SLO VE!	VENSKI cel°-k s 1 \ 1K ^ Klagenfurt ■	■	V	H	urad J 1 1 1 AA M.
	
Na jubilejnem slovenskem plesu je bilo kljub slabemu vrememu in varčevalnim paketom zelo veselo	stran 4
Je Drnovšku uspelo?
■ ANEZ DRNOVŠEK je prvi J mandatar za sestavo nove slovenske vlade. Tako je takoj po božiču sporočil predsednik republike Milan Kučan. V svoji odločitvi zanj je poudaril, daje Drnovšek vodja stranke, ki je na novembrskih volitvah prejela največ glasov in s tem poslanskih sedežev, poleg tega pa ima mandatar velike državniške izkušnje in povezovalno sposobnost tudi v mednarodnih odnosih. Glede na pat pozicijo v novem slovenskem parlamentu, v kateri so imele »pomladne« stranke (Slovenska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka Slovenije in Slovenski krščanski demokrati) natančno polovico poslancev, je apeliral na poslansko modrost v interesu Slovenije. Kljub imenovanju
mandatarja Drnovška pa vse do začetka izredne seje državnega zbora v sredo ni bilo jasno, ali si bo ta zagotovil zadostno število poslanskih glasov za svojo potrditev, kajti v tem primeru bi morali zanj glasovati poleg poslancev njegove stranke še poslanci Združene liste socialdemokratov, Slovenske nacionalne stranke, Demokratične zveze upokojencev, s katerimi je vodstvo Liberalne demokracije že sklenilo sporazume, oba poslanca narodnih skupnosti, poleg tega pa še - kar je najpomembnejše - vsaj še en poslanec iz nepodpisane koalicij-
ske zveze »slovenske pomladi«. Ta pa naj bi bil v tej zvezi pravi izdajalec; proti takemu primeru pa so se »pomladne« stranke že ob volitvi predsednika državnega zbora zavarovale celo z oštevilčenimi glasovnicami za svoje poslance.
Prestop poslanca Pucka
V tako napetem vzdušju je na predvečer glasovanja izbruhnila podkupovalna afera. Poslanec Janševe Socialnodemokratske stranke Slovenije, tržiški župan Pavel Rupar, je izjavil, da so ga predstavniki Liberalne demokracije hoteli pod-
kupiti, in to za velik denar, da bi glasoval za Drnovška. Ti so to izjavo seveda takoj zanikali in jo ocenili za poskus diskreditiranja stranke. Četrt ure pred začetkom seje državnega zbora pa je Janez Drnovšek sklical tiskovno konferenco in v začudenje politične javnosti oznanil za koalicijo pomladnih strank šokantno novico, da ima zagotovljenih 46 glasov. Poslanec Slovenskih krščanskih demokratov Ciril Pucko je namreč zapustil stranko in se kot neodvisni poslanec pridružil poslanskemu klubu liberalnih demokratov. To je povzročilo
pravo ogorčenje med poslanci pomladnih strank. Letele so obtožbe o podkupovanju, da bo Drnovšek postal premier s pomočjo Judeževega glasu ipd. Pucku so nekateri grobo grozili, prav tako pa njegovi družini v Turnišču pri Murski Soboti, tako da jo je morala zavarovati policija. Do poznih večernih ur je tekla razprava v državnem zboru, do glasovanja pa je niso pripeljali, ker je (po novem) 44 poslancev koalicije pomladnih strank izglasovalo prekinitev in nadaljevanje včeraj, v četrtek. Ob zaključku redakcije nam rezultat še ni bil znan, kolikor pa preko noči ni izbruhnila nova podkupovalna ali prestopna afera, je Janez Drnovšek mandatar za sestavo nove slovenske vlade.	J. R.
Ob 90. obletnici ustanovitve kulturnega društva Šmihel so se v novo obnovljenem farnem domu predstavili domači umetniki - likovniki, keramičarja, kipar in Computer grafik. Prijeten kulturni in družabni večer, bilo je tudi veliko mladih iz bližnje okolice, je popestrila z jazz zvoki skupina »Glasbeniki«.
Ustanovljena Nova TKB
Po veliki finančni polomiji, ki je zaradi neodgovornega poslovanja in dodeljevanja kreditov brez ustreznih garancij zapustila finančno luknjo nad 150 milijard lir, je nekdanjo Tržaško kreditno banko prevzela Banca Antoniana Po-polare Veneta iz Padove. Vanjo je vložila 50 milijard lir in tako postala njen večinski lastnik. Slovenske in hrvaške banke naj bi po načrtih vložile po 10 milijard lir in tako s svojo udeležbo ohranile mednarodni status banke. Poleg tega naj bi nova banka s svojimi filialami delovala tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. S starim imenom in pridevkom »Nova“ želi vodstvo nove lastnice ohraniti kontinuiteto
finančnega poslovanja na področju vzhodnoevropskih, predvsem pa držav nekdanje Jugoslavije, hkrati pa obdžati klientelo iz vrst slovenske narodne skupnosti, tako posamezne varčevalce kot tudi slovenske gospodarske organizacije. Vodstvo se ob tem tudi zaveda, da bo banki težko uspelo ohraniti tisto čustveno navezanost, ki je bila med slovensko narodno skupnostjo značilna do nekdanje TKB, saj nova banka ne bo več »hči manjšine«. V njej bodo sicer zaposleni nekdanji sodelavci, poslovala bo tudi v slovenskem jeziku, vendar bodo vodilni funkcionarji izključno iz vrst lastnice in slovenska manjšina na poslovanje
dejansko ne bo imela nikakršnega vpliva.
Nova tržaška kreditna banka si bo prizadevala, da si ponovno pridobi koncesijo za upravljanje 30 tisoč pokojnin, ki jih Italija izplačuje državljanom nekdanje Jugoslavije. To pa je ogromen posel. Po zaprtju prejšnje TKB je bila ta koncesija za dobo šestih mesecev prenešena na milansko banko Ca-riplo, ki pa za takšno poslovanje nima ustrezne mreže in kadra z znanjem slovenskega in srbohrvaškega jezika.
Nova tržaška kreditna banka naj bi po izjavi vodstva začela normalno poslovati najkasneje v štirinajstih dneh.	J. R.
Slovenija predseduje Cefti
Slovenija je z novim letom prevzela predsedovanje Cefti, srednjeevropskemu prostocarinskemu združenju držav, ki se v glavnem vse potegujejo za vstop v Evropsko unijo. Predsedovanje je v Ljubljani od slovaškega odpravnika poslov prevzel slovenski minister za ekonomski razvoj Janko Deželak. Poglavitna naloga v času slovenskega predsedovanja bo nedvomno uskladitev dogovorov in kontingentov v medsebojni menjavi kmetijskih proizvodov, pri katerih pa ima prav Slovenija največ pomislekov in zadržkov, saj želi s počasnim odpiranjem svojega trga zaustaviti veliko konkurenco predvsem iz Madžarske, Poljske, Romunije, Češke in Slovaške in tako zaščititi svoje kmetijstvo.
Novi generalni sekretar OZN
Vodstvo Združenih narodov je po novem letu prevzel novi generalni sekretar Kofi Anan. Na tem položaju je zamenjal dosedanjega generalnega sekretarja Butrosa Galija. Anan je po rodu Ganec, svojo politično kariero pa je v glavnem razvil prav v Združenih narodih, kjer je bil nazadnje vodja oddelka za mirovne operacije. Ob prevzemu dolžnosti je obljubil reformo Združenih narodov, varčevalni program in zmajšanje velikega deficita, ki že močno ogroža delovanje te največje in najpomembnejše svetovne organizacije. Pri tem Anan resno računa na Združene države Amerike, ki so ga pri izvolitvi močno podprle, proračunu ZN pa dolgujejo že preko milijardo dolarjev neplačanih letnih prispevkov.
f )czo/i(f b/c'Soo
•	Petek, 10. januarja 1997, ob 20. uri MATURANTSKI PLES Višje šole za gospodarske poklice v kulturnem domu v Šentjakobu
•	Sobota, 11. januarja 1997, ob 20. uri
RADIŠKI PLES v kulturnem domu na Radišah; igra ansambel Stopar
PODJUNSKI PLES pri Šoštarju v Globasnici, igra ansambel Franca Miheliča
•	Sobota, 25. januarja 1997, ob 20. uri
HODIŠKI PLES pri Svetiju na Plešerki, igra ansambel Tonija Hervola
Prisrčno vabljeni
SV: Leto 1996 je za nami. Kako ocenjujete preteklo leto iz vidika slovenske narodne skupnosti na Koroškem? Sturm: Odgovor je večplasten. Če ga razdelim po kriterijih plus in minus, potem bi v kategoriji plus naštel:
Sožitje in vzdušje v deželi se izboljšuje, sicer ne v tem tempu, kot bi si to želeli, a vendar. Izraz tega je npr. dejstvo, da število prijav k dvojezičnemu pouku narašča. To pomeni tudi, da sožitje v deželi med ljudmi pridobiva na pomenu. Na to kažejo tudi diskusije, ki sta jih prirejali Delovna skupnost Koroška ter Delovna skupnost avstrijske narodnosti v SPÖ po dvojezičnih občinah. Razprave na teh diskusijah so pokazale, da je konstruktivna diskusija med večino in manjšino možna, še bolj pa potrebna. Pred leti bi take diskusije takoj zašle v stare emocionalne polarizacije. Zdaj je možna razprava, ki omogoča previdno odpiranje na obeh straneh. Zato upam, da bosta predsednika obeh delovnih skupnosti Bernhard Wenger in Ana Blatnik (ki je hkrati tudi podpredsednica ZSO) to izredno pomembno delo nadaljevala tudi v letu 1997.
SV: Vedno spet opozarjate na sožitje in klimo v deželi. Ali to ni premalo? Kje so dvojezične table, uradni jezik ipd. kot izraz tega sožitja in te klime?
Sturm: V preteklem letu sem med drugim opazoval volitve v Bosni, jeseni pa sem sodeloval na simpoziju o medetničnih odnosih na Severnem Irskem v Londonderryju, kjer sem predaval o razmerah na Koroškem. Bistveno spoznanje iz teh dveh obiskov je bilo, da so delitve po etničnih ali versko-etničnih kriterijih, ki nastanejo v konfliktu, domala nepopravljive. Dinamika takega konflikta nujno vodi v homogenizacijo na obeh straneh. Celotna družbena nadgradnja (zgodovina, predsodki ipd.) stoji v službi takega konflikta. Ljudje se morajo podrediti logiki konflikta.
Vem, da ni mogoče primerjati Severne Irske oz. Bosne s Koroško, na srečo. Gre mi za to, da nakažem možne razvojne smeri etničnih konfliktov nasploh. Zato mora tudi odgovorna manjšinska politika stremeti za tem, da prepreči politične konflikte po etničnih kriterijih.
SV: »Preprečiti politične konflikte po etničnih kriterijih« -naj se manjšina odpoveduje svojim pravicam?
Sturm: Nasprotno. Vprašanje je le, kako doseči npr. razširitev veljavnosti dvojezičnih tabel oziroma uradnega jezika v smislu člena 7 ADP. Dejstvo je, da politične strukture v deželi in državi v teh vprašanjih vidijo nevarnost za eskalacijo in zaradi tega oklevajo pri razreševanju teh vprašanj. Zato je potrebno, da v
V
Živeti, ne samo preživeti
O delu v preteklem letu ter o delovnih načrtih za leto 1997 smo se pogovarjali s predsednikom ZSO ter predsednikom sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja dr. Marjanom Sturmom.
^ Politična in idejnopolitična plula ralnost manjšine je objektivno dejstvo; temu ustreza tudi pluralna organiziranost.
teh vprašanjih vodimo politiko ustvarjanja zaupanja. Predvsem pa bo potrebno, da tem vprašanjem, ki imajo visoko simbolno raven, vzamemo to simboliko, ki je povezana s tolikšnimi iracionalnimi strahovi. Zakaj nekateri v deželi vidijo v dvojezičnih tablah slovenske narodnostne simbole in iz tega razberejo težnje po ozemeljskih zahtevah? Teh strahov ne smemo ignorirati, temveč moramo prispevati k odpravljanju.
Zato bo sosvet spomladi nadaljeval pogovore s predstavniki dvojezičnih občin in skušal ustvariti večjo stopnjo zaupanja.
Na tem mestu pa bi rad opozoril še na drugo plat. Ugotoviti moramo, da se tudi tam, kjer je slovenščina uradno priznana kot uradni jezik, ljudje le malo poslužujejo te pravice. Torej formalno-pravna enakopravnost še ni avtomatično zagotovilo, da se bo slovenski jezik ohranil. Poglejte npr. občino Železna Kapla. Z izjemo dvojezičnega napisa v kraju Železna Kapla (tabla z dobrodošlico je večjezična) je formalna enakopravnost dana: slovenščina je priznana na občini, na sodišču, v šolah, v cerkvi, v otroškem vrtcu in še kje. Kljub temu pa najbrž tudi v Železni Kapli slovenski jezik v svoji polni funkcionalnosti izgublja na pomenu. Zakaj? Po mojem je treba iskati večplasten odgovor, vsekakor pa ima to zvezo tudi s tem, da slovenščina nima tistega ugleda v javnosti, ki je predpogoj za samoumevno in funkcionalno dvojezičnost. Ugled v javnosti pa ima precej opraviti z vzdušjem, s klimo ipd. Torej so sožitje, vzdušje oz. klima kategorije, ki jih ne smemo zanemarjati.
SV: Pravite, da se mora manjšina zavzemati za sožitje, za vzdušje. Kaj pa je z večino?
Sturm: Prvič: moramo ugotoviti, da imamo na strani večine mnogo ljudi, ki se zavzemajo za sožitje in konstruktivno sodelovanje. S temi je treba še naprej sodelovati. Drugič pa bi rad opozoril na sledeče: kakšne alternative imamo? Z glavo skozi zid očitno ne gre. Torej preostanejo sledeče alternative:
1.	izterjanje pravic preko ustavnega sodišča, 2. graditev sožitja v deželi skupaj s sodeže-lani ob konkretnih projektih, 3. atraktivna kulturno-jezikovna
politika slovenske manjšine, ki bo privabila ljudi k sodelovanju in 4. evropska opcija večjezičnosti v našem prostoru.
SV: Nekateri vam očitajo, da je vse to premalo ofenzivno... Sturm: Ali je bilo defenzivno, da smo izbojevali javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu? Družina Jožeta Messnerja je dokazala, da se da s konkretnimi kulturno-jezikovnimi akcijami, ob podpori ZSO, doseči marsikaj. Toda to ni vse. Formalnopravna enakopravnost - v tem primeru dvojezičnega pouka v Celovcu - ne bo zadostovala, če ta pouk ne bo vsebinsko atraktiven in privlačen. To je danes eden izmed najpomembnejših izzivov za učitelje, šolske oblasti in navsezadnje tudi za slovensko manjšino. Proces evropske integracije je namreč sprožil zanimiva razmišljanja:
ljudje se namreč v vedno večji meri zavedajo dejstva, da pomeni izobrazba, večjezičnost ipd. pomemben kapital v poklicni karieri posameznika.
Toda če dvojezično šolstvo ne bo dovolj privlačno in kvalitetno, se bodo ljudje usmerili v druge oblike dvo- in večjezičnosti. Vprašanje je torej, kaj lahko manjšina prispeva k temu procesu? Mislim, da imamo velike možnosti, da z zanimivimi jezikov-no-kulturnimi ponudbami okrepimo ta proces odpiranja. Naj navedem nekaj primerov: odrska dejavnost nekaterih slovenskih skupin je dosegla visoko kvalitetno raven, s katero se nam v deželi ni treba skrivati. Založniška dejavnost koroško-slovenskih založb (predvsem Drava in Wieser) je dosegla raven, ki je presegla ozke koroške meje. Nekateri učitelji z zanimivimi projekti (učila ipd) prispevajo k izboljšanju dvojezičnega pouka. Seveda imamo tudi negativne primere: finančni problemi celovške posojilnice niso ravno prispevali k ugledu manjšine.
Tudi zdrahe in konflikti med ZSO in NSKS so bili v škodo manjšine.
SV: Kako je z zahtevami do države, do Republike Avstrije?
Sturm: V preteklih mesecih je ZSO v skladu s programsko resolucijo, sprejeto na občnem zboru, pri svoji politiki izhajala iz sledečih predpostavk: 1. reševanje odprtih vprašanj s politiko korak za korakom v nasprotju s politiko vse ali nič in 2. v ospredju dejavnosti ZSO so bila vprašanja izobraževanja, še posebej razširitve slovenski radijskih oddaj v okviru ORF ter sprejem signala TV Slovenija ter vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev. O tem je ZSO vodila številne razgovore na deželnem in državnem nivoju in upam, da bomo v letu 1997 prišli v teh vprašanjih korak naprej. Nadalje je ZSO predlagala avstrijskemu parlamentu sprejem državnega ukrepa, s katerim naj bi se Avstrija priznala k svoji zgodovinsko zrasli kulturni, jezikovni in etnični raznolikosti. Ta predlog je bil v sosvetu sprejet soglasno. Prepričan sem, da bo ta predlog prispeval k bolj konstruktivnemu razreševanju odprtih vprašanj, ker namreč vključuje v razreševanje sožitja funkcionalno tudi večino. Želim pa svariti pred tem, da se manjšina zabarikadira v neko mentaliteto, češ vse je narobe, nič se ni premaknilo. Takšna mentaliteta vodi v etnično depresijo in
zapira oči pred tem, kaj lahko kljub defensivni državni politiki v vprašanjih sožitja storimo sami. Takšna mentaliteta vodi v samoizolacijo, ki je škodljiva. V nasprotju z Bosno in Severno Irsko ljudje na Koroškem živijo skupaj brez fizičnih mej. Tu in tam obstojajo meje v glavah. Te meje je treba še naprej odpravljati, ne pa jih zacementirati. Vem, da to ni enostavno, to zahteva od pripadnika manjšine veliko stopnjo odprtosti in tolerance. Toda alternative k temu ni.
SV: Kako pa se razvijajo odnosi med Zvezo slovenskih organizacij in Narodnim svetom?
Sturm: Odnosi niso bili dobri, to ni treba posebej poudarjati. Mislim, da so ozadja sledeča: NSKS je pod močnim vplivom nacionalne evforije v Republiki Sloveniji. Slovenci v Republiki Sloveniji so dobili svojo državo in so na to seveda ponosni. Vsaka nova država ustvarja etnične oziroma psevdoetnične norme, ki naj združujejo ljudi na teritoriju države. Tako je bilo tudi v Avstriji. Desetletja je trajala razprava o tem, kaj je avstrijska nacija. Ali je del nemške nacije ali je samostojna. Navsezadnje se je uveljavila teza, daje Avstrija samostojna nacija in da so tudi manjšine sestavni del te avstrijske nacije. Dokler to ni bilo jasno, je država v manjšinah videla tujek. Ta odnos seje pričel rahljati. Seveda še ne tako, kot bi si to želeli, a vendar. Ker je torej priznanje k slovenskemu narodu danes hkrati priznanje k slovenski državi, je ZSO na svojem občnem zboru to dilemo razjasnila tako, da govori o tem, da smo koroški Slovenci avstrijski državljani in da sodelujemo v dveh kulturnih prostorih, v av-trijskem, ki oblikuje našo identiteto in v slovenskem, ki prav tako vpliva na našo identiteto. S tem smo preprečili, da bi avstrijska država v nas lahko videla neko potencialno nevarnost, neko podaljšano roko Republike Slovenije v Avstriji. To se mi zdi izredno pomembno. Mislim, daje koncept ZSO izredno pomemben tudi iz vidika evropske integracije. Ta bo uspešna le, če bomo znali živeti z večplastno kulturno identiteto.
SV: Ali NSKS očitate, da je podaljšana roka Republike Slovenije v Avstriji?
Sturm: Seveda ne. Gre za nek oblastni boj znotraj manjšine. Ali ni čudno, da je nemški nacionalizem na Koroškem desetletja očital koroškim Slovencem, da niso demokratično legitimirani, da naj se končno preštejejo in se s tem legitimirajo. Osnovna zahteva teh krogov je bilo preštevanje manjšine. Danes te zahteve najdemo z domala istimi argumenti pri predstavnikih NSKS. Tudi v Republiki Sloveniji se nekateri opredeljujejo za ta koncept. Resnici na ljubo pa
OBČNI ZBOR
Dobro zaključno leto Posojilnice-Bank Železna Kapla
V torek, dne 10.12.1996, so se člani Posojilnice-Bank zbrali na rednem občnem zboru v hotelu Obir v Železni Kapli, kjer so razpravljali o preteklem poslovnem letu 1995.
Okoli 60 zainteresiranih zadružnikov je poslušalo poročila upravnega in nadzornega odbora ter poslovodij.
Predsednik upravnega odbora Vladimir Prusnik je poročal, da so odborniki in poslovodji na svojih rednih sejah delali vestno in konstruktivnopo po gospodarskih načelih. Iz poročila je bilo razvidno,da se je Posojilnica-Bank Železna Kapla s podružnico v miklavče-vem tudi v preteklem letu dobro razvijala v domačem okraju. Bilančna vsota je narasla za 5,8% na 237 milijonov šilingov, letni promet pa je znašal 1,552 miljarde šilingov.
Tudi pri računu dobička in izgube je bil dosežen lep uspeh, saj je obratni rezultat, ki je najboljši kazatelj uspešnega dela, znašal 2.972.000 šilingov ali 1,34 % od povprečne bilančne vsote. Kot univerzalna dvojezična banka je Posojilnica Železna Kapla postala v občini Železna Kapla in v občini Žita-ra vas brezdvomno važen gospodarski faktor.
Predsednik Prušnik je nadalje še poročal o pregradnji poslovalnice v Miklavčevem. Investicija preobnove je znašala 2,6 milijonov šilingov. S to pregradnjo so v bodoče tudi v Miklavčevem strankam na razpolago moderni, sodobni bančni prostori. Poročal je tudi, daje Posojilnico-Bank Železna Kapla trdo prizadel škandal Posojilnice-Bank Celovec. Ker pa pomeni zadružna solidarnost pomagati drug drugemu, je tudi Posojilnica-Bank Železna Ka-
pla z ostalimi Posojilnicami in z Zvezo-Bank pomagala pri sanaciji.
Poročilo za nadzorni odbor je podal občnemu zboru predsednik Miha Kuchar, ki je poročal, da je nadzorni odbor pregledoval redno tekoče poslovanje ter vršil kontrolno funkcijo v Posojilnici Bank Železna Kapla kot tudi v podružnici v Miklavčevem. Poudaril je, da so krediti dobro zavarovani in vlagatelji so lahko prepričani, da so njihove vloge v Posojilnici varno naložene. Pravila, zakoni in poslovniki so se upoštevali, nadzorni odbor je dal vsa potrebna soglasja.
Višji revizor Franc Krištof je posredoval občnemu zboru revizijsko poročilo, katero je bilo od članov Posojilnice Železna Kapla potrjeno.
Računski zaključek za poslovno leto 1995 pa je obrazložil občnemu zboru poslovodja Peter Kuchar. Na osnovi bilančnih številk je bilo razvidno, daje Posojilnica Bank Železna Kapla s svojim gospodarjenjem na pravi poti. Občni zbor je soglasno potrdil letni računski zaključek za leto 1995 in sklenil, da se dobiček pripiše rezer-vemu skladu.
Poslovodji Peter Kuchar in Berti Furjan sta še podala poročilo o stanju ter poslovno poročilo za leto 1996. Iz poročil je bilo slišati, da so se posli s Slovenijo v zadnjih letih močno razširili in da sodelovanje s Slovenci dnevno narašča. Hranilne vloge kot tudi krediti so se ponovno zvišali. Tako je zagotovljeno, da bo tudi poslovno leto 1996 uspešno zaključeno.
S pristopom k Evropski uniji se bodo tudi v prihodnosti stvari na denarnem področju spre-
minjale, kot npr. načrtovana vpeljava skupnega denarja EURO. Kljub nekaterim trditvam, da bodo preživeli samo večji bančni koncerni, je poslovodstvo mnenja, da bodo ljudje tudi v bodoče radi zahajali v lokalne domače banke, kjer je postrežba individualna in osebna.
Ob koncu sta poslovodji ponovno apelirala na vse politične zastopnike občine Železna Kapla glede odprtja Pavličevega sedla. S tem prehodom bi Železna Kapla kot turistična občina lahko še bolj napredovala.
Poročilom je sledila volitev upravnega in nadzornega odbora. Oba predsednika ter vsi odborniki so bili soglasno izvoljeni.
Sestava odborov
Upravni odbor sestavljajo: predsednik Vladimir Prušnik, podpredsednik dipl. trg. Joža Habemik, odborniki: inž. Peter Kuchar, Lorenz Novak, Jožef Urank, Joško Maloveršnik, Ludwig Tomaschitz, dir. Engelbert Ojster in Thomas Ošina.
Nadzorni odbor sestavljajo: predsednik Miha Kuchar, podpredsednik Franz Smrtnik, odborniki: Franc Kukoviča, Jože Urch in Daniel Pasterk.
V imenu Zveze-Bank Celovec je dir. dipl. trg. Joža Habemik čestital Posojilnici-Bank Železna Kapla k uspehu in želel tudi v bodoče uspešnega razvoja.
Letošnji občni zbor je s pesmimi olepšal moški pevski zbor SPD »Valentin Polanšek« pod vodstvom Boža Hartmana. S skupno večerjo in pesmijo se je občni zbor končal v prijetnem vzdušju.
Poslovodstvo Posojilnice-Bank Železna Kapla
Uihikotli teleqmi
Koliko časa bo še zdržal srbski predsednik Slobodan Miloševič, se vse pogosteje sprašuje mednarodna politična javnost. Že sedeminštirideset dni nepretrgoma trajajo demonstracije opozicije po Beogradu in tudi drugih večjih srbskih mestih zaradi razveljavitve njene volilne zmage na lokalnih volitvah v novembru. Taktična poteza, ko je celo sam zahteval neodvisno komisijo Evropske konference za varnost in sodelovanje, ki naj bi preverila volilne rezultate, seje Miloševiču izjalovila. Taje namreč ugotovila dejansko ponarejanje rezultatov povsod tam, od koder so prihajali protesti. Miloševič se je spet izvil in je ugotovitve komisije označil le za neobvezujoče ugotovitve. Protesti združene opozicije »Zajedno« (Skupaj) pa se nadaljujejo. Pri tem imajo posebno mesto beograjski študentje, ki se nočejo priključiti nobeni stranki, kar je posebna kvaliteta srbskega preporoda v tem trenutku, kajti nihče od vodilnih opozicijskih funkcionarjev ni brez negativne nacionalistične hipoteke v pretekli vojni. V nadaljnjem teku razvoja v Srbiji bo nedvomno pomembno vlogo odigrala srbska vojska, ki se po izjavah njenega poveljnika generala Momčila Perišiča ne bo postavila na nobeno politično stran, ampak bo varovala le »državno integriteto«, zato Miloševič ne more računati, dajo bo poslal na ceste proti demonstrantom, tako kot jo je v marcu 1. 1991, takrat še pod poveljstvom generala Blagoja Adžiča. V tem trenutku lahko Miloševič računa le na zelo močno srbsko policijo, katera je (še) povsem pod njegovo oblastjo.
Tik pred novim letom je slovensko ustavno sodišče razveljavilo določbe zakona o moratoriju na vračanje gozdov. V pretres ga je vzelo na osnovi pritožb rimskokatoliške škofije Maribor, cisterjanske opatije Stična, benediktinskega priorata Maribor in sedmih posameznikov. Razveljavilo je določbo, ki zadržuje vračilo nad dvesto hektarjev velikih gozdov in pa določbo o triletnem zadržanju vračanja gozdov in drugih kmetijskih površin. Odločitev ustavnega sodišča bo začela veljati čez šest mesecev.
Hrvaški predsednik Franjo Tudjman je po mednarodnih BH agencijskih vesteh neozdravljivo bolan. Kljub strogi tajnosti seje razvedelo, daje bil ponovno prepeljan v vojaško bolnišnico v ZDA. Iz njihovih virov se je zvedelo, da ima raka na želodcu, ki se naglo širi po trebušni votlini. Zvedelo pa se je tudi, da mu kot predsedniku v hrvaškem glavnem mestu Zagrebu v univerzitetni kliniki pripravljajo poseben oddelek, ko se bo vrnil iz Združenih držav.
;■> Zelena poslanka in govornica za manjšine Terezija Ä Stoisič še naprej zahteva od republike Avstrije, da se končno prizna k svojim manjšinam v obliki državnih ukrepov, zasidranih v ustavi. Stoisičeva pa se prav tako zavzema za tujce, begunce, ki so kaj hitro v priporu za odgon, čeprav so zaprosili za azil in so pribežali pred mučenjem ali grozečo smrtjo. Nemalokrat so ločene družine ljudi, ki niso »zakrivili« nič drugega, kot da pač niso pogodu oblastem v njihovi državi. Poslanka opozarja tudi na poročilo amnesty international, ki daje avstrijskim razmeram po zaporih zelo slabo spričevalo.
je treba poudariti, da ima Republika Slovenija zelo napredno rešitev za italijansko in madžarsko manjšino, ki sicer temelji na etničnem katastru, ker pa je večinski, torej slovenski narod v celoti izredno toleranten do teh dveh manjšin, številke ne igrajo nobene vloge. V kolikor pa bi se vzdušje večine do svojih manjšin spremenilo, bo etnični kataster imel za manjšini kontrapro-duktivno vlogo.
Zahteva po preštevanju manjšine je v toliko bolj absurdna, ker se pojavlja v trenutku, ko se je evropska politika v okviru EU in Sveta Evrope izrekla proti takemu načinu reševanja manjšinskih vprašanj.
SV: Vidite možnosti za konstruktivno sodelovanje med ZSO in NSKS?
Sturm: Sodelovanje je mogoče in potrebno. Seveda pa je treba upoštevati nekatera načelna izhodišča:
1.	Politična in idejnopolitična pluralnost manjšine je objektivno dejstvo; temu ustreza tudi pluralna organiziranost.
2.	Ustvariti je treba Koordinacijski odbor med obema organizacijama, ki naj usklajuje zahteve in želje manjšine in
3.	Med obema organizacijama je treba ustvariti in graditi medsebojno zaupanje.
SV: Pri NSKS pravijo, da se ne držite dogovorov ?
Sturm: Mislite na tako imenovani Temeljni zakon? Dejstvo je tole: na dveh sejah predsednikov in podpredsednikov sosvetov s poslanskima šefoma SPÖ in ÖVP, dr. Kostelkom in dr. Kholom, so se vsi predsedniki sosvetov v imenu vseh sosvetov in v njih zastopanih organizacij izrekli proti temu zakonu oziro-
^ ä; ix
^ Med obema organizacijama ■ je treba ustvariti in graditi medsebojno zaupanje.
ma so zagovarjali predlog reforme zakona o narodnostnih skupnostih, kot sta ga predlagala Kostelka in Khol. Le predstavnik NSKS mag. Pipp je zagovarjal Temeljni zakon. To je
dejstvo. To se je ponovilo ob razgovoru z državnim sekretarjem mag. Schlög-loiri pred nekaj tedni. Zato je jasno, da Temeljni zakon nima možnosti za realizacijo, ker ga kratko-malo ostale avstrijske manjšine ne podpirajo. Po mojem je tudi jasno, da ga ne morejo podpirati, ker ima vsaka manjšina svoje prioritete. Na drugi strani pa je tudi iz vidika koroških Slovencev vprašljivo, ali je spet enkrat treba zahtevati stvari, ki so že tako zapisane v členu 7 ADP, v skupni spomenici iz leta 1955 v čarti avstrijskih narodnosti iz leta 1985 ipd.
ZSO gre za to, da se osredotočimo na tista vprašanja, ki so najbolj pomembna in da skušamo korak za korakom razreševati odprta vprašanja. Nima smisla, da enkrat zahtevamo
zajamčen mandat, leto navrh etnično zbornico, leto navrh dvojezične table od Šmohorja do Labota, kot to predvideva predlog NSKS. Taka politika se mi zdi nekonsistenta in ne vodi do cilja.
SV: Kakšen je vaš pogled na leto 1997?
Sturm: Optimističen. Pospešeno se bomo posvetili vprašanjem izobraževanja (radio, otroški vrtci ipd) v okviru sosveta bomo intenzivirali delo v občinah, kjer bomo skušali ustvariti in poglobiti zaupanje kot predpogoj za razrešitev konkretnih odprtih vprašanj. Delaje dosti. Želim in upam, da se bo v letu 1997 sožitje v deželi poglobilo v korist nas vseh. V tem smislu želim vsem sodeželanom vse najboljše za leto 1997!
SV: Hvala za pogovor!
JUBILEJNI SLOVENSKI PLES
V znamenju mlajših
Kljub neugodnim vremenskim razmeram so se preteklo soboto zbrali številni ljudje iz vseh dvojezičnih občin na že tradicionalnem slovenskem plesu v Celovcu. Jubilejni ples je odprl predsednik SPZ Gustav Brumnik in gostom iz vseh južnokoroških krajev zaželel lepo in družabno plesno noč. Za prijetno vzdušje na plesnem parketu sta glasbeno poskrbela ansambla »Alpe-Adria-sekstet« iz Podjune in »Štajerskih 7« iz Slovenije, ki pa je prispel v Celovec z nekaj-
nik, župan Guggenberger ter predstavniki osrednjih političnih, kulturnih, izobraževalnih organizacij ter gospodarskih ustanov. Ples je trajal do ranega jutra in vsi tisti, ki so prišli, so se odlično počutili. K uspehu so prispevali tudi prosve-taši SPD »Dobrač«, ki so vabili v sekt bar. ter gostilničar Pavli Seher s svojim teamom.
urno zamudo zaradi težav na avstrijski meji. Šele po intervenciji tajnika SPZ Janka Malleja pri varnostni direkciji so muzikantje lahko nadaljevali pot na ples, kjer jih je občinstvo z navdušenjem sprejelo. Na plesu tudi ni manjkalo častnih gostov: prišli so konzul RS Novak, podpredsednika ZSO Sonja Wa-kounig in dr. Franci Zwitter, predsednica DS Narodnosti v SPÖ Ana Blatnik, podpredsednik NSKS Vladimir Smrt-
VIDEO-FILM O JEZERSKI OVCI
Biča biča, su, su
V petek pred božičem, 20. decembra 1996, je univ. asist. dr.
Herta Maurer-Lausegger predstavila v slovenjplajberški ljudski šoli etnološki videofilm o jezerski ovci, ki je kot ogrožena žival preživela na Koroškem prav med Zingarco in Vrtačo, to je v Slovenjem Plajberku, Podnu in Strugarjah.
Svojčas je jezerska ovca - njen razpoznavni znak je črna lisa okoli oči - bila najbolj razširjena ovčja pasma na juž-> nem Koroškem, Kranjskem in Primorskem, pač tam, kjer živijo in so živeli Slovenci. V tridesetih letih so jo izvažali celo v Švico, Francijo in na Bavarsko. Nacistični režim jo je obsodil na smrt, ker je hotel ustvariti enotno nemško ovčjo raso, in tiste jezerske ovce, ki so prestale to strašno dobo, so v času tehnizacije kmetijstva mogle preživeti edinole v odročnih in stranskih krajih, v tako imenovanih ekoloških nišah.
Taka niša je bil tudi Slovenji Plajberk. Ekološko osveščanje in vračanje k starim domačim živalskim rasam sta pripomogla, da je Del programa ob predstavitvi etnološkega filma so prispevali plajberški šolarji
preživetje jezerske ovce zagotovljeno, predvsem tudi po zaslugi Užekarjeve domačije in njenega mladega gospodarja Vilija.
Jezerska ovca je nekdaj dajala ljudem volno, meso in mleko, okoli nje se je razvijala domača obrt in tudi način življenja. To je v omenjeni dokumentaciji BIČA BIČA, SU SU skušala pokazati dr. Maurer-Lauseggerjeva. Pogovarjala se
je s starejšimi domačini, ki soji pokazali, kako so nekdaj živeli, gospodarili. Predstavitve v Plajberku se je udeležilo lepo število ljudi, šolarji krajevne ljudske šole pa so pod vodstvom ravnatelja Kristijana Zeichna zaigrali prilično igrico.
Filmsko dokumentacijo lahko dobite v obeh slovenskih knjigarnah, stane pa 220 šilingov.
Franc Wakounig
SELE: PREMIERA NA ŠTEFANOVO
Mladina na odru, iz Mendoze pa zbor
Tako zanesljiva ko amen v očenašu je na Štefanovo odrska predstava v Selah, pa najsi zunaj divja snežni metež ali pa grozi poledica od farnega doma do Ridovca ali pa se celo vname dimnik v lični stari bajtici. Za kulturo vnetih Selanov in gostov od zunaj taki pojavi ne ustrašijo in vsako leto je dvorana farnega doma nabito polna ljudi, željnih prijetne in zabavne kulturne hrane.
Za letošnje, pardon, lansko Štefanovo je selska mladinska igralska skupina v režiji Francija Končana in pod mentorstvom Milke Olipove naštudirala Suhadolčanovo »Narobe svet v mestu Petpedi«. Vsebina pripovedi je, da oblastiželjnost posameznega mogotca (Tin-tan) in oportunizem z njim povezane skupine ali elite (župan in mati županja ter policaj), ki si hoče obdržati vsaj senco oblasti, pelje v odpor. In zadeva se seveda srečno izteče, glavni delež pri tem pa gre na račun umetnikov. Le ti sodijo v tisto zvrst ljudi, ki običajno misli s svojo glavo in se ne pusti popolnoma vpreči v ojesi oblasti.
Kultura je na odru spet mogla prosto zadihati, mladi selski igralci, nekateri od njih so si v teku let nabrali že kar
precej odrskih izkušenj, pa so si lahko sproščeno oddahnili, saj so svoj posel opravili v glavnem dobro. Igrali so Petra Dov-jak (mati županja), Marko Kelih (župan), Ivan Kelih (Tintan), Marija in Verena Olip (leva in desna roka), Marko Oraže (ravnatelj gledališča), Martina Roblek (županova hči Mini), Mirja Oraže, Tamara Jug in Milena Olip - članice gledališča in Niki Mak, ki je poosebljal policaja.
Selani so igrali živahno in sproščeno, pač s pravim mladostnim zagonom, kakor smo
od njih (raz)vajeni, na jezikovni plati pa bi se dalo brezdvom-no še malo piliti. Vmesne pavze so bile odvečne, saj so sicer zelo tekočo igro razsekale. Ta vtis pa je morebiti posledica dolgega sporeda, saj je pred igro nastopil in pel slovenski zbor iz Mendoze (Argentina) in se predstavil s skoraj celovečernim koncertom. Zbor so ustanovili slovenski izseljenci po drugi svetovni vojni in je bil za konec leta na turneji po Sloveniji in Koroški.
Franc Wakounig
Mlajša skupina igralcev se je s premiero izkazala tudi letos
PREMIERA OTROŠKE SKUPINE V BOROVLJAH
»Zaklad« - pa še kakšen!
Kulturni dom pri Cingelcu na Trati je doživel že mnogo dobrih predstav, toda na tako srčkano, kakor je zadnja, je moral čakati več kot 50 let. Kajti šele zdaj je uspelo sestaviti otroško gledališko skupino, ki pa se je s polno paro lotila dela in še tik pred božičem povabila na premiero s skrivnostnim naslovom »Zaklad kapitana Ahaca«. Skrivnostnim v toliko, ker so misli mladih gledalcev pač uhajale v svet fantazije, nekako takole: »Koliko bo kaj cekinov?« Skrivnostno pa je bilo tudi zato, ker pravzaprav nihče ni mogel verjeti, da bi v Borovljah uspelo najti deset otročičev, ki bi se lotili gledališke predstave, ko pa v vseh povojnih letih ni bilo mogoče kaj takega uresničiti.
Toda: lepo je, da je mogoče - vsaj tu in tam - take tradicije premagati. Od šestletnega Matije pa do trinajstletne Metke so se otroci trdno odločili, da bodo upoštevali navodila Magde Kropiunig, ki je s »Kapitanom Ahacem« opravila svoje prvo režijsko delo, seveda pa tudi zahteve voditeljice skupine Vere Wutti-
Incko. In kar so obrodile številne vaje, je razveselilo vse: gledalci smo se sijajno zabavali ob zapletih igre in spretnostih igralcev, ki so mojstrih tudi nepredvidene in še neznane hibe. Da kaka sveča ni hotela ugasniti, ker je motila pač rjuha, kije bila potegnjena čez glavo, ni bil dejanski problem, ko pa so se mladi ob svojem prvem nastopu kar hitro spomnili, daje svečo mogoče ugasiti tudi z roko...
Ljubki strahovi so osvojili srca občinstva
Že to samo dejstvo je zbudilo občutek, da so otroci pozabili na publiko, čeprav so ji hkrati imenitno pričarali pred oči in na ušesa zgodbico o rajnem kapitanu Ahacu, ki je na nekem otoku zapustil svoj zaklad, katerega so iskali njegovi privrženci in seveda tudi hudobni enooki gusar, ki je za povrh vzel še kapitanovo vnukinjo za talko. No, jasno, daje uspelo zaplet rešiti, daje bil konec dober, pa čeprav je bil zaklad le pesmica, ki pa je poudarila, »da je ljubezen največji zaklad na širnem tem svetu«. Morda bi bila ob tem nauku razočarana kaka prava roparska duša, toda igralci so ga tako prepričljivo izpovedali, da niti najmlajši gledalci niso bili razočarani, kaj šele starejši! Slednji so bili veseli predvsem, ker so se otroci s tako LJUBEZNIJO vživeli v gledališki svet. In za gledalce je bilo jasno: največji zaklad, ki smo ga mogli najti, je zavest, da se v Borovljah za gledališki naraščaj ni treba bati!
-ma
NOVOLETNI KONCERT »DANICE«
Z bogato bero v novo leto
zgled za uspešno delo z otroki in mladino, kajti otroški zbor je po svoji številčnosti in pevski ravni na najboljši poti, da nasledi standami mešani zbor.
Skoraj sedemdesetčlanski Mešani pevski zbor »Danica« -veliki oder kulturnega doma je zanj domala že pretesen - je za začetek zapel starodavno koroško koledniško pesem »Dočakali smo novega leta
dan«, in je prvi del namenil predvsem domačim in tujim duhovnim pesmim, v drugem delu pa so zazvenele narodne pesmi. Predsednik društva Stanko Wakounig je ljudem položil na srce skrb za domačo besedo in kulturo, kajti če svojega jezika ne bomo čuvali in ga negovali, to se pravi dajali naprej otrokom, potem grozi nevarnost, da bo kljub vsemu
Z novoletnim koncertom je SPD »Danica« pričelo letošnje pevsko in sploh kulturno delo.
V ponedeljek, 6. januarja 1997, na dan sv. Treh kraljev, je bila dvorana kulturnega doma v Šentprimožu kot običajno do zadnjega kotička polna. Predvsem domačini, ki zaradi turistične sezone čez leto le težko najdejo čas in priložnost za obisk kulturnih prireditev, so tokrat prišli v izdatnem številu in tako izrazili svojo povezanost z društvom in domačo slovensko kulturo. Med obiskovalci pa so bili tudi zastopniki slovenskih osrednjih kulturnih organizacij (predsednik SPZ Avguštin Brumnik in tajnik KKZ Nužej Tolmajer), ter številni občinski odborniki in zastopniki sosednjih kulturnih društev.
Letošnji novoletni koncert so oblikovali kot gostje tamburaši iz Šentjanža v Rožu ter domači skupini: Mešani pevski zbor »Danica«, ki ga vodi Stanko Polzer, in Otroški pevski zbor »Danica« pod vodstvom Barbare Mistlbauer in Tanje Sternove. Koncert je pokazal, daje »Danica« dejansko najboljši Otroški pevski zbor SPD »Danica« je sposoben že zelo kvalitetnih točk programa
Q ripravljenost za m kulturno delo v društvih, mnogoštevilne prireditve, raznolikost v ponudbi in deloma dokaj ambiciozne in kvalitetne kulturne produkcije, vse to daje kulturnemu življenju koroških Slovencev pečat dobro zasnovanega kulturnega programa, za katerim stojijo kulturna društva, osrednje kulturne organizacije in druge kulturne ustanove. Brez pretiravanja lahko trdimo, da se s kulturnim ustvarjanjem identificira velika večina ljudi znotraj manjšine in vedno več pripadnikov večinskega naroda. V kulturi uveljavljamo slovenski jezik z večjim uspehom v javnosti kot na drugih segmentih življenja koroških Slovencev. Kultura pa je tudi najbolj pripravna za ustvarjanje tistega vzdušja, ki naj razbremenjuje tegobe, predsodke in konflikte znotraj manjšine in njen odnos do večinskega naroda.
Razveseljivo je, da kljub političnim zdraham, ki skušajo obvladovati pogovorno kulturo med koroškimi Slovenci, postajajo kulturni domovi vedno bolj zanimiva in privlačna središča kulturnega dela in da je slika kulturne zmogljivosti, pestrosti in raznolikosti z odpiranjem novih ali obnovljenih kulturnih domov vedno bolj zanimiva. To potrjujejo izvedeni programi z naraščajočim interesom publike, to pa potrjujejo tudi novi poskusi z nekoliko drugačnimi programskimi težišči v k & k centru v Šentjanžu in sedaj v kulturnem domu »Kumst« v Žitari vasi. Novo pri tem je predvsem to, da k ustaljenim oblikam pevske in gledališke dejavnosti dodajamo umetniške in socio-etnološke razstave, izobraževalne seminarje, moderne glasbene in gledališke zvrsti (jazz, kabaret
KOMENTAR
Dr. Janko Malle
idr.), predvsem pa preučevanje aktualnih problemov današnjega časa, s katerimi naj se bi praviloma ukvarjala tudi kultura. Aktualni problemi pravzaprav niso novi, vendar poudarjamo v še večji meri vrednote, kot so ideje o miru, varstvu narave, o večkulturnosti, preko vseh etničnih meja in različnih političnih miselnih vzorcev. V tem smislu gre za socialno vlogo žensk v družbi, za vprašanja izkoriščanja ekonomsko nerazvitih držav ali pa za duhovno nasilje v današnjem življenju. Vzpodbudno se v tej smeri uveljavlja k&k v Šentjanžu, opilke take usmeritve pa je zaslediti tudi pri nekaterih društvih.
Leto 1997 je Evropski svet razglasil za leto proti rasizmu.
Naj se kulturi obetajo tudi za naprej dobri časi!
To je dobra priložnost, da se tega vprašanja lotimo n. pr. v okviru Rožanskega izobraževalnega tedna, da se posluži-mo raznih načinov preučevanja te problematike od informativnih razstav in prireditev do ustreznih glasbenih sporedov.
V letu 1997 pa bo za Koroško največji kulturni dogodek prav gotovo deželna razstava »Vse je lov« v Borovljah. Treba bo konstruktivno izkoristiti to priložnost, da bo s koroško deželno razstavo na izbiro dovolj atraktivne kulturne ponudbe, ki ne bo samo simbolično kazala na dvojezični značaj tega kraja, ampak ga bo poskušala tudi uveljaviti s tem, da bosta ob tem kulturnem dogodku v enakovrednem položaju prisotna v javnosti oba jezika, ki imata v tej deželi domovinsko pravico.
kulturnemu delu šel v izgubo.
Daje delo še vselej najboljše sredstvo, da dosežeš načrtovane cilje in se ubraniš črnogledosti, potrjuje minulo leto, ki je bilo za »Danico« zelo delovno in tudi uspešno. Mešani zbor je sooblikoval skoraj vse pomembne kulturne in spominske prireditve, med drugim »Koroška poje«, 50-letnico Slovenskega vestnika, Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih izseljencev, 50-letnico slovesnkih sporedov v ORF, osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze in proslavo ob mileniju Avstrije v Nemškem Plajberku. In predsednik je napovedal, da bo društvo letos svoje delovanje še popestrilo. Vse najboljše mu želimo pri tem plemenitem opravilu in prepričani smo v uspehe tudi v bodoče.
Franc Wakounig
PRIREDITVE
PETEK, 10. 1.
CELOVEC, na Pedagoški akademiji, predavalnica A
14.00	Predstavitev šolskih knjig in didaktičnega gradiva za dvojezični pouk
TINJE, v domu
18.00	(do 21. ure) Die neue deutsche Rechtschreibung, vodi mag. G. Tautscher
ŠENTJAKOB, v kulturnem domu - VŠGP
20.00	Maturantski ples višje šole za gospodarske poklice; igrajo »Die Pitschgauer« in »D. J. Oknaj«
SOBOTA, 11.1.
ŠENTJANŽ, v k & k centru - SPD »Šentjanž«
19.30	Novoletni koncert
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD »Radiše«
20.00 21. Radiški ples; igra »Ansambel Stopar«
LOČILO, nad Posojilnico - SPD »Dobrač«
20.00 Dario Fo: »Burkaški misterij - Mistero buffo«; režija Sergej Verč
GLOBASNICA, pri Šoštarju - SKD Globasnica
20.00	Podjunski ples; igra ansambel Franca Miheliča
CELOVEC, v Domu glasbe - SPÖ
20.30	Ples SPÖ; rezervacije kart tel. 0463/57788-79
NEDEUA, 12. 1.
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD »Šmihel«
14.30	Popoldan skupnega petja pod geslom »Zapojmo si...« ob spremljavi ans. Korenika.
Pripovedovanje domačinov o starih časih.
TOREK, 14. 1.
RUTE NAD BAŠKIM JEZEROM, pri Mikulu -SPD »Jepa - Baško jezero«
19.00	Večer pripovednikov »... nekoč v starih časih«
SREDA, 15. 1.
ŠENTJAKOB, v regionalnem centru - SPD »Rož«
19.30	»Romi v Avstriji«; film in pogovor z Rudolfom Sarközijem
BELJAK, Studiobühne
20.00	Andrew Carr: »Sofortige Erleuchtung, inkl. MwSt.«, premiera. Ponovitve do 15. februarja vsak dan, razen 26. in 27. 1. ter 2., 3. in 12. 2.
PETEK, 17. 1.
DUNAJ, v klubu SŠŠ/D
20.30	Razstava »Slik vmes« Kristijana Schellandra
SOBOTA, 18. 1.
ŠENTJANŽ, v k & k centru - SPD »Šentjanž«
19.30	Dario Fo: »Burkaški misterij - Mistero buffo«; režija Sergej Verč, gostujejo igralci SPD »Dobrač«
NEDEUA, 19. 1.
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD »Radiše«
10.30	(po maši) Dario Fo: »Burkaški misterij - Mistero buffo«; gostuje igralska skupina SPD »Dobrač« z Brnce
OBIRSKO, pri Kovaču - Alpski klub »Obir«
14.00	Plesni tečaj; prijave od 13. ure dalje.
ŠENTJAKOB, v farni dvorani - SPD »Rož«
19.30	Rudi Šeligo: »Svatba«; režija Marjan Bevk, gostuje »Teatr brez ...«
SOBOTA, 25. 1.
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD »Radiše«
19.00	Razstava del Francija Ogrisa in koncert Janija Kovačiča
HODIŠE, pri Svetiju na Plešerki - SPD »Zvezda«
20.00	Hodiški ples, igra ansambel Tonija Hervola. Bogat srečolov!
ČETRTEK, 20.2.
BELJAK, Studiobühne
20.00 F. Mitterer: »Zdrahe v božji hiši«, nast. »Teatr brez...« (slov.); režija Marjan Bevk
PETEK, 21. 2.
BELJAK, Studiobühne
20.00 F. Mitterer: »Krach im Hause Gott«, nast. »Teatr brez...« (nem.); režija Marjan Bevk
Predavanje SGZ in Posojilnic-Bank
Na aktualna davčna vprašanja na podlagi novih davčnih predpisov bo predaval in odgovarjal g. mag. Hermann Klokar, davčni svetovalec
v četrtek, 16. 1. 1997: Posojilnica-Bank Žila ob 19. uri v prostorih Posojilnice Bank na Ločilu, tel. 0 42 42/27 3 77 v četrtek, 23. 1. 1997: Posojilnica-Bank Borovlje ob 19. uri v njenih prostorih, tel 0 42 27/32 35	Prisrčno vabljeni!
Umrla Ančka Schuschu
Ob izteku prejšnjega leta se je izteklo tudi življenje Ančke Schuschu iz Hodiš. Umrla je v svojem 86. letu življenja. Kljub izredno mrzlemu vremenu se je na Silvestrovo na hodiškem farnem pokopališču zbralo veliko ljudi in ji tako izkazalo spoštovanje na njeni zadnji poti.
Pokojna Ančka je bila znana in priljubljena daleč naokrog. V domačem pevskem zboru je sodelovala dolga leta, v cerkve-
nem pa prav do svoje smrti. Takoj po vojni se je vključila v prosvetno-izobraževalno delo in v takratnih izredno težkih pogojih, ko ni bilo ne blaga ne strojev, vodila šiviljske tečaje doma in v bližnjih krajih Ško-fičah, Bilčovsu, pa tudi v Podjuni. Ob ustanovitvi Zveze slovenskih žena se je takoj vključila v njene vrste ter kot odbornica v njej delovala ves čas svojega življenja.
Pogrebno svečanost je opravil hodiški župnik Lovro Kašelj in ob molitvi spregovoril tudi o njenem ustvarjalnem življenju. V imenu Zveze slovenskih žena se je od pokojne poslovila njena življenska sopotnica in častna predsednica organizacije Milena Gröblacher, v slovo pa so ji zapeli domači pevski kolegi.
Naj se pokojna Ančka odpočije od napornega življenja, svojcem pa izrekamo iskreno sožalje.
Dva dni pred božičem je nenadoma in sredi dela v 73. letu življenja umrl Bošti Malle, pd. Činkovc na Šent-janških Rutah. Bošti Malle je bil ugleden kmet, ki so ga spoštovali mnogi občani. Dolga leta je bil občinski odbornik volilne skupnosti, najprej v občini Svetna vas, nato pa do leta 1990 v bistriški. Sodeloval je tudi v odboru kmečke zadruge in pri slovenskem prosvetnem društvu v Šentjanžu. Pravzaprav je bil namenjen za študij, saj je napravil maturo. Ko pa se brat ni vrnil s fronte, je prevzel domačijo pri Cinkov-cu. Skupno s skrbno in marlji-
mesecih. Kako znan je pokojni bil, je pokazala številna udeležba pri njegovem pogrebu na božični dan. Anton Feinig, njegov dolgoletni frakcijski kolega v občinskem odboru, je poudaril Boštijevo prizadevanje za enakopravnost slovenščine v občini, Willi Mo-schitz, Boštijev naslednik kot občinski odbornik, pa je posebej opozoril na vztrajnost, s katero je Bošti kljub težkim pogojem delal in ustvarjal na gorski kmetiji. Spregovoril je tudi bistriški župan Hubert Gradeneg-ger. Žalujoči družini, ženi Pepi, štirim otrokom z družinami izrekamo sožalje.
vo ženo Pepo jo je obnovil in razširil. Danes je znana kot kraj srečanja posebno v zimskih
Slovo od Boštija Malleja
Dipl. trg. Franc Brežjak iz Celovca - rojstni dan; dr. Avguštin Malle iz Celovca -rojstni dan; Marija Wakounig iz Mlinč - rojstni dan; Hanzi Ibounig iz Šmarjete - 60. rojstni dan in god; Emi Kropivnik iz Podsinje vasi - rojstni dan in god; Mihi Schöttl z Rut fjri Hodišah - 60. rojstni dan; Štefan Petjak iz Štebna - rojstni dan in god; Valentin Ogris iz Podna -77. rojstni dan; Zofi Steiner s Kota pri Šentjakobu - rojstni dan; Ida in Denis Kovačič iz Železne Kaple - rojstni dan; Dora Lenko iz Prible vasi - rojstni dan; Lizi Standmann iz Škofič - rojstni dan; člani društva upokojencev Pliberk: Valentina Kušej, Marija Pečnik;
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 9. 1.
18.10	Rož - Podjuna - Zilja.
PETEK, 10. 1.
18.10	Kulturna obzorja.
SOBOTA, 11. 1.
18.10	Od pesmi do pesmi - od srca do srca.
NEDEUA, 12. 1.
6.08 Dobro jutro, Koroška -Guten Morgen, Kärnten! (mag. Marija Perne).
18.00 6x 6-
Domače uspešnice.
PONEDEUEK, 13. 1.
18.10	Kratek stik
TOREK, 14. 1.
18.10	Otroška oddaja.
SREDA, 15. 1.
18.10	Glasbena mavrica.
21.04 do 22.00 Primorski obzornik
PRAZNOVALI SO
Marija Zanki; Tilka Račnik; Fanika Kajzer in Marija Pru-tej; Albin Pegrin - Kačnarjev s
Šajde - rojstni dan; Pavla Ja-ritsch iz Nagelč - 64. rojstni dan; Fridl Schmiedhofer iz Podgrada pri Škocjanu - 70. rojstni dan; Lizi Stangl iz Kotmare vasi - 75. rojstni dan; Angela Restej z Radiš - 60. rojstni dan; Marija Kowatsch z Metlove -rojstni dan; Blaž Kordež iz Podjune - rojstni dan; Tončej Rutar iz Šentvida - rojstni dan; Tončka Hobel iz Vesel - rojstni dan; Neži Olip - Vrtnikova iz Sel - rojstni dan; Zora Krištof iz Šmihela - 60. rojstni dan; Gabi Amruš, pastoralna asistentka v pliberški fari - roj-
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 12. 1.
13.30 ORF 2
PONEDEUEK, 13. 1.
01.50 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I Pred zrelostnim izpitom še preizkušnja na plesišču: Maturantski ples višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru.
I Slovenji Plajberk uradno le Windisch Bleiberg?
I Dostop do računalniškega sistema - skupne osnove knjižničnega in znanstvenega informiranja tudi v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu.
I Zgodovina tinjskega arhi-diakonata.
I Izidor Stern: umetnine iz porcelana.
I Z glasbo v novo leto.
stni dan; Franc Schauss z Dvora na Radišah - 50. rojstni dan; Miha Olipitz iz Gorinčič -osebni praznik; Hanzi Elbe iz Globasnice - rojstni dan; Marija Krištof iz Sveč - osebni praznik; Anton Mak iz Borovelj - 75. rojstni dan; Zora Krištof iz Šmihela - rojstni dan; Marija Kajdiž iz Kokij - rojstni dan; Marija Kraut z Bistrice - rojstni dan; Albert Smrečnik iz Globasnice
-	rojstni dan; Erhard Stuck z Blata - rojstni dan; Neža Opet-nik z Doba - rojstni dan; Pavel Sadjak iz Rinkol - rojstni dan; Norbert Lipuš iz Strpne vasi -20. rojstni dan; Joži Maloverš-nik iz Železne Kaple - rojstni dan; Pavla Strugar iz Žitare vasi
-	40. rojstni dan.
SLOVENSKI
VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 0 46 3/51 4300 71.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnppolitičnem interesu.
Uredniki
Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek, Franc Wakounig, Mirko Štukelj
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71
________________Tisk________________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71
^ ilvester imamo za seboj in z 3 njim - po vsej verjetnosti velja to tudi za vas - vrsto dobrih sklepov za novo leto. Ste sklenile, da boste nehale kaditi, da se boste hranile zdravo, da ne boste jedle več čokolade in drugih sladkarij, da boste začele, tokrat čisto zares, s shujševalno kuro, se odpovedale alkoholu in še ne vem katerim strastem in slabim navadam.
Tako kakor se vsako leto ponavljajo naši dobri sklepi, tako pa se ponavlja tudi vsakoletno spoznanje, da dobre sklepe pozabimo hitreje, kakor bi si želele. Potem pa se hudujemo same nad seboj, češ da nismo dovolj dosledne, ker ne znamo držati besede, ker nas znanci in prijatelji z vsemi našimi dobrimi sklepi ne jemljejo več resno...
Kakšen smisel imajo torej naši vsakoletni rituali ob novem letu? Ob Silvestru
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
piše dr. Štefka Vavti
delamo obračun minulega leta in ocenjujemo sebe in druge po uspehih in porazih, ki smo jih doživeli. Ob novem letu pa ponavljamo svoje dobre namene in zdi se mi, da vse to potrebujemo. Staro moramo končati, da potem lahko damo
Vsakoletni sklepi za novo leto
prostor novemu, da lahko z vso svojo energijo gremo v novo leto.
Včasih se mi zdi, da pri teh »dobrih sklepih« ne gre v prvi vrsti za to, da jih pozneje tudi uresničimo, temveč bolj za neke vrste ritual novega začetka.
Ob začetku novega leta beremo v raznih časopisih in revijah dobre nasvete, kako ure-
sničiti vse to, kar smo sklenile. Če vam je torej pomembno, da se držite svojih sklepov za novo leto, potem premislite, kaj in kdo vas lahko pri tem podpira, kaj in kdo vam škoduje.
Če ste sklenile, da boste hujšale, potem bodo zagotovo kontraproduktivni komentarji znancev in prijateljev, češ da se vam to tudi letos ne bo posrečilo...
Če imate torej okrog sebe le kritične ljudi, ki nočejo verjeti, da se boste držale dobrih sklepov, bo morda bolje, da molčite o njih.
Mnenja sem, da o stvareh, ki jih resnično hočemo in želimo, ni teba veliko govoriti. Enostavno jih je treba živeti in storiti. Za uspeh je namreč v veliki meri odgovorna naša trdna volja, da nekaj storimo, ne pa misel, da bi prepričali svoje najdražje in prijatelje o svojih namenih.
V petek, 13. decembra 1996, so imeli člani Kluba slovenskih študentk in študentov svoj redni občni zbor. Poleg običajnih točk dnevnega reda sta čakali obdelave dve nekoliko manj pogosti točki; prva je bila obnova statutov, druga pa glasovanje o morebitni izključitvi člana.
Predsednica Nada Zerzer je s pozdravom odprla občni zbor, nato pa so izvolili predsednika občnega zbora (Gabriel Wutti). Sledila so poročila odbornikov in predsednice. Kot častni gostje so bili navzoči zastopniki NSKS (Vladimir Smrtnik), Centra narodnih skupnosti (Hubert Miki) ter za Slovenijo zastopnik Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu Rudi Merljak. Ni pa bil navzoč noben zastopnik ZSO ali SV - morebitne povezave z napadom na uredništvo so sicer mogoče, vsekakor pa bi lahko svojo odsotnost nekako pojasnili in utemeljili.
V svojem poročilu je predsednica Nada Zerzer poudarila, da ji je eden izmed zastavljenih ciljev - oživitev dejavnosti kluba in povečanje atraktivnosti za nove člane - vsekakor uspel. To je dokazala s prezentacijo dejavnosti, poleg tega ji je uspelo uresničiti že staro željo klubskih članov - navezovanje stikov z drugimi slovenskimi študentovskimi organizacijami v Sloveniji (ŠOU Maribor in Ljubljana). Največ delovanja je bilo na kulturnem in socialnopolitičnem področju. Pri tem je bilo s strani nekaterih članov in gostov slišati, da pogrešajo na-rodno-politično delovanje.
Tako rekoč živahni del se je začel po razrešnici staremu odboru, ko je bilo na vrsti glasovanje o novih statutih. Bistvene spremembe niso bile načrtovane, Sloje le za poenostavljenje pravil ter za zožitev odbora - od sedmih članov naj bi se število znižalo na pet. Dodala pa naj bi se možnost, da se ustnovi poleg tega še razširjeni odbor. Statuti so bili sprejeti, vseeno pa je bila diskusija o njih živahna, ker pač vsi člani niso videli potrebe po spremembi.
Ena od najvažnejših točk večera je bila predlagana izključitev člana. Članu Jožu Piceju se je očitalo, da njegove izjave o za-"konu o prepovedi oživljanja nacionalsocialistične ideologije ter druge izjave v zvezi s politmafi-jo in imenovanju nekaterih, ki da so po njegovem tudi njeni člani, niso v skladu z antifašistično usmerjenostjo kluba in tako da on s svojimi izjavami ni sprejemljiv kot član kluba. Ta diskusija je med študenti na Dunaju že dolgo burila duhove, nekoliko je to diskusijo poživila še prebrana pisna izjava Jozija Wutteja, ki je ponovno ostro napadel nasprotnike izključitve in poudaril, da bi bila izključitev Jože Piceja jasen znak proti desnemu ekstremizmu in da naj bo klub dosti pogumen, da naredi korak v to smer. Sledila je živahna diskusija, nasprotniki izključitve so poudarjali, naj bo klub tako strpen, da trpi tudi mnenje, ki se ne sklada z večino, ter da člana, ki ima vrsto zaslug za narodno skupnost in za študentski klub, ne gre izključiti zaradi posameznih izjav, še posebej, če se sam javno priznava za nasprotnika desnega ekstremizma.
Pri tej diskusiji, ki je precej razburkala duhove, je treba dodati, da je bila sorazmerno stvarna in da ni prišlo do besednih izgredov. Na koncu je bilo tajno glasovanje. Za izključitev bi bila potrebna dvotretjinska večina, a zgovorniki izključitve so lahko zbrali prav toliko glasov kakor nasprotniki. Torej je bil predlog o izklučitvi člana Jože Piceja iz KSŠŠD zavrnjen.
Dnevni red se je nadaljeval z izvolitvijo novega odbora in novih preglednikov. Soglasno je bil sprejet predlog, da ostane predsednica Nada Zerzer in skupaj z njo so bili izvoljeni: Darja Sticker (tajnica), Andreja Kumer, Marjan David (blagajnik) in Desko Deskoski. Za preglednike so bili izvoljeni Martina Habernik, Rudi Kull-nig in Herbert Rulitz. Občni zbor je zaključila potrjena predsednica Nada Zerzer.
PISMO BRALCA
»Ujet v zanke nacionalizma«
Od-/ugovarjam Mirku Messnerju (SV, 19. 12. 1996)
Dvojezično šolstvo je od nekdaj priljubljen dražljaj, ob katerem se burijo politični duhovi. Nekaj let je sorazmerno mirno, kar je dobra osnova za uspešno vzgojno in izobraževalno delo. Če pride do zapletov, so ponavadi vnešeni od zunaj. Izzivov pa je brez njih dan za dnem dovolj; nihče od soudeleženih se jim ne izmika.
Novi komentator SLOVENSKEGA VESTNIKA posebno dobro ve, kako se rešujejo zapletene reči: Treba je najti osebo, ki se je ujela v določeno »past«.
Pohvala velja staremu odboru za živahno delovanje, prav tako predsedniku občnega zbora Gabrielu Wuttiju za suvereno predsedovanje ter Tanji Koren za vodenje zapisnika. Novoizvo-ljnenemu odboru želimo za nadaljnje delovanje veliko uspeha.
Darko Wakounig
pa o vsebinah ni treba razmišljati. Messner se znajde, s (svojo) politično kulturo je prilagojen tokovom časa. Naporno je informirati (se) o okolnostih in ozadjih. Jedrnat naslov ter enostavna (pravilna?) rešitev, uokvirjena s kakim »-izmom« pač ustreza današnjemu večinskemu mišljenju. (V prilagajanju in z »-izmi« izkušeni M. M. bi našel soglasje tudi v glasilih, ki jih oblikujejo Staberl in slični izvedenci.)
»Šolska oblast« je torej še kar v redu. Tomaž Ogris pa je narobe. V čem? Se naj razširi dvojezični pouk na 4. šolsko stopnjo ali ne? Vrhovno sodišče še ni odločalo, zato zadeva ni dorečena. Dvojezično šolstvo nikakor ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Treba je pametnih misli, pridnih rok in pripravljenosti za sporazumevanje. Škoda pa bi bilo uveljavljanje določenih prizadevnežev. Špekulacije o taki ali drugačni odločitvi ustavnega sodišča zato niso drugo kot populistična sla po političnem profiliranju.
Če bo potrebna reforma manjšinskega šolstva, prav gotovo ne bomo razpravljali le o 4. razredu. Drezanja je tudi z druge strani več
kot dovolj. Doslej smo Slovenci ob vsaki taki (vsiljeni) razpravi branili zadnjo (vsiljeno) rešitev. Tokrat si hočemo kar sami postreči. Moja dolžnost je opozoriti tudi na nevarnosti, naj je oportuno ali ne. Sem pač neprilagojen, če treba, celo v »Anini DS«, ki bo »podpirala sklep ustvnega sodišča, če bo tak, kakor upa, da bo.« - Kaj pa, če ne bo tak?
Manjšinska vprašanja so predvsem vprašanja odnosov, ki se oblikujejo v pogovorih tudi z drugače mislečimi. Mirko Messner naj ob priložnosti na podobno enostaven način razloži še besedo »dialog«. Je mar že izdajstvo, če sprejmeš ali se poglobiš v misel sogovorca na drugi strani omizja? Pri kakršnihkoli spremembah šolskih zadev bo sodelovanje in iskanje soglasja v vsakem primeru nujno.
Tomaž Ogris se pri političnih spletkah ne misli vmešavati. Pripravljen pa je sodelovati povsod, kjer se kdo želi poglobiti v vsebine in ozadja. Vloge posrednika se ne bojim, naj je še tako naporna; priganjači na visoko oddaljenih stopničkah okrog arene pa naj odigrajo svojo vlogo.
Tomaž Ogris
DUNAJ/ŠTUDENTJE
Občni zbor KSŠŠD
VODORAVNO: 1. podolgovat lesen ali kovinski predmet 6. število s števcem in imenovalcem 11. obarvan z rjavo barvo 12. organ voha 14. starejša am. filmska igralka (Deborah) 15. žensko ime 16. oblika plodu pri stročnicah 18. prvi predsednik Združenih narodov (Trygve) 19. osebni zaimek, 1. os. množine 20. Andrej Einspieler 21. reka na Poljskem 23. latinski veznik 24. olupek 26. starogrški potujoči pevci 28. krvoses^ tiran 31. kraj blizu Ljubljane 33. nemški filozof (Georg) 34. špansko žensko ime za Ivanko 36. Odisejev oče 38. otočje ob obali Istre 40. zvezda, ki se na novo pojavi 42. očanec 43. Boris Jesih 45. človek, ki je bolezensko nagnjen k požiganju 47. italijanski ženski spol-
nik 48. duša umrlega pri starih Slovanih 50. plačilno sredstvo 51. sušilec za lase 52. napis na Kristusovem križu 54. perje pri repi 55. parjenje živali 56. glasbilo s strunami 57. kraj blizu Trojan z Medijskimi toplicami
NAVPIČNO: 1. menjava položaja 2. brezbožniki, nekdaj velikani v slovanski mitologiji 3. mesto ob reki Thaya 4. rimsko štiri 5. star Slovan 6. življenjska pot 7. ameriška kratica za »vse v redu« 8.'Trne ameri-ško-avstralskega igralca Gibsona 9. veliko jezero v severni Ameriki med ZDA in Kanado 10. slaboumnež, idiot 13. makedonski ples 16. glavno mesto Južne Koreje 17. delavec pri železnici, ki upravlja kretnice 20. snov, ki se v kemično
isti sestavi pojavlja v različnih oblikah 22. druga oblika moškega imena Jadran 24. narejen z dodatkom ovsa 25. velelnik glagola »peti« 27. glavna	oseba Finžgarjevega
romana »Pod svobodnim soncem« 29. egipčansko božanstvo 30. tretja potenca 32. ime angleškega pisatelja Fleminga
35.	dodatki za odišavljenje jedi
36.	razpotegnjena gorska dolina v bližini Železne Kaple 37. vrsta volnenega blaga, tweed 39. prebivalke Irana 41. običajno okroglo prizorišče, borišče 44. jme koroškega pesnika Oswalda 46. osebni zaimek 47. blesk, soj 49. prostor za sajenje zelenjave ob hiši 51. naziv za meniha v Italiji 53. oslov glas 55. avtomobilska oznaka za Poljsko
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
ŠENTVID - NOGOMET V DVORANI
Peterka^junak novoletne skakalne turneje
Preko dva tisoč prebivalcev tržne občine Moravče je s ponedeljka na torek ob polnoči pričakalo svojega junaka, 17-letnega Primoža Peterko, ki se je s prvim mestom vrnil z novoletne skakalne turneje iz Bischofshofna. To je prva slovenska skupna zmaga na turneji štirih skakalnic, zato je navdušenje še večje. Moravče niso nikakršen športni center, Primož pa trenira pri 20 kilometrov oddaljenem kranjskem klubu Triglav. Na mednarodna tekmovanja ga je trener slovenske reprezentance Jelko Gros poslal šele lansko leto. Skoraj takoj je presenetil in doslej zmagal že na petih tekmah za svetovni pokal. Trenutno tudi v njem v skupnem seštevku močno vodi. Poleg odlične skakalne tehnike mladega Primoža odlikujejo predvsem močni živci.
Srebro s skakalne turneje je osvojil odlični avstrijski skakalec Andreas Goldberger, tretji pa je bil nemški veteran Dieter Thoma, zmagovalec tekem v Obersdorfu in Bischofshofnu.
NOGOMET V DVORANI
Uspeh ekip slov. gimnazije in SAK
Na nogometnem turnirju v dvorani, na katerem so sodelovale vse višje celovške šole, je ZG za Slovence po napetih tekmah zasedla prvo mesto. Uspešna je bila tudi ekipa pod 19, ki je na turnirju v spomin Sturm-
bergerja osvojila odlično tretje mesto. Mednarodnega turnirja naraščaja, ki je pretekli teden potekal v Borovljah, so se udeležila moštva iz Hrvaške, Slovenije in Koroške. SAK je v skupini pod 12 dosegel 3. mesto.
ODBOJKA-PRVENSTVENA TEKMA
SK Dob - Donaukraft
sobota, 11.1., ob 19. uri, v dvorani v Šentpavlu
Vabljeni!
HITROPOTEZNI TURNIR NA BRNO
Zmagal Mazi, Lukanova odlična
^LO VENSKI Fide-mojster Leon J Mazi je zmagal na tradicionalnem hitropoteznem turnirju, ki ga šahovski klub ASKÖ Bekštanj vsako leto na Štefanovo prireja v kulturnem domu na Brnci. Turnirje bil tokrat izredno močno zaseden ( 23 igralcev z nad 2000 Elo točk!), udeležilo pa se ga je skoraj sto igralcev iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Mazi je osvojil 11,5 točke iz 15 partij. Drugo mesto je pripadlo prav tako igralcu iz Slovenije Evaldu Uletu, ki igra za Velikovec, tretje mesto pa si je zagotovil na Koroškem živeči Hrvat in mednarodni mojster Vladimir Hrešč (ASK Celovec). Ule in Hrešč sta osvojila po enajst točk. Najboljši koroški igralec je bil domačin Egon Reichmann, še pred celovškim Fide-mojstrom Gui-dom Kaspretom.
Najboljša ženska na turnirju je bila šahistka Slovenske športne zveze Dunja Lukan. V močni konkurenci je osvojila 8 točk in zasedla odlično 32. mesto. Izredno dobro sta v močni
konkurenci odrezala tudi Aleksander Lukan in Ivko Ferm. Igralca SŠZ sta z osmimi točkami osvojila 37. in 39. mesto. Četverico je kompletiral Ivan Lukan, ki je osvojil šest točk in 74. mesto. Nekdanji igralci SŠZ brata Marko in Boris Gal-
lob ter Alois Gallob (vsi ASKÖ Bekštanj) pa so zasedli 48., 49., in 55. mesto.
Turnir sta vzorno vodila mednarodni sodnik ravnatelj Pepi Gallob in sekcijski vodja ASKÖ Bekštanj Seppi Gallob.
I.L.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 59
Reti - Walter / Bratislava 1925
Črni je ponudil zamenjavo dam in v kolikor bi jo beli sprejel, bi hitro splahnela pozicijska prednost belega, saj bi črni uspešno napadel šibke točke belega 8a2, c3, e5).Toda
kaj boljšega ima beli, ki je na potezi? Lovski par in odprti liniji so dober izziv za uspeh belega v nastali poziciji!
Rešitev štev. 58
Žrtvovani črni kmet je odtehtal lepo taktično možnost, ki se je ponudila črnemu po potezi l...b3!!.Odlična poteza, ki odkrije vse slabosti v belem taboru. Po edini potezi
2.	Lb3: je sledilo 2...Td2:/na
3.	La4: sledi 3...Tdlmat! / Beli je odigral še 3.Td2: Df4:
4.	Tel Td8! 5.c4 Dg5: in beli se je čez nekaj potez vdal!
SKAKANJE
Zahomčani uspešni
Skakalne tekme 21. decembra lani v Beljaku, ki je štela za pokal Bank Austria, seje udeležilo 67 skakalcev iz vse Avstrije.
V skupini šolarji lije Christof Kreuzer osvojil odlično 2. mesto (61/61 m, 230,3), Hans Mil-lonig je bil šesti (59/59 m, 224,2) in Sepp Walluschnig enajsti (59/59 m, 209,6). M. S.
SMUČANJE
Užnik v formi
Medtem ko so šli številni ljudje na zasluženi božični dopust, so se smučarji in smučarke, tako tudi Danijel Užnik, udeležili raznih FIS tekmovanjih v Avstriji.
Na tekmovanju v Haus / Ennstalu je Užnik še pred božičem v super veleslalomu ob zelo močni mednarodni udeležbi osvojil odlično sedmo mesto, samo 18 stotink sekunde za Rainerjem Salzgeberjem. Zmagal pa je zelo močni Wirth pred Eberhartom.
V Obdachu na Štajerskem je v veleslalomu v prvem teku naredil napako in moral je zapustiti progo. Zmagal je Norvežan Furuseth, četrti je postal Avstrijec Siegfried Voglreiter.
Preteklo soboto se je smučarski cirkus preselil na Koroško, na Klippitztörl. Na sporedu je bil slalom. Kljub mehki in slabi progi je Danijel z visoko štartno številko 32 v prvem teku osvojil 19. mesto. Drugi tek je vozil nekoliko bolje in se v skupnem seštevku uvrstil na 17. mesto.
Užnik po dveh tekmovanjih evropskega pokala v super ve-
ODBOJKA
Poraz Dobljanov
V prvem kolu prvenstvenega tekmovanja v 1. zvezni ligi je moral SK Dob spet v Enns in po dve in pol uri trajajoči napeti in borbeni tekmi podlegel z 1:3. Visnapou, ki se je spet vrnil z dopusta iz Latvije, je bil najboljši igralec v moštvu SK Dob. Izid protesta, ki ga je vložil Dob v tekmi proti Ennsu lani, pa še ni znan. Vsekakor so
KOŠARKA-ŠOLARJI SAK
Zgubili za eno točko
BBC Wolfsberg-SAK	43:42(20:19)
Pretekli teden v četrtek, 19.12.96, bi ekipi šolarjev skoraj uspelo pripraviti prvovrstno presenečenje na gostovanju v Wolfsbergu. Zaradi gripe pa je na tekmo odšlo le pet igralcev in med njimi prvič tudi Toth Marko. Kljub zelo okrnjeni ekipi je bilo vzdušje med igralci zelo dobro. Igralci so potihem sanjali o zmagi in bili kar dobro razpoloženi.
Tekma je bila zelo izenačena, saj nobenö moštvo ni doseglo večje prednosti. Prvi polčas seje zaključil z rezultatom 20:19 za domačo ekipo in med odmorom so naši igralci čutili, da lahko zmagajo. Točno ob polovici drugega polčasa so igralci BBC uspeli doseči razliko šestih točk. Tudi igralec Toth je moral zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Toda našega moštva to ni spravilo v obup. Izredno razpoložen je bil Boris Vavti, ki je sam do-
leslalomu zaseda 6. mesto. Za kvalifikacijo za svetovni pokal mu manjka samo še nekaj točk! Trenerji drugih ekip pa so presenečeni nad dobrimi uspehi mladega Šentjanščana. Vse kaže, da je Danijel na pravi poti in lahko računamo, da bo kmalu vozil za svetovni pokal. To pa je gotovo njegov največji cilj v tej sezoni, ki bo zelo naporna.
Mihi Sablatnik (ŠD Šentjanž) najboljši
Pretekli teden je nastopil mladi bilčovščan Mihi Sablatnik na tekmovanju v Innerkremsu (Koroška), ki je štelo za Tyro-lia cup in postal v veleslalomu v skupini otroci II najboljši dneva! Tudi Tatjana Zablatnik (ŠD Šentjanž) je bila zelo uspešna in osvojila v skupini mladina II odlično 3. mesto (Industrijski cup).	M. Š
Zadnja vest
Na veleslalomski tekmi v Don-nersbachwaldu je Danijel Užnik preteklo sredo z zaostankom 0,86 stotink sekunde za Korošcem Stefanom Curro zasedel 5. mesto.
možnosti, da se Dobljani kvalificirajo za tekmovanje za evropski pokal, dobri. Prav tako je celovški klub Hypo VBK na domačih tleh izgubil proti Ennsu z 0:3.
1. Donaukraft	2	2	0	6:0	20
2 Enns	2	2	0	6:1	16
3.	Salzburg	1	1	0	3:0	15
4.	SK Dob 10	1	1:3	10
5.	Hypo VBK	2	0	2	0:6	7
6.	Sokol	2	0	2	0:6	6
segel kar 34 točk. V najbolj odločilnih trenutkih je zadel tri trojke (od skupno štirih) in rezultat je bil do konca izenačen. Tri minute pred koncem je naša ekipa vodila celo za šest točk. Zaradi igralca več pa je bil pritisk nasprotnikov prevelik. Dvajset sekund pred koncem so naši igralci še vodili za eno točko ter do senzacije ni manjkalo veliko. Eden nasprotnih igralcev pa je prestregel žogo in dal koš. To je tudi odločilo tekmo v njihovo korist, saj do konca tekme naši'igralci niso prišli do meta in rezultat seje zaustavil pri 43:42 za domačine.
Po tekmi sta naša igralca Boris Vavti in Štefan Gomez dobila pohvalo od sodnika Wil-lija Moserja, ki je dejal, da sta najboljša igralca med šolarji. Na povratni tekmi na domačem igrišču, pa lahko pričakujemo zmago. Ob tej priložnosti vabimo starše igralcev, da jih pridejo spodbujati vsaj na domače tekme, kijih igrajo v Mladinskem domu.	Nejc Jager