje zadnjih let za lahkomiselne naskoke. Delavstvo brani s trudom svojo vršino življenja in vodi boj v obrambo. In celo v deželi najvišjih mezd in najcenejših krušnih plodov, v deželi najuspešnejših strokovnih bojev, v Zedinjenih državah Severne Amerike, je bil oficielni urad dela v Washingtonu prisiljen konštatirati, da zaostaja kupovalna moč zvišanih tedenskih plač za zdra-ževanjem konzumnih sredstev. Tem hujše je pri nas, kjer narašča draginja mnogo hitreje. Z vso odločnostjo odklanjamo argumentacijo malomeščanskih in kmečkih demagogov, češ, da povzrokujejo zmerno zvišane mezde v industriji ; — poljedelski delavci sploh še nimajo organizacije — draginjo agrarnih produktov. Ne-le dozdevanje, ampak dokazi s številkami zavračajo to pačenje resnice V dokaz konštatiramo le eno dejstvo: Dasi se je denarna mezda rudarjev v celoti zvišala, odpada na posamezni metriški cent izkopanega premoga danes manjša mezda kakor prej. Samo pri produkciji premoga nam je na razpolago izdatna plačilna Statistika. Sestavimo glavne podatke o produkciji premoga za zadnjih pet let, za katera so objavljeni Statistični izkazi, poprečno za celo Avstrijo po uradni Statistiki: Leta 1902 1904 1906 Množina v milionih metr. centov....................... 110,45 118,68 134,73 Število delavcev . . . 66.582 66.507 68.115 Čisti zaslužek delavcev v milionih kron .... 44.968 45.874 51.355 Letno delo enega delavca v metriških centih . . 1659 1785 1977 Na metrični cent premoga pride plače v vinarjih 407 38'8 38*1 Nezavračno izhaja iz teh uradnih številk: Kljub deveturnemu delavniku, ki je prišel 1. julija 1902 v rudništvu v veljavo in kljub zvišanju plače, ki si jo je priborilo delavstvo, se ni znižal letni delavni proizvod in se ni zvišal mezdni delež od cene metričnega centa premoga. Nasprotno se je delovni rezultat zvišal od 1659 na 1977 metričnih centov, na metrični cent odpadajoča mezda pa je padla od 40*7 na 38i vinarjev. Tako je poprečno v državi. Lahko bi bilo dokazati, da se pokazuje ta činjenica v velikih in bogatih premogokopih in v produkciji rujavega oglja še silnejše. To dejstvo dokazuje brezodporno, da je malenkostno delavsko varstvo in zmerno zvišanje mezd v zadnjem desetletju več kakor izravnano z naraščajočo intenziteto obrata in z večjim proizvajanjem bolje plačanih delavcev. Ona demagogična fraza pa pozablja ali zamolčuje, da tehnično izboljšavanje prometnega načina povsod znižuje produkcijske stroške in s tem daleč nadkriljuje zvišanje mezd. a PODLISTEK. Senca. Daije. Ne vem več prav, kaj sem govoril. Začetkoma so bile moje besede silno zmedene. Potem sem se nekoliko umiril. Začel sem hladno govoriti. Vprašal sem jo, zakaj je pravzaprav zapustila soproga. Ona mi je zopet pripovedovala o tisti senci. — Zaboga, to vendar ni nič. Mar se je kaj zgodilo ? — Zgodilo? Seveda. V meni se je zgodilo. Kaj! — Ne vem. Sence so plavale okrog mene, neprenehoma. Tako nisem mogla več živeti. — Moj Bog, kar tako vendar ni moglo biti. Kakšen temelj... — Seveda. Kaj hočete ? Misli pridejo, človek ne ve, odkod in kako! On je šel na sejo. Čudno. Kaj zahaja toliko na seje? — In senca je bila tu. Šel je v gledališče. Kaj ima opraviti v gledališču ? To dramo igrajo že tretjič. In senca je plesala po moji sobi. Jeza me je mučila. Najrajši bi ji bil povedal, kar je df. Mravlje blebetal. A tega vendar nisem mogel. Morda bi bilo bolje, da sem ji povedal A človek ni gospodar svojih misli. Skušal sem ji dokazati, da je neopravičen vsak njen sum. Moji argumenti so bili prepričevalni. Nje niso prepričali. Še enkrat mi je ponovila svojo povest o samotnih večerih, o njegovih sejah, o gledališču. — In to je bilo \se? In nič druzega? — Druzega nič? Nič? — Ne, druzega nič. A to je dovolj. Ah, kako sem govorili Verjela mi je, da je bil res na sejah, v gledališču, priznala mi je, da čuti neopravičenost svojega suma. — Torej se povrnete? — Ne! — Za Boga, pomislite, koliko on trpi! — A kaj trpim jaz? — Pa zakaj trpite, zakaj? Brez vzroka. Vrnite se! — Ne morem, ne morem. — Odkod je prišel tisti neopravičeni sum v vašo dušo? — Ne vem. Kar tako je prišel. — Kaj pa, če ni prišel kar tako? Če ga je kdo zbujal? — Ah 1... Kdo neki P — Ne vem. A mogoče bi bilo. — Mogoče. Vse je mogoče. — A če vidite, da se motite f Mar hočete zastrupiti življenje sebi in njemu. — Najino življenje je zastrupljeno. Pomoči ni nikjer. Tista senca, tista senca ...! Nihče je ne prežene. Kaj naj pripovedujem? Štirnajst dni sem jo obiskoval. Pisal sem njenemu soprogu. Prišel je na Bled, tri ure sta se pogovarjala. Ona mu je povedala vse, on njej tudi. Dejal je, da ne razume, kaj se je zgodilo in da zblazni, ona je rekla, da plava senca med njima, katere ne prežene nihče. Jokala se je, obtoževala se je, a vrniti se ni mogla. Dr. Mravlje jo je hotel enkrat posetiti. Hišna mu je povedala, da milostiva ne sprejema nikogar. Naposled je odpotovala. Pisala mi je, da gre v svet, v Egipet, v Malo Azijo, kamorkoli. Trdi, da ni prav, kar dela, a ne more si pomagati. Razum ji pravi, da se ni nič zgodilo, a okrog nje plava tista senca. Druzega nič — le tista senca... Njen soprog ne zahaja v nobeno družbo, postal je pravi mizantrop. Dr. Mravlje briljira na vsakem plesu, na vsaki soareji... Ona se je pred kratkem ukrcala na angležkl ladiji, ki je namenjena na Japonsko. Svojemu soprogu piše pogostoma. Včasi piše tudi meni. O »senci* ne govori nikdar, a meni se zdi vselej, kakor bi plavala nad vsakim njenim pismom, Na vsem področju industrialne produkcije bi morala napredujoča uporaba strojnega obrata samaposebi zato poceniti blago ob nezadostno zvišanih mezdah. V produkciji živil pa nima delavsko gibanje sploh skoraj ni kakšnega direktnega vpliva. Neutajivo je torej, da vodi delavstvo v svojih strokovnih organizacijah le obrambni boj, ki mu je vsiljen predvsem od agrarne oderuške politike. Iudustrialnim zvezam in predvsem obrtnikom, organiziranim v zadrugah, moramo resno očitati, da ne razumejo k ata ve tega boja, da zamujajo svoje lastne politične in gospodarske dolžnosti. Brez eneržije in brez razumevanja gledajo na agrarne naskoke. Opustošujočih učinkov agrarnih carin, za-brane uvoza mesa, preprečenja dobrih trgovinskih pogodb skoraj da ne razumejo, kaj še, da bi odbijali take zapreke. Celo lastniku sužnjev je pri srcu prehranjenje sužnjev, celo na tleh meščanske družbe ne bi smelo biti podjetniku vseeno, če ima njegov delavec kaj jesti in kaj. Avstrijska buržo-azija, velika in mala, ne izpolnjuje niti te naj-prvotnejše dolžnosti svojega lastnega interesa. Brez ugovora in brez obrambe trpi, da plenijo agrarci zaporedoma množice industrialnega ljudstva. Komaj da razume buržcazija primitivno zvezo, da nima industrialni in obrtni delavec, ki je pač v pravnem razmerju s svojim podjetnikom, ne pa z agrarcem, druge točke za gospodarski napad kakor svojega plačnika. Ako bo če izročiti svoje žene obupu in svojih otrok lakoti, mora napraviti obupno poizkus, da odvali draginjo na podjetnika. Podjetništvo »e razume, da meče agrarna pohlepnost vedno iznova baklje mezdnih bojev v delavnice. Ako prisili lakota delavce na boj za plačo, bodo podjetniki čenčali fraze malomeščanskih klepetulj o poželjivosti mase in o hudobnih hujskačih in po stari nezmi-selni navadi podvojili zunanji pritisk na delavca kot konzumenta s pritiskom delodajalske organizacije na delavca kot producenta v delavnici. Ta dvojni pritisk nas mora izpodbotti na obupen odpor in mora, če se ne odvrne, pognati najboljše delavske moči dežele v bedo ali pa v tujino. Z večino podjetnikov smo sklenili kolektivne pogodbe za več let in potruditi se hočemo navso-moč, da zavarujemo z zvestim izpolnjevanjem industrijski mir. A že sedaj je predvideti trenotek, ko nam bo zopet naloženo Sisifovo delo, odvrniti novi pritisk agrarcer na naše podjetnike. Ze danes konštatiramo, kdo je odgovoren za to. Trajnega vznemirjenja delavnic je krivo nenasitno podraže-vanje, katero gonijo agrarci in pa s tem v čudnem nasprotju stoječa indolenca buržoazije, kateri se najbolj malenkostne sitnosti bolj važne od vprašanja žitne carine in trgovinskih pogodb, od gospodarske zadrege miliunov delavnh someščanov. Avstrija stoji na pragu prehoda od agrarne k industrialni državi. V tem položaju jo pred osemdesetimi leti angleška buržoažija začelja boj proti oderuškim agrarnim carinam, ga zmagovito dokončala in s tem je položila temelj veliki bodočnosti svoje dežele. V enakem položaju se kaže naše meščanstvo popolnoma nezmožno s tem, da pošilja v parlament smešno nevedno, malenkostnemu prepiru vdano politično zastopstvo, ki je sestavljeno iz negospodarskih ali pa k večjemu cehovsko reakcionarnih politikantov. Vlada pa izdaje velike gospodarske in socialne naloge države, da sluša vsak migljaj agrarcev, da se izkaže poslušno vsakemu poželjenju, da, vsaki malenkostni jezici klerikalcev. Spričo novih oderuških napadov na življenje množic, spričo poizkusov, pripraviti parlament ob delavno zmožnost v trenotku, ko je njegova dolžnost, odpraviti žitno carino, ovoboditi uvoz mesa, skleniti dobre trgovinske pogodbe in s tem odpreti vrata izvozu naših delavskih proizvodov in uvozu vsakdanjega kruha, spričo žugajočega obupa množic, kličemo kot zastopniki strokovno organiziranega delavstva Avstrije vladi in svojim podjetnikom: Ta gospodarska politika je množicam naroda neznosna. Vsako odgovornost za njene posledice odklanjamo. Nikakor ne opustimo boja za človeka dostojno življenje delavskega razreda, za vsakdanji kruh naših žen in otrok. Dovoliti ne moremo, da bi oni trpeli radi brezobzirne nenasitnosti agrarcev in radi slabotne, neumevajoče politike našh podjetnikov. Zato kon-itatiramo: Vsiljujejo se nam novi boji, če ne izpolni vse podjetništvo svoje poli-lične dolžnosti proti agrarizmu. Od in- dustrialcev in od obrtnikov pričakujemo, na najdejo naposled toliko moči, da dvignejo tudi svoj glas v hrupa šovinistične hujskanje ter da energično izjavijo vladi in svojim zastopnikom :Potrebščine življenja so pred vsemi drugimi skrbmi. Pričakujemo, da stopijo končno tudi oai v boj proti agrarizmu in za trgovinske pogodbe, proti draginji in za prosti uvoz žita in mesa. ,Za Otroka." n. Razsodba, ki jo je narekovala pravcata »jus Golijada*, se je takole razglasila: Devetletni Ra-koše, ki si je bil prilastil tistih 150 K, se je izgovarjal (baje pod vplivanjem Zurca), da ga je tovariš Stritar nagovarjal na tatvino. (Kdaj, to bo zdaj župan Zurc dokazal, kajti dečka tiste dni sploh nista prišla v dotiko.) Praktikant Golija, ki niti vseh izkušenj nima, je kot «sodnik> ozmerjal Stritarjevo staro mater; ona trdi, da je nad njo vpil: «Vi sami kradete in ker Vi kradete, ste tudi dečka naučili tatvine.» S tem je bilo »dokazovanje* končano in razglasila se je raz«odba: Rako še, to je tisti, ki je denar ukradel, se oprosti, (po katerem § ne vemo); Stritar, to je tisti, kateremu je Rakoše »podaril* od ukradene svote delni znesek 41 kron, češ, to sem našel, in to dam Teb«, pa se obsodi na 14 dni zapora in 3 leta v prisilno delavnico. Tako se je zgodilo dne 7. oktobra leta Gospodovega 1909 v dolenjski metropoli Novem Mestu, v proslavo obletnice tistih dogodkov, ki so imeli vpeljati dobo splošne brige za otroka. Praktikantu Goliju pravzaprav ni toliko zameriti, kolikor se mu od mnog h strani zameri. Golija se pravosodja šele uči, in pri tem nemara še ni prišel tako daleč, da bi mogel vedeti, da deček, recimo, da je bil dejanja kriv, o čimer pa v tem slučaju ni govora — po svoji starosti niti ne spada več pred kompetenco politične, ampak pred ono sodne oblasti; in dalje tudi ne more še vedeti, da se z 11. leti nihče ne obsoja v prisilno delavnico, ampak da je za to treba že 14. leta in pa kar je glavno, da se v prisilno delavnico obsodijo le že opeto-vano kaznovani, res popolnoma nepoboljšljivi, okrog se potikajoči zločinci, bodisi mladi ali stari. In da je Golija res šele začetni praktikant, na to kaže pač najbolj čudež njegove razsodbe, s katero je tistega, ki je denar ukradel, oprostil, dočim je druzega, ki je le nekaj tega denarja, seveda, da je ukraden, sprejel kot darilo, tako eksemplarično obsodil. Odgovornost za tako postopanje nosi le šef politične oblasti, kateremu je lov in zabava več, kakor uradovanjo in nadzorstvo nad neizkušenim praktikantom. Da je Golija res pravi začetnik, kaže tudi zaključek njegove pravosodne procedure. Njegova dolžnost bi bila, da bi izdal pismeno razsodbo s poukom, da ima stranka pravico do pritožbe. Oa pa je dečka pustil naravnost iz sobe glavarstva po policistu vleči skozi celo mesto v zapor na rotovž. Sorodniki dečkovi so prosili, naj ga pusti še domov, deček je jokal in prosil, a vse ni nič pomagalo, moral je s policistom v zapor. Ker pa se je branil, ga je policist vlekel skozi celo mesto, kakor konjederec psa. Na rotovžu so dečka zaprli v posebno celico samega. Tam je cele dneve in noči tako tulil, da so ga ljudje venkaj na trg slišali; slišal ga je tudi mirno se sprehajajoči odbor društva za varstvo otrok; v tem odboru so tudi c. kr. državni uradniki. Ti gotovo dobe z društvenim predsednikom vred «zaslužen križec*. Po mnogih prošnjah se je sorodnikom «zločinca> vendarle posrečilo, dobiti dovoljenje, da se dečko pošlje k staršem v Ameriko, za kar odpade kazen na 3 letno prisilno delavnico. Golija je zahteval sprva varščine 2000 kron. Pa ta kupčija se mu ni obnesla. Stritar zatrjuje, da so ga v zaporu na rotovžu pretepali po glavi, ker je — jokal. Ko je kazen pretekla, so ga hoteli sorodniki vzeti do pondeljka domov, tega dne namreč so se odpravljali znanci v Ameriko, ki bi dečka vzeli s seboj. Toda Golija niti tega ni dovolil. Stara mati dečkova je morala obljubiti, da se z dečkom takoj iz zapora napravi na pot v Ljubljano ter tam čaka prihoda dečkovih spremljevalcev. In res je Stritar s zapora takoj odpotoval s staro materjo v Ljubljano. Ker pa je bil deček tako slab, bi najbrže tako dolgega pata čez morje ne bil vzdržal, ga je dala stara mati pri dveh ljubljanskih zdravnikih preiskati; deček je bil res za tako potovanje spoznan za nesposobnega. Ko so ugledni juristi v Ljubljani zaznali za ta «jus Goli-jado», samega začudenja niso mogli verjeti, da bi bilo v današnjem času v Avstriji kaj takega mogoče. Šele dečkov potni list, glaseč se na 3 letno izselitev v Ameriko, in podpisan «Ira Namen d c s k. k. L a n d e s p r ii s i d e n t e n. I. V. G o 1 i a», jih je nekoliko uveril, da je v Avstriji tudi kaj takega mogoče «Za otroka*. Stara mati se je odpeljala v soboto zvečer z dečkom zopet domov. Domače vesti. — Škofove rdeče knjižice ni več dobiti. Kaj se je zgodilo ? Kaj se je državno pravdništvo drznilo ? Kaj je prišlo povelje morda iz Gradca?... Ne, nič tak« hudega ne. C3 bi vžival vsak publicist tako tiskovno svobodo v Avstriji kakor katoliki škofje, bi lahko peli hozana in aleluja. A zgodilo se je, kar ni nič manj čudovito: Gospod Anton Bonaventura je sam ukazal, ustaviti prodajo tega imenitnega duševnega proizvoda. Knjižca »Nevestam in ženinom* pojde tja, kamor je svoj-čas šla Cinkarjeva »Erot.ka*. V škefiji se bodo ž njo kurile peči. Draga kurjava! A kaj izguba denarja! Anton Bonaventura ga resda nima preveč in mora neprenehoma za svoje zavode i. t. d. delati to, čemur pravijo «fehtati>, če izvaja to kakšen rokodelski pomočnik. Tudi gospodarstvu na njegovih posestvih bi bil mastni honorar prav prišel. Toda vse, kar se tiče materialne strani, bi te še pretrpelahudo pa je, da se je gospod knecoškof moral udati pritisku svojega konzistorija, svojih kanonikov, torej tistih, ki bi pravzaprav morali slu-šati, ne pa njomu zapovedati. Bil je namreč dolgotrajen boj, v katerem je nazadnje podlegel škof. Knjižica, ki je napravila v Ljubljani tako velikansko senzacijo, je bila že lani sp sana in že lani je kon-zistorij svetoval, caj se ne daje v javnost. Po njegovem mnenju bi bila imela služiti le za interno rabo med duhovniki. Po dolgem zavlačenju se je zdelo, da je zmagal škof; knjižica je izšla. Toda komaj dober dan je bila na trgu in zašumela je beseda o »pohujšanju* tako glasno, da se je ustrašila najnežnejša nedolžnost v škofiji. Tedaj so zmagali kanoniki. In ta poraz je najhujši udarec za celsissima. Na avtoriteti je zgrajena cerkev; če se zmaje avtoriteta v notranjem krogu samem, je hudo, hudo. In če škef ne more več zaupati, da je najbolje, kar stori sam, če se mu zagrize dvom v srce, če se mu izkadi čvrsta vera v sami ga sebe — česa naj se tedaj oprime, kje naj najde vodilo, ki izključuje zmote in mu daje moč samozavesti? Anton Bonaventura je doživel že več porazov; tako hud in morda usodepoln ni bil še nobeden kakor fusko s poukom v erotiki. — Goriški magistrat se je, ko je posegel v avtonomijo okrajne bolniške blagajne, temeljito blamiral. Kakor smo javili že v soboto, je odšel sodrug dr. Tuma takoj s pooblastilom bolniške blagajne na namestništvo v Trst in je vložil ugovor proti ukam liberalonskega magistrata. V soboto, žal, da prepozno za številko tistega dneva, smo bili že brzojavno obveščeni, da je namestništvo ugodilo rekurzu blagajne in razveljavilo magistratov ferman. Sedaj smo pa radovedni. Naši dični »narodni* dnevniki so s slastjo izstradanca pograbili zadevo, pa so hoteli — diskreditirati gonško bolniško blagajno. Po starem receptu vseh hinavcev: Nekaj že mora biti, drugače se ne bi moglo nastopati proti nji .. .1 Goriški magistrat je pač ultra šovinističen in ničesar še ni storil prav našim ljubim narod-njakovičem. Amnak čim vzame delavcem, socialističnim delavcem kakšno pravico, se pa hvala cedi potokoma in slava je kadila kakor pri novi maši. Nič ni treba tedaj preiskovati, če je nastop pravičen ali ne. Vse, kar meri proti delavstvu, je tej dični gospodi pravično. V takem slučaju se pozabi, da je magistrat lahonski, da je bil odpuščeni ravnatelj »italianissimus*; v takem slučaju je magistrat naenkrat urad in inštanca... No, sedaj je še višja inštanca povedala svojo. Namestništvo je dejalo, da je ukaz magistrata neopravičen. In zdaj smo radovedni, kako bosta »Slovenec* in »Narod* sporočila to svojim bralcem, katerim sta še zadnji teden dopovedala, da so se morale goditi v blagajni kdove kakšne strahote. — Uboga N. D. 0.1 Lepaki, za katere je ljubljansko zidovju skoraj premajhno, so za soboto naznanjali shod N. D. O. v Mestnem Domu. »Slovenski Narod* je bobnal ves teden. Kot atrakcija prvega reda je bil napovedan Mandič, veliki dr. Mandč iz Trsta. Ia prišla je sobota in prišel je večer in po dolgem čakanju je goipod Škerl otvoril shod v navzočnosti »velikanskega števila udeležencev*, sodruga Vičiča, pa ga je zopet zaključil, češ, da Mandič ni mogel priti. V pred-sobju je bilo 25 do 30 ljudi, nad njimi polovica socialnih demokratov. Tenko se piska v Ljubljani, kaj, cenjena N. D. O? — Predavanje 1 Ljubljani. Delavska zveza »Vzajemnost* priredi v četrtek, 4. novembra ob 8. zvečer v veliki dvorani »Mestnega Doma* otvoritveno predavanje kot uvod preda* Vanjem, ki bodo vsak teden o raznovrstnih predmetih. Pristop je prost. Za otvoritveni večer je sestavljen obširen sporcJ, ki ga objavimo prihodnjič. Vse delavcc vabimo, naj se polnoštevilno udeleže tega predavanja. — Dnevnega panka vajencev se boio morali ljubljanski gospodje mojstri vendar privaditi, kajti nazadnje se je ša!a vendar precej nehala. Ne le da je iltda končno potrdila sklop o dnevnem pouku: tudi v mestu je dobila oblast nekoliko več poguma in je začela kazaovati podjetnike, ki niso hoteli pošiljati vajencev v dnevno šolo. Ge bi bilo šlo proti delavcu ali proti vajencem samim, bi bila sveta pravica najbrže nekoliko hitreje korakala. Ker gre proti gospodom, ki so kaj in ki imajo kaj, je bilo seveda treba več potrpljenja. No, hvalimo nebesa, da je nazadnje vendar prišla korajža, pa upajmo, da ostane dosledna. Nekatere čudne lastnosti ima pač tudi ta pravica. Da so bili mali mojstri, ki imajo po enega ali dva vajenca, prav tako kazno-vani kakor velika podjetja s celo stotnijo vajencev, je nekako nematematično; toda ta koža srbi delodajalce, pa naj jo sami praskajo. Tudi naj se lepo zahvalijo tistim tovarišem mojstrom, ki so jih hujskali zoper dnevni pouk, a sami so se lepo varovali kazni. Če imajo še oči v glavi, bi se zdaj lahko prepričali, kako lepe namene imajo patentirani reševalci obrti in obrtnikov. Če jih je izkušnja kaj spametovala, so še lahko zadovoljni, da je tako prišlo. Najsmešnejšo vlogo v celi zadevi je pa igrala smešna N. D. O., ki je začela zvoniti, ko je bil ogenj že ugasuer. Dokler je trajal boj za dnevni pouk, ni vedelo tistih par možicev, kara bi se obrnili, da se ne bi zamerili ne tu, ne tam. Ko pa je bila stvar rešena, dnevni pouk potrjen, so pa pTišli pa napravili — protesten shod. B.l je sicer zelo kilav shodek, a že to, da so ga sklicali, ko ni bilo več zoper kaj protestirati, kaž?, koliko resnobe je v tej nad vse komični popusta. Modnisalon M. Sedej-Strnad Ljubljana 13-9 > Mestne Prešernove ulice št. 3 (v palači hranilnice* priporoča c en j onim damam svojo bogato zalogo klobukov najnovejiih fason in najfinejiega okusa. i!i:in:u>:»n i!i:i;i:jhi:h)• »n; Kavarna ,Unione‘ v Trsta ulica C&serma in Torre Blanca se priporoča. Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi aodnijski cenilec, Ljnbljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Halo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj ia poštnine prosto 1 52- 61 Katinka Wsdmayer trgovina pri ,Solncn' za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45-39 perila za dsme, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše moie. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Colnlloid-ovratniki, prsa In manšete. Nizke cene Pozor! Pozor! Toplo se priporoča kavarna „ILIRIJA“ ‘Ljubljana 31-24 Kolodvorske ulice (3 minute od južnega kolodvora) m Odprta vuak dau celo noč. 111 Posebna soba na razpolago. • * » :K!Cvana čf&itii/ti. « ____ Materi Jtehjo po ( Veliko presenečenje. 75X00 parov čevljev. 4 pare čevljev samo K 9*—« Ker je več tvornic ustavilo delo, sem dobil naročilo, da spravim večjo množino pod tvorniško ceno v denar. Dobavim vsakomur 2 psra moških in 2 para ženskih čevljev na trakove: rjave ali črne, galoširane s kapic mi in z močno nabitimi podplati, elegantni in po najno ejši fasoni. Veliko-t po štev lki. Skupaj 4 pari K 9’—. Razpošilja se po povzetju. Razpošiljal ni ca čevljev: J. Gelb, Neusandeo štev, 91. Zamena dovoljen’, ali denar nazaj. itž I 35 letni velik uspeh! 52-47 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, sko se uporablja mno-===== gokrat odlikovano = želodčno tinkturo lekarna Plcoollja Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetja. zmmsmm GRIČAR & MEJAČ, ljnbljana Prešernove ulice štev. 9 priporočita v največji izberi po najnižjih cenah obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za —< dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. Telelon štev. 168. Selniška družba združenih plmaren Žalec in Laški trg Tolofon itev. 168. v £jttbl]giiti priparsč* traja ■ Izborno pivo v sodcih in steklenicah. ZALOGA V SPODNJI SlSKI. 5*- 38 Isdajatelj in edrtverni uradnik V v« n Sirti. Tiika Iv, Pr, Lampret v Kranju.