Domoznanski oddelek J tp 07 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA Na kmetiji delajo vsi: gospodar Pavel Jagodnik, njegova žena Marija ter hči Irena. Z njimi smo se pogovarjali o tem kako so začeli s prašičerejo in kako so zadovoljni z razvojem te dejavnosti v naših krajih. PRAZNOVALI JELŠANSKI GASILCI DONACIJA ZDRAVSTVENI POSTAJI PODGRAD Poletna vročina, gospod Hektor Šepič in čisto malo tudi moja malenkonst smo krivi, da v Zdravstveni postaji Podgrad brni klima. Druga donacija bistriškega gospodarstvenika, vredna cca.500.000,00 SIT... STR. 2 MANJKA NAM NAJMANJ 2.000 DELOVNIH MEST STR. 23 VARIANTNE URBANISTIČNO r~ ARHITEKTONSKE STROKOVNE REŠITVE OŽJEGA IN ŠIRŠEGA H MESTNEGA SREDIŠČA ILIRSKE g BISTRICE * _________________________________________________________________________I NA VOLIŠČA DRUGO NEDELJO V NOVEMBRU Volitve predsednika republike, občinskih svetnikov in županov bodo v nedeljo. 10. novembra. Kandidature je potrebno vložiti do 16. oktobra, in sicer za lokalne volitve do 19. ure, za volitve predsednika republike pa do polnoči. Volilna kampanja se bo začela trideset dni pred dnevom glasovanja, torej 11. oktobra. Pred tem bo državni zbor še določil, koliko lahko kandidati za občinske svete, župane in predsednika republike porabijo na volitvah. Transakcijski računi morajo bili odprti 45 dni pred glasovanjem. Drugi krog predsedniških in županskih volitev razpiše Republiška volilna komisija, zadnji rok pa je 21 dni po prvem krogu, to je nedelja 1. decembra. STR. 5 ČIGAV BO DOM NA VIDMU OBČINSKI SVETNIKI NA MINISTRSTVU ZA KULTURO Že sedaj je več kot jasno vsem, da brez dejavnosti v občinskem hramu kulture pač ne moremo. Na drugi strani pa se lahko tudi vprašamo ali je država dovolj dober gospodar? Je občina morda boljši? NAJUSPEŠNEJŠA SEZONA RK MRZLA UODA Po zadnji tekmi in zaključni prireditvi močnejši kar za osem pokalov (Hrastnik, 22.6.2002) Z N NAPOREN JUNIJ HRUŠIŠKIH FANTOV i | Hnišiški fanti na Brdu pri Kranju | FOTO: Bobo STR. 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I V J fr NAGRADNA IGRA ČASOPISA SNEŽNIK IN LOKALNE TELEVIZIJE TV GALEJA LETNIK 1947 V NOVAKOVEM Časopis Snežnik in lokalna televizija TV Galeja nagrajujeta pet izbranih srečnežev, ki bodo pravilno odgovorili na naslednje vprašanje: “Na območju katere vasi stoji nova Komunalno čistilna naprava?” Televiza Galeja 6250 Ilirska Bistrica e-mail:info@siol.net Darilno vrečko naših sponzorjev: Papirnica Linea art. Piama - Pur. Kraške lekarne. Veneks ter Grafični atelje. za pravilno odgovorjeno vprašanje iz preišnie številke Snežnika prejme: MARICA KALUŽA NARIN 114 6257 PIVKA MLINU Odgovore pošljite do 20.avgusta na enega od naslednjih naslovov: Časopis Snežnik Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica e-mail: ga-commerce@siol.net ali ji BESEDA UREDNIKA NIČ NAS NE SME PRESENETITI Beli, črni, zeleni, rdeči....mogoče so še naj lepši tisti mavrični, ko lahko vsaj za trenutek uzreš tiste lepe, svetle in tople barve. A ko se pokaže temna stran potem je čas za spremembe, a ne tiste miselne, tistih imam že dovolj, za spremembe sistema v skladu z novimi modnimi barvnimi trendi. Če vas prejšnji stavki spominjajo na kritiko razstave se motite, gre za veliko bolj domačo in vsem poznano zadevo, predvsem pa za nam vsem poznane ljudi, ki menjajo svoje barve tudi brez ustreznega pigmenta. Ker ne koristijo kvalitetne barve, se jim ob poletni vročini tista zgornja začne cediti in od spodaj se prikaže ena druga, da si ne bi mislili da tista prava, ampak ena od starih temeljnih barv, saj barve tako pogosto menjajo, da ne uspejo tisto staro do konca »dol zdrgniti«. Najbolj zanimivo pa je, da se procesa »lupljenja« ne zavedajo in da trdno verjamejo, da še vedno nosijo tisto prvotno, sijočo barvo, kovinskega leska. Njihova pomembna dejavnost v življenju je iskanje osnovnih barv drugih ljudi. Če jim barva ne odgovarja, ga enostavno prebarvajo in mislijo, da so s tem rešili problem, a malo razredčila pa si zopet čist. Genetsko modificirani kameleoni v človeški obliki, vseh mogočih barv, so postali prozorni ali mogoče samo malo »rožasti«, bolj podobni človeški ribici, definitivno pa slepi kakor ona, ker niso spregledali, da danes ni več pomembna barva ampak barvna kombinacija. Urednica mag. Milena Urh <______________________________________________________ GIMNAZIJCI ŠESTIČ NA TRIGLAV Pred sedmimi leti so na SŠ Srečka Kosovela v Sežani v gimnazijskem programu uvedli teden športnih aktivnosti. In sicer vodne aktivnosti v Portorožu, smučanja v Kranjski Gori in gorništvo v Julijskih Alpah. Dosedanje pozitivne izkušnje, predvsem pa zadovoljstvo dijakov, daje sežanski srednji šoli nove pobude za delo v bodoče. V začetku šolskega leta 2002/ 2003 se bomo gimnazijci 3. letnikov tako že šestič zapored odpravili v gore. Organizacija petdnevne gorske ture zahteva seveda pravočasne, predvsem pa temeljite priprave, saj gore poleg svojih lepot skrivajo v sebi tudi pasti in nevarnosti. Na planinsko turo se bomo podali že prvi teden septembra in naše želje so predvsem uspešno in varno osvajanje "naših velikank" - gor. Ker pa je za takšen ‘podvig’ oz. kar petdnevno spoznavanje gorništva potrebno ogromno psihičnih in fizičnih priprav, smo s temi začeli že letos, proti koncu drugega letnika. Prva in osnovna pravila ter predhodne priprave so bile naslednje: spoznati pot in naše vsakodnevne ture, spoznavanje varnostne in planinske opreme, seznanitev z morebitnimi in nepredvidljivimi pojavi v gorah... Za varnost dijakov bo šola izdatno poskrbela. Vsi dijaki bomo imeli varovalne pasove, pomožne vrvi z vponkami in čelade. Poleg profesorja športne vzgoje Vojkota ŽIBERNE nas bodo na gorski turi spremljali še športni pedagog Jani ŽIBERNA, profesorica športne vzgoje in članica odprave na Mount Everest leta 1999 Tatjana GRGIČ, inštruktor planinske vzgoje in alpinist Stanislav JABLANŠČEK, študent FDV in biotehniške fakultete, jamarski reševalec in inštruktor jamarstva Luka FONDA in študent geografije Andrej BANDELJ. Prvi dan nas bo po vodila iz Sežane že zgodaj zjutraj. Predvidena je pot od Bohinjske Bistrice do Rudnega polja (1347m) in po Triglavski magistrali do planine Zgornji Tosc (1850m). Od tu se bomo povzpeli na prvi dvatisočak in sicer na Tosc (2275m). Potem se bomo spustili so Vodnikovega doma na Velem polju (1817m). Drugi dan bomo že navsezgodaj zapustili Vodnikov dom in čez Konjski preval prišli do Triglavskega doma na Kredarici (2515M). Od tu se bo prva skupina, maksimalno 24 dijakov, povzpela preko Malega Triglava (2725m) na TRIGLAV (2864m). Sledi prenočevanje na Kredarici. Tretji dan se bo dopoldan na TRIGLAV povzpela še druga skupina dijakov. Po njihovi vrnitvi na Kredarico sledi kosilo, potem pa se bomo odpravili do doma Planike (2404m) ter mimo Šmarjetne glave prišli do Tržaške koče na Doliču (2071m). Četrti dan se bomo povzpeli še na Kanjavec (2568m). Šli bomo do koče pri Triglavskih jezerih (1683m) in nato do Doma na Komni (1520m), kjer bomo tudi prenočili. Drugo jutro, zadnji dan, se bomo od tu odpravili preko Pekla do Koče pri Savici ter v popoldanskih urah prispeli v Sežano. Verjamem in prepričana sem, da bo naša šola poskrbela za še en zanimiv, nepozaben in pa prav poseben športni teden. Čeprav zadnji dve leti, dijaki, zaradi neugodnih vremenskih razmer niso dosegli vrha Triglava, upam da bo nam to uspelo. Vedno in povsod pa nas bo spremljalo vodilo: "Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi." (Pot: Nejc Zaplotnik) DRŽITE NAM PESTI!!! Doris Komen DONACIJA ZDRAVSTVENI POSTAJI PODGRAD - DEJANJE VREDNO POSNEMANJA Poletna vročina, gospod Hektor Šepič in čisto malo tudi moja malenkonst smo krivi, da v Zdravstveni postaji Podgrad brni klima. Druga donacija bistriškega gospodarstvenika, vredna 441.504,00 SIT je prišla na njegovo pobudo. Trdi, da je to učinkovitejši predvsem pa plemenitejši način obdaritve poslovnih partnerjev. Zanimivo, da kaj podobnega ne pade še komu na pamet. Pred leti je tekla humanitarna akcija zbiranja sredstev za nakup reševalnega vozila v kateri so se izkazali predvsem posamezniki - številčno in vrednostno, pa tudi nekateri podjetniki. Od takrat so se še enkrat izkazali krajani krajevne skupnosti Knežak, ki so zbarli denar za nakup EKG-ja za Zdravstveno postajo Knežak. S klimo smo opremili tudi najbolj problematične prostore osnovne stavbe v Ilirski Bistrici, za ostale lokacije pa je denarja zmanjkalo. Zato smo hvaležni prijaznemu donatorju, ki je s svojo gesto omogočil boljše počutje uporabnikom in zaposlenim v domači ustanovi. Ivica Smajla Dr med. Marija Pejkovič, Hektor Šepič in direktorica Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica Ivica Smajla OBISK, KI POMENI KNEŽANOM PRIZNANJE Skupinska slika na gozdarskem vozu, ki izraža dobrodošlico na začetku vasi V Knežaku že sedmo leto deluje študijski krožek »Uredimo in polepšajmo naš kraj«. Mentorica Marjana Urbančič je zbrala nekaj somišljenikov, da so v okviru Ljudske univerze Postojna, kmalu po uvajanju tega zanimivega načina vseživljenjskega učenja ustanovili študijski krožek in mu dali nenavadno vsebino - prizadevanje za urejen in lep kraj v katerem prebivajo. Čeprav danes v študijskem krožku dela kakih ducat krajanov, so pridobili veliko somišljenikov, naklonjenost in sodelovanje Krajevne skupnosti in društev. Na njihovih sestankih nastajajo nove ideje, ki se kar hitro skozi akcije in projekte sprovedejo v resničnost, tako da so rezultati dela kar vidni in z njimi se lahko pohvalijo. Tako so svoje delo predstavili že v dveh zgibankah in pripravili nekaj odmevnih prireditev ob tednu vseživljenjskega učenja. Opazila jih je tudi širša javnost in leta 2000 so prejeli priznanje Andragoškega centra Slovenije za izjemne dosežke na področju vseživljenjskega učenja in bogatitve lastnega znanja, na katerega so člani upravičeno ponosni. Posebej pa je zanimivo, da v tako majhno sredino pridejo spoznavat način dela tudi svetovni strokovnjaki za izkušenjsko učenje. Tako jih je aprila 2000 skupaj z »očetom vseživljenjskega učenja v Sloveniji«, g. Zoranom Jelencem, obiskala dr. Yukiko Sawano iz Japonske, kije raziskovalka in vodja sektorja vseživljenjskega izobraževanja v Tokiju. V začetku tega meseca pa je Knežak obiskala večja skupina udeležencev svetovnega kongresa, ki je v okviru mednarodne organizacije za izkušenjsko učenje (IGEL) potekal v Ljubljani. Zelo pisana mednarodna druščina strokovnjakov iz celega sveta, Južne Afrike, ZDA, Brazilije, Finske, Švedske, Nemčije..., je želela v okviru enodnevne ekskurzije (Postojnska jama, Cerkniško jezero), katero je pripravil bistriški rojak g. Miran Morano, izvedeti čim več o praktičnem delu na področju vseživljenjskega učenja. S tem namenom so bili gostje Centra VITRE iz Cerknice, cel popoldan pa so posvetili pogovoru s člani študijskega krožka in obisku Knežaka. Sprejem so jim pripravili v cerkveni kapeli, kjer jim je po osvežitvi z domačimi dobrotami s staro ljudsko glasbo zaželela dobrodošlico skupina Volk folk iz Ilirske Bistrice. To je obiskovalce tako ogrelo, da so skoraj pozabili po kaj so prišli, vseeno pa so pokazali veliko zanimanje za predstavitev kraja in dela študijskega krožka, ki jo je podal Vojko Mihelj, predsednik sveta KS in tudi sam član študijskega krožka, ob pomoči članic Jože Kastelic in Jolande Slavec. Vprašanja o načinu dela, financiranju, sodelovanju ljudi, načrtih ... so kar deževala in domačini so bili z odgovori izčrpni in prepričljivi. Del svojega dela so gostom, ki so si sami zaželeli peš skozi vas, tudi pokazali. Na poti do Sela, kjer so vaščani spomladi ponovno oživili mlako/lokev in okolico, so si z zanimanjem ogledovali arhitekturne zanimivosti, opravila krajanov, urejenost hiš in okolice, predvsem pa bogastvo narave. Kar težko je bilo odgovarjati na vsa vprašanja in za ogled Lukuce, kjer trenutno teče projekt oživitve vodnjaka (Studenca) je zmanjkalo časa. Tudi člani študijskega krožka so v razgovorih spoznali težave, kijih imajo organizatorji podobnih krožkov po svetu. Kljub nekoliko močnejšemu financiranju dela in večje podpore lokalnih skupnosti, je marsikdaj težko angažirati ljudi za pripravo in izvedbo aktivnosti. S tem srečanjem so tako ponovno prišli do potrditve usmeritve na kateri v študijskem krožku gradijo svoje delo: da so za uspehe pri tovrstnem delu mnogo bolj pomembni ljudje in dobra volja, kot pa denar, čeprav tudi brez tega seveda ne gre. Večina vaščanov se je verjetno čudila, kaj dela tako (tudi po barvi kože) pisana druščina v vasi, »kjer ni kaj videti«. Gostitelji, člani ŠK »Uredimo in polepšajmo naš kraj, Knežak«, pa se lahko ponašajo še z enim visokim in pomembnim obiskom in novimi znanci s celega sveta, ki so jim lahko prenesli nekaj svojih znanj in izkušenj, ter jim pokazali rezultate dela, ki so plod sodelovanja z vsemi nosilci življenja v vasi in s krajani. Nad videnimi rezultati so bili tuji strokovnjaki kar presenečeni, nad sprejemom v Knežaku pa navdušeni, kar so ob odhodu glasno povedali. Z MESTNIH ULIC NA PODEŽELJE MED POKOŠENO TRAVINO POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKA ADA BARBIŠAZA 32. SEJO OBČINSKEGA SVETA POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKA ZLATKA JENKA ZA 32.SEJO OS 1. Dajem pobudo, da se prouči možnost kandidiranja na PHARE sredstva za postavitev in usposobitev regionalnih centrov za obšolske dejavnosti. Obrazložitev: Občina Cerknica je uspešno pristopila k temu projektu in ponudila slovenskim šolam izvedbo programov “šole v naravi”. Glede na aktivnosti naše občine izpred nekaj let, bi veljalo že dodelano ponudbo ažurirati in s financirati skozi program PHARE, v kolikor za tak projekt še obstajajo realne možnosti. Morda bi na takšen način “rešili” OŠ na Pregarju, podobno kot so to storili na Vojskem. 2. Dajem pobudo, da se v čim krajšem času odločimo za realizacijo projekta srednje šole v II. Bistrici. Obrazložitev: Po informacijah iz pristojnega ministrstva naj bi bila dorečena mreža srednjih šol za naslednjo dekado v mesecu septembru in potrjena na vladi v oktobru. Glede na dosedanje aktivnosti bi se bilo potrebno v čim krajšem času odločiti za dislociaran oddelek srednjih šol iz sosednjih občin ali za ustanovitev samostojne srednje šole (in kandidirati za koncesijo). Obstaja možnost ustanovitve t.i. modela evropske srednje šole, kot jo imajo npr. v N. mestu ali kot sojo imeli na viški gimnaziji. Gimnazija Postojna bo v naslednjem letu dobila še en oddelek, kar v praksi pomeni, da bo izredno težko sestavila tak urnik (“luknje v umiku”), da bi dijaki končali pouk pred 15 uro. Kako se bodo vračali iz šole domov, j e vprašanje na katerega še ni odgovora. V primem, da bodo v Postojni uspeli z zahtevo po dozidavi dodatnih kapacitet (učilnic), potem bo verjetno naš namen, da bi imeli gimnazijo dokončno spodletel. 3. Dajem pobudo, da naša občina naslovi na ministrstvo za obrambo zahtevo za brezplačen prenos kompleksa bistriških kasarn na ministrstvo pristojno za šolstvo. Obrazložitev: Po nepreverjenih informacijah, ki so prišle iz resornega ministrstva, naj bi v kasarno sprejeli le še oktobrsko generacijo novincev, potem pa naj bi kasarno postopoma izpraznili in dejavnosti preselili izven naše občine. Glede na to, da omenjeni kompleks predstavlja idealno priložnost za formiranje višje in srednješolskega centra v naši občini, te možnosti ne smemo prezreti. Tudi ministrstvo za šolstvo še vedno išče lokacijo za ustanovitev višješolskega centra na Primorskem. V tem smislu je izrazil podporo tudi minister But in sicer za višješolske programe na področju agroživilstava. V kolikor takšne zahteve ne bomo posredovali, bodo objekte namenili za druge potrebe (omenja se begunski center in stacionar za mejno policijo). Rožnik in mali srpan sta kot nalašč ustvarjena za pobeg na deželo, kjer se ta čas stvari pravzaprav šele začnejo dogajati in čeprav se nam meščanom dozdeva, da tam teče čas počasneje, narava dela narekuje gibanje od zore do mraka. Ne gre pozabiti tudi na običaje in navade ljudi, ki se zdijo stvar preteklosti, domačini pa se jih trdoživo oklepajo in pri tem celo uživajo. Kdo bi si mislil? Vzemimo kresno noč konec rožnika (sv. Janez Krstnik), na katero po stari navadi zakurijo kresove. Bi porekli komu na čast? Po ljudskem vedenju naj bi s tem, ko so zakurili kres, uničili nov zarod mrčesa, ki ga je svetloba ognja zvabila v gotovo pogubo. Navado iz ljudske zakladnice ponekod ponovno obujajo, kar je blagodejno početje za kmetijsko gospodarstvo; celo lastno zdravje. Shodi (opasila) niso več tisto kar so bili, a ljudje kljubujejo. Oživljajo jih po starih recepturah z dopoldansko mašo, prvim plesom, uradnim delom za ljubitelje tradicije; na večer pa se mladi kar sami zmenijo med seboj. Temeljno folklorno izročilo, javno uničevanje alkohola je tako ali tako privatna zadeva in šport za vse. Prepričan sem, da bi bilo veliko manj težav z njim, če bi imeli zapovedane dneve brez meja, ko bi edino dovoljeno prevozno sredstvo kolo na nožni pogon. Da bi si nekateri vsaj enkrat na leto pogledali v oči. Vsaj v rožicah, če že trezni ne moremo. Naj večja ovira pri tem je vse večje zatezanje davčne vinte; tako s strani dežele kot lokalnih skupnosti. Zakaj ne morejo društva, ki organizirajo tovrstne ljudske veselice, točiti in kasirati brez slabe vesti ter zanesljivih davkoplačevalcev gostilničarjev, mi ni jasno še danes (osmice na Krasu). Skratka gre za šolski primer logike s katero operira aktualna vse bolj fevdalna oblast; najprej vse pobrati in nato selektivno deliti po vprašljivih kriterijih. Ja ampak v interesu višjih ciljev oz. javnega interesa, kar preprosto ljudstvo težko dojame. Društvom preostane le še pisanje prošenj za ‘ubogajme’. Podobno skupnemu SIS-ovskemu skupnemu fondu v socialističnih časih, v katerih pa so imela društva po tedanjem Zakonu o društvih več samostojnosti. In življenja v sebi. To je del odgovora zakaj je zamrl Trnovski shod in še nekateri drugi, nekdaj pojem tradicionalne prireditve pod divjimi kostanji, kjer se je se dogajalo marsikaj; vsekakor več dobrega kot zlega. Poznojunijski večeri z nedeljsko ‘fuzbalsko’ tekmo narodnozabavno in popularno glasbo, plesom, poštenim ravsom, kakor balincem dolgim šankom, odbiteži za en večer, svežimi dekliškimi cvetovi -nepogrešljivo naravno in kulturno dediščino okoliških krajev, so nudili ravno tisto pravo fešto brez meja. Fešto, ko se pozabijo stare zamere in izreče marsikaj nevsakdanjega, ko se zavestno spije več kot preveč, navsezadnje podivja nagon. Če si napravil greh v teh dneh, ti je bilo prej odpuščeno kot sicer. In če smo še malo bolj modri; to je bil vedno ‘divji’ čas v katerem seje primestno- podeželski živelj na kulturni in biološki način obnavljal, poživljal, veselil življenja. Ste šli kdaj z ‘biciklom’ po slemenski cesti čez Brkine? Čudovita zadevščina, posebej ob jasnem vremenu. Ob vseh najnovejših občinskih načrtih z Brkini sem se hotel na štiri oči prepričati, kaj se dogaja med ljudmi. V predvolilnem (zanimivo) času so v zraku veliki projekti revitalizacije podeželja, čemur se v domačih političnih logih ponovno namenja precej pozornosti. Dovolim si biti skeptičen ob teh poskusih, saj jih je bilo že kar nekaj v preteklosti, a brez pravih rezultatov. Lepo in moderno si je izmišljati velike projekte v vrednosti več deset miljonov tolarjev, veliko težje pa najti upogljive hrbte ljudi, ki bi bili pripravljeni ugrizniti v črvivo ‘čj’špo’. Ljudi ne moreš preprosto revitalizirati ali pa morda vendarle. Vprašajte Harijce kaj jim je padlo na glavo, da hočejo biti boljši, lepši, kulturnejši. Ali morda sosede Tatrce kjer je razlika med včeraj in danes več kot očitna. Še pred leti so tarnali kako so od boga pozabljeni, danes pa tekmujejo kdo bo imel lepšo domačijo. Ne pozabimo, vse se je začelo z združno obnovo že povsem uničene vaške cerkve. Obrnete se lahko tudi na Merejce, Podtabrce, Podstenjce, Bitnjce na drugi strani Velike vode. Ne morete verjeti kako ‘paše’ lanski jabolčnik, prevret v domače namizno vino. Stric, prava življenjska korenika, ga ima na stari kmečki domačiji vedno pri roki. Za slivovec in sadjevec pa pravi: “Brez tega ne gre, tudi če pet let ni č’ješp al’ jab’k; mora biti pri hiši, četudi bolj za druge kakor zase.” Njegova več deset hektarjev velika kmetija je posestvo, ki terja omenjeno gibanje od petih zjutraj do mraka. Velikokrat tudi na račun mestnih ljudi, potrebnih veščega vodnika po naravnem okolišu. Takrat mu pogosto uide z ust: “Al’ so smešni.” Roman Gustinčič 1. Prosim, da se čimprej članom OS posreduje zapisnik z slavnostne seje OS z dne 01.06.2002 in se ga obravnava na naslednji seji OS. 2. Na eni izmed zadnjih sej je bila dana pobuda g. Mišeta, da bi za potrebe delovanja KS proučili možnost zaposlitve tajnika KS.Čedalje bolj zahtevna zakonodaja in administrativni postopki zahtevajo profesionalno delo. Sam sem tudi mnenja, da lahko tako najbolj racionalno izkoristimo razpoložljiva proračunska sredstva. 3. Večkrat je odbor za okolje in prostor podal predlog za proučitev možnosti in zaposlitev komunalnega redarja v naši občini. Vsi vemo, daje to na področju naše občne nuja zato pričakujem z vaše strani konstruktiven predlog. 4. Ponovno sprašujem v kakšni fazi je izdelava revizijskih jaškov in katastra fekalne kanalizacije za fekalni kanalizacijski sistem, ki bo priključen na bodočo čistilno napravo. 5. Alije nabavljen zaporni ventil za kolektor na Topolski strani in kdaj ga nameravate vgraditi, vezano na dogovor na enem zadnjih sestankov, morajo biti času vgradnje obveščeni predstavniki KČN in KS, ki bodo prisotni, ko se bo zaporni ventil vgrajeval. 6. V kakšni fazi so oziroma kako potekajo dela vezano na izdelavo igrišč na Topolcu. 7. Na 22 seji OS dne 31. 5 2001 sem podal problem, ki ga lahko povzroči netesnost glavnega kolektorja. V proračunu 2002 so bila tudi za ta namen predvidena proračunska sredstva. Od takrat do danes je preteklo kar nekaj časa, zato sprašujem, če je preizkus tesnosti že opravljen, v kolikor je seznanite OS z poročilom. 8. Prav tako sem na 22. seji OS postavil vprašanje vezano na problematiko polnjenja kolektorja s fekalnimi odplakami iz septičnih jam, zato prosim za jasen odgovor. 9. Dne 7.2.2002 je na sestanku med predstavniki občine in odborom KČN prisostvoval g. župan, ki je pojasnjeval realizacijo in vzroke za nerealizacijo posameznih točk dogovora vezano na sporazum KČN. Katere aktivnosti so bile od takrat pa do danes peljane naprej. 10. Ponovno vprašujem, kar sem že vprašal pred nekaj meseci, koliko služnostnih pogodb vezano na ureditev fekalne kanalizacije in rekonstrukcije vodovoda v KS Topole in KS Rečica j e občina uspela pridobiti in koliko služnosti je vneseno v zemljiško knjigo 11. Ko podam pobudo ali vprašanje, četudi je ta neugodna jih podam zato, ker sem prepričan, da moramo vsi skupaj nekaj storiti. G. župan pa je če je le mogoče mi vzame besedo, čeprav drugim dopušča razpravo. Nenazadnje ni potrebno, da me OU, g župan pa tudi drugi istomisleči gledajo kot črno ovco. Dogovor med občino in KČN je nedvoumen in jasen in naj se energija usmeija v realizacijo posameznih točk dogovora in ne v obtoževanje in iskanje krivcev. 12. Vezano na sklep sveta KS Topole z dne 1.9.2001 obvestite OS in KS Topole o višini vseh stroškov, ki so vezani na izdelavo nadomestne povezovalne poti na Topolcu, zaradi ukinitve dveh želežniških prehodov ter kdaj boste dostavili kopijo dogovora med občino in SŽ iz junija 2000. 13. Kdaj pričakujete končen odgovor LIV- a za izdelavo tovarne cilindrov za ameriškega partnerja. 14. Od 1.7 2002 imajo KS podračune v UJP in morajo odpreti ničelne račune za dvig gotovine. Predlagam, da občina proračunskim uporabnikom nakaže na račun odobrena proračunska sredstva v roku 7 dni, ko imajo le ti v skladu z zakonom o javnih naročilih izbranega izvajalca za izdelavo določenih invensticij. G5) mA/vspofrr SKUPINA V1ATOR & VEKTOR TIB TRANSPORT d.d., Ilirska Bistrica Šercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica Tel. h.c.: 05/70 40 100, Fax: 05/71 41 105 E-mail: info@tib.si, http://www.tib.si Sl® ISO 14001 Osvežite svoje vozilo po naporni vožnji in mu privoščite lahkotnejši tek! Pooblaščeni serviser vozila in opreme ter prodaja rezervnih delov: 0 BOSCH© Mercedes-Benz Schwarzmiiller @ gorica VETERANI NA MAŠUNU V soboto, 22.junija je bilo na Mašunu, v organizaciji Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Postojna in Policijskega veteranskega društva »Sever« za Primorsko in Notranjsko Območni odbor Notranjske, tradicionalno srečanje veteranov vojne za slovenijo in članov društva »Sever« ob 11.obletnici vojne za Slovenijo in Dnevu državnosti. Slavnostni govorniki so bili predsednika obeh veteranskih združenj Zlatan Kovečevič in Vojko Štemberger ter Josip Bajc, postojnski župan. Podelili so tudi Srebrne znake osamosvojitve Slovenije ter plakete za sodelovanje. Slavnostni programje popestril pevski zbor 247.pehotnega polka iz Ilirska Bistrice, za ugodno počutje pa je poskrbel ansambel Snežnik. REDNI OBČNI ZBOR V soboto, 13. julija 2002 so imeli člani KD Alojzij Mihelčič iz Harij redni letni občni zbor. Kljub temu, da že kar nekaj časa dopustujemo, je bila udeležba zadovoljiva. Člani so obravnavali poročilo o dosedanjem delu in začrtali program do konca leta. Za dosedanje delo sta bili posebej pohvaljeni članici društva Mojca Memon in Gordana Ujčič. Alenka Penko IN MEMORIAM PRAZNOVALI JELŠANSKI GASILCI Prostovoljno gasilsko društvo Jelšane je v nedeljo, 30. j unij a praznovalo devetdesetletnico delovanja. Društvo so ustanovili leta 1912 prebivalci iz Jelšan in iz Dolenj. Danes društvo šteje prek 100 članov, vanj pa je vklučeno tudi veliko mladincev in pionirjev. Vsem članom društva so zaželeli še veliko uspešnih let tudi predsednik KS Jelšane Roman Brozina, župan občine in številni gostje. JOŽETU TOMŠIČU - KNEŠKEMU ORGANISTU (1915-2002) Slabe tri mesece je minilo od dneva, ko se je na cvetno nedeljo 24. marca, 87-letni Jože Tomšič v župnijski cerkvi v Knežaku tudi formalno poslovil od cerkvenih orgel in njegovih cerkvenih pevcev. Čeprav je zadnje čase vedno težje premagoval ozke stopnice na kor, smo vsi prisotni videli, daje bilo slovo od tega, tako ljubega mu mesta, kjer se je družil s pevci in od instrumenta, s katerim je polnih 60 let dajal svečani ton verskim obredom, težko. Zanj vsekakor veliko težje kot vsi kilometri iz bližnjega Zagorja, ki jih je zadnja leta, dokler mu je zdravje omogočalo, vsako nedeljo, za cerkvene praznike, pa tudi vmes, najraje prehodil. Svoje »delo« je namreč opravljal z veseljem in s srcem, rad j e imel petje in prijetno družbo. Bog ve, koliko bi nam lahko povedal o svojem delu in doživetjih, a na žalost smo se morali kar prehitro za tem dogodkom, v torek, 16.7.2002, tudi za vedno posloviti od njega. Jože je že takoj, ko se mu je izoblikoval glas, začel prepevati na koru in se pozneje še učiti orglanja. Kmalu po svojem petindvajsetem letu je tako postal tudi organist v kneški cerkvi. Samo mislimo si, koliko odrekanja je bilo potrebno, daje v tistih težkih časih, ob svojem delu v tovarni in na polju, lahko skrbel za svoje izpopolnjevanje, za učenje in vodenje pevcev in za redno sodelovanje pri verskih obredih. Odnehal ni tudi potem, ko seje letal967 preselil v Zagoije. Res je bil vztrajen in potrpežljiv, saj v vseh šestdesetih letih, le redko katero nedeljo ni slišalo orgel in takrat so ljudje vedeli, daje z Jožetom res nekaj hudo narobe. Dlje časa je bil odsoten le ob koncu druge svetovne vojne, ko zanj prošnja župnika Kalana pri Nemcih, s katero j e rešil veliko sovaščanov, ni zalegla in do konca vojne je preživel s sotrpini dve leti v nemškem taborišču. Takoj po vrnitvi j e znova sedel za cerkvene orgle in s pevci tudi v »železnih časih« vztrajal v svojem poslanstvu. Pa ne samo v cerkvi. Družno s pevci so leta 1978 ustanovili Kulturno društvo Kalc in s številnimi nastopi so pevke in pevci pod njegovim vodstvom, ponesli svoje glasove preko krajevnih, občinskih in celo državnih meja. Bili so dobri gostitelji in gostje in so tako navezali številne stike z domačimi in zamejskimi pevci. Tudi tej vztrajnosti, prodornosti in zavzetosti Jožeta in »njegovih« pevcev lahko pripišemo današnjo bogato in množično pevsko kulturno dejavnost v Knežaku in okolici. Ni pa bilo samo petje tisto, ki je Jožeta vedno vezalo na Knežak. Bilje tudi vesten gasilec in je vse do zadnjega, kot gasilec veteran in eden najstarejših članov, z zanimanjem spremljal dogajanja in novosti v PGD Knežak. Za delo na tem področju je dobil več priznanj, kneški in zagorski gasilci pa so ga na zadnjo pot pospremili z vsemi gasilskimi častmi. Jožetu »Organistu«, kot smo mu rekli mlajši krajani ali »majstru«, kot so ga imenovali pevci, smo se skušali za njegovo delo in trud tudi sproti oddolžiti in zahvaliti, vendar je bilo takšnih prilik zelo malo. Zahvale je vedno sprejel z vso skromnostjo, pa tudi če ga je kdo pograjal, da »fuša«, ni zameril. Take ljudi danes težko najdemo. Videti j e bilo, da njegovo delo ni bilo namenjeno osebnim, ampak nekim višjim ciljem. Njegova visoka starost, razumnost in razumevanje za soljudi, kljub temu, da mu v življenju ni bilo vse z rožicami postlano in je velik del sebe razdajal drugim, so dokaz, da je živel notranje mimo in polno življenje. Šest župnikov se je spremljal v svojem obdobju pri mašah in cerkvenih obredih, štirje še živeči so se s somaševanjem in poslovilnimi besedami, dostojno in spoštljivo zadnjič poslovili od njega. Koliko je bilo v tem času kaplanov? Koliko pevcev se je zamenjalo v zboru? Kolikokrat je šel skozi note znanih cerkvenih pesmi? Kolikokrat je ob zadnjem slovesu od župljanov zadonela tista znana, kneška »Tvoja urca bo prišla, morbiti nocoj...«, katere toni iz grl kneškega cerkvenega MePZ, so iz zagorske cerkve še zadnjič pospremili tudi »majstra« Jožeta. O tem ni prav natančne statistike in težko j e dati točen odgovor. Slišati je bilo tudi vprašanje, zakaj nismo v njegov grob položili tudi njegove piščalke? Tu je odgovor lažji in verjetno se tudi on ne bi strinjal s tem, kajti vsi vemo, da so iz korenin Jožetovega dela pognala drevesa z bogatimi sadovi, saj je petje in glasba ob katerih je vsa leta vztrajal, danes s številnimi zbori in skupinami upravičeno v ponos vasem na Zgornji Pivki. In tako kot njegov vzgled bodo pevci za bodoče delo in uglaševanje potrebovali tudi njegovo piščalko. »Jože, naj Ti Bog poplača za Tvoj trud«, so na poslovilnem vencu zapisali njegovi pevci. Prav j e, da se poleg lepih spominov na Jožeta Tomšiča - »Organista« in zahvale za njegovo dolgoletno, bogato kulturno in versko poslanstvo v naših krajih, tej želji pridružimo vsi dobromisleči krajani in župljani kneške župnije! Vojko Mihel j Prireditev so začeli s slavnostno sejo UO PGD Jelšane na ketri so podelili zahvale za sodelovanje. 90 let gasilstva pa so obeležili z gasilsko parado, s podelitvijo priznaj in odlikovanj ter z izdajo knjige »90 let gasilstva v Jelšanah« v kateri je nazorno prikazan razvoj gasilstva v teh krajih. Ob tej priložnosti so blagoslovili tudi novo gasilsko vozilo in novo garažo. OSEM NOVORO- JENČKOV V mesecu juniju je v postojnski porodnišnici prijokalo na svet 77 novorojenčkov; od tega kar osem bodočih “bistrčanov”, pet deklic ter trije fantje. V Kuteževo je prišla Aleksia, v Mereče Tina, v Šembije Viva, v Knežak Tim, ena deklica v Bač ter v Ilirsko Bistrico Angelika, Simon in Nik. Vsem očkom in mamicam iskrene čestitke. Bojana Urh IVANKOVI KONČNO DO ASFALTA Konec junija so tudi uradno spustili v promet na novo asfaltirano pot, ki pelje iz Smrske ceste proti domačiji Ivanko. Tiha želja po primerni ureditvi edine dostopne poti jev srcu g. Ivana Malečkarja in v srcih njegovih družinskih članov tlela dolga leta. Ni jim bilo lahko, saj je bilo potrebno obilo truda in trdne volje, veliko odrekanj, včasih trmastega vztrajanja, ki je pripomoglo k uresničitvi boljših in kvalitetnejših pogojev nujno potrebnih za vsakdanje življenje. Pogosto je bilo potrebno zavihati rokave in se zanesti le na svoje lastne moči, znanje in sposobnosti.Njihovo problematiko je dobro spoznal in razumel tudi OS občine II. Bistrica, kije zadevo večkrat obravnaval in jo podprl. Iz občinskega proračuna je bilo namenjenih 7.000.000,00 SIT za izvedbo končnih pripravljalnih del in asfalterskih del. Ta pridobitev ni pomembna samo za družini Malečkar, ampak ima tudi mnogo širši pomen. Tako lahko upravičeno upamo, da se bo trend odhajanja ljudi in propadanja domačij in zemljišč na tem področju zaustavil. Kraji so ob tem dogodku pridobili lepšo podobo, ki bo še bolj povezovala prebivalce tudi v prihodnje in hkrati bo pomenila tudi možnost jutrišnjega razvoja in napredka. ČIGAV BO DOM NA VIDMU OBČINSKI SVETNIKI NA MINISTRSTVU ZA KULTURO O domu na Vidmu so svetniki sklepali na seji v petek, 12. 07. 2002. Že naslednjo sredo (kar je izjemno hitro) je delegacijo svetnikov sprejela ministrica s svojo ekipo in vladna komisija, ki predlaga vladi kako naj ravna v primem prenosa doma na Vidmu na občino. V skladu s sklepom OS na 32. seji so se dne 17.07.2002 (ob 930)v sejni sobi MK udeležili sestanka: Vida Gardelin, Danilo Pugelj, Zorko Šajn, Vojko Mihelj in Zlatko Jenko. S strani vlade so se sestanka udeležili: ministrica za kulturo Andreja Rihter, državni sekretar na MK Ciril Baškovič, državna podsekretarka Irena Lozič (vodja investicij na MK), svetovalka ministrice Metka Steblovnik (pravna služba na MK), predsednik komisije za državno premoženje Stane Cvelbar (kadrovska komisija vlade), državni podsekretar Goran Šuler (kadrovska služba vlade -premoženjsko pravne zadeve - urad generalnega sekretarja vlade) in svetovalec vlade Nikola Todorovič (ministrstvo za finance). Po uvodni predstavitvi udeležencev sestanka smo člani komisije predstavili namen našega obiska in stališča OS občine Ilirska Bistrica v zvezi z domom na Vidmu. Posebej smo poudarili, da se ne strinjamo z zadnjo odločitvijo vlade o prodaji doma na Vidmu, jim predočili pričakovanja občanov in jih opozorili, da ima lokalna skupnost dovolj vzvodov moči, da prepreči namero prodaje, posebej če lahko na tak način izgubimo edini pomembnejši objekt v občini namenjen kulturi in humanitarnim dejavnostim, ob čemer smo poudarili obmejno lego občine in bogato ljubiteljsko kulturno dejavnost. Državni sekretarje v kratkih obrisih najprej osvežil kronološki tok dogodkov. Ministrica in državni sekretar MK sta v celoti podprla našo zahtevo po brezplačnem prenosu doma na Vidmu na občino. Poudarila sta tudi, da se stališče MK s tem v zvezi ni spreminjalo in da še vnaprej podpira našo zahtevo. Predstavnike komisije in drugih vladnih resorjev je ministrica opomnila, da v primeru prodaje, MK vztraja na 50% namembnosti objekta za kulturo in opozorila, da bo za ta del vlada morala zagotavljati dodatna sredstva za delovanje in investicijsko vzdrževanje. Za te namene pa po rebalansu proračuna ministrstvo nima razpoložljivih sredstev. V tem primeru bi MK moralo upravljati z domom na Vidmu in sklepati pogodbe s podnajemniki, kar bi predstavljalo zanje dodatno obvezo. Pri tem je državni sekretar opozoril, da obstaja odprto reševanje sporov v zvezi z vložki podnajemnikov, ki v nobenem primeru niso stvar MK, ampak podnajemnikov in občine (iz naslova kompenzacije, med podnajemniki in občino, vložki-najemnina). Predsednik vladne komisije g. Cvelbar je povedal, da je komisija ravnala v skladu z zakoni, navodili vlade in na podlagi strokovne presoje o ekonomski upravičenosti brezplačnega prenosa. Njena odločitev je temeljila zgolj na strokovnih in ekonomskih kazalcih. Pri tem ni šlo za nobeno politično odločitev, ki naj bi upoštevala tudi druge razloge, ki bi pripeljali do drugačne odločitve (npr. demografski razlogi, obmejna lega, manj razvito območje,...). Z nekaterimi dejstvi niti niso bili seznanjeni. Izrazil je zadovoljstvo, da se prvič pogovarjamo v taki sestavi (ob prisotnosti članov komisije, MK in predstavnikov občine) in je prepričan, da bomo našli ustrezno rešitev. Na vprašanje kako je uspelo občini Postojna brezplačno pridobiti nekatere objekte je povedal, da je šlo za “določene kompenzacije”, strokovno ter politično odločitev vlade. Postojnčani so dali vlogo (poleg na to komisijo) še na vlado in komisijo za prenos premoženja v lasti RS na demografsko ogrožene občine (ki deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo), kar pa pri nas ni bil primer. Komisija, katero vodi, je podala naši občini že pred časom pobudo za usklajevanja v tej smeri, vendar na to žal ni bilo ustreznega odziva. Goran Šuler je povedal, da mora komisija delovati v skladu z zakoni in sprejeti odločitve, ki temeljijo na strokovnih in pravnih podlagah in tako so tudi ravnali. Opozoril nas je, dakot lokalna skupnost in najemniki nismo v poziciji, da bi postavljali izključujoče pogoje, kot je razvidno iz posredovanih sklepov 32. seje. Nikola Todorovič iz ministrstva za finance je poudaril, da ima kot član komisije in predstavnik MF nalogo, da za državo, ki ima velike finančne obveze (posebej po rebalansu proračuna) iztrži čim več sredstev. Glede prodaje doma na Vidmu pa je opozoril, da se lahko lahko tudi občina pojavi kot kupec, ob tem, da koristi sredstva iz virov, ki so na razpolago (npr, “šengenska” sredstva, sredstva za skladnejši regionalni razvoj, demografska sredstva,...). Pomembno je, da ima država iz tega naslova poravnano kupnino. Potrebno se bo usesti za mizo in najti rešitev. Ministrica je vse predstavnike MK in člane komisije zadolžila, da se čim prej sestanejo in najdejo ob upoštevanju dodatnih argumentov najugodnejšo rešitev in to še pred koncem tega meseca, da bo o tem lahko vlada še odločala pred počitnicami. C. Baškovič nas je prosil, da s potekom in zaključki tega sestanka seznanimo OS in predlagamo spremembo sklepa tako, da bo omogočil podpis pogodbe podaljšanju najema za 6 mesecev. Osebno se bo zavzel, da bodo aktivnosti med vladno komisijo, MK potekale ažurno. V enaki meri pričakuje tudi sodelovanje naše občine. Izrazil je presenečenje nad dejstvom, da je občina podnajemnike doma na Vidmu obvestila o odpovedi najemniškega razmerja šele pet dni pred potekom odpovednega roka in ne prej (v zakonskem roku), kar lahko povzroči MK določene težave in zaplete. Člani občinske komisije smo predstavnikom vlade obljubili, da bomo s potekom sestanka seznanili OS in župana, ter jih o naši odločitvi na OS čim prej obvestili. Kako se bo razpletlo in v prid koga, bomo še videli. Žalostno je le to, da si za dom na Vidmu prizadevamo že deseto leto, a žal brez uspeha. Pri vseh dosedanjih slabih izkušnjah pri delu z državo se še vedno nismo naučili, da bi morale izhajati vseh naše zahteve do države iz materialnih podlag (zakonov, uredb, odredb, pravilnikov,...). Samo naše želje so za državne birokrate občutno premalo! Tako se tem rečem na žalost ne streže! In kako lobiramo? Verjetno zelo slabo in bi se lahko marsičesa naučili od naših sosedov Postojnčanov, ki jim v zahtevah do države veliko bolje uspeva. In še moj komentar k temu v obliki vprašanja vrednega razmisleka: »Alije boljše, daje dom na Vidmu občinska ali državna last?« Posebno racionalno si moramo na to vprašanje odgovoriti ob dejstvu, da bo tako ali tako namenjen predvsem kulturi in temu, da zna v bodoče (če bo naš) predstavljati za občino večletno hudo proračunsko obremenitev ali kot je rekel nekdo izmed svetnikov - jamo brez dna. Ob tem se je potrebno zavedati, daje objekt v dokaj klavrnem stanju in da zadnjih deset let vanj ni bilo nič vloženega, razen s strani podnajemnikov. Pretehtati bo potrebno vse argumente za in proti! Že sedaj je več kot jasno vsem, da brez dejavnosti v občinskem hramu kulture pač ne moremo. Na drugi strani pa se lahko tudi vprašamo ali je država dovolj dober gospodar? Je občina morda boljši? Zlatko Jenko SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV 1991 PRIČEVANJA IN ANALIZE Pod strokovnim okriljem Zveze zgodovinskih društev Slovenije ter pod pokroviteljstvom Državnega zbora Republike Slovenije jev začetku junija izšel za slovensko novejšo zgodovino pomemben zbornik z naslovom »Slovenska osamosvojitev 1991 pričevanja in analize«. Junija 2001 je Zveza zgodovinarskih društev Slovenije ob 10-obletnici osamosvojitve Slovenije organizirala v Brežicah simpozij z naslovom »Slovenska osamosvojitev 1991 pričevanja in analize«. Zbrane referate, 25 avtorjev je predsednik zgodovinskih društev Slovenije dr. Jurij Perovšek uredil v obliko zbornika, ki je izšel v Državnem zboru Republike Slovenije. Avtorji so poleg nekaterih zgodovinarjev predvsem akterji slovenske osamosvojitve. Le malokdaj se zgodi, da se v tako kratkem razdobju, desetih letih zberejo zgodovinarji in ustvarjalci tedanjih zgodovinskih dogajanj, ki so rodila novo državo Slovenijo. Njihova skupna pričevanja in ocene dajejo bralcu vpogled v posamezna vsebinska področja tedanjega osamosvojitvenega časa, ki se je prezentiral v slovenski državni uresničitvi 25. junija 1991. Zelo pomembneje tudi dejstvo, da je zbornik izšel ob 10-obletnici samostojne države, ko je čas in politični trenutek še naklonjen, ter spomin še svež na dogodke izpred desetih let. V obzir pa moramo vzeti tudi dejstvo, da z vstopanjem v Evropsko unijo bledi pomen samostojnosti oziroma se odraža na drugačen način v okviru vseevropske zveze samostojnih držav. Uvodni del zbornika pričenja predsednik zgodovinskega društva , čemur sledita pozdravni nagovor predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, ter župana občine Brežice. Vsebinsko si nato sledijo prispevki po časovnem in vsebinskem redosledu gledano skozi različne vidike v' "v. FIZIOTERAPIJA IT TRGOVINA tV v» Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.s 05/710-12-55 ‘ORTOPEDSKA OBUTEV 4 MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA ‘INKONTINENČNI PROGRAM 4 NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE 4 VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI in ocene protagonistov tedanjih za Slovenijo odločilnih dogodkov. Pomembno je tudi dejstvo, da seje simpozija v Brežicah poleg slovenskih politikov, znanstvenikov in javnih državnih delavcev udeležil tudi nekdanji hrvaški obrambni minister Martin Špegelj, katerega prispevek v zborniku ima še posebno veljavo pri razumevanju slovensko-hrvaške naveze v odločilnih dneh razkrajanja tedanje Jugosalvije in nastajanja novih držav Slovenije in Hrvaške. Prav Slovenija in Hrvaška sta bili kot republiki v tedanji Jugoslaviji zagovornici konfederalnega ustroja REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR Zveza zgodovinskih društev Slovenije države, kot prve ponudbe miroljubne rešitve, drugi predlog pa je bil neodvisnost držav, ki seje udejanil. Kljub precejšnji vsebinski zajetnosti zbornika bo ostal zgodovinski čas osamosvajanja raziskovalni izziv še v naprej. Danes pa lahko rečemo, da utrjuje naše samozavedanje zadnjih deset let. Zbornik predstavlja vsekakor nepogrešljivo osnovo za slovenski osamosvojiteveni čas, ter za nastanek samostojne države Slovenije. Po njem bodo radi segali vsi tisti, ki si bodo zaželeli večjega spoznanja in vedenja o teh zgodovinskih dogodkih, kot tudi mlajše generacije, ki so bile tedaj še premlade, da bi doumele kaj seje tedaj dogajalo. Vladimir Čeligoj I MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV * PREPISI VOZIL HACCP IZOBRAŽEVANJE Ohranimo stare običaje SISTEM ZA ZAGOTAVLJANJE VARNEGA ŽIVILA V PROIZVODNJI IN PROMETU ŽIVIL Dne 3.7.2002 je Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica organizirala izobraževanje na temo »VPELJAVA HACCP SISTEMA«. Izvajalca sta bila SOFIST Helena Primožič s.p. Koper in IRBIS d.o.o. Ilirska Bistrica. Vsebina izobraževanja je zajemala zahteve predpisov, predprograme, program čiščenja in razkuževanja, načela HACCP sistema, potek vpeljave HACCP sistema in razgovor. Izobraževanja se je udeležilo 22 udeležencev. Izobraževanje so vodile ga. Helena Primožič s.p., (Sofist) iz Kopra, ga. Darja Hočevar - Ekola in ga. Maja Mršnik Irbis d.o.o. iz II. Bistrice. Kaj pravzaprav HACCP pomeni? Sama beseda izvira iz angleščine Hazard Analysis Critical Control Point v prevodu Analiza tveganja in kritične kontrolne točke, njen nastanek pa seže v leto 1959, ko je ameriško podjetje Pillsbury Company razvilo program za zagotavljanje varnosti živil za astronavte. Za izgradnjo HACCP sistema je potrebna dobra organizacija vodstva, higienski in zdravstveno tehnični pogoji in predprogrami, ki zajemajo dokumentacijo in HACCP plan. HACCP plan zajema 7 načel in sicer: • izvesti je potrebno analizo tveganja in določiti preventivne ukrepe za preprečevanje tveganja • določiti kritične kontrolne točke - KKT • določiti kritične mejne vrednosti parametrov, ki jih bo posameznik nadziral na KKT • izdelati plan, po katerem bo posameznik spremljal parametre na KKT • določiti korektivne ukrepe za primere, ko bodo izmerjeni parametri izven določenih mej • določiti postopke s katerimi bo posameznik preverjal delovanje sistema • dokumentiranje postopkov in hrambo le teh. Alenka Penko S HARMONIKO IN PLESOM NA TATRAH Žal se sama nisem mogla udeležiti tradicionalne prireditve Brkini 2002 na Tatrah zadnji vikend junija in sem krasne reči o njej slišala od drugih številnih obiskovalcev. Naslednji dan sem stopila do organizatoijev Športnorekreacijskega društva Tatre oziroma njenih predstavnikov: Petra Filipčiča, Romana Mahneta in Andreja Gustinčiča na pogovor, kljub utrujenosti, ki se pojavi po nekaj tedenskih pripravah in skoncentiranem zadnjem tednu. Prireditev je že peta po vrsti, vsakič bogata, letos pa še prav posebej. Potekala je kar štiri dni? “Ja, na dan državnosti smo že zgodaj zjutraj dvignili slovensko zastavo in popoldne izpeljali turnir v malem nogometu. Sodelovalo je sedem ekip. Zmagali so PUNKSI, drugo mesto je pripadlo društvu iz Hotične, tretje pa ekipi Brkini. Prišli pa so še Breskovci iz Brezovega brda, ŠRK Pregarje, Atech in igrali smo tudi domačini našega društva. Prvim trem ekipam smo podelili pokale in izbrali najboljšega strelca, ki je bil Igor Zobec. Sodil je Zdenko Benčič. Žal so odpadle predvidene igre v petek, zaradi slabega vremena.” Pet let izkušenj je botrovalo letošnjemu izboru programa glavne prireditve v soboto. Kdo vse je nastopil? “V goste smo za povezovanje programa povabili Natalijo Verboten, ki je ob koncu tudi zapela. Sicer smo program začeli z našo Brkinsko bando, nastop kar 35 harmonikašev pa so popestrili še moška pevska skupina Vasovalci iz Rečice in okoliških vasi na bistriškem ter kmečke žene iz Ilirskobistriškega društva kmečkih žena. Oboji pojejo stare ljudske pesmi, za katere mislim, da so jim bili poslušalci še posebej hvaležni. 34 fantov in mož ter samo ena predstavnica ženskega spola so nam zaigrali vsak po eno pesem. Tričlanska strokovna komisija je v štirih kategorijah izbrala po tri najboljše, možnost odločanja pa je imelo tudi občinstvo samo in po njihovem izbom je zmagal Marko Vouk iz Gradišča, drugo mesto je pripadlo Poles Niku iz Ritomeč, tretje pa Janu Gombaču iz Harij. Zmagovalci po oceni komisij e po kategorijah so bili: od 0 - 15 let: Teja Ljubič iz Javorja, od 16-40 let: Andrej Gropajc iz Tinjana, od 41 - 65 let: Ivan Šekoranja iz Seče pri Portorožu in starejši od 65 let: naj starejši udeleženec Karlo Logar iz Križa z enainosemdesetimi leti. Občinstvo je vse nagradilo z aplauzom in z zanimanjem spremljalo te različne talente in izbor pesmi.” Harmonikaši so bili torej od vsepovsod, vsi igrajo na frajtonarce? “Ja, to je pravilo. Tudi eden iz zamejstva se je letos udeležil tekmovanja. Vsi udeleženci so prejeli priznanje za udeležbo, nagrajenci pa pokale. Prvonagrajeni po mnenju občinstva je prejel tudi basovski mikrofon od Totter midi.” Vstopnina 1.000 SIT je bila minimalna, ste zadovoljni z udeležbo? “Ja, zelo. Predvsem s soboto, včeraj zvečer na Primorskih fantih pa je bilo bolj malo ljudi. V soboto seje program z ansambloma Snežnik in Bolero kar nadaljeval, včeraj pa so se po maši in kulturnem programu razbežali domov.” Kulturni program ste pripravili s folklorno skupino in Brkinsko godbo? “Ja. Tudi včeraj, na nedeljo, je bil lep dan. Cerkev je bila polna pri maši, verjetno 300 ljudi. Tudi potem, ko smo pripravili star običaj. Ponoči smo natrgali rož po vrtovih domačink iz Tatr. Včasih so rože dali na škrlo pod lipo, drugi dan pa so ženske iskale, katera je njena. Včeraj smo rože dali pred cerkvijo in žene povabili, da si vsaka eno vzamejo. Godba je zaigrala in folklora je zaplesala na prvih plesih.” V napovedniku sem brala, da boste izvedli tudi kravjo ruleto in srečelov. Take stvari imamo ljudje radi. Je uspelo tudi to? “Seveda, kravja ruleta je bila na vrsti v soboto zvečer, a ni bila preveč uspešna, ker krava ni in ni mogla opraviti velike potrebe (smeh). Tako smo glavno nagrado, odojka, razdelili kar na vse, ki so stavili. Pri srečelovu pa je bil lahko vsak srečen, saj je vsaka srečka zadela in nagrade so bile najrazličnejše, a bogate.” Za pijačo in hrano je bilo poskrbljeno? “Za to je v celoti poskrbela gostilna “Na vasi”. Še to lahko povem, da je prireditev v celoti snemala TV Galeja in če bi kdo želel, lahko naroči kaseto na telefonsko številko 031 649 277.” Torej, organizatorji ste zadovoljni, to pomeni: drugo leto spet?! “Ja, sigurno, drugo leto Brkini 2003!” Ester Mihalič ŠRD Tatre se za pomoč pri ogranizaciji prireditve Brkini 2002 zahvaljujemo: Generalni sponzorji: AVTOPREVOZNIŠTVO MAHNE MIRKO s.p., Banka Koper, Ecovvash Izola, Ilirija, Mizarstvo Bolčič, Zidarstvo Branislav Katanič, Godina Albert, PUB Brkini in tiskarna Babič. Ostali sponzorji: Cvetličarni Kala in Nadja, Foto Felini, Mesnica in ribarnica Cerkvenik, Mizarstvo Bolčič, Kompas Krvavi potok, Interina, Bar pri Jerneju, Ani šport, Koala, Mesnica Rebru, Gostilna Anči, gostilna Dalmacija, Picerija Cocolo, Termoplasti, Avto deli Obrov, Vulkanizerstvo Rojc, Picerija Jakob, Gostilna pri Klavdiju, Bencinski servis Materija, T&P Cars, OMV Kozina, Droga Gradišče, Plastis, Vulkanizerstvo Počkaj, Frizerski salon Počkaj Danica, Kozmetični salon Starc Meri, Vis a vis, Šepič, Avtocenter Dodič, Plama-pur, Vinakras Kozina, Avtoprevozništvo Mahne Mirko s.p., Blagovna hiša Kozina, Mezgec Dejan s.p., Motel Kozina, At-tech, Mitol, Citroen, Damen, Kompas, Axle, Gal 1, G rim Commerce, Vidmar Mitja, Birotehnika Babič, Tiskarna Babič, Koren Edi s.p., Šepec d.o.o., Foto Fantasy, Blagovnika Kirn, Turistična agencija Oaza, Mitja hair team, Metro, Soča, Ujčič Kia, Seat, gostilna Danilo, Ilirija, Avtomaterial, Banboutique, Jelka, Alfa šport, Balasty, Frizerstvo Ana, Slovenica, Cvetličarna Rosa, Breza, Bess, Zoo Tukano, Optika Primc, Cvetličarna Mo, Pepelka, Chemo, Cvetličarna Miranda, Papirnica Kakež, Istrabenz, Oscar gospodinjski aparati, Studio Patricija, Pri Kebm, SKB Banka, Corning, Petrol in Mehano Izola. NARAVNI PARKI IN TURIZEM Na območjih, kjer se ustanavljajo naravi parki, od domačinov neredko slišimo, da bodo morali živeti »kot Indijanci v rezervatu«. Pa je to res? Podatki kažejo, da naravni parki niso le učinkoviti pri varstvu narave, temveč so pomembni tudi kot območja za raziskovanje, izobraževanje, turizem, rekreacijo in trajnostno rabo naravnih virov. Postajajo tudi vse pomembnejši inštrument spodbujanja regionalnega razvoja. Poleg neposrednih finančnih koristi parki prinašajo tudi številne posredne, na primer dodatna delovna mesta, večjo razpoznavnost na trgih ipd. Tokrat bomo pozornost posvetili turizmu. Kakšna nastanitev je zaželena Za naravne parke in njihovo obrobje strokovnjaki priporočajo več različnih vrst nastanitev za turiste. Zveza Europarc, ki združuje okrog 200 evropskih naravnih parkov, navaja: prenočišča z zajtrkom, ki jih nudijo družine, nastanitev na kmetijah, ki nudijo tudi hrano iz domačih (biološko pridelanih) pridelkov, prenočišča za popotnike, ki so urejena v obstoječih stavbah... Pravijo, naj bi nastanitve izpolnjevale čim več od naslednjih kriterijev: lega na podeželju, nudi naj možnosti za stik z naravo in s krajevnim načinom življenja. Izhaja naj iz krajevne tradicije stavbarstva, zaželeno je, da uporabimo obstoječe stavbe, nastanitve naj ne spremenijo značaj kraja. Take obrate naj vodijo domačini, kar jim omogoča, da dobijo nekaj dodatnega zaslužka. Ponudba naj temelji na »ljubezni in ne luksuzu«. Zelo pomemben je osebni stik med gostom in gostiteljem. Obiskovalce naj spodbuja k temu, da bodo cenili in spoštovali naravo in kulturno dediščino ter krajevni način življenja. Naravni parki in ponudniki turizma Kaj imajo skupnega uprave parka in ponudniki prenočišč za turiste? Po Evropi več parkovnih uprav spodbuja razvoj takih zvrsti ponudbe, ki je primerna za naravne parke. Razlogov je več. Vse več obiskovalcev si želi nečesa drugega, ne pa velikih, neosebnih hotelov. Močnejša postaja tudi težnja k eko-turizmu. Če ponudimo prenočišča, ki privabijo tovrstne goste, bomo s tem v park pritegnili obiskovalce, ki spoštujejo podeželje in cilje naravnega parka. Skratka, če ponudimo pravi proizvod, pridobimo »prave« obiskovalce parka, pravijo pri Europarcu. Turizem na podeželju lahko nudi dodaten vir zaslužka v območjih, kjer kmetijska pridelava ne prinaša dovolj dohodka. Na tak način turizem ohranja tradicionalni način življenja in preprečuje odseljevanje. Koristi od turistov imajo tudi krajevni ponudniki storitev in tako lažje poslujejo. Nadalje prenova stavb za potrebe turizma ohranja kulturno vrednost območja. Prav blizu, v Parku Škocjanske jame, so zato domačinom s finančnimi podporami pomagali, da so pričeli urejati prenočišča za goste. Še pred nekaj leti so si obiskovalci zgolj ogledali jamo in odšli. Zato sedaj uprava parka ureja učne poti po parku, pomaga krajevnemu turističnemu gospodarstvu, odprli so več muzejskih zbirk, pomagajo izboljšati podobo kraja. Koristi imajo od tega oboji: domačini in park. Park torej prinaša razvoj - tak, ki je primeren naravnemu parku in ki hkrati prinaša korist za ljudi, ki tam živijo. Ne gre torej za dilemo ali park ali razvoj - v Škocjanskih jamah gresta park in razvoj z roko v roki. Ne le v tujini, tudi v Sloveniji turistično gospodarstvo imena naravnih parkov že trži: turistične kapacitete v Bohinju se na primer oglašujejo z »V Triglavskem narodnem parku, med Voglom, Bohinjskim jezerom in Savico, vam ponujamo prenočitve v naši hiši» . Ne redko nepremičninske firme oglašujejo prodajo stavb z navedbo imena Triglavskega narodnega parka. Turistično društvo Dovje-Mojstrana je svoj prospekt naslovilo »Mojstrana in Dovje - Vrata v Triglavski narodni park«. Kaj pa predvideni Regijski park Snežnik? Tudi na območju predvidenega parka in njegovem neposrednem obrobju želimo spodbujati tiste oblike turizma, ki so še posebej primerne. Tu so že prvi rezultati. Na območju predvidenega Regijskega parka Snežnik je eno od turističnih podjetij na mednarodnih trgih že pred leti začelo tržiti svojo lego v parku. Slovenska turistična organizacija je v prospektu Slovenija na kolesu (Slovenia by Bicycle) ponuja izlete »preko parka Snežnik«. Na spletni strani www.sneznik.org (spletna stran Agencije RS za okolje) smo julija letos uvedli novo rubriko »Na obisk vas vabijo«. V njej smo najprej našteli krajevne muzeje, ki imajo naravoslovno zbirko, gradove in jame, ki so urejene za turistični obisk. Predstavili smo tudi turistične kmetije, ki so v katalogu Združenja turističnih kmetij Slovenije. Napisali smo njihovo dodatno ponudbo, če jo imajo, na primer terensko jahanje, opazovanje narave ipd. Na seznam je uvrščenih več usposobljenih turističnih vodnikov. Strani postopoma dopolnjujemo, dodali bomo še planinske koče ipd. Del teh informacij bo objavljen v poletni številki biltena Park Snežnik, ki ga pošiljamo tudi številnim ljubiteljem po Sloveniji. Večina obiskovalcev na Notranjskem in Snežniku j e enodnevnih izletnikov, zato bi jih s to rubriko na spletu radi povabili, da tu preživijo več dni in s pomočjo domačinov spoznavajo naravo, kulturno dediščino in ljudi. Tako bo obisk zanje postal globlje doživetje. Več koristi pa bi od takega obiska imeli tudi domačini, saj večdnevni obiskovalci potrošijo več denarja. Breda Ogorelec, Agencija RS za okolje 1 JL .. 'JSLj VABILO. Tiste, ki vas ustanavljanje regijskega parka posebej zanima, vabimo, da naročite bilten Park Snežnik na telefonski številki 041 387 832. Bilten brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v predvidenem parku in na njegovem obrobju. Novosti iz Krajevnih skupnosti KRAJEVNA SKUPNOST TOPOLC Izdelava in dopolnitev dveh kanalizacijskih sistemov v Merečah V vasi Mereče je bila nuja dopolnitev kanalizacijskega omrežja. V ta namen smo več let zaporedoma omenjeno investicijo vključevali v plane KS Topole. V letu 2001 so nam bila iz občinskega proračuna odobrena sredstva v višini 5.00.000,00 SIT za izdelavo prve faze sanacije kanalizacije. V naslednjem letu nam je bilo dodeljeno še 500.000,00 SIT za dokončanje kanalizacije. KS Topole je pridobila soglasja lastnikov in potrebno dokumentacijo. KS Topole je v skladu z zakonom o javnih naročilih podala zahtevek štirim izvajalcem na kar je na seji sveta KS Topole odpirala prispele ponudbe in kot najugodnejšega za izvedbo investicije je iz med katerih je izbrala najugodnejšega Udovič Jože s.p. V samo delo so bili vključeni številni krajani, tako, da smo lahko z proračunskimi sredstvi uspeli opraviti potrebna dela. Opravljenih je bilo preko 400 h ročnega dela in preko 40 traktorskih ur. Mereče KS Topole je v skladu z zakonom o javnih naročilih podala zahtevek štirim podjetjem na kar je na seji sveta KS Topole odpirala prispele ponudbe in kot najugodnejšega za izvedbo investicije je izbrala Primorje d.o.o iz Ajdovščine. Z g.Dekleva Brankom, g. Dolganom Ivanom in Nemec 30 m3 tampona, KS Topole pa je pomagala z 30m3 tampona in z racionalnim dogovarjanjem ter izbiro najugodnejšega izvajalca asfalterskih del. Za realizacijo pripravljalnih in asfalterskih del je bilo potrebnih prek »2.500.000,00 SIT« Mežnarija Upoštevajoč veljavne normative in cene, za taka dela bi to zagotovo pomenilo potrebo po finančnih sredstvih, ki bi morala biti kar nekajkrat večja, kot so bile pridobljena sredstva iz občinskega proračuna. Dela so bila dokončana v juniju 2002. KS je pridobila potrebna soglasja in dokumentacijo. Že v lanskem letu so ob poti v Hrib in Gmajne krajani odstranili drevje in zaraščenost. V letošnjem juliju je na skupni dolžini cca 2000m napravljeno širjenje trase poti, ureditev odvodnih kanalov. Za omenjene poti bomo okviru razpoložljivih finančnih sredstev nabavili in razgrnili prepotrebni material. Ureditev dokumentacije in izvedba pripravljalnih in asvalterskih del v zaselku Mežnarija maj - junij 2002 KS Topole je v letu pridobila 2001 potrebna soglasja pridobila gradbeno dokumentacijo in potrebne predračune za izvedbo nameravanih del. KS je bilo ob razdelitvi sredstev iz proračuna 2002 za investicije v KS Topole. Asvaltiranje v zaselku Mežnarija, odobreno 1.000.000,00 SIT za izvedbo pripravljalnih in asfalterskih del v zaselku Mežnarija. Pogoj za pridobitev sredstev iz omenjene postavke je zagotovitev ustreznega dela lastne udeležbe finančnih sredstev. Bogdanom je KS Topole podpisala dogovor za izvedbo odstranitve grmičevja, zemeljskih, pripravljalnih in končnih del. Imenovani so zgoraj navedena dela opravili v lastni režiji. Opravljeno je bilo 50 strojnih ur za izkope L+D ob obstoječi trasi, razgrinjanje in ravnanje podložnega materiala, stroške je nosil g. Dekleva. Izkopani material se je z dvema traktorskimi prikolicama odvažal na bližnjo deponijo. Na pripravi je bilo porabljenih preko 210 delovnih ur, ki so jih opravili družini zgoraj imenovanih. G.Dekleva je nabavil v lastni režiji MLINOTEST d.o.o. AJDOVŠČINA Pekarna Ilirska Bistrica Cankarjeva 24 6250 Ilirska Bistrica teVfax: 05/ 714 10 38 Dela so bila opravljena junija 2002. Aktivnosti KS zaradi ukinitve dveh želežniških prehodov in izdelavi nadomestne povezovalne poti Občinska oblast je dolgovala SŽ preko 47 mio SIT za plačilo delavcev, ki na našem področju odpirajo zapornice. SŽ so dobile tožbo, na kar bi morala občina II Bistrica skupaj z pripadajočimi obrestmi poravnati svoj dolg do SŽ. Med občino in SŽ je prišlo do dogovora, da se sredstva namenijo za ureditev nadomestne obvozne poti ureditev avtomatičnih zapornic na obstoječih zapornic in ukinitev dveh želežniških prehodov na področju naše KS Topole. Občina je kot ponavadi pristopila neodgovorno, k izdelavi nadomestne povezovalne poti, oziroma jo je nameravala napraviti z čim manjšimi sredstvi, preostalo razliko uporabiti v druge namene. Da se to ni zgodilo gre velika zasluga g. Stankotu Škrab, predsedniku KS Topole in članom KS Topole, ki so z občino uspeli za naše področje izposlovati kar največ. Nadomestna povezovalna pot je dokončana v letu 2001. Tehnični prevzem j e bil opravljen v aprilu 2002. V juliju 2002 je napravljena razširitev in izvedena pripravljalna dela za asvaltiranje in postavitev avtomatskih zapornic pri Vahtarju. A do Barbiš KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič SP. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK-PETEK 9-17 KOSILO 12-1230 SOBOTA-NEDELJA. PRAZNIKI ZAPRTO ODMEVI NA RUBRIKO MOJ KRAJ VČERAJ, DANES, JUTRI Cenjeni g. Šlenc, že pred kakim letom mi je g. Vojko Čeligoj poslal izvod lista Snežnik, kije bil zelo pester. Izvod, ki ste mi ga sedaj poslali, pa kaže, daje sedaj list se bogatejši. Prav na hitro sem ga prelistal, potem ga bom prebral bolj nadrobno. Saj me zanima tudi krajevna problematika, ki neredko sega tudi na raven vsenarodne. Glede Venetov smo v krajevnem pogledu, torej na vašem koncu, na istem kot pri “Slovanih”. Mislim, da kakih izrazitih najdb o njih ni, vendar pa so bili Histri, katerih gradišča so osvajali Rimljani, del Venetov. Verjetno pa je, da so na območje II. Bistrice segali Iliri, in daje bil prav tam tisti Metullum, katerega so Rimljani tako težko osvojili. Postavlja se, seveda, tudi vprašanje, ali so bili prebivalci Metulla, če je bil res pri II. Bistrici, v resnici Iliri? Zakaj jezik Venetov pa Ilirov kot tudi Keltov je bil v bistvu enak. Toda, to vprašanje je seveda le podmena. - Na vsak način paje dejstvo, da kakih Slovanov izza Karpatov ni bilo. Zadnja odkritja glede sorodnosti DNA, kažejo, da so Slovencem genetsko najbližje Švedi (kot je ze tam v 60.ih letih odkrival Fra. Jeza v Trstu). Oglejte si pismo ing. Škulja iz Toronta na Forum Veneti - www.niagara.com/~jezovnik, ali preko www.prah.net/slovenia (link Carantha - takoj spodaj s Črnim panterjem). Iz člankov, ki so objavljeni na teh spletnih straneh, lahko razvidite, kako obsežna je venetska tematika. Seveda bi rad poslal kak odziv tudi v vaš list, vendar bi bil ta težko ozko povezan z vašim območjem. Konec koncev tudi problem Slovanov, kot ste jih doslej navajali, to ni. Mogoče bi mi vsled tega navedli nekaj bolj konkretnih smernic? Toliko na prvi mah. Pa se potem še oglasite. Prijateljski pozdrav g. Čeligoju, s katerim nisem že dolgo v stiku, spomnim pa se, s kakšno zavestjo seje predal krajevni problematiki v duhu pravega slovenstva. In potem tista vljudnost. Kakor da bi se vrnili v čase naše primorske enotnosti v boju proti fašizmu, ko so bili naši dedje med sabo bratsko povezani! Ali ste imeli v rokah knjigo TIGR, ki jo je izdala prof. Mira Cenčič? Prijateljski pozdrav, Joško Šavli NA GLAVO POSTAVLJEN SVET Sredi stene blizu tunela pri Podtaboru je gladka ploskev (označena s puščicama), ki sta jo zgladila sosednja bloka zaradi tektonskih premikanj. Malo čuden naslov ne velja za ljudi, ampak za geološko zgradbo! V notranjosti Zemlje delujejo velikanske sile, zaradi katerih se v razne smeri premikajo veliki kosi trdnega obroča okrog Zemlje, kateremu pravimo litosfera. Sestavljena je iz Zemljine skorje in zunanjega dela Zemljinega plašča. V vročih, delno ali povsem raztaljenih delih Zemljine notranjosti pod litosfero snovi krožijo. To vpliva na litosfero, ki seje razkosala na velike plošče, ki so nenehno v gibanju. Mi živimo na Evroazijski litosferski plošči, ki sega od sredine Atlantika do Pacifika, tako da vključuje še japonsko otočje. Zahodna soseda je Severnoameriška plošča in obe se danes oddaljujeta. To pomeni, da se Atlantik vsako leto za par centimetrov poveča. Mogočni pritiski v notranjosti Zemlje pa tudi samo premikanje plošč močno vplivajo na litosfero. Njeni deli pokajo, se gubajo, kopičijo se drug na drugega in to na nekaterih mestih tako močno, da nastanejo gorovja. Tudi naše hribi s Snežnikom vred so se dvignili zaradi vpliva Afriške plošče, ki še danes od juga pritiska na Evrazijsko ploščo. Zaradi takšnih močnih pritiskov je takorekoč celotna Slovenija prepredena s prelomi, gubami, celi bloki so se premikali in ponekod narivali drug na drugega. Tak je tudi blok Trnovskega gozda, ki seje krepko zapeljal čez druge bloke in povozil različne plasti. Tudi v okolici Ilirske Bistrice seje marsikaj dogajalo. Zemljine plasti so pokale, posledica je več prelomov. Nekateri med njimi se še niso povsem umirili . Od časa do časa se ob njih sosednja dela premakneta, večinoma le za majhne razdalje. Če je premik nekoliko hitrejši ali močnejši, ga čutimo kot potres. Takšni so vzroki za precej pogoste potrese na področju Ilirske Bistrice. V dolgih geoloških časih so se dogajale še druge stvari. Pritiski v Zemljini skorji so bili močni in dolgotrajni, tako da so nekatere dele v okolici Ilirske Bistrice narinili drug na drugega ali jih pošteno zgubali. Geologi so takšne pojave opazili nad staro cesto blizu tunela pri Podtaboru. Tu so ponekod zgoraj apnenci, ki so se vsedali v morju pred kakimi 75 do 80 milijoni let. Pod njimi so morske plasti, nastale 15 do 20 milijonov let pozneje. Narobe svet! Zgoraj so starejše usedline, pod njimi mlajše. Takšno stanje je posledica močnih tektonskih pritiskov, zaradi katerih so se plasti gubale in v nekaterih delih povsem obrnile na glavo. Vse to ni potekalo čisto preprosto. Tudi znotraj gub so se plasti trgale, nastali so prelomi. Kmalu za tunelom se v steni vidi gladka drsna ploskev, ob kateri sta se sosednja dela premaknila. Takšnih in podobnih zanimivih geoloških pojavov je veliko po vsej Sloveniji in tudi v okolici Ilirske Bistrice. Rajko Pavlovec PROŠNJA ZA SPONZORIRANJE ZBORNIKA LJUDJE IN KRAJI OB VELIKI VODI Že pred časom je na KS Topole prišlo do obravnave pobude, da bi zbrali potrebno gradivo, zapise ustnega izročila in jih objavili v obliki zbornika. V krajevno skupnost Topole sodijo štiri vasi (Topole, Mereče, Podstenje, Podstenjšek -skupno prek 500 prebivalcev), ki imajo dovolj bogato število zgodovinskih dogodkov, kulturnih in drugih znamenitosti, ustnih izročil, ki bi jih bilo smiselno strokovno obdelati in predstaviti v zborniku. Vasi ležijo na geografsko zelo zanimivem področju. V zborniku bo predvidoma predstavljena naslednja tematika: - predstavitev naše KS (značilnosti naših krajev, geološki del, geografski del, zgodovinski del - pomembni zgodovinski trenutki, naravne in kulturne znamenitosti, delo in običaji ljudi) - ustanovitev in delovanje KS Topole v posameznih obdobjih, -cerkveni del, -svet okrog Velike vode, -znamenitosti okrog železniške proge na področju naše KS, -predstavljeni bodo tudi pomembni krajani in podobno, -pesem o Topolcu - (Oblak - sestra Romana), pesmice, črtice, -šolstvo v naših krajih, -opis stanja prebivalstva, -infrastruktura: železnica , vodovod, kanalizacija, telefon, -članki osnovnošolcev in dijakov na posamezne dogovorjene teme in aktualna področja,(ekologija, običaji, peka kruha, pridelava poljščin, gostilne, narodne znamenitosti in običaji, naravne znamenitosti, drugo), -pripovedovanja in spomini naših ljudi, - podjetništvo in obrtništvo (mlini in žage ob reki Reki, mlini v Podstenjšku, mlin v Podstenjah, gostilne, trgovine, trgovske poti...), - vodni viri, - kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, - osamosvojitev, - GU zemljevidi, geografske karte, statistični podatki, - Toponini, - naravne znamenitosti: janci, raki, - krsti na Topolcu, - ljudski običaji - vizite, pustne in druge prireditve, - drugo... Ker lastnih sredstev nimamo, se obračamo na Vas, z željo, da proučite pomembnost našega dela, ki bo zagotovo pozitivno vplivalo na prihodnost našega področja in naše občine kot celote. Ob tej priložnosti naprošamo vsa podjetja, obrtnike, ustanove, društva, krajevne skupnosti, občane in občanke, da nas po svojih močeh finančno podprete. Če bomo pridobili potrebna finančna sredstva, se za izdajo zbornika ni bati.. Kulturno društvo Franjo Kranjec, Topole 15, 6250II. Bistrica. Matična številka... 1175874, Davčna številka.... 78941342, V okviru razpoložljivih možnosti lahko vaš prostovoljni denarni prispevek nakažete na Transakcijski račun odprt pri banki Koper d.d, dne 7.12.2001 št.: 10100-0032611298. Ob tej priliki vabimo Vse, ki vidijo v okvirih Kulturnega društva priložnost za svoje ustvarjalno delo, da se nam pridružijo v eni izmet sekcij: - Sekcija za ohranjanje ljudskega izročila in običajev, - Sekcija za glazbo (harmonika, pozavna, rog, kitara...) - Sekcija za šport) nogomet, košarka, drugi športi) - Sekcija za pripravo in izvedbo pustne prireditve, za pripravo praznovanja prvega maja, božiča, novega leta, vizita, - Sekcija za varovanje okolja... Vse, ki v posameznih sekcijah vidite priložnost za Vaše ustvarjalno delo vljudno vabimo, da se nam pridružite. Izpolnjeno prijavo (e) z vašimi podatki lahko posredujete osebno ali po pošti. Članarina za leto 2002 znaša 1.000,00 SIT za odrasle, 500,00 za dijake in študente. Članarine so šoloobvezni prosti s tem, da pristopno izjavo podpišejo tudi njihovi starši. Znesek bom poravnal-a a.) po prejemu položnice, b.) znesek bom poravnal po računu. Zakoniti zastopnik : Ado Barbiš, Za dodatna pojasnila sem na voljo: Telefon doma: 05 7141363, Mobitel 040 864 786, Telefon v službi: 05 7261922, E- mail: ado.barbis@guest ames.si V pričakovanju, da boste prisluhnili našim potrebam in nas finančno podprli Vas prisrčno pozdravljamo. Kulturno društvo Franjo Kranjec Ado Barbiš dipl. ing. str. ----------------------------------------------------------------- PRISTOPNA IZJAVA Podpisani- a se želim včlaniti v KULTURNO DRUŠTVO FRANJO KRANJEC IME IN PRIIMEK:............................................ DATUM ROJSTVA:................ POKLIC:..................... NASLOV:.................. KRAJ:............. POŠTNA ŠT.:.... TELEFON doma:.......... TELEFON služba:........ I MOBITEL:.............. E-mail:..................................... V:...........i............ DATUM:.................. PODPIS.............. IZ POSLANSKIH KLOPI... Na zadnji seji Državnega zbora pred parlamentarnimi počitnicami smo se poslanci ukvarjali z vrsto zakonov, ki jih spreminj amo zaradi zahtev Evropske unije. To pa je enkratna priložnost, da vlada poišče kako luknjo v evropski zakonodaji in v zakone vrine tudi kaj takega, kar Evropa od nas sploh ne zahteva, zato smo opozicijski poslanci pri sprejemanju take zakonodaje še posebej pozorni. Veliko pozornosti smo namenili predlogu zakona o zdravniški službi. Po obsegu je to kratek zakon, po vsebini pa zaradi tega nič manj pomemben. Predlog zakona uspešno rešuje financiranje mladih zdravnikov specializantov. To je pa na žalost tudi vse, kar po mnenju opozicije dobrega predlagane spremembe zakona prinašajo. V Stranki mladih Slovenije nismo ravno prepričani, da delovni čas in dežurstvo zdravnikov sodi v ta zakon. To ustrezno ureja nov zakon o delovnih razmerjih in veljavna zdravstvena zakonodaja. Vsa odprta vprašanja pa je mogoče urediti s kolektivno pogodbo, seveda na podlagi pogajanj. Zato razumemo vsiljevanje tega zakona po hitrem postopku, kot poskus izboljšanja pogajalskih izhodišč vlade napram socialnim partnerjem. Kar se tiče delovnega časa zdravnikov, nas naravnost v oči bode prvi stavek 81.b člena, ki pravi, da omejitve dela preko polnega delovnega časa za sekundarije in specializante do 1. avgusta 2004 ne veljajo. Potem pa se od 1. avgusta 2004 do 1. avgusta 2011 uvaja postopna omejitev dežurstva oziroma nadurnega dela za mlade zdravnike. Očitno so ti zdravniki v službi lahko neomejeno, se pravi brez počitka. Za vsakega zaposlenega je to popolnoma neživljenjsko, za bolnike pa je tak način dela zelo nevaren, saj utrujen zdravnik ne more normalno in zbrano opravljati dela z bolniki. Če nam primanjkuje zdravniškega kadra, to pomanjkanje ne smemo nadomeščati z neomejenimi dežurstvi mladih zdravnikov. V Evropski uniji obstaja smernica, ki ureja delovni čas za vse zaposlene, tako imenovana The European working time directive, v katero so od 22. junija 2000 vključeni tudi mladi zdravniki. Ta direktiva določa, da povprečni delovni čas za vsako 7-dnevno dnevno obdobje ne sme presegati 48 ur. Na vsakih 24 ur sledi 11-urni počitek, na vsako 7-dnevno obdobje mora biti vštet neprekinjen 35-urni počitek, vsakih 6 ur dela pa mora vsebovati odmor. In seveda, da imajo vsi zaposleni pravico do letnega dopusta v dolžini štirih tednov. Trenutno se države članice Evropske unije nahajajo v nekem prehodnem obdobju, ki omogoča prilagajanje zakonodaji in organiziranost zdravstvene oskrbe posameznih članic v skladu z evropsko smernico. Do 1. avgusta 2004 vlada na področju ureditve delovnega časa za specializante v Evropski uniji nekakšna pravna praznina. Toda, v teh smernicah nikjer ne piše, da so lahko specializanti obremenjeni neomejeno, kar naj bi sedaj sprejeli mi. Upoštevati moramo, da so te smernice sprejele države Evropske unije, ki imajo do neke mere stabilen zdravstveni sistem. V Sloveniji do pred kratkim v letu dni kljub pomanjkanju specialistov in specializantov, ni bila podeljena niti ena sama specializacija. Ob tem, da imamo premalo specializantov, bomo sedaj zakonsko uvedli še neomejeno obremenitev le-teh. Že sedaj so na primer v kliničnem centru specializanti obremenjeni preko 300 ur mesečno in v povprečju presegajo obremenitve kolegov v drugih državah. V trenutnih razmerah, ko vlada vsesplošno pomanjkanje zdravnikov, lahko pričakujemo s strani delodajalca obremenitve, ki jih mladi zdravniki ne bodo več zmogli. To je nečloveško, saj so tudi oni le ljudje in ne stroji. Ker je specializantov očitno premalo, bi morala država postaviti mejo, do katere so le-ti lahko obremenjeni, tako zaradi njih samih, kot tudi zaradi bolnikov. Vendar ne. Zablode zdravstvene politike bomo reševali na hrbtih mladih zdravnikov. Zavedati seje treba, daje to za bolnike skrajno nevarno, saj je večina strokovnih napak narejenih v dežurstvih zaradi utrujenosti osebja. Članstvo v Evropski uniji bi moralo pomeniti spremembo na boljše. Žal pa kaže, da prilagajanje naše zakonodaje evropski, nekateri razumejo kot iskanje pravnih lukenj v Evropi. Najlažje je tik pred parlamentarnimi počitnicami po hitrem postopku pod krinko prilagajanja direktivam Evropske unije sprejeti zakon, ki mu nasprotujejo zaposleni v zdravstvu. Dokaz za to so dopisi Zdravniški zbornice Slovenije, Sindikata zdravstva in socialnega varstva, da ne govorim o sekciji mladih zdravnikov pri Slovenskem zdravniškem društvu, iz katerega dopisa je, samo za informacijo, minister na seji odbora črpal le tisti del dopisa, ki mu odgovarja, ostalo pa je zamolčal. Dokler bodo taka razhajanja med, na eni strani brezkompromisnim ministrom za zdravje in na drugi strani, med tisoči zaposlenimi v zdravstvu, do takrat se za naše zdravstvo pišejo slabi časi. r — —■ — — — — — — — — — Po dolgih letih stisk beguncev iz republik nekdanje Jugoslavije, zlasti iz Bosne in Hercegovine, smo končno na poslanske klopi prejeli zakon, ki omogoča tem ljudem normalno vključevanje v slovensko družbo. Problematike beguncev in njihove integracije v družbo se v SMS še kako zavedamo. Na to smo opozarjali s poslanskim vprašanjem že v začetku leta. Predlog zakona o dopolnitvah zakona o začasnem pribežališču ocenjujemo kot dober in primeren za sprejem. Čeprav veliko prepozno, smo sprejeli zakon, s katerim bomo rešili stisko še približno 2000 osebam, ki so sicer prepuščene svoji lastni iznajdljivosti, delu na črno, dobrodelnim organizacijam... Mizeriji beguncev in negotovosti pred prihodnostjo je potrebno narediti konec in to na način, kot se spodobi za demokratično družbo, ki ji ni vseeno za posameznika, četudi ni slovenskega rodu. Menimo pa, da zakon sprejemamo prepozno. Vlada je že aprila 2001 obravnavala informacijo o možnostih za integracijo oseb z začasnim zatočiščem iz BiH in imenovala medresorsko delovno skupino ter ji naložila, da preuči, ali je možno osebam z začasnim zatočiščem zagotoviti trajnejši status v okviru obstoječe zakonodaje. Se pravi, več kot leto dni je bilo potrebno, da je bil napisan zakon, ki vsebuje vsega 9 členov. Ne razumem, zakaj je moralo preteči toliko časa. V preteklih 10-ih letih smo imeli v Sloveniji ogromno beguncev, predvsem iz BiH. Bilo je veliko mladih, ki so se pri nas šolali, mnogi med njimi so zaključili študij na naših univerzah, potem pa se niso mogli vključiti v normalno življenje v Sloveniji, ker zaradi počasnosti naše vlade ni bilo ustrezne zakonske podlage. Tako smo povsem po nepotrebnem izgubili ogromen intelektualen potencial, katerega pa so z odprtimi rokami sprejeli v Avstriji, Nemčiji in drugih zahodnoevropskih državah. Zakon smo, kot že rečeno, poslanci SMS podprli, čeprav smo mnenja, da je sprejem zakona veliko, veliko prepozen. Igor Štemberger ———————————1 Knjiga je prijatelj, ki nikoli ne razočara. (Samuel Johnson) Bralni črv je projekt Knjižnice Makse Samsa, s katerim želimo pri mladih bralcih zbuditi zanimanje za koristno preživljanje prostega Časa. V projekt se lahko vključijo vsi osnovnošolci. Potekal bo od 01.07.2002 do 31.08.2002. Po knjižnici vas bo vodil naš bralni črv. Z njim se boste sprehajali od knjige do knjige. KNJIŽNICA MAKSE SAMSA IN “BRALNI ČRV” VABITA VSE OSNOVNOŠOLCE DA SE NAM PRIDRUŽIJO v AKCIJI, KI VAM JO PRIPRAVLJAMO v ČASU POČITNIC LAHKO SODELUJETE PRI NAŠI POČITNIŠKI BRALNI ZNAČKI. ZA USPEŠNO OPRAVLJENO BRALNO ZNAČKO BOSTE PREJELI PRIZNANJE IN LEPO NAGRADO. OSTALE INFORMACIJE DOBITE PRI IZPOSOJEVALNEM PULTU. PRIDRUŽITE SE NAM VAŠ BRALNI ČRV .TADEJA IN BOJANA Počitnice tako kot vsi državljani tudi ravnatelji, sodniki, direktorji... in celo poslanci ter predsedniški kandidati izkoristimo za oddih v naravi. V sobotol3. 7. 2002 smo se na pobudo vodje bistriške PE Banke Koper Anice Dolgan Stare podali na Snežnik, skupaj s predsedniškim kandidatom in nekdanjim guvernerjem Banke Slovenije dr. Francetom Arharjem. 041/811 593 {splošno zidarstvo | SAFTIČ VALTER s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 L Lekarripirska Bistrica ”^K7hE28H5) 71 fffjfp ti Delovni čas: 1 Delavnik Sobota Nedelja in praznikih od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 od 9:00 do 11:00 in l| od 18:00 do 19:00 B Dežurstva Delavnik | od 19:00 do 21:00 7 Dvojna dioptrija POLETNA PREMIŠLJEVANJA Ko človek opazuje dogajanje na bistriški sceni, dobi občutek, kot da so to poletje vsi na dopustu, ker je neobičajno mirno, kamor stopiš. Obmolknili so celo nepogrešljivi nergači, ki bi morali zabavljati čez takšno nenormalno stanje. Pa nič od tega ! Verjetno tudi oni šparajo svoje moči za spremljanje jesenskih volilnih bojev. Ko sem se nekega vročega julijskega dne ves obupan zadeskal po internetu v želji, da se vsaj tam napijem ustvaijalne svežine, sem najprej pristal na brkinski spletni strani, kjer se kalijo naši mladi domači upi. "Topa bo nekaj ! ”, sem si zadovoljno dejal sam pri sebi, ko sem uzrl obetajoč naslov : “Brkini on line *’ in takoj zraven še “Prihodnost brkini neta”. Toda moje navdušenje je kaj hitro splahnelo, ko sem natančneje pogledal na datum zadnjega “pakiranja”. Maj 2002 !! Kako naj bo človek dobro razpoložen, če mora pri tolikšni medijski ponudbi jesti postana obvestila o že davno odšpilanih koncertih! Najbolj pa meje poparilo mišljenje mulcev, ki so si vtepli v glavo, daje internet namenjen samo njim in njihovim žurkam. Kdo pa jim je to rekel ? Porkasvet, kaj mi manj stroškov in vse na enem kraju. Mulcem je treba dajati pozitiven vzgled podjetnosti, ne pa jim popuščati v slabih stvareh, kot to recimo počnemo pri njihovi spletni strani. Eno samo stokanje, da ni volje, ljudi in kaj vem še vse česa, kar bi potrebovali za preživetje tiste strani. Ne bo držalo, ker sem na svoje oči v nedeljo 7. julija popoldne na Premskih srečanjih z občudovanjem opazoval, kako so se nekateri njihovi malo starejši vrstniki iz brkinske folklorne skupine zavzeto trudili in potili v tistem vročem vremenu, da bi nam v živo pokazali nekaj svoje ustvarjalnosti. Moram reči, da so nas prepričali, da jim nič ne manjka v primerjavi s kakšnimi jenkiji, ki jih gledamo na televiziji. Do iste ugotovitve smo prišli ob gledanju igralske skupine iz Harij, ki ni nič zaostajala za sorodnimi ljudskimi gledališči, saj je pripravila publiko v zavzeto spremljanje njihove predstave v domačem narečju. Problem je torej le v naši omrtvičenosti, ki je prisotna na vseh področjih življenja in ki nam ne pusti dihati. Mislimo, da moramo biti takšni, kot bi nas morali drugi videti: vsestransko nerazvita občina, ki potrebuje same podpore. Nič nimam proti kakšni finančni injekciji, vendar ne na račun naše samozavesti, ki vse bolj plahni ob tej vsiljeni drži, v kateri bolj potrebovali dom za predčasno postarano mladino (obnovljeni Sokolski dom), ne pa šole. Podobno se nam obeta na področju ljubiteljske kulture, če bi morala ZKD nekega dne zaradi pomanjkanja denarja ostati brez strokovne službe in to samo zaradi naše bistriške skromnosti, ki špara denar tam, kjer je najmanj pametno. Pri tolikih zborih, kot jih imamo, bi bila boljša rešitev kako enostavno priti do trajnega vira denarja zanje, da občinski svet izglasuje odlok o obveznem petju na pogrebih, vključno s poslovilnim nagovorom, da bi del pokojnikove posmrtnine šel vsaj v kulturne namene, namesto v gnijoče vence in kadeče sveče, ki obremenjujejo okolje in mrliče. S tem bi ujeli dve muhi z enim samim zamahom. Pevci bi dobili kakšen tolar na svoje vedno prazne transakcijske račune, pokojniki pa bolj kulturno slovo s tega sveta. Kaj pa je pravzaprav kultura drugega, kot prisvojeni ali privzgojeni način obnašanja, oblačenja, mišljenja, govorjenja, prehranjevanj a... in tudi pokopavanja. Zakaj pa ne? To je najstarejši človeški ritual. Ne gre mi iz spomina "instant” pogreb nekega sorodnika, kateremu sem pred leti prisostvoval v nekdanjem ‘Titovem’ Velenju, ko je ob začetku pogrebnega obreda iznad mrliške vežice zahreščala na nas iz zvočnikov s kasete predvajana slovenska zborovska pesem. In ko se je potem iz iste smeri oglasil še duhovnikov glas, smo se vsi zdrznili in preplašeno pogledali tja gor, če ni morda tudi on prišel iz konzerve... Tudi nam se lahko to zgodi pri vsej ljubiteljski kulturi, ki jo (še) imamo, če se ne bomo pravočasno ustavili in se vprašali, kaj in predvsem, kam si pravzaprav želimo ? starejši nimamo ničesar, o čemer bi lahko razpravljali na brkinskem forumu? Pa še koliko! Recimo o gojenju južnega sadja in zelenjave v Brkinih!! To bi bil topič, kot rečejo oni v svojem žargonu neki privlačni temi za splošno glodanje. Reševanje bistriškega kmetijstva na hiter in učinkovit način ! Lahko bi si sproti v živo med seboj izmenjevali vrtnarske izkušnje, za kar bi poskrbela seveda naša domača, brkinska TV postaja, ki bi vsak večer postregla svojim kabelskim gle(o)dalcem s posnetki naj lepše zelenjave s kakšnega vrta, namesto s pornografijo. To bi bila odlična priložnost za brkinske kandidate (seveda vrtnarje) za občinske svetnike, da bi spotoma predstavili poleg svojih vrtnarskih uspehov še svoj volilni program kar na svojem vrtu. Potem jim ne bi bilo treba hoditi po mučnih predvolilnih predstavitvah naokoli po občini, ampak bi volivci kar lepo doma sedeli pred televizorji in ob srebanju svoje kave spremljali njihove predstave. Tako se danes dela, daje čim hodimo v prestolnico razlagat, kako švoh se počutimo...Pozabljamo, da oblastnikom ni všeč tarnanje podložnikov o njihovi bolehnosti, ker jih spravlja ob živce in v nelagodno razpoloženje. Naše pobožne (verjetno predvolilne) želje, da bi radi imeli svojo gimnazijo, se jim zato zdijo neresne, ker prihajajo z desetletno časovno zamudo. Še z Domom na Vidmu ne vemo, kam, ko nam ga skoraj zastonj ponujajo. Če bomo tako napredovali, bomo kmalu Naj vam te moje ugotovitve ne zagrenijo ostanka poletja. Ne razmišljajte še o jeseni ter o šolskih ali drugih tegobah, kijih prinaša s sabo. Predvsem pa nikamor ne hitite! Pustite, naj vam tečejo dnevi počasi skozi dlani kot studenčnica, da boste v njej videli svoj obraz in se tudi odžejali. Nastavite svoj obraz soncu in vetru, naj pusti na njem kakšen svoj odtis, da ne bo izgledal na koncu leta kot prazen zemljevid... Jožko Stegu ' ------N NOVE VIDEOKASETE V KNJIŽNICI ! 1. Atlantida RISANKA 2. Čemi Gad gre naprej, l.del 3. Čemi Gad gre naprej.2.del 4. Rožnate banane RISANKA 5. Dnevnik Bridget Jones. 6. Niti besede. 7. Pajek osvaja zemljo. 8. Zlobna ženska. 9. GBlišč. 10. Vitezova usoda 11. Blondinka s Harvarda. 12. Mehikanka. 13. Vrnitev mumije. 14. Fantje mojega življenja. 15. Shrek. RISANKA 16. Skrivnost deklice Mulan. RISANKA 17. Preprodajalci. 18. Otok zakladov. RISANKA X J »KNEŽAK V PESMI« ŽE PETIČ Knežak je postal prepoznaven po dobri organizaciji kulturnih prireditev, predvsem pa po petju. Le redko kateri kraj se lahko pohvali s tem, da ima toliko pevskih skupin, da lahko organizira lastno, krajevno revijo pevskih zborov in skupin. Pevke in pevci pridno vadijo in nastopajo preko celega leta, enkrat letno pa se predstavijo krajanom in gostom skupaj, na vseh področjih, kar je možno le, če delajo vsi nosilci dmžbenega življenja in vsi krajani z roko v roki. Poleg proračunskih sredstev so tako uspeli na kar nekaj javnih razpisih pridobiti financiranje za različne projekte, kijih izvajajo. Tudi na sami prireditvi so se lahko zahvalili za novo pridobitev, saj so dvorano opremili z novimi 64 stoli, ki jih je Dmštvo PIŠKOTEK nabavilo Članice Cerkvenega mladinskega zbora pod vodstvom Petre Turk - odraščajo ob lepem petju na krajevni reviji pevskih zborov, ki so ji nadeli naziv »Knežak v pesmi«. Termin za prireditev j e namerno izbran tako, da z njo lahko proslavijo državni praznik Dan državnosti in da ob zaključku šolskega leta predstavijo javnosti tudi uspehe učencev in Osnovne šole. Krajevna revija, ki jo družno organizirajo KS Knežak, Osnovna šola Toneta Tomšiča Knežak, MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak in Dmštvo PIŠKOTEK Knežak, je tako postala že pravi krajevni praznik, ki vedno privabi množico obiskovalcev. Letos so se pevke in pevci osmih domačih pevskih skupin, vseh starosti in generacij, zbrali v nedeljo, 23.junija že petič, torej na jubilejni prireditvi Knežak v pesmi. Kot najmlajši so nastopili otroci iz vrtca in male šole, ki jih za prireditev lepo pripravijo njihove vzgojiteljice, njihov pristni nastop pa vedno požanje buren aplavz. Na oder so stopile tudi osnovnošolke, ki se kljub upadajočemu številu učencev, družijo ob petju v dveh zborih: Otroškem pevskem zbom OŠ, ki ga vodi Morena Hostinger in Mladinskem pevskem zbom OŠ, ki ga vodi Irena Rep. Tudi cerkveno petje so mladi predstavili skozi dva zbora, Cerkveni otroški PZ, ki ga vodi Ana Tomšič in Cerkveni mladinski PZ pod vodstvom Petre Turk. Med odraslimi pevskimi skupinami pa so nastopili: Pevska skupina »Studenec« pod vodstvom Irene Rep, Cerkveni mešani pevski zbor, katerega vodenje je »majster« Jože Tomšič lani predal mladi zborovodkinji in organistki Marjetki Šajn in na koncu najmnožičnejši MePZ Tabor Kalc 1869 pod vodstvom Vilka Majeriča. Prav vsi zbori so za vztrajnost, delavnost in lepe nastope zasluženo poželi bogate aplavze in odobravanje občinstva. Poslušalci pa so bili na žalost ponovno razočarani z odpovedjo gostovanja in nastopa, Klape Nokturno iz Rijeke, katere člani bi kot gostje vsekakor nastope domačih pevcev še popestrili. Vsi govorniki, ki so govorili med nastopi, so poudarili pomen petja za naš obstoj in kulturo in pohvalili tovrstne prireditve in organizatorje. Predsednik sveta KS Vojko Mihelj je v svojem govoru nanizal uspehe Krajevne skupnosti v zadnjem letu. Izrazil je veselje, da so vasi Zgornje Pivke, kijih združuje KS postale ponovno prepoznavne po svoji aktivnosti in delu s sofinanciranjem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in ob pomoči JAVORJA d.d. Kot slavnostnega govornika so ravno zato povabili v goste predstavnika JSKD in ljubeznivo se je odzval g. Marko Studen, predsednik NS JSKD in s svojim kratkim razmišljanjem obogatil prireditev, ter pohvalil bogato ljubiteljsko kulturno dejavnost. Ravnatelj Osnovne šole, g. Andrej Žužek pa je nanizal uspehe učencev in kolektiva OŠ in upravičeno izrazil veselje, saj je bila bera nadpovprečnih uspehov in priznanj v letošnjem šolskem letu res velika. Podobna pevska srečanja imajo v Knežaku že bogato tradicijo, saj je z njimi začelo že KD Kalc (Cerkveni MePZ), katerega člani so vedno povabili v goste zanimive zbore in tako tkali nova pevska prijateljstva. Ter spodbujali zanimanje za petje. Toda ko se je pred petimi leti na pobudo učiteljice in zborovodkinje Irene Rep rodila prireditev z novimi razsežnostmi, ki združuje vse domače pevske skupine, si verjetno nihče ni mislil, da se bo prireditev »Knežak v pesmi« tako prijela in z nezmanjšanim zanimanjem, celo vsako leto bogatejša, dočakala peto obletnico. Pobudnici prireditve, Ireni Rep, kije še vedno med najaktivnejšimi organizatoiji prireditve, je zato Krajevna skupnost v imenu vseh soorganizatorjev podarila delo iz keramike, ki upodablja drevo z rdečimi sadeži. Kot je dejal predsednik KS Vojko Mihelj, naj to simbolizira, da smo s prireditvijo dozoreli, nikakor pa naj sadeži ne odpadejo in naj vztrajnost pri organizaciji in odmevnost prireditve rodijo nove sadove in uspehe. Tradicionalno in jubilejno prireditev »Knežak v pesmi«, kije bila tudi najlepše darilo in posvetilo, ki so ga organizatorji, nastopajoči in obiskovalci lahko dali ob Dnevu državnosti, so zaključili z družabnim srečanjem na šolskem igrišču, kjer je bila edinstvena prilika za razgovore o dosedanjem delu in o novih načrtih. S krajevno revijo pevskih zborov se namreč v Knežaku nekako uradno zaključuje sezona pevskih in drugih kulturnih dogodkov, vendar nosilci društvenega in družbenega dogajanja pravijo, da vedno pride kaj vmes, mimo planov in dolgčasa se v teh krajih ni bati. V.M. ENDEMSKI SIFILIS ŠKRLJEVSKA BOLEZEN NA SLOVENSKEM II. NAPOREN JUNIJ HRUŠIŠKIH FANTOV Kot sem zadnjič že omenil, pogrešam v knjigi, ki obravnava problem razvoja in širjenja škrljevske bolezni v Sloveniji, predvsem dve stvari: podrobnejšo analizo razširjenosti te bolezni v Premskem okraju in podrobnejše podatke, katere vasi in v kakšnem obsegu je bolezen prizadela. Očitno je, da avtorica knjige ni poznala nekaterih narodopisnih člankov tistega časa, kjer v opisih naših krajev predvsem dva avtorja večkrat spregovorita o vzrokih in obsegu škrljevske bolezni v naših krajih. To sta Janez Nepomuk Cerer, kijev Trnovem opravljal službo distriktnega gozdarja v času od leta 1816 pa verjetno do leta 1829. Leta 1824 je objavil obsežen Statistični opis okraja Prem, kjer med drugim opisuje tudi zdravstvene razmere v Premskem okraju in domačin Janez Bilc, kije v letih 1856-60 objavil v Novicah vrsto člankov z narodopisno vsebino. In kaj nam ta dva povesta o tej problematiki. Izhajajoč iz zemljevida, objavljenega v knjigi Skljevska bolezen na bolnišnico. Do tega pa ni prišlo, ker ni bilo primernih prostorov, pač pa je bila leta 1819 taka bolnišnica urejena v Postojni. Veliko ljudi iz tega okraja je moralo iti v bolnišnico, vsi so prišli nazaj, umrl ni nihče.” Iz omenjenega opisa tudi izvemo, daje v tistem času v Trnovem deloval okrajni zdravnik, občasno ga imenuje ranocelnik, ki je delno pokrival tudi okraj Podgrad. Pa še dve zapriseženi babici, ena na Premu in ena v Bistrici. Na žalost ne izvemo njihovih imen, gotovo pa so v arhivih poročila o vzrokih smrti in boleznih v tem času enako kot za druge okraje. Vsekakor iz gornjega zapisa Cererja zvemo, da v okraju v tistem času, kljub veliki bedi, ki je bila posledica slabih letin 1814, 1815 in 1816 leta ni bilo obolelih za kozami, saj so redno izvajali cepljenje otrok in letno cepili od 250-300 otrok, se je pa v letu 1819 pojavil strahoten tifus, kije najprej prizadel vas Tominje in se pozneje razširil še po drugih vaseh. Še huje pa je kraje prizadela leta 1820 škrlatinka, ki seje najprej pojavila na Pivki. Zanimivo je, da v tem delu Cerer »Vipava Strane ,, . o Hrenovrte 'Postojna VE ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30 is od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. koliSter »Ki OPEL-©- I 6254 Jelšane \ —j L s. . • Pooblaščeni servis Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29 Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 SUPER NIZKE CENE: - zvezek AS > 85,00 SIT - zvezek A4 > 140,00 SIT - tempera velika > 398,00 SIT - risalni blok 20 l_ > 400,00 SIT - mapa z elastiko *■ 230,00 SIT - nahrbtnik > 3.980,00 SIT - bluze svila > 2.300,00 SIT - dolge in kratke moške hlače do št.58 » 2.300,00 SIT - cvetlični med ........> 800,00 SIT - h o j o v med > 900,00 SIT - cvetni prah » 500,00 SIT - propolis > 280,00 SIT Lepo vabljeni! PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si N oi i3r ni visvriNim £ 3dd NI VZV1N0H. (HIHZOA H3SA VN) 13X31S01AV VZV1N01N. 31»™ 01AV 3rNVdlSIAH3S NI VZV1Š AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, ARAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 PURf\^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51,6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala KVALITETA •UGODNE CENE- NIZKE GRADNJE 041/682-549 041/652-769 Novosti iz naše knjižnice 1. BALOH, Peter, VREČAR, Peter. Ob praktičnih primerih skozi MS Office :vodnik za preživetje na delovnem mestu. 2. BILKE, Petra, BILKE, Magnus. Spoznajmo Flash: [priročnik za začetnike]. 3. BILKE, Petra. Spoznajmo PHP in MySQL : [priročnik za začetnike]. 4. MRHAR, Peter. Java 2 : prvi korak. 5. MRHAR, Peter. XHTML l.l in slogi CSS2. 6. MRHAR, Peter. Za večjo storilnost -Microsoft Windows. 7. CHIAZZARI, Suzy. Barve 8. DOBLANOVIČ, Dušan. Hoja po žerjavici: malo strahu - veliko smeha. 9. FERBEŽER, Ivan. Celovitost nadarjenosti. 10. MIŠČEVIČ, Nenad, AUBLEJ, Branislava (ur.). Filozofija za gimnazije. 11. GOREVA, Roy. Tam kjer j e volja, tam je pot: psihologija življenjskega uspeha in nasveti za uspešno iskanje zaposlitve. 12. JOHNSON, Julian P. Pot mojstrov : znanost o surat šabd jogi: joga slišnega življenjskega toka. 13. PRETNER, Tadej. Dih zvezd : simbolika in astrološka delitev dragih in okrasnih kamnov. 14. MARJANOVIČ UMEK, Ljubica (ur.), ZUPANČIČ, Maja (ur.). Razvojna psihologija MANJKA NAM NAJMANJ 2.000 DELOVNIH MEST POJASNILO »Vaš kotiček« je rubrika v kateri objavljamo mnenja oziroma mišljenja bralcev, ta niso stališča glavnega in odgovornega urednika, uredništva ter uredniškega odbora in se od njih distanciramo. Pričujoči zapis bo zajemal samo nekaj utrinkov iz dveh različnih obdobij iz česar pa bo mogoče razbrati, daje v Bistriški občini že precej časa daleč največji problem brezposelnost in daje od stopnje zaposlenosti v nekem kraju vezana cela veriga socialnih in drugih pozitivnih ali negativnih trendov. Pod roke mi je prišla Problematika zaposlovanja, izobraževanja in štipendiranja v občini Ilirska Bistrica, ki jo je izdelala občinska skupnost za zaposlovanje leta 1984 in na 33 straneh obravnava navedeno problematiko.Enako problematiko obravnava Bilten OK. OKS Ilirska Bistrica iz leta 1987 z naslovom: Kadri, znanje, razvoj, ki se poslužuje statističnih podatkov iz tistega časa. Obe brošuri s kritičnim pristopom obravnavata problematiko delovnih mest v občini, kljub takratni skoraj popolni zaposlenosti. Pa si oglejmo nekaj podatkov: LETO ŠTEVILO ZAPOSLENIH ŠTEVILO BREZPOSELNIH 1981 4.747 160 1982 4.835 188 1983 4.868 203 1984 4.882 203 1985 4.953 Pri tem moram poudariti: -da se število zaposlenih nanaša na samo občino kar pomeni, daje leta 1985 bilo eno delovno mesto na malo več kot tri prebivalce, kar je predstavljalo 32% stopnjo zaposlenosti, glede na število prebivalcev, ki se giblje okrog 15.000 v občini; -na delo izven občine se vsakodnevno vozi okrog 600 delavcev; -družba se je v tem obdobju (1981 -1985) v veliki meri posvečala posamezniku; veliko vlogo ekonomskega pokazatelja uspešnosti je imela produktivnost; šlo je za tako imenovano ekstenzivno zaposlovanje; -sodelovanje občine z republiko je bilo solidno, saj je takratna republiška oblast imela veliko več posluha za reševanje težav v sami občini;kazalci družbenega razvoja so bili blizu republiškemu povprečju; Poglejmo si še nekaj podatkov iz statističnega letopisa R Slovenije za obdobje 1998-2000: LETO ŠT.PREBIVAL- ST.ZAPOSLE- POVP. BRUTO POVP. BRUTO P.B.PLAČA V CEV V OBČINI NIH V OBČINI PLAČA V OBČ. PLAČA V REP. OSR.SLO.REG. 1998 14.460 2.646 138.227,00 158.069,00 179.712,00 1999 14.461 4.093 149.112,00 173.245,00 198.177,00 2000 14.403 4.101 162.031,00 191.669,00 222.750,00 Število brezposelnih je bilo na dan 28.2.2002 kar 798 in v zadnjih letih upada, nisem pa uspel izvedeti ali je trend upadanja števila brezposelnih nastal zaradi novih delovnih mest ali je vse več tistih, ki so se zaposlili izven občine. K vsemu temu je potrebno dodati še cca. 1500 delavcev, ki se vozijo delati v druge kraje.Zakaj sem v prejšnji razpredelnici navajal podatke tudi za osrednje slovensko regijo. Razlog je v tem, ker se v njo steka vedno več kapitala in ker je to najbogatejša regija. Vladi R Slovenije ni bilo težko v zadnjih desetih letih ustvariti takšne pogoje, da seje vse več kapitala steklo v majhno število lastnikov le-tega. To je še vedno tabu tema za sredstva javnega obveščanja. Ob to temo se le tu pa tam spotakne kakšen časopis. Trend rasti povprečnih bruto plač ker nekaj pove in sami si lahko izračunate kaj se nam obeta čez pet in več let. Sicer pa nam opisano stanje da sledeči rezultat: če od števila 4.101 zaposlenih v letu 2000 odštejemo 1.500 dobimo 2.601, kar pomeni eno delovno mesto na 5,5 prebivalcev. Drugi izračun : če seštejemo brezposelne in tiste, ki so zaposleni izven občine dobimo številko, ki nam pove, da potrebujemo v občini cca.2000 novih delovnih mest, s tem da bi j ih ostalo na zavodu nekaj sto, kar pa j e republiško povprečje. Težave z velikim številom brezposelnih se kažejo tudi v naraščanju kriminala, kije v zadnjih letih narasel za 300%. Prevladujejo predvsem premoženjski delikti, kraje, manjše tatvine, ker je mogoče povezati s slabim standardom v občini. Na centru za socialno delo je bilo avgusta 2001, 275 prejemnikov socialne pomoči, na Rdečem križu pa zatrjujejo, da se obseg in količina pomoči stalno povečuje. Podobno zgodbo bi lahko slišali tudi na Kritasu. Seveda se ob vsem tem na more mimo naslednjih ugotovitev: -prihaja do intenzivne uvedbe novih tehnologij, ki izključujejo vpliv posameznika kot nosilca produktivnosti; -globalizacija popolnoma ignorira vpliv človeka; -spremembe, ki so se zgodile v začetku devetdesetih so razočarale večino ljudi; -moč odločanja in kapital se koncentrira v vsak dan manjšem številu lastnikov le-tega, kar na drugi strani povzroča vse večjo revščino; -sistem je tako naravnan, da občina razen lobiranja, skoraj nima vpliva v širšem sistemu; -zaradi tega jih v Ljubljani ne boli glava; Ob vsem tem ostaja dejstvo, da v občini ni nikakršnega napredka v njenem razvoju. Izgradnja čistilne naprave, plinifikacija, asfaltiranje... so samo lepotni popravki in so le pesek v oči, nikakor pa na pripomorejo k boljšemu življenju občanov. Denar, kije namenjen za komunalno infrastrukturo je potrebno nekam porabiti - to je nekaj samoumevnega. Ob istekajočem se mandatu voljenih, izvoljenih in imenovanih je stanje na opisano temo samo eno področje za katero se lahko ugotovi, daje slabše kot pred štirimi leti. Podrobnosti zakaj je splavala izgradnja obrata okovja po vodi bo širši javnosti ostala za vedno prikrita. Pa seje nekaj podobnih primerov. Skratka, izzivom časa kljub obljubam lokalnih politikov vseh barv nismo kos. Vilko Spomini na mlada leta SAMOUPRAVLJANJE I. Komaj se je razkadil dim smodnika in smo začeli obnavljati porušeno domovino novo jugo-slavijo, so se začeli prepiri med tako se je takrat zdelo večnimi prijatelji. Na oblasti sat bila dva Josipa. V ogromni državi 88 - krat večji od naše je vladal Josip Visarionovič oziroma Bugašvilie, ki pa mu vladanje in trma drugega Josipa, z nadimkom Tito ni bilo prav nič všeč. In tako sta se zelo hitro sprla. Naš Josip je takrat 1948 z »pomočjo« majhne partije, ki pa je imala absolutno oblast pokazal onemu drugemu Josipu zobe. Takrat je bilo to sila nevarno početje in prav lahko bi se zgodilo, da bi končali v mogočnem socialističnem bloku, ki so mu pravili Varšavski pakt. Tedaj so nas učili in recimo, daje tako tudi bilo, da se je naš Josip uprl mogočnemu Gruzijcu zato, ker je imel naš delavski razred v najbolj kritičnem času sposobno in v revoluciji prekaljeno vodstvo z Titom na čelu. Imeli smo namreč partijo, ki naj bi bila globoko zakoreninjena v ljudski fronti, in ker je bila graditev socializma od vsega začetka stvar delovnih ljudi. Naš Josip je skupaj z zelo plodnim marksističnim mislecem Edotom zasnoval kolosalno pogruntavščino samoupravljanje. Pravili so, da to ni bil samo odgovor na resolucijo informbiroa, temveč več kot to: bil je nadaljevanje naše avtetične in neodvisne revolucionarne poti. Tako ej bil napad mogočnega Josipa imenovanega tudi Stalin le posledica, ne pa tudi vzrok te naše posebnosti imenovane samoupravljanje. Poudariti je potrebno, da z samoupravljanjem niso bila zamišljena zgolj dogajanja v podjetjih, temveč tudi v ostalih sferah dmžbe. Samouravljanje je živelo in preživelo dolgih 40 let. 40 let v življenju naroda ne pomeni dosti, kajti življenje naroda se ne izteče kot življenje posameznika. Mnogi rodovi so se v tem času zvrstili. Politična zavest in miselnost ljudi je v tem času bila prav specifična, in je dosegala dozorevanje in vzpone, ter zaredi pogostih razočaranj tudi padce. Zanimivo pri tem je, da ni tudi danes nič drugače. Ob evforiji na plebiscitu za božič 1990 so tudi sledila mnoga razočaranja. Če se vrnem na čase po uvedbi samoupravljanja v celotni naši družbi treba reči, da so prvi aktivisti bili vojna generacija, ki je počasi usihala, da pa so se pojavili tisoči novih mladih, od katerih so mnogi tudi verjeli, daje to ideja alternativa komunizmu sovijetskega tipa in tudi gnilemu kapitalizmu. Tisoči članov samoupravnih organov v podjetjih, delegatov v skupščinskem sistemu, članov skupščin in odborov v samoupravnih interesnih skupnostih so sodelovali in mnogi z srcem delovali v prid ideji, ki sama po sebi niti ni bila tako slaba. Tito je v idejo kljub temu, da mu je bila bolj pri srcu avantgardistična in vse prisotna partija, celo verjel in jo podpiral. Podpiral predvsem zaradi tega, ker je vedel, da treba množice s čim zamotiti, da ne bi pomišljale na prevratniške ideje. Socialistična zveza delovnega ljudstva naj bi bila za nas poglavitnega pomena. Milijonske množice ljudstev naj bi pripravili k graditvi dežele in sistema. Seveda je pri tem imela pomembno vlogo in vedno zadnjo besedo partija, čeprav se je pridigalo, da ta deluje znotraj SZDL in celotne sfere samoupravljanja. Seveda so se pojavljala tudi zelo prikrita opozicijska gibanja. Vsake toliko časa so sprožili fronto proti dogmatskim in nazadnjaškim silam, ki so zelo medlo zahtevale spremembe. Take akcije so bile seveda kost za glodanje in sredstvo za mobiliziranje množic v borbi proti nazadnjaškim silam. Oblast se je seveda znala temu prilagajati in je sistem rahlo korigirala tako, da so bile množice spet ponovno zadovoljne. Sledile akcije: Titov govor 1962, gospodarska reforma 1966, cestna afera ob odstranitvi Kavčiča, pismo Tita in Dolanca 1971, Zakon o združenem delu 1974, itd., itd.... Krize so bile zmeraj večje in globje, vendar seje sistem hranjen z uspehi in spremljan z neuspehi obdržal še celih 10 let po Titovi smrti, čeprav so mnogi mislili drugače. Danilo Pugelj TIM TIM MIT d.o.o. - TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO - PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA - PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3, 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 esimito fedjpmoDogfiv OcgjeroflcoGi Boo [profesrodlmEja dkOoOo ^ Preselili / smo se \ na novo O^JokadjojVf ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si ZAHVALA TRNOVSKIH VIZITANTOV Trnovski vizitanti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so karkoli pomagali, daje bila naša vizita enkratno, nepozabno doživetje. Posebej so nam pomagali: Studio Villa, PGD II.Bistrica, Jeronima Kastelic, gostilna Danilo Grili, Ilirika d.d., Salumis d.o.o., Tomex d.o.o., pekarna Slava, Krajevna skupnost II. Bistrica, mesnica J&B Pivka, mesnica Bubnič, Elektro Skok, Balasty d.o.o., Romi bar, ŠTAB PUB, bar Urška, gostilna Urbančič, gostilna Povodni mož, Dom Starejših občanov, VA d.o.o., harmonikar Damjan Batista, konjenika Dušan Malečkar in Lado Urbančič, TV Galeja, Franc Mežnar in g.župnik Bogdan Berce. NAJUSPEŠNEJŠA SEZONA RK MRZLA UODA Rafting klub Mrzla uoda ima za seboj najuspešnejšo sezono Državnega prvenstva v raftingu J&B doslej. S sodelovanjem treh ekip (ženske, moške in na nekaterih tekmah še tretje ekipe) je bil dosežen velik uspeh: prvo mesto v klubskem točkovanju. Tu štejejo točke vseh ekip kluba, dosežene na tekmah v raftingu. Poleg tega je ženska ekipa osvojila drugo mesto v skupni razvrstitvi, prvo mesto pa izgubila le zaradi dejstva, da se niso mogle udeležiti vseh tekem. Ženska in moška ekipa v mini raftu pa sta dosegli prvo in tretje mesto. Začetek sezone vedno spremljajo ugibanja, kaj so ostale ekipe storile čez zimo, ki predstavlja glavni del priprav na tekmovanja. Pozimi se trenira večinoma na rekah, ker so jezera zamrznjena, še vedno pa osemdeset odstotkov priprav predstavljajo kondicijski treningi na mirnih vodah. Konec marca ali v začetku aprila se končno zberejo vse ekipe in se prvič prepričajo, koliko seje njihovo delo čez zimo obrestovalo. Letos je prva tekma, kije bila prestavljena iz reke Kolpe na dve ekipi v absolutni kategoriji. Ker se dekleta niso mogle udeležiti tekme, seje zbrala mešana ekipa, ki pa je morala nastopiti med samimi moškimi ekipami. Šesto in enajsto mesto sta pomenili nove točke za bistriške tekmovalce. Prvenstvo seje zaključilo tam, kjer se je začelo. Prizadevni raftarji iz Hrastnika se vedno izkažejo kot odlični organizatorji. Tudi letos so pripravili odličen zaključek prvenstva, ki je prinesel veliko veselja kar trem ekipam Mrzle uode, ki so se tekme udeležile. Šesto in deveto mesto v slalomu, peto in osmo v šprintu, ter dve gladki zmagi deklet nad letošnjimi državnimi prvakinjami iz Rafting teama Kolpa sta pripomogli k ohranitvi prvega mesta v klubskem točkovanju, kar je nedvomno naj večji uspeh v zgodovini kluba. Ženska ekipa je osvojila končno drugo mesto, moška pa peto. Letošnje prvenstvo je dobila ekipa Gimpex Straža, kije bila prvi del sezone razred zase. Ostalim ekipam so odlični Dolenjci prepustili le tri zmage; dve zmagi ekipi Tinaraft iz Radovljice in eno Ekipa Mrzle uode na poti k tretjemu mestu (Hrastnik, 14.4.2002) brzice Save pri Hrastniku (14.4.2002), obljubljala veliko. Proga, ki je bila postavljena nekaj dni prej, je zaradi obilnega dežja predstavljala velik izziv vsem tekmovalcem. V teh razmerah sta se ekipi Rafting kluba Mrzla uoda izkazali. Dekleta so kot edina ekipa na tekmi osvojila prvo mesto. V šprintu so le malo zaostala za moškimi ekipami. Slalom je predstavljal malo večji izziv, pa vendar je čoln dvakrat uspešno prečkal ciljno linijo. Moška ekipa je prav tako pokazala veliko. Peto mesto v slalomu je pomenilo le uvod, po dveh tekih Sprinta se je obetalo drugo mesto. Nato pa je sledil napad lanskih državnih prvakov iz Hrastnika in končno tretje mesto. Naslednja tekma na reki Soči pri Trnovem (21.4.2002) je prinesla četrto mesto, vendar pa razočaranja le korak od odra za zmagovalce ni bilo. Sledil je zbor slovenskih raftarjev na reki Kolpi (5.5.2002) . Četrto mesto v slalomu in peto mesto v šprintu sta pomenili le nadaljevanje dobrih uvrstitev v tej sezoni. Na sporedu četrtega tekmovalnega dne na Savi Dolinki pri Radovljici (19.5.2002) sta bila spust in Sprint. Šesto in sedmo mesto sta bili kar nekako premalo glede na prejšnje uvrstitve. V ženski konkurenci je bilo drugo mesto zaradi nekonkurenčnega čolna največ, kar seje dalo doseči. Tradicionalna tekma - spust po reki Krki (26.5.2002) zaradi številnih kaskad in nizkega vodostaja vsako leto poskrbi za nejevoljo med tekmovalci. Peto mesto s te tekme je najboljša letošnja uvrstitev v spustu za moško ekipo. Na naslednji spust na Savi Dolinki (2.6.2002) sta se odpravili kar hrastniški ekipi Forstek. Takšen je bil tudi razpored na prvih treh mestih. Vzporedno z letošnjim prvenstvom v raftingu je potekalo tudi tekmovanje v mini raftu, v katerem tekmujeta dva tekmovalca. Tudi tu ni šlo brez uspehov, ženska ekipa Mrzle uode je osvojila končno prvo mesto, moška pa tretje. Sledi dolg premor do naslednjega leta in začetka nove sezone. Vendar v tem času za člane kluba ne bo počitka. Poletje bo v znamenju izletov, od katerih bo nedvomno najbolj zanimiv tisti na reko Taro v Črno goro. Najlepši in najgloblji kanjon Evrope dela družbo Škocjanskim jamam na Unescovem seznamu in pomeni enega izmed naj lepših ciljev raftarjev. Vsakoletni poletni zbor bistriškega kluba na reki Soči (20. in 21.7.2002) pa bil letos spet dobro obiskan. Navdušeni so bili tudi prijatelji kluba, ki so se prepustili veslom vodnikov. S tem izletom smo se poskusili zahvaliti vsem, ki so nam v letošnji sezoni pomagali: Piama pur, d.d., Teles, d.o.o., Johnny Bar, Šenkinc, d.o.o., SKB banka, d.d., Kaas, Metropolis in Občina Ilirska Bistrica. V jeseni pa se počasi začenjajo priprave na naslednjo sezono. Ker bo rezultate letošnjega prvenstva težko preseči, vabimo vse, ki imajo željo in voljo do športa ter divjih voda, da se nam pridružijo. Pišete nam lahko na info@mrzlauoda.com ali nas obiščete na spletnih straneh http:// www.mrzlauoda.com. Tam si lahko tudi ogledate nekaj slik iz letošnjih tekem in rezultate DP od leta 1998 naprej. Tomaž Šajn v Šport REZULTATI 5. TURNIRJA ZA POKAL MESTA ILIRSKA BISTRICA Nogometni klub Transport Ilirska Bistrica je v soboto, 22. in nedeljo, 23. junija izpeljal 5. mednarodni turnir za mlajše selekcije. Tekmovanja se je udeležilo trideset ekip v treh starostnih kategorijah U 8, U 10 in U 12. Vse skupaj je nastopilo 365 mladih igralcev. Ti so ob spremstvu trenerjev in tudi množice staršev iz nekaterih klubov vztrajali na igriščih kljub neznosni poletni vročini. Tekmovanja so namreč oba dneva potekala med 9. in 17. uro. Kljub težkim pogojem so se mladi tekmovalci ves čas trudili z vsemi močmi, da dosežejo čim boljši rezultat. Na žalost pa v tekmovanju ne morejo biti vsi prvi, četudi so bili zmagovalci takorekoč vsi, ki so nastopali na turnirju. V soboto je bila končna razvrstitev v kategoriji U 8 sledeča: 1. mesto NK Idrija 1,2. mesto NK Jadran Dekani in 3. mesto MNK Izola. Na mestih od 4 do 9 so si sledili NK Koper, NK Portorož Piran, NK Britof, NK Idrija 2, NK Transport in NK Jadran Šepič. Za najboljšega vratarja je proglašen Tomi Tušar iz NK Idrija 1, za najboljšega strelca Matej Palčič iz NK Jadran Dekani in za najboljšega igralca Boštjan Frelih NK Idrija 1. Priznanja najboljšim ekipam in posameznikom je v kategoriji U 8 podelil nekdanji kapitan slovenske reprezentance g. Darko Milanič. V kategoriji U10 so si mesta razdelili takole: 1. mesto NK Koper 1, 2. mesto NK Galeb Ankaran in 3. mesto NKBritof. Na mestih od 4 do 11 so si sledili NK Šempas Vodice, NK Koper 2, NK Transport 1, NK Idrija, NK Opatija, NK Železničar Divača, NK Transpor 2 in NK Jadran Dekani. Za najboljšega vratarja je proglašen Živojin Petrušič iz NK Galeb Ankaran, za najboljšega strelca Artur Jermaniš iz NK Koper 1 in za najboljšega igralca Jakob Fantinič tudi iz NK Koper 1. Priznanja v tej kategoriji je podelil Vodja tekmovanja pri NZS g. Aldo Knafelc. V nedeljskem sporedu so se pomerile ekipe U 12, ki so odigrale 20 tekem. V malem finalu za 3. mesto je zmagala ekipa MNK Izola, ki je premagala, s 5:4 po izvajanju kazenskih strelov, ekipo NK Galeb Ankaran. V velikem finalu je naslov zmagovalca turnirja presenetljivo pripadel domačemu moštvu NK Transport, kije z 1:0 premagal selekcijo igralcev iz reških klubov poimenovano Morčiči. Poleg naslova ekipnega zmagovalca so domači igralci pobrali tudi naslove najboljših posameznikov: naj-vratar j e bil Tine Maljevac, naj-igralec Robert Jenko in naj- strelec Denis Berginc. Vse sodelujoče je ob koncu turnirja za sodelovanje pohvalil župan g. Franc Lipolt in tudi podelil priznanja najboljšim. Nogometni klub Transport se za uspešno izvedbo 5. turnirja zahvaljuje vsem, ki so z delom in drugače pomagali pri izvedbi tekmovanja posebej pa generalnemu pokrovitelju podjetju Ilirija d.d., častnemu pokrovitelju županu Občine Ilirska Bistrice g. Francu Lipoltu, Medobčinski Nogometni zvezi Koper, podjetju TIB Transport d.d., Banki Koper d.d., podjetju Plama-Pur d.d., Zidarstvu Žilj s.p., Kreševič d.o.o. Špedicija, Pubu Brkini, Zavarovalnici Triglav d.d., Grafični delavnici Bor. NK TRANSPORT, predsednik JOŽKO BERGINC HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-51 «47 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ ŠPORTNA REKREACIJA MALI NOGOMET od 28. avgusta dalje OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2002-2003 (sreda, četrtek, petek) Igrišča za mali nogomet v II. Bistrici od 17,00 ure dalje KOŠARKA sobote in nedelje POLETNA KOŠARKARSKA LIGA v avgustu; Mladinski športni park N. Žagar v II. Bistrici; od 19,00 ure dalje ODBOJKA avgust - po dogovoru LIGA V ODBOJKI NA MIVKI -MOŠKE / ŽENSKE EKIPE od 17,00 ure dalje; Igrišče na ŠC Trnovo Sobota, 17. avgusta TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI - MEŠANE EKIPE ob 14,00 uri Igrišče na ŠC Trnovo Informacije: Športna zveza II.Bistrica tel./fax: (05)710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA -RAZPISI TEKMOVANJ Športna zveza Ilirska Bistrica razpisuje sportnorekreativno tekmovanje OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2002/2003. Prijave sprejemajo na naslovu Športne zveze II. Bistrica, Bazoviška 26, tel. in fax 710 11 35 do vključno srede, 14. avgusta 2002. Sestanek s predstavniki prijavljenih ekip bo v sredo, 14. avgusta 2002. v prostorih Šport bara, Bazoviška 4, vil. Bistrici s pričetkom ob 18. uri. Podrobnejše informacije dobite na Športni zvezi oziroma na tel. 041 578 613 (Debevc). ******** Športna zveza Ilirska Bistrica razpisuje sportnorekreativno tekmovanje POLETNA KOŠARKARSKA LIGA 2002. Tekme bodo v Mladinskem športnem parku Nade Žagar v II. Bistrici ob sobotah in nedeljah. Prijave sprejemajo na naslovu Športne zveze II. Bistrica, Bazoviška 26, tel. in fax 710 11 35 do vključno petka, 2. avgusta 2002. Sestanek s predstavniki prijavljenih ekip bo v sredo, 7. avgusta 2002. v prostorih Šport bara, Bazoviška 4, vil. Bistrici s pričetkom ob 18. uri. ******** Športna zveza Ilirska Bistrica razpisuje sportnorekreativno tekmovanje POLETNA LIGA V ODBOJKI NA MIVKI 2002. Tekme bodo na športnem centru Trnovo v II. Bistrici v terminih po dogovoru med prijavljenimi ekipami. Prijave sprejemajo na naslovu Športne zveze II. Bistrica, Bazoviška 26, tel. in fax 710 11 35 do vključno petka, 2. avgusta 2002. Sestanek s predstavniki prijavljenih ekip bo v petek, 2. avgusta 2002. na Športnem centru Trnovo v II. Bistrici v II. Bistrici s pričetkom ob 18. uri. 4. KNEŠKI TEK PRIVABIL MNOŽICO TEKAČEV IN OBISKOVALCEV Društvo Prijatelji informiranja, športa, kulture, okolja, turizma, ekologije Knežak, ki je bolj poznano pod skrajšanim imenom Društvo PIŠKOTEK Knežak, je znova dokazalo, da so kos tudi večjim športnim prireditvam. V soboto, 22.junija so na Mašunu in na progah v njegovi okolici pripravili že tradicionalni 4. kneški tek, športno-turistično rekreacijsko prireditev, ki vsako leto privabi kar veliko število tekačev, pohodnikov, rekreativcev in njihovih prijateljev. Teka, ki je letos ponovno štel za Primorski pokal oz. Pokal Sobote, seje tudi letos udeležilo preko 300 aktivnih udeležencev. Že v dopoldanskih urah so izpeljali teke šolske mladine. Mladi tekači so razporejena v devet kategorij in so tekli na progah od 500 do 3000 metrov. Udeležba šolske mladine je bila nekoliko slabša - tekmovalo je le 62 deklet in fantov. Vzrok je vsekakor v dveh dejstvih: da tek mladih ni štel v točkovanje za Primorski pokal in da se je ravno zaključilo šolsko leto. Točno ob 12. uri so izpeljali vedno zanimiv tek najmlajših, predšolskih otrok. Tudi tokrat j e na 150 m progi, v prijetnem ambientu na travniku ob mašunskem gradu, svoje tekaške sposobnosti, večinoma prvič, merilo kar 60 otrok. Vsi so se po teku lahko pohvalili z medaljo, prve trije med deklicami in med fanti pa še s praktično nagrado. Na ta način namreč želijo organizatorji dvigniti zavest in spodbuditi že naj mlaj še za rekreacijski tek in zdravo življenje. Tudi tu pa ni bilo čutiti večje podpore s strani šol in vrtcev, čeprav so jim poslali veliko vabil in pozivov za sodelovanje. Ob 13. uri pa so v, za Mašun kar nenavadno visoki temperaturi, nad 30 4.kneški tek - KATEGORIJA K organizatorji niso pozabili. Med tekom na 12 km seje podalo na drugo, 3 km progo tudi 18 rekreacijskih tekačev, na pohod po pešpoti pa 9 pohodnikov in tako zadostilo zahtevam akcije »Slovenija teče za zdravje«, v katero je tudi sodil kneški tek. Po zaslugi vodje teka Stojana Bilca, predsednika organizacijskega odbora Vojka Mihlja, številnih članov in simpatizerjev društva, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi teka, ter množice sponzorjev, j e prireditev odlično uspela in pohvale tekmovalcev so kar deževale. Pozabljen je bil ves, nekajmesečni trud, ki je potreben za organizacijo takšne prireditve in pohvala sodelujočih in organizatorjev Pokala Sobote (Društva FILIPIDES iz NoveGorice), je tudi največja nagrada vsem. In kaj j e tisto, s čemer je Društvo PIŠKOTEK Knežak pohvale zaslužilo? Na prvem mestu dobro pripravljena prireditev, na kateri j e bilo poskrbljeno za varnost, zdravstveno oskrbo, umivanje... in izvedba po zastavljenem umiku. Tekmovalci so bili lepo sprejeti, Absolutna razvrstitev člani in članice Uvrstitev Ime in priimek Klub Čas Kategorija Uvrst v kategor. 1 1 Boštjan Hrovat 0:40:08 B 2 Franci Menič Portovald Novo mesto 0:42:48 B 2 3 Matjaž Vrhunc Maya Maya 0:44:10 D 1 4 Maijan Korent AK Pivka 0:44:32 E 1 5 Miran Kavs PŠD Obala 0:44:38 F 6 Borut Lunder Hitre noge Senožeče 0:44:48 C 1 7 Valter Hvala ŠD Elektro Primorska 0:45:07 C 2 8 Benedikt Ličen Nova Gorica 0:45:31 C 3 9 Jadran Nardin Filipides 0:45:50 F 2 10 Marko Pirih PicaŠpica 0:46:00 D 2 stopinj, štartali tekači in tekačice na najzahtevnejši 12 km progi. Vseh je bilo kar 157, precej tudi iz Hrvaške in Italije, kar daje prireditvi mednarodne razsežnosti. Razdeljeni so bili v 15 starostnih kategorij. Prav vsi so premagali progo in hudo vročino, saj so organizatorji poskrbeli za lepo progo, ki je v glavnem tekla po senci mašunskih gozdov, bila je dobro označena, osvežitev pa so nudili na dveh okrepčevalnicah. Tokratni zmagovalec Boštjan Hrovat j e s časom 0.40.08 izboljšal rekord proge in za dobri dve minuti ugnal sotekmovalce. Med ženskami pa je bila najboljša Sergeja Lipušček, ki teče za TK Kobarid, s časom 51.34. Seveda so prvi trije tekači v vsaki skupini prejeli medalje, absolutna zmagovalca med ženskami in moškimi pokal in Javorjev stol kot praktično nagrado, pa tudi na najstarejšo udeleženko in udeleženca za Startnino pa so prejeli lične spominske majice, napitek in dober topli obrok, za katerega so poskrbeli v Gostilni Bolčina. Vsi šolarji in skoraj polovica izžrebanih odraslih tekmovalcev pa je prejela še praktične nagrade. Predvsem pa j e pomembno, da so organizatorji z novim računalniškim programom, ter hitrim in vestnim delom pri vnosu rezultatov lahko objavili rezultate že v pičlih 15. minutah po zaključku teka.. Ob 17. uri je bilo za tekom na Mašunu že vse pospravljeno in začela se je že druga prireditev (Srečanje veteranov). Organizatorjem 4. kneškega teka za opravljeno delo lahko vsi čestitamo in jim zaželimo, da bi vztrajali in da bi se videli naslednje leto na jubilejnem 5. kneškem teku. In če se jim bo uresničila želja, bo morda štel celo v sklop tekov za državo prvenstvo! ŠPORTNI PROGRAMI ZA MLADE Športna zveza Ilirska Bistrica je zadnje dva meseca v sklopu programov interesne dejavnosti za mlade, kijih ne pokrivajo športna društva, pripravila in soorganizirala nekaj množičnih in tudi že tradicionalnih akcij. Programi so pripravljeni v sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtci saj prav od tam izhajajo vsi udeleženci. Pri vseh teh akcijah se najmlajši srečujejo z osnovnimi športnimi prvinami predvsem pa z učenjem plavanja. Letovanje otrok je Športna zveza organizirala že tretje leto zapored. Izpeljano pa je od 23. do 26. maja v letovišču in zdravilišču RKS na Debelem Rtiču. Štiridnevnega tečaja plavanja oziroma privajanja otrok na vodo seje udeležilo 94 otrok (86 % vse populacije) iz vseh vrtcev oziroma osnovnih šol v občini. Udeležba letos je bila kar 12 % večja napram lanski, ko seje Letovanja udeležilo 74 % otrok. Pri izvedbi programaje koordinacija s šolami in starši potekala celo šolsko leto. Organizacijske stroške za program so Športna zveza in šole poleg iz prispevkov staršev zagotovili še iz sredstev občinskega proračuna, iz razpisa za počitniške programe Zveze za šport otrok in mladine Slovenije in sofinanciranja plavalnih tečajev Zavoda za šport Slovenije. Osnovni cilj programa, navajanje otrok na vodo, je vsekakor dosežen saj so pogoji za delo ob uporabi bazena na Debelem Rtiču primerni tudi v mesecu maju. To dokazujejo tudi podatki izvajalcev iz katerih je razvidno, daje bilo na začetku 70 % otrok popolnoma neprilagojenih na vodo. Le 30 % je bilo sposobnih drseti na vodi ali preplavat 8 metrov. Po štirih dneh seje razmerje dobesedno obrnilo v že navedenih procentih. Poletna šola v naravi, Novi Vinodolski, 20. - 26.6.2002 veselili praktičnih nagrad. Vinodolski, kamor je med 20. in 26. junijem odšlo v eni sami izmeni skupaj Organizacija programa športna značka poteka v občini Ilirska Bistrica v koordinaciji Športne zveze že vrsto let. Po podatkih vzgojiteljic in razredničark za šolsko leto 2001-2002 se je v program vključilo 764 otrok od predšolskih pa do 5. razreda. Priznanja v obliki kolajne je prejelo 574 otrok, ki so opravili vse predvidene naloge iz programa Zlati sonček ali Krpan. Ostali udeleženci so prejeli diplome. Priznanja so slovesno podeljena v vrtcih in šolah ob zaključku šolskega leta. Poletna šola v naravi je se po desetletnem »bivanju« v Fiesi Promocijska akcija ‘‘Zlati sonček”, 27.5.2002 Letovanje 2002, Debeli rtič, 23. - 26.5.2002 Na pobudo in ob financiranju Zavoda za šport Slovenije je Športna zveza v sodelovanju z OŠ A. Žnideršiča organizirala promocijsko prireditev Zlati sonček iz programa Športne značke, kije izpeljana 27. maja letos v športni dvorani osnovne šole. Na programu j e aktivno nastopilo več kot 300 otrok, od predšolskih pa do 2. razreda osnovne šole. Sodelovali so skoraj vsi otroci iz občine Ilirska Bistrica in tudi sosednje Pivke. Strokovni sodelavci zavoda so pedagogom - izvajalcem v vrtcih in šolah predstavili raznovrstne oblike izvajanja nalog iz programov, ki so obvezni za Športno značko Zlati sonček. Najbolj pa so na prireditvi uživali sami otroci, ki so vneto sodelovali v eno in pol urnem programu po postajah z različnimi nalogami in se ponovno preselila na hrvaško obalo. Šole so letos izbrale za lokacijo Novi 115 otrok in 21 odraslih spremljevalcev. Program je napram lanskemu letu skrajšan za en dan (na sedem dni). Udeležilo se ga je 85 % otrok - lani za primerjavo pa kar 94 %. Vzroki so veijetno v višji ceni programa oziroma finančnih zmožnostih staršev ter dejstvu, da se je lokacija preselila čez mejo. So pa v primerjavi z drugimi leti očitno boljši podatki o uspešnosti vadbe plavanja. Začetno testiranje je pokazalo, da je prisotnih tri četrtine neplavalcev, kar je nekje v ravni predhodnih let. Neprimerno boljši pa je zaključni rezultat, ki izkazuje skoraj 90 % otrok plavalcev, ki so osvojili priznanja za bronastega, srebrnega ali zlatega delfina. Z.D. OMNIfi ŠPORT TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS VABIMO VAS NA UGODNE NAKUPE OBLAČIL IN OBUTVE IZ KOLEKCIJE POMLAD ■ POLETJE 2002. TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC Ml KOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058 Z-------------------------N POLICIJSKA KRONIKA DOGODKI, KATERE JE OBRAVNAVALA | POLICIJSKA POSTAJA IL. BISTRICA OD 15. 06. DO 15. 07. 2002 Delavci PP so v navedenem obdobju obravnavali kar 27 prometnih nesreč od tega 25 z materialno škodo, 4 osebe so bile telesno poškodovane, 2 I povzročitelja pa sta s kraja nesreče pobegnila. V dveh primerih j e prišlo do I povoženja psov in materialne škode na vozilih. Prebivalcem mesta še vedno priporočamo, da se v času zgostitev | prometa ob koncih in vikendih izogibajo nastajajočim kolonam, svoje | opravke pa naj preložijo na primernejši čas. Policisti - kriminalisti so v preteklem mesecu obravnavali kar 42 kaznivih i dejanj. Največ problemov je bilo ponovno z vlomi (trgovine, gostinski lokali, i zasebni objekti) teh j e bilo skupaj 10, sladijo tatvine 11,7 kazenskih ovadb . so podali v zvezi kaznivih dejanj kršitev nedotakljivosti občil, obravnavali . so 4 odvzeme osebnih vozil, 4 kazniva dejanja v zvezi z prometom prepovedanih drog (v treh primerih je bila zasežena prepovedana droga), trikrat ogrožanje varnosti, itd.... V času turistične sezone je v zadnjih dneh ponovno ugotovljena večja I prisotnost ilegalnih prebežnikov, kateri si na svoji poti proti vzhodu I (sposojajo) vozila, oblačila in hrano, predvsem iz nezaklenjenih hiš. Zato občane ponovno opozarjamo na samozaščitno obnašanje ter | na zaklepanje hiš in osebnih vozil vsaj v nočnem času. Poletna vročina je prispevala delež tudi k večjemu številu kršitev javnega i reda in miru. Vroče glave so se 4 krat pretepale pred gostinskimi lokali, i zabeleženih pa je bilo še 8 kršitev JRM na javnem kraju in 10 prepirov v . zasebnih prostorih, ki so se končali z intervencijo policije. Vsi kršitelji so . bili predlagani v postopek k sodniku za prekrške. Policisti so poleg naštetega obravnavali še: 7 požarov, od tega 2 v ' Lesonitu, ostale pa v naravnem okolju, 2 krat j e občana ugriznil nezavarovan I pes, 1 občan se je telesno poškodoval ko je padel z drevesa, najdena pa je I bila tudi ročna bomba, katera je bila varno odstranjena in poslana na uničenje. | Pri varovanj u državne mej e so policisti prij eli 16 ilegalnih prebežnikov, | kateri so bili po končanem postopku pri sodniku za prekrške zavrnjeni v R | Hrvaško ali pa odpeljani v Center za odstranjevanje tujcev. Občane še posebej opozarjamo, da v mesecu avgustu poteče i veljavnost starim potnim listom. Z njimi bo mogoče kljub poteku ■ velj avnosti potovati samo v R Hrvaško in še to samo do oktobra meseca, . poleg potnega lista pa bo potrebno hrvaškim mejnim organom pokazati . še drugi veljavni dokument s sliko, sicer prestopa državne meje ne bodo dovolili. Božidar Štemberger, I Komandir Policijske postaje I Ilirska Bistrica | V______________________________________________________________v r r: • • ►A- * • • i -1 % k—, TT 5 5 - 1 H ■+ 1 zz PV" P"—' k— ► i Avtomobilska asistenca Zavarovalnice Triglav vam v primeru težav z vozilom zagotavlja 24-urno pomoč vse dni v letu. Kjerkoli v Sloveniji ali v tujini bomo poskrbeli za popravilo, reševanje in vleko vašega vozila, za prevoz vas in vaših sopotnikov, za nadomestno vozilo ali namestitev v hotelu. Sklenite zavarovanje avtomobilske asistence in kadarkoli boste potrebovali pomoč pokličite 0802864, za klic iz tujine pa + 386 2222 2864 PRIPRAVLJENI NA VSE. Q triglav www.zav-triglav.si Policija svetuje EC STAS Y ZASEGI ECSTASVJA V SLOVENIJI Države EU kot tudi države vzhodne in srednje Evrope izražajo zaskrbljenost nad pojavom novih izpopolnjenih oblik sintetičnih mamil ter s tem povezano zlorabo prekurzorjev, ki služijo za ilegalno proizvodnjo tovrstnih mamil. Da so se povečali problmi s sintetičnimi mamili, j e močno čutiti tudi v Sloveniji, predvsem glede naraščajoče nedovoljene trgovine in zlorabe teh mamil, med katerimi prevladujejo derivati amfetaminskega tipa, v javnosti bolj znani kot ecstasy. Kriminalistična policija je prvič zaznala pojav ecstasyja na slovenskih tleh v letu 1992. V naslednjih dveh letih ni bilo zasegov, kar pa ne pomeni, da ecstasyja ni bilo na sceni. V letu 1996 smo zasegli 18.086 tablet, skoraj dvakrat več kot v letu 1995. V naslednjih treh letih beležimo izrazit padec števila zaseženih tablet, medtem ko je v letu 2000 zaseženo rekordno število tabletk ECSTASY-ja (27.928). Poleg izvajanja preventivnih dejavnosti usmerjenih v podajanje objektivnih in aktualnih informacij mladim, njihovim staršem in učiteljem ter opozarjanje na številne nevarnosti sintetičnih mamil, ostaja glavna naloga kriminalistične policije odkrivanje večjih organiziranih skupin preprodajalcev, ki ustvarjajo ogromne dobičke na račun mladih, včasih premalo osveščenih obiskovalcev diskotek. BOJ PROTI SINTETIKOM Prepovedane droge iz kemičnih laboratorijev Povpraševanje po sintetikih oziroma sintetičnih drogah je v svetu zelo veliko. Tako ne preseneča, da je zaradi možnosti ogromnih zaslužkov vedno več kriminalnih združb vpletenih v ilegalno proizvodnjo teh drog. Prav to dejstvo pa kaže na to, da gre pri sintetikih za problem velikih mednarodnih razsežnosti. Izraz sintetiki označuje droge, ki so narejene samo iz kemikalij v skrivnih laboratorijih. Vključujejo pa tako metamfetamine, amfetamine in njegove derivate, bolj znane kot “ecstasy” kakor tudi LSD. Sintetiki so vse bolj modemi, ob tem pa je ironično, da na primer v Veliki Britaniji, kljub več kot 50 smrtnim žrtvam, ki so jih povzročili, tam še vedno menijo, da gre za drogo manj nevarno, od heroina in kokaina. Zavedajo pa se, daje problem teh drog globalen. Tamkajšnja policija jim namenja precej svoje dejavnosti, saj ima Velika Britanija v primerjavi z drugimi evropskimi državami glede sintetičnih drog največ problemov. Mnoge organizirane kriminalne skupine imajo zaposlene lastne poizvedovalce in posrednike za kemikalije. Tako posebna letala potujejo po svetu, da na ilegalen način in iz ilegalnih virov dobavljajo potrebne kemične substance. Pri tem gre za podobne načine delovanja, kot jih že vrsto let uporabljajo kokainski karteli v Južni Ameriki pri zagotovljanju potrebnih kemikalij ozoroma topil ali reagentov za predelovanje oziroma izdelavo kokaina in heroina. Ravno tak način in “kroženje” ladijskih pošiljk po svetu iz luke v luko, prelaganje ladje na ladjo ter spreminjanje dokumentacije o izvoru kemikalij, se pogosto označuje kot “pranje kemikalij”. V Veliki Britaniji na primer centralna nacionalna enota za boj proti drogam koordinira prostovoljni trgovinski program, da kontrolira preskrbo z osnovnimi kemikalijami, potrebnimi za proizvodnjo amfetamina. Vse regionalne policije v Veliki Britaniji imajo za kemikalije oficirje za zvezo, dodeljeni pa so enotam za droge. Oficirji za zvezo za kemikalije aktualnim firmam priskrbijo ažurirane sezname za amfetamine nujnih kemikalij ter jih zaprosijo za pozornost pri poslovanju s potencialnimi kupci. Tak dogovor v praksi dobro deluje. Ta način je pravzaprav najboljši, da se upoštevajo priporočila 12. člena Konvencije Združenih Narodov (Dunajska konvencija -1988), ki priporoča državam podpisnicam (med te spada tudi Slovenija), da podrobno predpišejo način kontrole in nadzora nad prometom s kemikalijami (prekurzorji), ki se uporabljajo pri proizvodnji kontroliranih drog. Kontrola kemikalij za proizvodnjo prepovedanih drog j e vse prej kot lahka. Nizek procent (0.1%) odkritih ilegalnih pošiljk, to dovolj dobro dokazuje. Razlog za to je tudi v tem, da se precej prekurzorjev, ki se uporabljajo v ilegalnih laboratorijih za proizvodnjo ali predelavo drog, uporablja tudi za povsem legalno proizvodnjo raznih komercialnih izdelkov od barv do lakov ter farmacevtskih in drugih proizvodov. Da bi se uspešneje borili proti tej problematiki, se predstavniki držav oziroma organizacij, ki imajo na skrbi kontrolo in pregon teh aktivnosti, srečujejo na raznih konferencah in delovnih posvetih, da si izmenjavajo informacije o novih trendih zlorabe kemikalij. V Sloveniji imamo zakon o prehodnih sestavinah, ki ureja to področje. Področje zlorabe substanc (kemikalij) z namenom prizvodnje mamil (prepovedanih drog), pa z vidika kaznivih dejanj dokaj dobro ureja tudi 196. člen Kazenskega Zakonika R Slovenije v tretjem in četrtem odstavku. ALI JE BILO V PRETEKLEM LETU VEČ ALI MANJ RAZGRAJANJA? V četrtek 26. junija je bila v sejni sobi Občine, sklicana 4.seja Posvetovalnega telesa župana Občine Ilirska Bistrica, Policijske postaje Ilirska Bistrica in Postaje mejne policije Jelšane na kateri so prisotni razpravljali o problematiki v okolici gostinskih lokalov ter o problematiki prometnih tokov v poletnih mesecih. Po besedah predstavnika Policijske postaje Ilirska Bistrica se stanje na področju javnega reda in miru umirja, saj je bilo v preteklem letu prijavljenih vsaj 20% manj pritožb občanov. Ugotavljajo pa, da se toleranca prebivalcev do nočnega hrupa manjša, ter da le-ti ponoči zahtevajo mir. Ugotavljajo tudi, daje velik del pritožb je utemeljen, ker so potrdile tudi izpovedi stanovalcev, ki živijo v bližini nočnih lokalov, še posebel blizu lokala Pink Floyd in Diskoteke Labirint. To sta tudi dva lokala pri katerih se je v zadbjem času zabeležilo največ pritožb (Pink Floyd 18, Labirint 5, Kaktus bar 4...). Večine pritožb j e bila čez hrup, ki ga povzročajo gosti, ki lokal zapuščajo v zgodnjih jutranjih urah, nekaj pa zaradi preglasne glazbe. Predsatvniki lastnikov lokalov so očitke zavračali, poudarili pa so, da nimajo nobene kontrole nad gosti ko ti enkrat zapustijo lokal. Predsatvnica občinske uprave j e tudi potrdila, da imajo novo vlogo skupine občanov, ki zahtevajo skrajšanje obratovalnega čašo lokalom, ki so v strnjenih stanovanjskih soseskah. Kar se tiče poletne gneče po Bistriških ulicah nič novega. Gneča ostaja, poizkušali bodo ogranizirati obvoz pri tovarni Lesonit, mejni prehod Jelšane pa še vedno ostaja čma točka, saj cesta ki pelje do njega gre skozi vas, drugih obvozov pa ni. Policisti apelirajo in naprošajo vse prebivalce masta Ilirska Bistrica, da se med vikendi v poletni sezoni v mesto odpravijo peš, saj se bodo s tem izognili pretirani gneči ter prometnim zastojem, ki nastanejo ob določenih prometnih konicah v mestu. POLETNA NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. obsečnica, 9. pogumna, bojevita ženska, 17. azijska trajna zelika, 19. drugo največje mesto v Južnoafriški republiki, 20. eden in drugi, 21. največje italijansko pristanišče, 23. evropski veletok, 24, električna mera za moč, 25. departma v Franciji, 27. kratica največje humanitarne organizacije, 28. vzor, 30. francoski pisatelj (Marcel, roman Zelena kobila), 31. brezbožnik, 33. določitev vrednosti, 35. začetnici Prešernove hčere, 36. negativna ocena, enka (v žargonu), 37. kubanski pisec in pesnik (Reinaldo, 1943-1990), 38. skrb, briga, 40. začetnici slovenskega fotografa in umetnostnega zgodovinarja Vilharja, 42. plesalec, 44. grad v Italiji blizu Parme (naša pisava), 47. znak za ton, 49. moški lik v krščanski umetnosti, 50. japonska družabna igra, 51. elefant, 52. pri Rimljanih 13. ali 15. dan v mesecu, 53. skladba za dve različni glasbili, 54. ljudstvo Kolla v Peruju in Boliviji, 57. angleški pevec (Adam), 58. polemičen ali sramotilni spis, 61. mesto v zahodni Španiji z univerzo iz leta 1218, 63. zvezna država v ZDA, 64. apretumi stroj za glajenje. NAVPIČNO: I. pravoslavni višji duhovnik, 2. popust pri nakupu blaga, 3. prevretek, 4. avtomobilska oznaka Sarajeva, 5. naselje, večje od vasi, 6. nemški muzikolog (Hermann), 7. oklepno vozilo, 8. danski otok v Malem Beltu, 9. latinska kratica za tekoče leto (anno currentis), 10. francoski gledališki in filmski igralec (Jean), II. srbska igralka (Inge), 12. japonska oblika budizma, 13. gora v Švici, 14. slovenska pesnica (Lili), 15. ime ganskega politika Nkrumaha, 16. mitološki velikan, 18. arabski zdravnik in filozof, 22. vnetje žlez, 26. hči Tantala, žena tebanskega kralja Amfiona, 29. ime francoskega vrhunskega ekstremnega smučarja Gavaggia, 30. predujem, naplačilo, 32. poželenje, 33. jezero v severni Italiji, 34. ustanoviteljica samostana benediktink v Krki na Koroškem, svetnica, 37. organizem, ki potrebuje kisik za življenje, 39. ameriški filmski igralec mehiškega rodu (Gil-bert, 1905-1994), 40. jajčece uši, 41. oselnik, 43. ime trobentača Armstronga, 44. naj starejše cerkveno zborovsko petje, 45. vesoljsko telo, ki oddaja svetlobo, 46. suita Rimskega Korsakova, 48. vzhodnoindijski hrast (ena od pisav), 50. svečana, paradna obleka, 53. ruša, 55. poljska rastlina, 56. japonska nabiralka biserov, 59. kazalni zaimek, 60. kdor se posebno odlikuje v športu, 62. začetnici književnika Kocbeka. Dimitrij Grlj Mali oglasi IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta prodamo Pink Floyd po delih: bar/250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); 1m2 opremljenega prostora s celotnim inventarjem j e 750 EUR; s pripadajočim zemljiščem, urejeno dokumentacijo ter parkirnim prostorom; možnost dogradnje stanovanjske hiše; Infonnacije na tel.: 041/796 610; Prodam kmetijo v k.o. Trnovo v skupni izmeri cca 18 ha2. V to so vključena njive, travniki, pašniki, sadovnjaki in gozdovi. Kmetijskega zemljišča je skupno 8,50 ha, gozdov pa 9,50 ha. Interesenti naj se oglasijo na telefon: 05 7100860 ali 05 7100861.Prodajalec je Jenko Anton, Vodnikova 30, Ilirska Bistrica V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 v podpritljičju bloka na Župančičevi ulici; Informacije na tel: 041/329-475 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; Stanovanje 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; OBVESTILO f’ 7KII CIVILNO ZDRUŽENJE ■ ZA NADZOR INSTITUCIJ CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami j e pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana.. CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl. Informacije na Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/ 681 26 31 REŠITEV JUNIJSKE KRIŽANKE 1. ŠČETKA, 7. MISLEJ, 13. KORIST, 19. TLORIS, 20. ORIANA, 21. AZIATI, 22. RACIN, 23. BRELA, 24. B(OR) T(UREL), 26. DOLER, 27. ENES, 28. ARENA, 29. GLOG, 31. MORO, 32. NIN, 33. STANE, 34. VLADAR, 36. MOL, 37. AC, 38. SCENA, 39. GRINT, 40. ODILE, 42. ANCONA, 44. TRAVA, 45. SMET, 46. AARE, 47. MREŽA, 48. STANAR, 50. KOPTI, 52. GAETA, 53. BARIT, 54. J(OSIP) P(AVČIČ), 56. ARO, 57. AMARNA, 59. RAMAN, 60. RAA, 61. PELE, 63. OMET, 64. HIRON, 65. RAVS, 66. LAERT, 68. A(NTON) N(ANUT), 69. AROMA, 70. OOCIT, 71. ADONIS, 73. DOMENA, 75. ERNANI, 76. N ANINI, 77. ALANIN, 78. KROKAR, v___________________y REŠITEV JULIJSKE KRIŽANKE nam pošljite do 20. avgusta 2002, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU GRILU DANILO r NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za junijsko križanko prejme: N V DEJAN AMON Ulica 7. maja, 6250 ILIRSKA BISTRICA ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU IN MU ŽELIMO “DOBER TEK”. J Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici od 50 - 70 m2 v Prešernovi, Župančičevi, Gregorčičevi ulici ali na Vojkovem drevoredu. Ponudbe na tel.: 041/ 345 -753. V Ilirski Bistrici, Aljažev breg, PRODAM starejše gospodarsko poslopje, lokacija primerna za spremembo v stanovanjsko hišo, v izmeri 135 m2 in z dvoriščem v izmeri 95m2, z dvema garažama, ter z elektriko in vodo, po ugodni ceni. Možnost nakupa sosedovega zemljišča. Informacije na tel. 05/ 71 41 842 aLi 05/71 45 129 V Vrbici pri Ilirski Bistrici prodam DVE ZAZIDLJIVI PARCELI, velikosti 3.035 m2 in 1.600 m2. Telefon 041/449 688 NUDIM INŠTRUKCIJE IZ PREDMETOV MATEMATIKA IN FIZIKA ZA OSNOVNO TER L IN 2. LETNIK SREDNE ŠOLE; INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: 031/278-353 INŠTRUKCIJE iz angleškega jezika za osnovne in srednje šole. tel.: 05/714-43-84 Iščem manjšo kmetijo za najem v Ilirski Bistrici ali njeni širši okolici (primorska regija); lahko je v slabem stanju, Inf. 031/423 666; V najem damo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35; Informacije TELES d.o.o, telefon: 71 10 100; GSM 041 616411 IŠČEM kupca za polovico vikenda na Sviščakih. Ponudbe na tel: 041 52 89 79 KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe v uredništvo Snežnika. Male oglase zbiramo do 20-teea v mesecu! PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V TRGOVINI BALASTV, V PAPIRNICI LINEAART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL IN V TRGOVINI TUŠ. ) ČIPS CENTER ZA INFORMIRANJE IN POKLICNO SVETOVANJE Načrtujete poklicno pot...? Se odločate za šolanje...? Se vam zastavljajo vprašanja, na katera ne najdete pravega odgovora...? Center za informiranje in poklicno svetovanje (ČIPS) vam lahko pomaga poiskati odgovore na številna vprašanja: •Kakšne so moje sposobnosti in interesi? •Kakšen poklic naj si izberem? •Kje in kako naj iščem zaposlitev? ■Kdo so delodajalci, pri katerih naj iščem zaposlitev? •Kje naj si pridobim nova znanja, ki jih zahteva delodajalec? •Katera šola j e prava zame? •Kakšne so možnosti študija v tujini? ■Kakšne in koliko štipendij je na voljo? ČIPS je namenjen: •Brezposelnim osebam •Presežnim delavcem ■Osnovnošolcem in srednješolcem •Študentom •Staršem, učiteljem in svetovalnim delavcem •Zaposlenim na zavodu za zaposlovanje •Delodajalcem in vsem ostalim, ki potrebujejo naše informacije o zaposlovanju in šolanju Kaj boste našli v CIPS-u •Opise poklicev •Informacije o srednjih, višjih, visokih šolah ter fakultetah in akademijah •Informacije o možnostih poklicnega usposabljanja in študija v tujini •Informacije o možnih finančnih pomočeh za izobraževanje in usposabljanje •Objave vajeniških učnih mest •Informacije o dijaških in študentskih domovih •Informacije o možnostih izpopolnjevanja in usposabljanja ■Objavljena prosta delovna mesta •Navodila in pripomočke za učinkovitejše iskanje zaposlitve •Računalniške programe za samostojno načrtovanje poklicne poti V CIPS-u so poleg informacij v pisni, računalniški ter video obliki možne še druge oblike pomoči: ■Individualno svetovanje pri načrtovanju poklicne in izobraževalne poti •Preverjanje poklicnih interesov in sposobnosti •Predavanja o poklicih •Krajše delavnice, kijih organizira Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Kje se nahajajo: ■OS LJUBLJANA, ČIPS, Smoletova 12, tel. 01 300 21 84 ■OS MARIBOR, ČIPS, Gregorčičeva 15, tel. 02 252 53 20 •UD Postojna, Ljubljanska 5a, tel. 05 726 13 93 (vsak dan od 9.00 do 14.00. ure, v sredo od 9.00 do 16.00 ure) ČIPS lahko obiščete vse delovne dni v tednu. Za individualne obiske ni potrebna najava, za skupine pa predhodno pokličite. Izberite prvi! V centru Postojne, med Cesto na Kremenco in Ulico 1. maja, Primorje gradi moderen poslovno stanovanjski objekt Ribnik. Poleg odlične lokacije se objekt ponaša z estetsko dovršeno zunanjo podobo in dobro premišljeno razporeditvijo prostorov. Pritličje je namenjeno poslovnim prostorom, v dveh nadstropjih pa so manjša in večja stanovanja. Predvideni rok vselitve je začetek pomladi 2002. Nikar ne čakajte. Izberite % d aj, ko lahko izbirate. Bodite prvi. U primorje Primorje Ajdovščina d.d., 05 36 90 351, 36 90 331 Bistriški ZOO kotiček FAQ O MALIH ŽIVALIH Papigovka ali psitakoza ali klamidioza Je kužna bolezen ptic razširjena po vsem svetu. Povzroča jo mikroorganizem Chlamydiapsittaci. Bolezen se prenaša večinoma z udihavanjem kužnih delcev iztrebkov ali perja.Zanjo ni značilnih kliničnih znakov.Nekatere ptice lahko kažejo splošne bolezenske simptome; pomankanje apetita, hujšanje, potrtost, izcedek iz nosnic in oči.. Številne ptice so prenašalke povzročitelja, same pa ne zbolijo. Zbolijo lahko šele po nekem stresnem dogodku. Zato je bolezen najpogostejša pri nanovo uvoženih živalih. Bolezen se lahko s ptic prenaša tudi na človeka. Prenos je razmeroma redek glede na pogostost okužb pri pticah. Bolezen običajno poteka blago, je pa zelo nevarna za bolne ljudi, starejše, otroke in tiste pri katerih je prizadet imunski sistem. Simptomi so podobni kot pri prehladu; povišana telesna temperatura, glavobol, mrzlica, utrujenost, vnetja dihal. Dokazovanje bolezni je pri živih pticah včasih zelo težavno, odvisno od vrste, časa, ki je pretekel od okužbe. Povzročitelj ne povzroča bolezni sam po sebi, temveč okvari tudi obrambni sistem in naredi tako telo dovzetne za druge bakterijske ali virusne bolezni. Tako veterinar kot tudi splošni zdravnik lahko posumita na klamidiozo na osnovi anamneze, kliničnih znakov, preiskave krvi in drugih metod. Bolezen se lahko dokaj zanesljivo dokaže z določanjem protiteles v krvi. Zdnji podatki kažejo da je kar 70% prodajalcev pozitivnih na klamidijo, kar pa ne pomenio, da so prenašalci bolezni, temveč dejstvo, da je telo razvilo imunost na mikroorganizem. Zdravljenje je uspešno ampak dolgotrajno in mora trajati vsaj 45 dni. pripravil: dr.sci. Zlatko Golob član svetovnega združenja veterinarjev ptic Bolezni ruskih hrčkov Dr. Dovč iz klinike za male živali v Ljubljani opozarja! V zadnjih letih se pojavlja večji pogin ruskih oz. pritlikavih hrčkov. Na veterinarskem inštitutu so že opravili prve raziskave in podatki kažejo, da so žal v večini krivci lastniki. Zmotno je namreč prepričanje, da hrčki ne potrebujejo vode, če uživajo veliko zelenjave in sadja. Voda je vir življenja za vsa bitja na zemlji. Kar loči ruske hrčke od navadnih pa je njihov način prehranjevanja. Ruski hrčki so pravi gurmani. Hrana za navadne hrčke vsebuje mešanico semen in suhe zelenjave, kar pa ne zadostuje za zdrav razvoj ruskega hrčka. Slednji se namreč prehranjujejo pretežno z živalsko hrano, ki je bogat vir beljakovin. Mešanica hrane Country line za mini hrčke je popolen obrok, ki vsebuje poleg semen in sušene zelenjave še meso in mesne stranske proizvode, sušene rakce, žuželke in črve mokarje, ter dodatne mineralne snovi. Pomankanje beljakovin povzroči nastanek kožnih lišajev in izpadanja dlake, ki kasneje preraste v tvorbe (rak ali tumor), ki so za hrčka največkrat pogubne. Pojav je pri veterinarjih zbudil zanimanje, saj bolezen napada le ruske hrčke, uprite se torej skušnjavi, da bi vašemu malemu kosmatinčku ponudili košček čokolade in ga nadomestite z slastnimi črvi mokaiji. Naš prvi hišni ljubljenček Težko je svetovati kateri je naprimemejši hišni ljubljenček za otroka. Gotovo pa najmanj pozornosti in odgovornosti zahtevajo plešoče miške. Imajo jih tako stari kot mladi in vsem so čudovite. Ti mali glodavci resično ves dan poplesavajo, saj je zanje značilno nepretsano vrtenje v krogih. Njihov življenski prostor je manjša posoda steljana z oblanci. Pletena hišica iz sena, posodica za vodo in hrano. Prehranjujejo se z vsemi vrstami semen in zelenjavo. Kot posladek pa imajo najraje piškote. Njihova življenska doba je cca 2 leti. Ne grizejo in so nadvsem prijazne in ljubke. Miške ne živijo v klanih. Če želimo imeti več mišk skupaj kupujemo le samičke, saj so miški zelo tekmovalni in napadalni ko začne paritvena sezona. Če se odločimo za parček lahko pričakujemo naraščaj 4-8 mišk vsake dva meseca, Zato je najbolje tako za lastnika kot tudi miško, da ima le po en primerek. V mesecu avgustu bo tako Feniks zoo shop PODARIL PRVIM 10 KUPCEM PLEŠOČO MIŠKO BREZPLAČNO!!! FEBIKS ZOO SHOP Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/710-13-63 GSM 031-607-459. BARVNI TELEVIZOR GORENJE 70 cm AVTOPRIKOLIC/ NOSILNOST '*888ERj 104.988,OOSlfj*^ AVTOPRIKOLICA Mobilna klima naprava "I 149.910, ,00 SIT Velika izbira ; ventilatorjev*^ PRALNI STROJ WA 1581 EINi 98.989,00 Si \oosvt^ ;., MIKROVALOVNA PEČICA DeLONGHI 22.888,00 SIT^ MIKROVALOVNA PEČICA DAEWO Z GRILLOM 25.928,0 9,00 SIT I RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@siol.net tel.: 05/710 1 384, 05/710 1 385 KOLEDAR PRIREDITEV AVGUST 2002 Prireditev Dan družinske rekreacije Turnir v malem nogometu,balinanju vabljeni!_________________________ Kraj Datum Mašun Pregaije 31.8.2002 10.8.2002 Ura Organizator intormacne I' ' __ S Ml , . ' r' . ■ od 14.00 ure dalje od 9.00 ure dalje Organizator Društvo PIŠKOTEK Knežak 1 Športno rekreativni klub Progarje Informacije 05/788 20 30 041/829 139 Shod na Pregaijah, kulturno zabavni Pregaije 11.8.2002 ob 17.00 uri Kultumo-turistično društvo Pregaije 031/881 050 Razstava izdelkov učencev OŠ Antona Žnideršiča Il.Bistrica pod vodstvom mentorja Franeta Dolgana Domna Vidmu preddverje cel mesec vsakdan Osnovna šola Antona Žnideršiča I1.B. inTIC TIC 05/710 1 384 Slikarska razstava akvarelov Jože Šajn,Ilirska Bistrica Domna Vidmu RC in TIC cel mesec 8-16.00 ure Jože Šajn in TIC n. Bistrica TIC 05/710 1 384 05/714 59 70 Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Gostilna- pizzerija Škorpijon cel mesec 10,-22.00 ure Jože Šajn in gostilna-pizzerija Škorpijon 05/7141 332 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca pivovarna in gostilna Pek Dolenje cel mesec 10.-22.00 ure pivovarna in pivnica Pek ter Rajko Kranjec 05/788 50 29 05/7145 360 Razstava fotografij - Ilirska Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v Ilirski Bistrici) V bistroju Baladur stalna razstava 8.-23.00 ure Ilirika Ilirska Bistrica Igor Štemberger 05/7141 935 Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Okr.griU Danilo RBistrica cel mesec 9-23.00 ure, razen nedeljek Jože Šajn in gostišče Danilo 05/714 59 70 05/7141 517 Ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč__________ Prem grad vsak dan po dogovoru TIC Mojca Memon, Prem 05/710 1 384 05/7860 400 Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja_________ Prem vsak dan po dogovoru TIC Marija Dolgan, Prem 05/710 1 384 05/7860 374 Ogled muzejsko urejene pomožne pošte “Pri poštarjevih” v Harijah Harije vsak dan po dogovoru Alenka Penko TIC 05/7100360 05/710 1 384 Ogled učne poti “na Goliče” Učne delavnice za skupine Jelšane vsakdan po dogovoru OŠ Jelšane TIC 05/788 50 01 05/710 1 384 Ogled Hodnikovcga mlina Ilir.Bistrica vsakdan po dogovoru TD RBistrica Bridge vsak ponedeljek v 11. Bistrici izmenično v Postoini Jadran, PO Šport barlLJB. izmenično 18.00 Bridge klub RBistrica 05/7145 280 05/7145 280 Občinska liga malega nogometa Il.Bistrica od 28.8.dalje sreda-petek od dalje Športna zveza RBistrica 05/710 1135 e-mail:sz, ilb@siol.net Poletna košarkaška liga MPNŽ Il.Bistrica avgust Od 19.00 ure Dalje Športna zveza Il.Bistrica 05/7101135 e-mail:sz.ilb@siol.net Liga v odbojki na mivld-moške/ženske ekipe Igrišče ŠC Trnovo avgust po dogovoru Od 17.00 dalje Športna zveza Il.Bistrica 05/710 1135 e-mail:sz. ilb@siol.net Turnir v odbojki na mivki-mešano ŠC Trnovo 17.8.2002 Ob 14.00 Športna zveza ll.B. 05/710 1135 Lep pozdrav do prihodnjič, prijetno dopustovanje ! Svetovalka v turistično informacijskem centru Mojca Memon NAROČILNICA SnCZllik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in V / - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faksu 05/ 71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: qa-commerce@siol.net IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA DATUM PODPIS PROGRAMSKI ODBOR JE POTRDIL OSNUTEK REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA ZA JUŽNO PRIMORSKO 2002-2006 V petek, 19 julija 2002 je Programski odbor, kije odgovoren za vsebinsko usmerjanje priprave Ragionalnega razvojnega programa za Južno Primorsko ( za obdobje 2002 -2006), na svoji 3. seji potrdil osnutek dokumenta, ki ga je pripravila Regionalna razvojna Agencija Južna Primorska, v sklopu katere deluje tudi Razvojni center Ilirska Bistrica. Vodja projektaje samostojni podjetnik Slavko Mezek. Regionalni razvojni program (RRP) je temeljni pogramski in izvedbeni dokument za hitrejši ekonomski , socialni in okoljski razvoj Južne Primorske. Dokument opredeljujje vizijo razvoja, cilje, prioritena področja, glavne programe in podprograme, pa tudi nekatere ključne projekte, ki se bodo izvajali v tekočem programskem obdobju. Podaja osnovni finančni, terminski okvir za njegovo izvajanje ter je zato podlaga za proračunsko programiranje občin kot tudi podlaga za pripravo skupnega programskega dokumenta med Slovenijo in EU, ki bo opredeljeval finančno sodelovanje v tekočem programskem obdobju. Dokument je izhodišče za konkuriranje za sredstva iz drugih mednarodnih virov, do katerega so Slovenija, oziroma posamezne občine Južne Primorske upravičeni. Regionalni razvojni program temelji na načelih trajnostnega razvoja, ki so vgrajena v najpomembnejša razvojna področja : gospodarstva, človeških virov, infrastrukture, okolja in prostorskega razvoja in urejanja. Dokument je zgodovinski tudi zato, ker gre za prvi skupni razvojni dokument Južne Primorske, ki nastaja ob širokem sodelovanju različnih akterjev celega območja. Tako predstavlja nekakšen uvod v tesnejše medobčinsko sodelovanje na tem območju, ki se bo že v kratkem okrepilo z ustanovitvijo pokrajin. Dolgoročna vizija RRP Južna Primorska se glasi: “Zadovoljni ljudje v razpoznavni, gospodarsko uspešni sevemojadranski regiji, cenjeni po ustvarjalnih odgovorih na socialne in okoljske izzive globalizacije Vizijo razvoja bodo partnerji v regiji uresničevali z naslednjimi prioritetami: •Povečevanje konkurenčnosti podjetij in spodbujanje naložb; razvoj turizma, kmetijstva in podeželja. •Izboljšanje izobrazbene ravni, pogojev za kvalitetno življenje v regiji in podpora zaposlovanju. •Zagotavljanje boljše dostopnosti regije ter varčne mobilnosti, učinkovitejše in okoljsko bolj prijazna raba energije, razvoj informacijsko komunikacijske infrastrukture in storitev. •Varstvo vodnih virov in zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, ureditev področja ravnanja z odpadki ter revitalizacija naselbinskih jeder. •Razvoj učinkovite regionalne razvojne agencije ter mreže specializiranih struktur in uslug v podporo hitrejšemu razvoju. Za izvedbo razvojno spodbujevalnih ukrepov iz RRP bo potrebno združevati finančna sredstva •na regionalnem nivoju: - občinska sredstva za razvojne-investicijske programe - zasebna sredstva gospodarskih družb •na nacionalnem nivoju: Južna Primorska sicer spada med najrazvitej še regije v državi, vendar vključuje tudi področja s posebnimi razvojnimi problemi, ki bodo deležna posebne pozornosti. Država dodeljuje sredstva preko neposrednih spodbud ((preko nosilcev politike Agencije RC za regionalni razvoj in Javnega sklad.: RS za reg. razvoj) in posrednih spodbud (preko resornih ministrstev - javni razpisi za sofinanciranje projektov). •Na mednarodnem nivoju: do leta 2003 temelji sofinanciranje regijskih programov na oblikah predpristopne pomoči (skladi Phare, Ispa in Sapard). Z vstopom v EU leta 2004 pa bodo na voljo sredstva iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Regionalni razvojni program za Južno Primorsko ie mogoče najti na spletni strani www.koper.si/rrc/ Povzetek vripravila: Jožka Vidmar Razvojni center Ilirska Bistri 'a * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: ■lilgliMl BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Glede na obseg trgovanja z vrednostnimi papirji lahko račemo, da je počitniško razpoloženje v zadnjem času zajelo tudi Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Kljub ležernemu razpoloženju, pa so za veliko presenečenje na kapitalskem trgu ponovno poskrbela pivovarska podjetja, katerih spremljanje je v zadnjem času zasenčilo večino ostalega dogajanja. Vse kaže na to, da seje ponovno vnela že enkrat prekinjena vojna. Na veliko presenečenje vseh, je v preteklem tednu v enem samem dnevu zamenjalo lastnika več kot 22 odstotkov vseh delnic druge naj večje slovenske pivovarne Union, katero je v lanskem letu sicer neuspešno poskušal prevzeti belgijski pivovarski velikan Interbrew. Kot se je kasneje izkazalo je delnice Uniona kupovala Pivovarna Laško, kije tako z več kot 46 odstotki vseh delnic postala največja lastnica Pivovarne Union. Pivovarna Laško je kasneje objavila namero, da bo v naslednjih 30 dneh objavila javno ponudbo za odkup vseh delnic Uniona po ceni 91.000 tolarjev za delnico, kar je 1.000 tolarjev več, kot je v svoji ponudbi za prevzem ponudil v preteklem letu Interbrew. Za presenečenje pa ni poskrbela samo Pivovarna Laško. Po objavi javne ponudbe Laškega je Ljubljanska borza zaradi varstva delničarjev naslednjega dne zaustavila trgovanje z Unionovimi delnicami. In v čem seje skrival razlog? Istega dne je namreč tudi Interbrew obvestil borzo o nameri, da bo v roku 30 dni tudi sam odkupil vse glasovalne delnice Pivovarne Union, ki še niso v njegovi lasti. Javno ponudbo so dejansko tudi podali, vendar pri ceni, kije za 1.000 tolarjev po delnici nižja kot ponudba pivovarne Laško za iste delnice. Večina je verjela, da bo borba za pivovarno Union še velika, vendar je zadnja poteza belgijskega pivovarja v tekmo za prevlago ponovno vnesla veliko ugibanj in negotovosti. Ne smemo pozabiti, da bo veliko odvisno tudi od odločitve urada za varstvo konkurence, ki za uspešen prevzem Laškemu moral izdati dovoljenje. Tukaj se pojavlja težava, ker bi združeni Pivovarna Laško in Union imeli na slovenskem tržišču kar več kot 90 odstotni tržni delež, kar ni v skladu z normativi zagotavljanja konkurence. Zagovorniki združitve slovenske industrije pijač pa zagovarjajo stališče, da po pridružitvi Slovenije Evropski uniji, celoten tržni delež slovenskih pivovarn v evropskem merilu še zdaleč ne bo predstavljal nobene ovire. Glede na dosedanje dogodke se pričakuje, pa bo vsak nov korak v pivovarskih dogodkih presenečenje. V polnem teku pa so tudi prevzemne aktivnosti Perutnine Ptuj, ki so bile deležne precej kritike in neodobravanja. Perutnina, ki sicer dosega zelo dobre poslovne rezultate in je v zadnjih letih razširila svoje poslovanje tudi na področje izven Slovenije, si bo v kratkem pripojila Kmetijski Kombinat Ptuj in ljubljansko Jato meso. Pogodbe o pripojitvi so uprave omenjenih družb že podpisale, končno besedo pa bodo imeli delničarji in urad za varstvo kunkurence. Pripojitev bo Perutnina izpeljala z izdajo novih delnic, ki jih bodo dobili delničarji KK Ptuj in Jate mesa. Prav menjalno razmerje pa je tisto, ki je sprožilo v javnosti največ negodovanja. Perutnina je za delnico Jate pripravljena zamenjati 6 svojih delnic, pri KK Ptuj pa je menjalno razmerje 3,2 delnici Kombinata za eno delnico Perutnine. Glede na trenutne tržne cene omenjenih delnic je razmerje dejansko postavljeno v korist Perutnine in s tem njenih delničarjev, vendar v škodo delničarjev Jate mesa in Kmetijskega Kombinata. Posledično sta delnici Jate in Kmetijskega Kombianta Ptuj, ki za razliko od Perutnine kotirata na Ljubljanki borzi, precej padli. Odnos Perutnine do ostalih delničarjev se odraža tudi v načinu objave informacije o menjalnem razmeiju, ki so jo podali na tiskovni konferenci, ki je potekala kar v času trgovanja na borzi. Ker Perutnina delnica ni uvrščena na borzo se družba ni dolžna ravnati v skladu z zakonom o trgu vrednostnih papirjev, ki tovrstnih dejanj ne dopušča. Glede na dejstvo, da se z delnicami obeh družb, ki počasi prehajata pod okrilje Perutnine, trguje na borzi in ima posredovana informacija cenovno zelo občutljivo naravo, bi bilo od takšne družbe kot je Perutnina pričakovati korektnejše ravnanje, četudi ji ni potrebno upoštevati zakona, ki velja za borzne družbe. Nina Pulko Ilirika borznoposredniška hiša d.d. Nin a. Pulko@Jlirika. si VABLJENI NA KRVODAJALSKO AKCIJO V ILIRSKI BISTRICI v petek, 9.avgusta, med 7. in 13.uro v osnovni šoli D.Kette LETNIK 1947 V NOVAKOVEM MLINU Foto D.K. Pri starem ognijišču (črni kuhinji) v Novakovem mlinu se je dne 22. junija 2002 zbralo 80 oseb letnika 1947, kjer so proslavili svojih 55 let. Tako kot na vsakem rojstnem dnevu, ko se zberejo ljudje dobre volje, se je tudi na tem praznovalo tja do jutranjih ur. K dobremu razpoloženju je prispevala lepo urejena okolica, ubrano petje in prijetna glasba. Tako kot na predhodnem srečanju letnika 1947, ko so praznovali Abrahama, so tudi tokrat ostanek neporabljenih sredstev in še dodatno zbranih sredstev namenili za humanitarne namene. 40.000 tolarjev so tako namenili eni izmed družin na Bistriškem. Udeleženci srečanja letnika 1947 so tako dopolnili tradicijo tovrstnih srečanj na Bistriškem. Razvojni center Ilirska Bistrica Kmetijska društva v Kmetijsko svetovalna Turistično informacijski center občini II.Bistrica služba II.Bistrica POVABILO NA TEKMOVANJE HARMONIKAŠEV V mesecu septembru, natančneje od 9.-16. septembra bo potekala jesenska prireditev »Kmetijska tržnica« v Ilirski Bistrici.V sklopu prireditve bo v soboto 14. 9. 2002 potekalo tudi občinsko tekmovanje harmonikašev. Tekmovanje bo potekalo dne 14. 9.2002 v okrepčevalnici grill Danilo v Ilirski Bistrici s pričetkom ob 10. uri vabimo vas, da se tekmovanja udeležite Tekmovanja se lahko udeležijo vsi, ki jim harmonika ni tuja. Prijava mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, vrsta harmonike,starost, tel.številko na kateri ste dosegljivi Pisne prijave sprejemamo na naslovu: Razvojni center Ilirska Bistrica-TIC Gregorčičeva 2, p.p. 77,6250 Ilirska Bistrica Rok prijave: 1. 9. 2002 Dodatne informacije dobite na tel. 05/710 1 384, 05/788 0 145 Vabljeni k sodelovanju Organizacijski odbor •V' LJUDSKA UNIVERZA POSTOJNA VPISUJE V PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH I. TEČAJI IN SEMINARJI - tečaj za voznike viličaijev - tečaji slovenskega jezika za tujce - verificirani tečaji tujih jezikov za odrasle - tečaj za voditelja čolnov - tečaj šivanja in krojenja II.RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE - začetni in nadaljevalni tečaj računalništva - internet in e-pošta III. SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE - trgovec - trgovec-prekvalifikacija - voznik - kuhar - natakar - bolničar-negovalec IV. POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE - strojni tehnik - lesarski tehnik - tehnik zdravstvene nege - predšolska vzgoja - ekonomski tehnik - gostinski tehnik - prometni tehnik Več informacij dobite na tel. št.: 05 721 12 80 ali 721 12 88 (vsak delavnik od 8-16 urejali osebno v prostorih Ljudske univerze, Ljubljanska 2, Postojna e-mail:lu-postojna @studioproteus.si,http.//www.lu-postojna.si OBIŠČITE NAS Naša hiša se nahaja v Oriju -18 km od Splita proti jugo-vzhodu. Od morja je oddaljena 200 m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, kar bo impresioniralo vsakega obiskovalca. Oddajama dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso. Informacije na telefon: 00385 21 734138 ali na e-mail: leana.vavzik@st.hinet.hr Dobrodošli!