■•ttimncn Posamezna številka; 1 krono. #TABOK* JiflDj- dan, rasTta aro- na >n oprav* »TA BOBA** iAUIBOS. Jorčicova ulica a o POŠTTOTSTA PAV 6 AIJCR ATT A TABOR ! Posamezna številka; ! ■ 1 krono. ; ; dbbdkiStjo s* oamija T Man- JJ * bom, JarčiSt-ra ol. iu 4, 1 oa«i- m J alropje. Toleion tnterurb. it. 274. Z •» UPRAVA fiO «t«h.ja * Jurčičeri • J ulici si. 4, pritličja, de*no. Tel«* Z » on fit. $4. SHS po*-nyc«kovai ra- • : coa it«T. U.787. " • Na aaro6iia brat oonarji m d« « Z - Boko^i« •« a« vračajo. S Leto: I. Maribor, sreda 3. novembra 1920 ŠteviSka: 57. Priprave za predsto|@če volitve ¥ konstituanto. Ustavni načrt ministra Markoviča. — Jadranska pogajanja m volitve. — De!o razm, komisije. Demokratska stranka prirodi v nedeljo dne 7. novembra v Narodnem domu v Mariboru. Začetek ob 10. uri dopoEdne. Govorniki: dr. Kukovec, minister: > Iv. Rebek, k!juč. mojster; dr. Gustav Gregorin, član Jugoslov. odbora. Umirajoči pokret Matihor, 2. novembra. Kot največji pokret dvajsetega sto-letja bo štela zgodovina gotovo boljševizem. Pojavil se je nenadoma najprej na nebu matjuške Rusije ter zaplamtel pred začudenim svetom v velikanski požar, ki je metil svoje ogorke daleč na okrog ter grozil zapaliti ne samo vso starodavno Evropo, nego tudi veiino Azijo, Ameriko in druge zemlje. In res je izglcdalo' nekaj časa, kakor da so dosedanjemu družabnemu redu sojeni dnevi. Požar je naraščal od dne do dne boli, vedno višji, vedno nevarnejši je postajal in počel je lizati s svojimi krvavimi jeziki tudi že meje dotlej trdnih in nepremagljivih centralnih velesil Av stroogrske ter Nemčije. Nemirna toplota tega požara je napela razmerje v notranjosti teh dveh držav, dokler ni leta 1918 počilo ter ju zrušilo. Iz razvalin so primeroma hitro in brez krvavih žrtev vstale nasledstven? države. S. tem pa boljševizem še ni dosegel kulminacije. Požar je gorel dalje. Iskra iz Rusije je padla preko Karpatov v ono nasledstveno državo, ki je »najbolj trpela vsled nepriučenih novih razmer — v Madžarsko ter jo vnela. V Budimpešti je zavladal Bela Kun z njegovo delavsko diktaturo in rdečim terorjem. Ta požar na Madžarskem je metal iskre v Avstrijo in bilo se je bati, da se tudi ta ne vname. Vnela pa se je preko te — Nemčijo. Tudi tam so že visoko švignili rublji. Pred izbruhom boljševiškega po-žarja pa so stale tudi že Romunija, Bolgarska in še nekaj drugih držav. Bili so to dnevi, v katerih je malokdo upa!, da se bo dalo ta požar lokalizirati, ali 3a celo pogasiti. Velika večina ljudi je bila prepričana, da bije usodna ura, ki bo pomenila v zgodovini človeštva ve-ikanski mejnik. Vse to pa se ni zgodilo. Požar je naenkrat prišel pogašati, zmanjkovalo mu je kuriva. Najprej je 'ugasnil na Madžarskem, potem v Nemčiji iTi drugod. Le v Rusiji je še mogočno švigal jroti nebu, toda tudi tam se je dalo opaziti, d3 že nima več prvotne sile. Toda naenkrat se je nebo zopet pordečilo, še enkrat je švignil v Rusiji mogočen zubelj ter opalil vse gasilce od Kolčaka do Petljure in do Pilsundskega. Ruske boljševiške vojske so stale pred Varšavo in po Evropi je šel zopet pritajen sunek nemira. Padec - Vatšave se je splošno smatral le še za vprašanje nekaj ur- in s tem naj bi se bil pričel pravzaprav komaj prvi akt nadaljnih dogodkov. Toda mesto prvi — je bil to zadnji akt. Bil je poslednji smrtni plamen boljševizma. Za porazom pred Varšavo jo pričel boljševizem vedno bolj rapidno padali* P.amen za plamenom je ugašal. Danes bi v Rusiji samo še žerjavica, ki pa ni vič v stanu vzplamteti, kajti zgorelo je že vse, kar je sploh bilo gorljivo. In danes so si tudi moskovski sovjetisti na jasnem, da se jim bliža usodna ura, ko Pikaon. Scba štev. 17. (Drama naključja') (Konec.) Tih'1, neslišno se zopet SDlazivsobo Mož je bil še vedno zvit v klopčič in soal. Po njegovi skrbno zloženi obleki S»i bilo soditi, da je zelo dobro situiran. Za to dejstvo je pričala tudi težka zlata ura, ki je ležala na nočni omarici. Mogoče pa vendar ni bil kak pustolovec, ampak resen in miren meščan ... 1 Ne da bi se slekla, se vleže pogumna d«ma na ostalo prazno posteljo Po glavi ji rojijo fantastične misli Slednjič, se je Morfej usmili in vzame jo v svoje sladko naročje... Se dolgo, dolgo besne elementarne sile. Zdi se, kakor da bi hotele iz teh Črnik oblakov, ki prihajajo in oddajajo, izžeti vse še preostale hlape ter preplaviti vso zemljo, spavajočo v globokem snu ... Dani *e. Na daljnem, meglenem vzhodu se svetlika ozek pramen. Wočne sence se ra zgubljajo v ozke ulice, beže y zavetje pajka. bo dogorel tudi še zadnji košček. Dsnes tf do tudi oni, da spadft nj hov boljševizem'že bolj v zgodovino. Končane so visokoleteče sanje o svetovni delavski diktaturi, pokopane vse neštete nade, vsi brezbrojni upi, prekrižani vsi smeli računi. Boljševizma ni več! Kakor v Rusiji sami, tako pa pojem-ljrjo tudi drugod oni plamenčki, ki so se bili v upanju na razširjenje komaj prižgali. Trezni ljudje te danes Kopel otresajo praznih boljševiških sanj in med joljševiki samimi se že pojavlja razdor. Zelo interesanten dokaz za to je razkol med srbskimi komunisti. Treznejša struja je uvidela ves nesmisel nadaljnega sijanja o bojševiški bodočnosti ter'.- se vrača zopet nazaj k mirnemu političnemu delu in le manjša skupina nerazsodnih fanatikov upa še nadalje v gradove v oblakih. 'Toda ni več daleč čas, ko se hodo iztrezniii tudi še ti. Ko pa bo definitivno pokopan boljševizem v Rusiji in ta čas, po vseh znak h, ni več daleč, bo . konec tudi še teh zaostankov povsod drugod. Poljšpviski teoretiki so napravili veli-Ičan^ki eksperiment, ki pa se je ponesrečil. Morda bo ostalo od tega pokreta ludi nekaj dobrrga, toda škoda, ki jo je napravil, posebno Rusiji, bo daleč od-vagala korist. . Dež je ponehal. Obliki, gnani od močnega piša, se umikajo. Dvigajo se in padajo kakor jadrenice. Monotono zabrne udarci v stolpu sedemkrat V sobi štev. 17 se fe mož ravnokar prebudil. Menca si svoje prespane oči in se preteguje. Zazeha tako široko, da je dobro videti njegove svetle zobe in nekaj zlatih plomb. Seže po uri, da bi ugotovil, koliko časa je prespal, tedaj pa zagleda spečo Nimfo. Od začudenja- mu pada ura z zamolklim žvenkom na preprogo ob postelji. Ali spi ali bdi? Da ugotovi dejstvo, se mož vščipne v dobro zalita lica. Toraj rie vidi tega bitja zgolj v sanjah? Kako l^pa je. Obraza pravzaprav ne vidi, ker mu kaže hrbet ampak zato mu 'je priča njen vitki stas. In kake mehke, svilene kostanjeve lase ima? Kako je pravzaprav zašla semkaj? Najbrže ni dobila kje drugod kake sobe in se je zadovoljila s to prazno posteljo. J«, kako je pravzaprav dospela v sobo, saj ima vendar on ključ pod blazino? A v v«tib tigj {Jiugf? ... Naša zavarovalnice. Pred kratkim sta prinesla ,S ovenski Lloyd* in ,Sl' venski Narod® novico, da se namerava izvršili nacionalizacija »A^i-curazioni Generali* ter madžarske »tler-czeg-Boszne* pod skupnim jugosloven* skim imenom. Da bi pa ta nova zava-rovalnca dobila bolj jugoaloven»ko lice, nameravajo priklopiti tema dvema ludi še nr-kntere hrvatske banke. V resnici pa bi se zgodila s to psevdo-jujoslovensko zavarovalnico le čisto navadna prevara. Tedaj se ona zgane, zakrili z ro-rokami po vzduhu, odpre oči, zazeha t#r se okrene. Zopet zagleda moža z razkuštranimi lasmi, ki smrči pod odejo. Nič več se ji ne zdi tako strašen, kakor včeraj.. Dobro je pa vendarle, da se je prebudila pred njim. Tiho bo odšla, niti ne bo opazil, da je bila tu. Vstane, malo popravi obleko, se za silo umije in si urejuje lase. Niti v sanjah se ji ne zdi, da opazuje skrivnostni mož Vsak njen gib. Tedaj se zgodi nekaj groznega. Z enim samim skokom plane mož iz postelje in dvoje rezkih vzklikov preseka tišino. On: ,Kaj ti, moja nekdanja žena tukaj?« Ona: „In ti tudi?* On: .Neverjetno.* i Ona: »Nečuveno. Kako si pa dospel semkaj.* On: »Kakor ti*. Ona, vzhičeno: „Ako bi vedela, bi raje spala zunaj.* On, mrzlo: »Jat tudi.* Ona, razkačeno: „Se poemehujsš se Poleg teli dveh lnško-madž.arskih bank pa je imelo posvetovanja tudi žo ne« šteto drupih tu ježem skih: »Dunav*, .Feniks*, ..Graška vzajemna0, »Riunione*, vProvid-n/.ia* in »Ffanco-Hongroise* jj istim namenom združitve in nacionalizacije. V to kombinacijo se namerava, baje pritegnili tudi neko slovansko zava*! rovalno banko, ki ima dobre stike 8 Beogradom. Koliko pa je na tem resnice ni znano. Razen tega pa se je trudila ena zgoraj navedenih stopiti v zvezo s beograjsko' zavarovalnico »Jugoslavijo«, s kakšnim uspehom pa ni znano. Gotovo pu je eno, da se razni faktorji trudijo na vse načine, da bi skrpucali tako ,do-: ma£oe banko s tujim kapitalom. Nam se zdi skoro neverjetno, da bij naša vkda pristala na take špekulacij# več ali manj nam sovražnih inozemcev, s katerimi bi dobili popolnoma v svoj* roke zavarovalne posle v nasi državi ter onemogočili vsak razvoj naše res domače zavarovalne obrti. Toda s tem bi ne bile' oškodovane le naše domače zavarovalnice, ampak v isti, ali celo v mnogo večji meri tudi država sama, ker bi se ves dobiček teh bank iztekal v inozemstvo. Nam ni treba tega tujega kapitala, in dolžnost vlade je, da to prepreči Naši domači\ zavarovalni zavodi so tako močni in financijelno tako trdni, da mo*, rejo prevzeti popolno jamstvo za vse nezgode. Da se pa ta gospodarska stroka še bolj razvije in da se zavarovanje » naši dižavi še bolj emancipira, zamorejo, ako hočejo svoj denar plodonosno naložiti, sodelovati pri tem tudi naše do-j mače jugoslovenske banke ter ustanoviti skupno z našimi zavarovalnicami „Re-zavarovalnico*. S t?m bi bila dana moij. nost, da se prevzamejo vsa sedaj v tujih rokah se nahajajoča zavarovanja v re-zavarovanje, s čemer bi se domače zavarovalnice v osnovnem kapitalu fie močno ojačile. On, ironično: .Škatla, lintver.* Ona, razjarjena: „Jaz škatla, lintver? Razpraskam ti oči.* On, mirno: »Prosim izvoli.* Z gnjevom se zakadi dama v moža, ga zgrabi za lase in dvoje trupel st premetava po tleh. . . Na vratih, ki se sunkoma odprejo, se pokažejo preplašeni obrazi hotelirja, vratarja, sobarice in policaja* Po razburljivih glasovih posnamejo, da se mora vršiti v sobi. drama. Dobro j« bilo, da so ju našli še pri življenja Primejo ju in šiloma razdružijo. Policaj, strogo: »Poživljam vaju, ds mi sledita.* Molk. Policaj, še strožje: »V imenu postave va u opozarjam. . .* Trdovratna tišina. Krčeviti jok fene. Policaj, mehkeje: »Zglasita se na stražnici št x. Uredili bomo celo zadevo mirnim potom.* Prelestno, krasno jutro. Ljubko soln-čece kuka izza modrih gora in razpošilja na mirijade blestečih, trepetajočih solnčnih žarkov po vzdubu. Mesto se koplje v tem ..zlatem moriu. * v \ J'S tem bi dobilo kapitalistično močne jfigoslovenske banke najširšo podlago za Žr.peljavo zavarovalnega ustroj* na vsa aivarovamjn podvržena podjetja in imetja, jjpobiček ali prebitek pa bi nil ta način »stal ves v državi ter bi se lahko po-tabil v investicij« pri železnicah, paro-fbrodstvu, elektrizaeiji, industriji itd. \ . Zakaj torej podpirati nacionalizacijo njih, zgolj nam sovražnih kapitalov? Kak?j prodati na§e imetje in naše žulje lepo doneča jugoslovenslro ime tuji t/Jon?, »fco tega ni treba? Po praviei famemo torej pričakovati, da je v naših žrodilfiih krogih Že toliko razuma, da ne foodo dopustili, da bi nas Se nadalje in no- Mo še v lastrii držsvi dušil taji ka-. »itai ter nas podjarmljal. —k. ‘ Zunanja in notranja politika. ' * Capudrov »velikanski" shod. ‘Krščanska-, socijalna, delavska-, ali ifcrajše rečeno klerikalna »zveza* je imela v nedeljo v Narodnem domu «voje zborovanja, po katerem sta se 'predstavila med drugimi tudi kandidata prof. Capuder in sluga okrajnega glavarstva Krepek. Predstava je bila tako »natlačeno polna*, da ni bilo močno šteti več kot do 50 glav, med njimi naj-ivec Marijnih devic. Kandidat Capuder jje pral izdajstvo dr. Šušteršiča in svoje 'denuncijanstvo v Kranju. Hujše nesreča* pri prvi polomiji krščanskih $ocijalnih kandidatov ni bilo. * Iz volilnega boja. (S, shoda poslanca Piška.) Dobili smo zanimivo po-iročilo o klerikalnem shodu, ki se je jvršil v pondeljek na Zg. Polskavi. Ze prejšnjo nedeljo je župnik Sebat s prižnice oznanil, da se morajo shoda udeležili vsi moški in ženske. Govoril je na shodu, ki se ga je udeležilo le kakih [60 oseb, poslanec Pišek in še nek njegov tovariš, pi sta morala oba svoje dolgočasne čenče predčasno končati. Navzoči kmetje in delavci so jima namreč neprestano stavljali neprijetna vprašanja o koruptni politiki klerikalnih voditeljev, zlasti so secirali dr. Korošca, njegovo polomijo pri železniških, tarifihi jajčjo in fižolovo kupčijo itd. Poslanec Pišek je bil silno presenečen nad radovednostjo zborovalcev, v veliki zadregi ije nekaj časa peljal sem in tja, končno 'pa rekel, da on itak ne reflektira na izvolitev, da ni hotel več kandidirati, ampak jso ga „prečastiti" le prisilili, da bi. baje ,'že sedaj »pomagal rešiti ko [lik or sč še rešiti da‘ za klerikalno stranko. Končno odkrito priznanje! iDa bi se pa vsaj malo prikupil zboro-alcem, je poslanec Pišek dosleden Ko-toščevem boju proti Srbom zmerjal i/cz vlado, ki pošilja naše vojake v Srbijo, kjer jih baje tako silno trpinčijo. Na to pa mu je zaklical nek socijalist: |,Cernu ste nas pa prodali Srbom ?* Nato pa je posl. Pišek vzrojil, zahteval Ime tega moža, češ da ga bo radi tega veleizdajalskega klica, ki ga je on (Pišek) sam izzval, ovadil radi veleizdaji. Kajti: Quod licet iovi, non licet bovi, ali po naše rečeno: Patent na veleizdajalsko šnntanje imajo samo klerikalni poslanci. — Shod je končal klavrno med splošnim kreganjem, smehom in krikom. Župnik pa jo je če prej na tihem pobrisal v farovž. — Tako torej izgledajo hujskajoči shodi, ki jih te dni dirigirajo boljševiki iz Cirilove tiskarne. Potem se pač ni čuditi splošni nezadovoljnosti, ki vlade na deželi. y > v- £ Tt;’“ Dnevna kronika. k —v Izvoz živil v Nemško Avstrijo ustavljen. Z dne 2. t. m. je izvoz živil in sploh blagovni tovor v Nem. Avstrijo začasno ustavjen. — Vsi Svet! so bili letos prav kakor nalašč vstvarjeni za žalostni pomen tega praznika. Samo mraz, ki so jra prinesli seboj, ni bil času primeren. Od 7n pod ničlo je mraz v nedeljo zjutraj poskočil na, 10®, v pondeljek je siecr padel na 4*, zato pa ga je nadomestila neprijetnejša vlažna, zmralina. Na večer v nedeljo se jo celo ponujal sneg, pa smo pa — odklonili. Vsekakor letošnji Vsi Sveti zaslužijo, da jih ineieorologi vpiSejo v arhiv izredno Blodnje zime. — Naši grobovi so bili vkljub mrazu in ne posebno vabljivemu vremenu tudi letos lepo okrašeni. Na novem pokopališču na'Pobrežju je priredilo vojaštvo in pevsko društvo .Drava11 nadrobno spomenico, kakoršne ondi počivajoči junaki še niso bili deležni. Cel bataljon 45. p. p., artilerija in vojaška realka, poveljniki čet z generalom Maistrom so izkazali čast pokopanim juftskom, žrtvom svetovne vojne, vojaška godba je svirala primerne skladbe, vojaški superior Rant je spominu pokojnih posvetil globoko v dušo segajoči nagovor. Za godbo je nepričakovano nastopila naše vrlo pevsko društvo »Drava* z nagrobnicami vsem počivajočim žrtvam vojne in nato še posebej na posameznih grobovih posebnega spomina vrednih naših junakov; jned njimi je bil tudi podnarednik Cuš kot žrtev nemškega tolovajstva. G. general Maister se je pevovodju g. Premru pevskega društva »Drava* na tem narodnem sodelovanju iskreno zahvalil. — Na starem mčstnem pokopališču je uro pozneje pela »Glasbena Matica* pred Slomškovo grobnico. Kdor je bil ob tej priliki lani navzoč, se je moral bridko spominjati, kako se Časi spreminjajo. Lani je imal profe*. dr. Medved nepozabni nagovor pred(Slomškovo grobnico in dr. Lah pri Tomašičevetp grobu; „Glasbena Matica“ je pela na obeh krajih. Letos ni bilo nagovorov in -Matica0 je odpravila svojo pijeteto kar pred Slomškoni — tudi za Tomšiča. Tomšičev grob je oskrbela Mariborska posojilnica, a venec mu je tudi letos podarila Mariborska tiskarna. — VeČ obzira do javnosti. Pravočasno dovolj smo opozorili naša kulturna društva *na njihovo naročbo dolžnost o priliki spomina, naših pokojnih. Pričakovali smo, da kakor je to v Ljubljani navada, se vsa pevska društva strnejo v veliki pevski zbor pod okriljem »Glasbene Matice*, da se z ozirom na tri pokopališča razdeli petje po kraju in času in da se o tem obvesti tudi javnost, kakor se je lo zgodilo glede Ljubljane v ljubljanskih listih. To smo pričakovali in kaj se je zgodilo? Od pevskih društev sta se odzvali samo »Glasbena Matica* in .Drava*; res vsako društvo zase je izvršilo svojo častno nalogo, toda brez vsakega obvestila javnosti kje in kedaj poje. Ako je »Tabor* dober zato, da priobčuje razne za javnost manj pomembne notice, bi bil dober tudi za ta slučaj, ki interesira vso našo javnost. — Tud! vojaško oblast pri vsem hvale vrednem priznanju na počeščenju grobov naših junakov, ne moremo pohvaliti, da o svojem ukrepu ni obvestila javnosti. Priznamo da to ni njena dolžnost Toda je na drugi strani tudi mnogo slučajev, ko ni naša dolžnost priobčevati razne vojaške zadeve, pa jih rade volje priobčujemo. Izgovor, da je bilo to res izredno lepo počeščenje v povelju vojaških poveljstev, že zato »šepa“, ker mi vendar ne beremo vojaških povelj. Je tudi res, da je bilo vkljub temu dovolj občinstvu; toda je pa tudi res, da bi ga bilo še mnogo več in sicer takega, ki ima za tako počeščenje tudi primernega sočuvstvovanja. Občinstvo, ki nima svoj-eev na pokopališču, ne hodi že po eni uri na pokopališče, Ta .le dobro misleča opozoritev naj služi v vednost za prihodnje slične slučaje. , — Mlstlflciran ..Slovenec". Ne- ^deljski »Slovenec1* konstatira, da je bilo ko je ooročalo o bližnjem sorodstvu dr. Lenarta z NSS. »Slovenec* tudi pove, da je ta smrten greh povzročil »človek, ki je svojčas poročal o dolenjskih potresih in gadih in katerega je NSS vrgla ven ker je imel prelepo plačo kot strankin tajnik". Mi smo v prijetnem položaju konstatirali, da je bil tudi »Slovenec* mistificiran. Ce je č. g. dr. Lenart vpisan kot član NSS, ne moremo dokazati. Zato pa lahko po pričah dokažemo, da se je g. dr. Lenart ob ustanovitvi NSS opetovano ponujal tej strahki in ponujal se je tudi za sourednika pri strankinem glasilu ,Nova Pravda'. To ne bi bilo nič tako čudnega, ker so ali vsaj so bili tudi drugi duhovniki popolnoma v redu organizirani v stranki NSS. Da se pa tudi dr. Lenartova ponudba ni sprejela, vsaj ne, da bi bil oficijelno organiziran, to je bili takrat res največ Zasluga »•človekskateremu tudi »Slovenec11 še zdaj dolguje honorar ne, s;?mo za upaljavo dolenjska oo-pčils o potresih in gadih, »mpak tudi za poročila iz dogodkov 20. sept. 1908. Odklanjal je ta potresni in gadji človek "tako vrlo moč kot je g. dr. Lenart.samo zato, ker še iz Ljubljane tega tiča preveč pozna tudi kakoršen je — pod perjem. To bi bilo ena mistifikacija »Slovenca*. Druga pa je še hujša. Naj se NSS zahvali »Slovencu* oziroma njegovemu informatorju, če je s to trditvijo tega gadjega in potresnega človeka primoral na drugem mestu dokazati, zakaj je kot takratni tajnik NSS izstopil iz stranke. Glede »lepe plače* pa že lahko danes povemo, da je imel 1200 K mesečne plače kot tajnik in ob enem urednik in upravitelj ,Nove Pravde*. Ce imajo uredniki in politiki tudi v Katoliški tiskarni v Ljubljani tako »lepo“ plačo, jih obžalujemo. Končno sta bila „Slovenec“ in „Straža“ mistificirana tudi glede NSS shods v Rušah, ker nista objavHa dr. Lenartovega poročila, da je dr. Lenart na tem izrecno strankarskem shoou nastopil javno kot govdrnik in njemu nasprotno stranko toplo priporočal. Bi bil dr. Lenart kot katoliški duhovnik to storil, če ne bi bil v srcu ali po naročilu politične špijonaže pristaš NSS? — Vladni komisar pogorel. V zanimivi aferi vladnega komisarja in odvetnika dr. Leskovarja proti svojemu kolegu dr. Irgoliču, je dr. Leskovar pred okrajnim sodiščem zopet pogorel. Opozarjamo na tozadevno razpravo, ki jo priobčimo v naslednji številki. — Nekadilce so-končno zopi*t uvedli v vagonih. Bil je že skrajni čas in upamo, da bo železniška uprava predpise tudi s primerno strogostjo izvajala na-pram potnikom, ki nočejo poznati obzirnosti do drugega, arnpak vidijo le sebe. Sedaj! ko so vagoni zopet zakurjeni in se ni mogoče več voziti pri odprtih oknih, mora železniška uprava na vsak način braniti potnike, ki ne morejo prenašati zoprnega dima. Sicer pa je zadnji'čas,, da se končno tudi pri železnici zopet ravnajo po predpisih povsod, ne samo pri blagajni! — Aleksander Starki, vojaški krojač na Aleksandrovi cesti, si je končno tudi omislil nore šipe. Celi teden pa je imel v izložbi na kupu koščke razbite šipe in na ta način »demonstriral*. Nas to sicer ni bolelo, očividno pa je hotel gospod Starki naravno podučiti jugoslovensko vojaštvo in slov. civilne odjemalce, da je on pristni German, ki zaničuje našo »kulturo* in že bolj naš denar, kar kol vestni kronisti beležimo v informacijo prizadetih. V Mariboru imamo hvala Bogu dovolj slovenski^ krojačev, prvovrstnih in s solidnimi cenami. Upamo torej, da ne bo delal nihče sramote narodnemu ponosu! •“ . Vprašanje na vojaško oblast. ... .J je dovoljeno, da se udeleže akuvm častniki javno volilne borbe, ka-kar tc^dčla podpolkovnik'S.? — Občinski sosvetnlk pri Sv. Lenartu v Sloven. gor., Karl Aubl, koj“,,M žena je pljuvala 1. 1914 za aretiranimi Slovenci, načelnik požarne brambe je poveljeval in govoril dne 27. novembra pri pogrebu demonstrativno nemško. Lepo družbo si je izbral dr. Veble. Notnr Stupica, FJtfila! Jlji — Karl Ussar, Zeugsschmied, Mar* burg a/D., Burggasse 28. se imenuje gospod, ki se ponuja občinam v delo v nemškem jeziku. Dosedaj si še ni nabavil niti slovenskih tiskovin, niti štam-pilje. G. vladni komi-ar, priporočamo ga Vam v posebno varstvo. Občine pa naj zavrnejo vsak. nemški dopis tega zagrizenca. — Fantovski večer. Opazarjamo na zanimiv Fantovski večer, ki sr vrši jutri, sredo večer v restavraciji »Narod-, nega doma*. — Uradni da i Trgovske In obrtne zbornice v Mariboru se vrši v sredo dne 8. novembra od 9 — 12 dopoldne v prostorih trgovskega gremija Jurčičeva ulica štev. 8. - 11. Interesenli se tem potem opozarjajo, da se tega zborničnega dneva udeleže. — Velik! Martinov večer v prid koroškim dijakom — beguncem priredi Dijaška kuhinja v Mariboru dno 13. novembra v koncertni dvorani meslnega gledališča (bivši kazinski prostori) in v vseh stranskih dvoranah. Pri tem večeru bo sodelovala mariborska voiaška godba Glasbena Matica, učiteljiščniki in učite— Ij ščnice drž. moškega, učiteljišča ter člani in članice mestnega gledališča. Jestvine in pijače bodo prvovrstne. Podrobnosti o tem velikem Martinovem večeru slede. — Trafikantje pozor! Tobačna glavna zalopa v Mariboru opozarja vse trafikante, da sp’ačajo zopet najpozneje do 5. nov. t. 1. za prihodnjo dobavo, ker se na poznejša predplačila ne bode nikakor oziralo. — Policijski komfsarijat se je preselil v nove prostore na Slomškovem trgu št. 1. Urad za zadeve potnih listin se nahaja v pritličju, ostale pisarne pa v prvem in drugem nastropju. — V naši držav! so se pojavili ponarejeni 20 dinarski (80 kronski) bankovci. Značilni znaki falsifikatov so sledeči: 1. Splošna barba falsifikatov je, bolj svitla in njih temeljna barva »oranee* dočim je pravi bankovec v temeljni barvi »rosa*. 2. Sika orača z vprego ni tako izrazita, nego na originalu in so zlasti temnejše barve bolj medle kakor na originalu. Tudi je trojezični in tro-vrstni napis med obema dvajseticama na falsifikatu vse manj izrazit in napis ne pride tako do veljave nego na originalu. 3. Na drugi strani je trikotni oblačni venec podan nekako v rujavi barvi (ziegelrot) dočim je na originalu, karminasto rdač. 4. Žitna snopa pa obeh straneh sta, kar je na falsifikatu temeljna barva bolj temna in »orange* vse bolj izrazita in prihajata izdatno čistejša do veljave, nego na originalu, ki je »rosa* temeljne barve. Tako se očesu dozdevata na falsifikatu oba snopa nekako zelenkasta, dočim sta na originalu modre barve. ______ 5) Na zadnji strani je na originalu o-značena številka »2* iz dveh skoraj paralelnih črt, ki sta zvezani v sredini številke s poševno črlico, dočim se na falsifikatu tamkaj paralelki križati. Isto velja ludi za črko »S* v b&edi .Dinar* .S«» Na sploh pa je falsifikat izredno dobro izdelan in je opreznost tembolj priporočljiva. — Seja okrajnega ribarskega društva. V četrtek dne 4. novembra ob 20. uri se sestane o gostilni »Halbwildl‘ mesečna seja ribarskega društva »Štajerskega dravska dolina*. Vubi se člane io po njih vpeljane goste. — Državni odbor za sprejem fu nastanitev ruskih beguncev v Beogradu je poslal mestnemu magistratu mariborskemu v svrho razpečave 100 komadov srečk v korist ruskim begun-cem. Imenovane srečke se dobi pri mestni blagajni v Mariboru in sicer stane posamezna serija 10 difiarjev v srebru. Dobiki se naslednji: 1 dobitek po 100.000 dinarjev, 2 dobitek po 50.000 dinarjev, 4 dobitek 25.000 di, narjev, 10 dobitek po 10.000 dinarjev, 20 dobitek po 5000 dinarjev, 60 dobitek 2500 dinarjev, 499 dobitkov po 1000 dinarjev, 1000 dobitkov po 500 dinarjev, 3404 dobitkov 250 dinerjev, 15.000 do-bitkdv 100 dinarjev, Cas žrebanja določa državni odbor za sprejem in nastani^* befffflfffi naknadno. Sedež 'adranskih pogajanj. DKU Rim, 1. nov. (Stefani). Kakor — Stranke, k! so dobivale dozdaj I boljši. G. Povhe je žel kot Paul Aubjer ložiti svoje pismeno mnenje o ustavnem podporo (bodisi vzdrževalni prispevek obilo priznanja ter prinašal z vsakim načrtu. ............................. -*“4 " svojim nastopom na oder obilo pristnega življenja. Njegova velika prednost je, da zna pretvoriti vsako še_ tako malenkostno situacijo v komično in neposredno učinkujočo. Poln in simpatičen J poroča »Tempo1', se bodo vršila itali- je tudi njegov glas. G. Šimenc (Du- j jansuo-jugoslovenska pogaianja v Ca- meniel) je- še mlada nevska moč s .. . p ^ krasnim tenorističnim kapitalom, majnka. § P * mu le še V" in operetne gibčnosti, s j LDU Beograd, 1. novembra. „Poli- časoma pa uo postal gotovo edent . , . s » naših najboljših tenoristov. Ga. Ožego-j^ka javlja iz Trsta: Eden izmed vo-vičeva je podala deželanko Madame diteljev italijanskih nacijonalistov, Sa- viglijo, je izjavil novinarjem, da sedanji trenotek za neposredna pogajanja z Jugoslavijo ni ugoden, ker je sedanja ali nnklonitev), katera se jim ^daj z ozirom na to, ker se bo določil nov •nnč n podniranja, ustavila, in _ pa tudi one st: nnke, ki dosedaj sicer niso dobivale podpoie, pa mislijo, da so upravičene dobivati podporo se poživljajo,^ da brez odlosrn vlože prošnje za preskrbnino. Prošnje, katerih pa ni treba kolekovati, naj stranko, ki stanujejo v meslu Maribor, predlože pri .okrajni komisiji za prcživljenje Maribor — mesto4 na Rotovškem trgu št, 5. — Občanski gospodarski urad izdal bode izkaznice za petrolej in sicer za imejitolie stanovanja: Graškega predmestja (Me je) dm .2. novembra t. 1 Notranjega predmes'ja (Koioška cesta) dne 3. novembra t. 1. Magdalenskega prednvstia one 4. novembra t. 1. Hišni la-lniki. oziroma njihovi namestniki mo-ra.jj oddati svoje hiši e liste (bele bai ve) ter prevzeti i kaznice za vse v is'iii vpisane o-ebe. Podnajemniki v-eh mestnih okrajev pa naj se zprlase 5. nov* m-bra t. 1. s svojo slndknrno nakupovalno ifckaznico in s policijsko zglasnir-o. Ona p.trolejti znaša: za tre ovce K 25'—'ZB kilogram, za kohsiimente pn K 2-1-— zn H do^ j.-i na sled Velikanskim tatvinam, ki so se dodajale v zadnjem č u nn kol dvom. Ar tiran je bil 'neki železničar,' ki ima na ves i mnogo vlomov v žel zn §ke vozove: Na nf goVem s aiiovanju se je našjo pri hišni prei-kavi tri velke bale blnt/a K l’k'i bla?a j1 bilo do sedaj ukiadenega. se dosedaj še ne ve. Preiskave so-v polnem teku. One 5. novemiira koncentipa v fA&fibopu slavni češki violinist i^oeian. Sloven. na odro q ecfa!išče Repertoirc bodočih dni: V torek 2. „Scn kresna nočl“. Aiv 15-^6. •V srtdu 3.: „Kralj na ffetojnovi* Gostova »je v Ptuju. V ielrtet i. i »Ples operi". Ab. A—7. V petek B.: Zaprto. V soboto 6.: „Charleyeva teta*. Izv. abori. V nedeljo 7.: Popoldan ob 15. uri „Zemlja“, ljudska predstava ob rnižanih cenah. Zvečer ob pol 20. uri rSmrt mnjko JugovMa*. Izv. abori V pondetjek S.; .Španska muha“. Gostovanje v Ptuju. Na sploSno zalitevo so ponovi v soboto prijetno veseloigro rCharIeyeva teta“, v nedeljo pa ira^no uspeli dramski spev „Smrt majke Jugoviča". Kultura in umetnost. -f- Ples V operi. Prva opereta letošnje sezone! To je šlo od ušesa do ušesa ter je postalo za Maribor, ki si Je že zdavnaj želel kaj lahkega in veselega, prava senzacija. Marsikdo je bil tudi radoveden na naše letos na novo angažirane pevce. G. Povheta je publika več ali manj že poznala, čisto tuji pa so bili g. Šimenc, ga. Ožego-vičeva ter gdč. Mezgečeva. .Ples v operi* je opereta brez posebno duhovite vsebine in dialoga, ima pa prijetne pevske točke, ki nekako odtehtajo druge nedostatke. Režija je storila vse, kar je mogla prt naših skromnih razmerah storiti. Nedostaten in neubran je bil le Angele Oeaubuisson s primerno deže-lansko naivnostjo in neokretnostjo v parižkem življeniu. Njen glas je krasen, poln in do skrajnosti izšol; n. Gdč. . Mezgečeva kot hišna Hortenze je s vlada v Beogradu začasna. Ako bi po- svojo , ljubkostjo pridobila takoj naše gajanja o jadranskem vprašanju končala simpatije. V njenem _ gla^u je skrit ugodno za Italijo, bi nova jugosjovenska vlada, ki bi izšla iz konstituante, ne hotela izvršiti sporazuma. bogat pevski materijal, manjka pa ji kakor g. Šimencu še šola. Od nje smemo pričakovati Še veliko. Gdč. Sa-vinovo, ki je nastopila tokrat v vlogi Margueritte poznamo že od prej kot Delo razmejitvene komisi e. dobro le, žal, prešibko moč. Istotako .. ,» , , n ... 1 je znan g/RasberRer, ki je po pribor, 2 novembra. Razmej.t- zunanjosti ta večer kot Beaubuisson | ven3 komisija odide v četrtek na Ko-splošno ugajal; njegov glas je lep in šerfjak zaradi pregleda dovršenega ,teh-Čist je pa istotako prešibak. Kot pevko, ničnega dela. Japonski delegat se za- smo videli pri tej opereti prvičj tudi fasno mudi v Gradcu in istotaka tudi našo mlado Podgorsko, ki je bila v1. . ... .____. .. .... ,, igri dobra, kot pevka pa ne bo mogla P^dsedmk komi ije, angleški polkovnik priti do veljave in je b^lje, da se nej ^raven. Italijanski major Calma je od sili. Poleg ostalih bi bilo omeniti še go. j svoje poškodbe toliko okreval, da je Dragutinovičevo v dobrem nastopu Ma-' mogel oditi na 14-dnevni dopust v ! ltalij°- Njegove posle vodi začasno njegov namestnik, kapetan Zanini. manjkalo uprizoritvi operetne ubranosti.1 Cela uprizoritev se je sukala bolj pod povprečnostjo. Ng isti višini je bila tudi mazurka v II. dejanju. Toda' za naše operete žejno občinstvo bo tudi to zadostovalo. —r; Najnovejša poročila. Priprave za volitve v konsfituanto. LDU Beogr.id, 1. novembra. Danes so v .Službenih novinah* objavljena vsa imena predsednikov volilnih odborov v noši kraljevini. LDU Beograd, 1. nov«to. ».Politika* javka: G. Pašič‘ bo v kraikom odšel na volilno agitacijo' v Bo^no in Dalmacijo, LDU. Beograd, i. novem. .Politika* poroča iz Maribora, da medzavevniška razmejitvena komisija, ki se je nameravala preko zime preselili v Gradec, ostane še nadalje v Mariboru, dokler ne izvrši svojega dela. Računa se, da bo ramojitveno delo končalo spomladi. Italijanski član komisije je odpotbval v Gradec, kamor je bil pozvan. Pogosto potovanje italijanskega delegata v Avstrijo vzhaja posebno pozornost. Posetil bo tudi Zagreb. Ukaz o imenovanju in napredovanju uradnikov. LDU Beograd, 1. novembra. V ministrstvu za promet se pripravlja nov ukaz o imenovanju in napredovanju u-LDU Beograd, 1. noVrm. Današnja! radnikov. Ukaz bo podpisan takoj, ko seia ministrskega sveta je bila preložena. J se povrne prestolonaslednik iz Aten. dokler se rje vrnejo ministri, ki so odžli na agitacijsko potovanje. # LDU Beograd. 1. novembra. T« kom * tega tedna se bodo začele oddajati kandidatne liste sodiščem pive stopnje. Kandidatno listo $me predložiti- v vsakem okrožju najmanj 100 volilerv. Rok za izročitev kandidatnih list poteče dne 14. novembra. LDU Beograd, 1. nov. V mini trstvu za notranji dela se pripravlja v^e potrebno, da se' volilni materijal Čimpr?j razpošlje v notranjost države. Ministrstvo ima menda že zadostno štev lo volilnih Skrinjic in krogljic na razpolaganje. ' Volitve v Rimu. DKU Rim, 1. novembra. "(Stefani.1) Včeraj so se, vršile volitve v rimski občinski in provicijalni svet. Volilo je 60 odstotkov volilnih upravičencev. V provincijalni svet je bilo izvoljenih 14 kandidatov konstitucijonalnega , bloka in dva socijaiista. Ljudska stranka in republikanci niso dobili nobenega kandidata. Zborovanje srbskih novinarjev. LDU Beograd. 1. nov. Včeraj dopoldne je bilo zborovanje' srbskega novinarskega udruženja. Od 76 beograjskih poklicanih novinarskih članov udruženja je prisostvovalo zborovanju' 53 čianov. Ustavni načrt. &a zborovanju je bil prečitan tudi pre- LDU Beograd, 1. novembra. Na dl°? 0 pravilih juposloven. novinarsk ga podlagi sklepa ministrskega sveta je' udruženja. Izvoljen je bil poseben odbor, minister za konstituanto izdelal načrt j ki Proučil predlog in ga potem s ustave. Odlok ministrskega sveta vse- j svojimi izpremembami in dodatki pred-buje nekoliko osnovnih načel in minister j kongresu v Zagrebu. Dosedanji Markovič je izdelal ustavni načrt na*; uP-ave so bili na novo izvoljeni, tančno po odločbi ministrskega sveta. Ustavni načrt predvideva edinstveno državo z eno zakonodajno oblastjo, kot monarhijo in dinastijo Karadžordževičev ter občinsko, okrajno in pokrajinsko samoupavo. Te dni bo izročen ministrom po eden izvod ustavnega načrta. Ministri bodo morali stvar v 10 Parlament se sldiče. LDU Beograd, 1. novembra. Predsednik narodne skupščine, dr. Vukčevič, ki je bival nekoliko dni v Požarevcu, se je povrnil danes v Beograd. Vlada se mora takoj sporazumeti s predsed-’ nikom narodne skupščine, ker se mora sklicati seja začasnega narodnega predstavništva. Preureditev presbiro.a. LDU Beograd, 1. novembra. „Tri-buna“ piše: Presbiro, ki je bil doslej oddelek ministrstva za zunanje posle, je prešel v upravo predsedništva vlade vsled energičnega nastopa ministrskega predsednika dr. Vesniča. Ker je dr. Vesnič uvidel, koliko je naš presbiro po svoji ureditvi za zavode te vrste v inozemstvu, je ukrenil potrebno, da se izda nova uredba, po kateri se presbiro preuredi. Presbiro se bo delil v tri sekcije: 2a inozemstvo, za notranjo in za časnikarsko informacijsko službo. Pogreb grškega kralja. LDU Beograd, 1 novembra. Iz Soluna poročajo: Po vesteh iz Aten se je vršil pogreb grškega kralja mirno in brez vsakega incidenta. Francosko-angleški spor radi versaHU ske pogodbe. DKU. P ariz, 1. n o vembra. (Brezžično.) Napram različnim vestem kon-slatuje „Journal des Debatts*, da francoska vlada še ni odgovorila na angleško noto, v kateri sporoča konferenca konzulov sklep Anglije, da se odrek i pravic versaillake pogodbe, kar se tiče o možni zaplembi nemških posestev. Francoska vlada se je doslej omejila na to, da je naročila svojim zastopnikom, naj opozorft pri pogajanjih z zastopniki angleške vlado na resnost položaja, ki bi imel za posle* dice ta samolasten angleški korak na-pran^ izročitvi pogodbe v Versatllesu. 1 DKU. Danzig, 1. novembra* (Wolf.) Včeraj je došel semkaj naslednji telegram delegacije iz Danziga: Konzul« ska konferenca je sporočila delegaciji pismeno, da se o točkah pogodbenega načrta konferenca konzulov ne sme veS diskutirati in da se postranske točke ne sme spreriiinjati brez dovoljenja obeh strank. - ,v v.. —--------- . roku 75 dni pristaviti k $voji firmi, ako Odredba za banke. LDU Beograd, 1. novembra. Bančni oddelek v ministrstvu za trgovino in industrijo je na podlagi sklepa ministrskega sveta zahteval, da morajo vsa bančna podjetja in denarni zavodi .v Obsodba madžarskih kemunistov. DKU Budimpešta, 1. nov. Preki sod budimpeštanskega kazenskega sodišča je objavil razsodbo v drugem delu procesa napram onim obdolžencem, ki so tihotapili komunistične letake z Dunaja v Budimpešto v svrho agitacije. Obtožba se glasi na hudodelstvo punta* Ključavničar Aleksander Kokžy je bil obsojen na smrt, poljedelec Bela Kokžy na dosmrtno ječo, nadaljna dva obtd* ženca na 15 letno in naslednja dva p® na 10 letno težko ječo. Trinajst obtožencev je bilo oproščenih. Aleksander Kokdy je prosil državnega pravnika zn pomilošvenje. Borza. , LDU. Beograd, 1J novembra. (Borza) Val n t j s 20 — dinarski komadi v zlatu 23.10—23.30, francoski franki 224—225, dolarji 34.30 —.‘450, lire 133 — 134, liolg. levi 42 — 42.25, romui ski b ji 56.25 — 5G.75, nemške marke 48.75 — 49, iliahme 3.5 — £30, čehos'ova8ke kror.e 4-t — 4^.50, avstrijske krone 9.50 — 9 90; devize: Pariz '215-21050, London 117r' Dunaj 8--10 —8'60, Pta^a 40 50-4?, Rira m Milan 129—13QA Bsrlia« Stran <£ Vf~fi '15 D tt Maffogr, 3. novembra 1920. Eksportna tvrdka Josjo R'išvič v Opuzenu, Dalmzciia, ponuja dobra o Sokol v Studencih priredi v dalmatinska vina, žganj«?, smokve, slane soboto, dne 6. novembra t. 1. ob 19. ri’jef sardele in suhe slive. Trgc-ci, ki (7.) uri zvečer v Križevem dveru »Mar- j5efo tonilfo rečajo, naj se blago-tmou večer« z godbo, plesom, šaliivo j w0'i’° °,jrn^ Ka 1° tvrdko. I Ssstnnek nemških bankirjev. Od leta 1912. so se dne 2-7. t. m. pTVič sestali nemški bsnkiri, da obravnavajo o ebčnem gospodarskem pologu. Sestanek je otvoril podanik dr. Kieser. | StroSk! uradovanja zveze na-mdov. Proračun zveze narodov v Brusliu za let^ 1921 znaša 20 milf?o- ipošto, srečolovcm itd. Sodeluje že?ez-,n!čarsko pevsko drušivo, »Drava« iz fSiuciencev, k* je cenjenemu občinstvu |že znano od prireditev letožnie izletne Šsezone in bo tudi pri tej priliki gotovo ;vsakogar zadovoljilo. Tudi »Msfltaova gos« ne bo manjkala. K*r bo to prva slovenska prireditev v Križevem dvoru, davek. Ta zakonska osnova prepove* duje prodajo zemiiišč in stavb, počenši od 500 K dalje. Vsak tak pre^pek se bode kaznoval z ječo do petih let in g!obo do pol milijona kron, z izgubo službe, političnih -'ravic in zaplembo dotičnim vrednostnih predmetov. posebno r-a, ker je namenjen cist! do-1 nov in 550 tisoč frankov v z’atu. (Pač b'ček za Sokolski dom v Studencih, Jbrezpotrebni stroški. O o. ur.) iproRimo najul tidneK da se udeležite/ v obilnem številu. Zdravo! Sokol v Studencih. s 'Pračlovek. Te dni so pripeljali v Boston čudnega človeka, ki so i transoort! so že na potu. Poljske tekstilne tvorn'ce so v stan’ ; da zadovoljijo tudi večjim naročilom, I Nemci vprašujejo po ns^sm' ozir. skladišči ali de-žltu. Iz Banata se norofr*, d-? so do-jlavnici sredi mesta, speli tjakai troovci ^Nemčije v svrho VpraSati Dravska uij. nakupovsn a ztta za NermVo, k-r vlada I * T tam veliko nomanikunje t*ga prodmpfa.!? l0» *• na^str.s vrata Rafttna se, d^ bo morala Nemčija s*- ^1». 694 5—-3 uvoziti' za svojo norabo letos krog 200.000 vagonov žita, 1 Poljska trgovina z Rt»muni?o In Bolgarsko. ]avlia *se i’ ^arša>’e, da ie nolteka vhda stopil« z Rumunijo in Bolgarijo v nogovor radi nabave 3000 vagonov žita, s slednjo pa radi 2000 vagonov koruze. I Prepovedan* p?oda?a rsepre-mlfnln na MadSsrikem. F mnčni minis'er je predloži! v zadnji se:i na rodne skuDŠčine zakonsko osnovo, ki bi rreprečila rrodaianje nepremičnin, B. Hribar da bi jim S tem ne bito treba »lačati I Razlagova ulica 21, I. nadstr. Mala oznanila. *^ssf^a*HC,sssss Naznanjam cenj. občinstvu, da sem ctvorila ate'je za izdelovanje belega perila za dame, gorpode, otroke in no* vorojenčke. Sprejemajo se vsa naročila za bale v luksurijoznem in navadnem slogu. 696 prakso išče mesta kot slovensko-nemška - italijanska korespondentinfa. DopUe na upravništvo lista pod St. 31. 703 3—2 PnEtena deJtltsa s primerno šolsko nredizobrazbo se sorejme kot učenka v trgo vino s papirjem Brišnik v Slovenski ulici 10. 697 3—3 Kdor hoče posSiusUi vinski mo't. nai pride v restavracijo »Narodni dom*, kjer se bode nrepričal, da ga po tako nizki ceni ne dobi nikjer drugje. Hinko Kosič. 713 6-1 Psrsefa se konj angleške pasme od polnokrvnega Žrebca »Kandida«, 175 cm visok, črnorujav. Isti se lahko ogleda v topniški vojašnici. 712 2—1 prvovrstni »ngleški plašč iz kavčuka, zimsiti plašč, več možkih oblek ter pohištvo. ’ Tržaška cesta št. 5 (Pobrežje). 7i4 Popravila pisalnih s*ro. |bw se iz/ršujejo poceni in takoi. Dopisnica zadostuje. Ivan Legat, mehanik, Studenci pri Mariboru. 693 3-3 *evlia fcoklje) se dobi dokler zaloga pri Ta- tra št 2 Mar'bor' Q|avni 9 st- 2' 695 5-4 MebEsvana soba 8e iie&. Ponudbe na upravo Hsta. Prva sicvenska brivnica se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Gredlič). 243 IVAN KVAS 686 5—j klobučarstvo in slamnlkarstvo Maribor, Meljska c. 74 Centrala: lurčičeua ul. 4. Podružnica: Strossmajerjeua ul. 5. j Izuršuje usa u tiskarsko, litografsko in j kamnotiskarsko stroko spadajoča čela, I kakor: knjige, brošure, cenike, računske j zaključke, letake, lepake, uabila, račune, j razprečelnice, pisma in pisemske zauitke, ■ . 1 ! osmrtnice, posetke. račune ter use tiskouine ! za občinske in druge urače. naročila se | točno izurše ter se zaračunajo najceneje. • a ■•••«€. ■■■•■••■•■•V Centrala; Telefon št. Z4. mtemihiimiih - « ttHII »Mlin m,, . tjMiniiiiiaiifiiii Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi I ■ : m najnouejšimi stroji in črkami. Pačružnica: telefon štv 3/UI. Izdaj«; Tiskovin Maribor. — TieJtat tiskarn« d 4