47. številka. petek 19. aprila 1895 (v Trata, T četrtek zvečer dne 18. april« 1895 ) Tečaj XX. „■DINOIT" izhaja po trikrat na teden v ieatih ii-(tanjih oh torkih, 6*tPtkih i" /jutranje izditnju iz- haja »It uri zjutraj, T.-fcrno pa ol< 7. ari v oo» r. Obojno izdanje k tam*: i a Jailan i)i*hh* . t. — ,wi, iaveu AvitrijH (. I.« za tri m Met , . „ V.MU . . > — za pol lat« . . . A,— , , , za t«» (eto . . . 10,— , ■ , is.— Na naroobe hrei priložene naročnine te ne jemlje ozlr. Potamičre itnvilke te dobivajo v pru-dajalnieali tobaka v lr»tit po a n»č„ izven Tr«t* po S uvč. Sobotno vedemo izdanje v Ir&tu 4k n*., izven Trata • ni. Ol EDINOST Milo slovenskega političnega druitva za Prlmo Oglati te rafuu« po tarifa v petitu; ta na*lov» z debelimi trkam te plafaje prostor kolikitr oblog* r avadnih vratic. t'onlaiiM, ovmnnice in javnezizhvnl«. do-m»i'i oglati ud. te računajo po pogodbi Vti >iopl*i naj to potiljajo -jrednittva : ulic« ('a«erm.i it. Is. V*ako pitmo ntn biti friiiiKiivun^. k>»- nefrankovana ae ne tpr«, jinaja. Rokopiti ta n« vra^aje. Naročnino. reklamacij« m «(Uta .prejema upravniitf ulioa Moliae aie-eolo hit. S, II. nadet. Odprto reklamaetje te proat« pottnine. • m f it ate« f \ Nastopilo je drugo četrtletje. Ker pa mnogi naročniki niso storili svoje dolžnosti niti za prvo četrtletje, jeli smo jim dopo-iiljati tirjalnice. Upravniitvo. Shod vililcev v Brezovicah. (Konec). Gospod prof. M a t k o M a n d i i je nadaljeval : Ciyte drugo: duhovniki nas uče v prvi vrsti kršćansko In narodno vero. Mnogokrat je duhovnik jedini učitelj in svetovale« narodu, raztresenemu po selili. Uprav zato napadajo naši narodni nasprotniki najbolj našo duhovščino. Oni računajo modro: ako udarimo pastirja, razženemo tudi čedo. Ne dopustimo jim tega! Zavzemajmo se za naše narodne duhovnike, branimo jih, držimo se njili naukov. Protivniki govorć, da se duhovniku ni mešati v posvetne stvari. To ni res; dokler je človek živ, mu duša živi v telesu, in zato je dolžnost brigati se tudi za telesne potrebe naroda. Vršeči to dolžnost vrše duhovniki tudi svojo pravo, oni so členi države kakor vsakdo drugi, oni plačujejo davke in druge doklade, zbok česar imajo pravico tndi glasovati in prihajati na shode ter navajati narod k dobremu, kakor pravi pastirji svojo čedo. Čujte tudi to: Vsa Istra ima prilično 42000 otrok, ki bi morali zahajati v šolo. Od tega števila jih je nad 1700O, ki niso nikdar videli šole, a brez te ni napredku. (Jeden kmet kliče: pravijo nam, da sta za nas samo motika in plug. Mandič odgovarja: po takem bi bili le motika in plug in ne ljudje. Človek, ki ve kaj več, ume bolje rabiti tudi plug in inotiko t) Naša skrb je, da se popravi volilni red, da bode veče število naroda volilo tudi več peslancev, ne pa manj, kakor je bilo do sedaj. Mi smo v zbornici branili rodoljubno duhovščino, mi smo se zavzemali in predlagali, da se osnujejo šole povsodi, kjer je toliko otrok, kolikor zahteva postava. Mi spoznavamo potrebo zdrave pitne vode po mnogih krajih Istre. Gospodovalna italijanska stranka se ne briga za to. Na njih sramoto v samem mestu Poreču mora siro-mašneje ljudstvo piti vodo iz najbolj uma-zauih koluž ; gospoda seveda ne, ker ima svoje vodnjake. Ako pa ti sedanji gospodarji ne marajo uiti /a svoje italijansko ljudstvo, kako hočete, da bodo skrbeli za vas, ki niste in ne smete nikdar biti njihovi ? 1 Tudi z občinami se igra italijanska stranka. Kadar propadejo v tej ali oni občini, hitro so pri tem, da bi jo razcepili na dve, tri, da bi vam, razcepljenim, laglje gospodo- PODLISTEK. I Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. Spual A. Š e n e a. VII. „Res je, res," potrdil je važno Arbanas. »Nego, ad modum reverende — nego!" skočil j« rusi notar na kapelana, ki je od čuda raztegnol obrvi in debelo gledal. »Oporekam svečano, kar ste sedaj rekli. Jaz, kot pravi branitelj moram prašati: Kako, zakaj in četnu? Tituliis, titulus, v tem grmu leži zajec ? To je oni klin, ki ga jaz trdno v rokah držim, kakor evo ta vrč. Nam niso do-sodili lasti Medvedgrada, a mi hočemo pravdo ex radicalitate juris (Pravo iz korena.), ma da traja sto let, Bogme, hočemo t" in jezno je vdaril Kaptolovid pestjo ob stol. „Nočemo ne, gospod notarjaš!" odvruol je mastiti sodeč hladnokrvno, „aj Bog, da smo se te nesreče rešili. Ali hočete, da prodamo mestni gozd za sodne takse et caetera — a mi da slamoj kurimo peči. Hvala lepa 1 vali. Tudi v tem pogledu smo mi razložili svoje razloge in v poslednjih letih je vlada dajala nam prav. Čujte nadalje 1 V teh zadnjih 6 letih bilo nas je naše hrvatsko-slovenske stranke j devet v deželnem zboru v Poreču. Ni nam bilo ni miru ni spoštovanja Povodom zadnjega J zasedanja nas je bilo samo pet, kajti jeden -naših je umrl, nekoji pa so bili bolani. Ali J vsejedno, tudi da bi bil jeden sam, morali ' bi ga spoštovati in puščati v miru. Jaz n« prihajam v deželno zbornico kakor MandlĆ, ampak kot zastopnik 40.000 ljudstva. Kdor grdi in vznemirjuje mene, ta grdi in vzne-mirjuje toliko tisočev ljudstva. Zadnjikrat smo sedeli dva večera sami pri večerji. Druhal gnetla se je pred vratini sobe, grdila nas, stresala z vratmi, odpirala iste se silo, grozila nam smrtjo in stičnimi besedami. Odšli smo. Še le potem, ko je u-videla vlada, da italijanska stranka zasmehuje tudi njenega komisarja, zaprla je deželni zbor ter razpustila istega kmalu potem. Sedaj so nove volitve pred vratmi. Ako hočete, da bode bolje vam in vašim zastopnikom, glejte, da boste glasovali složno, da pride v zbornico kolikor mogoče več naše stranke. Burno odobravanje med govorom Man-diče vem in ob svršetku istega je pričalo, kako so vsem poslušalcem segale do srca besede tega govornika. Ko se je tako mirno razpravljalo in govorilo, zakiical je neki starec; Pravijo, da je dr. Laginja postavil mitnice in vse zlo! Na ta vsklik je ustal dr. Laginja, da zakliče povzdignenim glasom: Nisem hotel in tudi nisem mogel govoriti o vsem, kar se je o priliki, javno in privatno, govorilo in pisalo v korist našega naroda, ker nisem hotel da mi bode govor predolg. Ali tu je padla beseda, da naši protivniki slepe ljudstvo, da sem jaz postavil mitnice. In, dragi moji, ne samo to, ampak vse zlo, tako govore, da je prišlo od mene; kakor da popred ni bilo zla. Treba torej, da tu pred tolikim narodom, izjavim na kratko, vedrim čelom in rotć se pri sreči svojih otrok, da je resnica to, kar vam hočem povedati. V prvo: jaz niti nisem bil še poslanec, ko se je ustvaril zakon o mitnicah, ampak je b i I n a in o j e m mestu naš nasprotnik. V drugo: ko sem došel jaz kot poslanec na Dutiai, seje o neki priliki razpravljal proračun, v kojem je stalo, da se iz Istre iztirja na mitnicah 30.000 gld. ali več; tedaj sein uprav jaz govoril p r o t i, in govoril sem ostro, da je plačevanje cestarine težko breme, da tega davka ne bi smelo biti, da je bil narod često pri- Baiu vrag uas je navdahnol, da smo se šli trgat za ono nesrečno medvedje gnezdo. Čuvajmo svoje, a pustimo tuje. D&, dA ! Ne čudite se, da tako govorim. Ne praskajmo se, kjer uas ne srbi. Stari Krupič, častit starec sivoj glavoj in krepkimi mišicami, sedel je nekako zamišljen upiraje se lahtom ob stol. Naposled dvignol je vedri rdeči obraz, zasukal bele brke ter rekel gostom : ,.Jaz da oprostite, ne urnem čitati ni pisanih knjig, niti vem, kako se sodi po pismu. Kladivo mi je pero, a po naklu pišem. No obšel sem, hvala Bogu, dovolj sveta, videl sem dobro in zlo, pa krojim pravo po lastuej pameti. Morda se mi bo-dete smijali, da puščam mej pismeno gospodo svojemu jeziku uzde. Ne zamerite mi, ako morebiti od srca tako bobnem; vi gospoda, lo bolje razumete, ker čemu bi vam bila vaša latinščina? No mulim, ila se resnica da povedati tudi prostoj hrvaškiij besedoj. A jaz mislim o tej stvari tako, V starih pismih velite, da je napisano, da je Medvedgrad naš in vse, kar spada pod Medvedgrad, da je siljen graditi one ceste, od kojih mora sedaj plačevati. Govoril sem tako ostro, da mi je predsednik zažngal, da mi odtegne besedo. Kvo, vidite, to je resnica, ne pa to, da mitnice izhajajo od mene, kakor klevetajo razboj >iki mojega javnega poštenja. Ako ne verujete jednenui ali drugemu, kar sem tukaj rekel, prašajte le pri najvišjih cesarskih oblastih. In ako je le tem kaj do resnice, kakor jim mora biti, povedo vam, da je to res, kar sein jaz rekel, ne pa kar govore odpadniki in slepilci. Te besede so napravile velik utis na zborovalce in po vsej dvorani se je razlegalo : verujemo, verujemo, naša vera je trdna! Predložene resolucije — gospodarskega, narodnega in politiškega značaja — vspre-jele so se na to soglasno. Politiške vesti. Đismarck o razmerju tucd Nemci in Slovani. Kdo bi bil mislil: Bismarck je v svojem odgovoru štajerski deputaciji povedal kojo, ki gotovo ni bila po volji štajerskim ultranemškiin romarjem v Friedrichsruh. Med drugim je rekel, da v državi, kjer živi po-mešauo toliko narodnosti, treba pač bojevati se, ali d o b r o h o t n o, krščansko d o-brohotno. Priporočal je nadalje, da naj Nemci ustvarijo tako razmjerje do Slovanov, ka-koršno je med možem in ženo — Nemci so močnejši, a okornejši, torej mož; Slovani so okretnejši, ali .šibkejši in mehkejši, torej žena! Ako bodo Nemci umeli igrati ulogo moža, zagotovljeno jim je vodstvo v državi. To označenje Bismarckovo nas Slovanov ni sicer posebno laskavo, ali roko na srce., mnogo resnice ja v njem. Mehki smo, mehki! Učitelji v Galiciji, Sporočili smo nedavno, da je veliko število galiških učiteljev doposlalo poslanski zbornici peticije, da se jim zboljša bedno stanje. Dejstvo pa, da so te peticije doposlali dru. Luegerju, ki je persona ingratissima pri poljskih poslancih, smatral je ves svet kot demonstracijo poljskih učiteljev proti poljskim poslancem. Da paralizuje utis tega dogodka, hoče gališko na-mestništvo izdelati spomenico, v kateri bode skušalo dokazati, da ni tako, kakor trde učitelji. Ali zastonj ves trud, kajti vse spomenice na svetu ne morejo prikriti resnice: da dobivajo učitelji po 250 gld. plače ua leto in da se mnogi izprašani učitelji nočejo posvetiti svojemu poklicu, ker nočejo — stradati, čemur je posledica le ta, da je veliko občin brez šol ter da Galicija prvadi se številom svojih analfabetov, to je ljudij, ki ne umejo ni čitati ni pisati. naše. Morebiti; to bode bolje vedel od mene učeni naš gospod notariuš. Ali jaz vas pra-šum, ali smo kedaj imeli v posesti Medvedgrad ? Nismo. Vidite torej. To vam je prava skleda bre* jedi, brez mesa kosti. Bilo bi seveda lepše, da imamo vse to, a še lepše, da je ves svet naš. Ali je dobri Bog tako odredil, da ne more vse v jedno torbo. Naša gospoda so se zelo junačila radi te pravde na starega Gregorjanca, juuače se še sedaj. Jaz sem vedno pravil: Iz te moke ne bode kruha, pustimo stvar na miru! Vi ste name vihali nos, da jaz tega ne umem, in da je naše pravo jasno, a stari Taki da nam pomore. Jaz jezik za zobe, pa v kot. Kekli ste mi, da ima stari Tahi mnogo prijateljev pri kraljevskem sodu. No jaz sem mislil, ako so sodci taki, kakor bi imeli biti, morajo pravdo krojiti po zakonu, a zakon nima prijateljev niti neprijateljev. V tem je počila razsodba. Mi smo izgubili — tako je, in ni drugače. Gregorj.mec je ohol, bogat, osvet-Ijiv, nagel. Odkar prvi kamen Zagreba stoji, ni imelo plemenito mesto krvoločnejšega neprijatelja, kakoi mu je gospodar medvedgraj- Različne vesti. Osebna vest. Predsednik višjega deželnega sodišča, tajni svetovalec Peck, j« odpotoval predvčerajšnjem na Dunaj Volitno gibanje. Dne 16. t. m. vršila se je v Izoli volitev volilnega moža za davčno občino Korte. Voljen je bil j e d n o g I a s u o mož narodne stranke. Mir se ni kalil, ker je oblast skrbela in ukrenila potrebno v polni meri. Bog daj tudi drugod tako! Včeraj je bila volitev volilnih mož v Bujah. Zmagala je brez dvojbe italijanska stranka. , Včeraj in danes »e je vršila volitev v M o t o v u n u; ako dobimo kako poročilo do sklepa lista, priobčimo je med najnovejšimi vestmi. Triaikl »konservativci*. Tržaško glasilo italijanske duhovščine, tukajšnji ,11 Po-polo* je objavilo dne 17. t. m. uvodni članek, v kojem nam pojašnjuje svoje pojme o konservatizmu. Pripoznati moramo, da so nazori ,11 Popola* kolikor toliko pravilni. Naloga konservativni politiki — pravi omenjeni list — je le-ta, da hrani in brani zakone države in njene pravice. To je pravi znak avstrijskega konservatizma. To velja seveda za take zakone, ki so v soglasju z višjimi božjimi zakoni. Čuvanje takih zakonov znati čuvanje reda, pravice, čeduosti in po takem miru in sreče človeštva. Vest sama zapoveduje torej vsakemu ljubitelju miru in dobrih običiyev, vsakemu dobremu katoličanu, biti kouservativuiin v politiki. Drugače pa je z onimi zakoni, ki so v nasprotju z božjimi in verskimi zakoni. Takim zakonom ne more pritrditi noben po-šteujak in ne bi hotel konservirati istih, (Spoštovati jih pa mora, dokler so v veljavi. Opomba ured.) Ako bi hoteli ohraniti take zakone, značilo bi, da hočemo nadaljevati kiivičiiost, nered in vznemirjanje vesti. Ali se more avstrijski katolik izjaviti konservativcem v ravnokar označenem zmislu? „II Popolo', odgovarja odločno: da ne! Vsakemu katoliku je dolžnost, delati ua to, da se taki krivični zakoni premeue — ergo: ne sme biti konservativec!!! V tem zmislu ne more biti v Avstriji nikdo konservativec. Kavno to je velika pogreška mnogih, ki mislijo, da morejo potolažiti svojo vest absalutnim koti-servatizmom. Taki konservativci bi hotali ohraniti tudi hudiča, ako bi zahtevala država, taki konservativci zahajajo ua maskarade tudi v postu, ako jih je povabilo kako patri-jotiško-konservativno društvo, taki konservativci vzdržujejo tudi n a j n e m o r al u e j S e ski. Ako bode prilike, osveti se nam, ako je ne bode, najde jo Stepko. Mi smo mu trn v peti; sod je izdrl trn, a rana je ostala. Ne dregajte v rano, zlo bod«. Pustite ga na miru. Naj se le dotekuu mesta, naše zemlje, naših pravic, a dft.! tedaj pa betom po glavi, in kakor sem star in slab, skočil bi tudi jaz, ne perom ne papirjem, ampak pestjo, gospoda, da pestjo! Ali zato ni treba tratiti časa, treba delati, da bodemo tudi mi mogočni, da bodemo imeli prijateljev v sili. Uo-spuda Zritijska niso nam od nekedaj baš veliki prijatelji bili. Saj veste, kako je besao na nas planol bil pokojni ban Nikolaj. Ali sedaj je drugače. Sin mu, gospod tabornik Jurij, naklonjen nam je. Celo sami ste složno ukrenoli, da ga kako počastimo, da mu na mestni troše k poklonimo srebrno kupo za njegovo svatbo z Ankoj Erdodijevoj. Saj ste meni naročili, da jo izdelam. Držimo se njega, pustimo (lregorjanca na miru, ali držimo se Jurija, a pred vsem držimo se svojega. Tako mislim jaz.* (Dalje prih.) liste, kakor h en je «M a 11 i n o", taki , konservativci glasujejo tnrli za krivirn** za- i koiie, ako vlada sini|>ul i/.iij<- z i»tiuii. Taki'LH koiisi i vati/iiiH vsklika k>-nečno JI Popoln" I i U e r a ti a s ! toni i li e! Tu in; vsklikmno tmli : Urši nas, n Go->(»inl. iiza lvili takozvanih „koiisft valivcm"! Kajti slika, kakor j., j.- načrtni ,11 Pojmio*4 0 ki i vili k >!is lvativrilije verna 'ilika naši!) tržaških konservativcev Ti poslednji s»* ri-s vežejo lio o | i t i š k e m, n i v n n r o il ti h m p <>-g I e moglo površno pregledati, koliko škode je provzročil potres. Poslopja so veliko huje p iflkodovaua, nego je so diti na prvi pogled, ker jo zidovje v notranjosti razpokami. Hiše na velikem trgu. kar jih obroblja grad, so primeroma prav malenih >tno [i iškodovane, kaznilnica na gradn je hudo trpela, „Narodni Dom* pa skoro nič. V raznih krajih so pričele najnujnejše poprave, uekatt-re hi.»<' pa >>> pričeli podirati. Kolikor je mogoče cenili škodo sedaj, iznaša ista nad 4 milijone g 1 d. — Z Dunaja je odpotoval znani geolog dr. S ne* s v Ljubljano, da jireišče teren. Župan P. (iras-Selli je naprosil komo povelMvo, da bi prepustilo prebivalcem Ljubljanskim vse šotore, kolikor jih ima. Zajedno je naprosil brzojavnim potoni vodstvo drž. železnic, da bi poslalo v Ljubljano kar največ more železniških vagonov, da se nastanijo ljudje v njih. — Slovenski drž. poslanci se prosili ministra za notranje stvari prebivalstvu Ljubljanskemu nujne pomoči iz državnih sredstev. I)eželni predsednik ki anjski, baron H e i n, dobil je včeraj iz cesarske kabinetne pisarne brzojavko, v kateri ju izjavljeno globoko so-žalje Njegovo Vel. cesarja na nesreči, ki je zadela Ljubljano in uje okolico, ter naroča dežel, predsedniku, Ja dopošlje poročilo o položaju. Potres se je pojavil seveda po vseli krajih naše slovenske domovine. V Ljubljano so došla nadalje poročila o večji ali manjši škodi, katero je provzročil potres v Ljubljanski okolici, Sniledn kn, Skotjiloki, Radovljici, Planini, Begunjah, Novem mestu. Trebnjem, Šoštanju, Lukovici, Moravčah, Bohinjski Bistrici, Selci, Itibnem, Dolskem, Slivnici, Smn-rijali pri Jelšah, Videnji, Skalah v Šaleški dolini, Globokem pri Brežicah, Humu pri Ormožu, Sv. Pavlu pri Preboldu, Podsredi na Štajerskem, Podgori pri Gorici, Kobaridu, Sv. Luciji ob Soči, Prezidu itd. Mnogo strahu so pretrpeli ljudje v Črnemjfaht, dasi tam ni bilo posebne nesreče. Pišejo nam od tam: Na Velikonočno nedeljo ob 11. uri 18 min. zvečer bilo je občutiti tako močan siiik k, da so razpokaii nekateri zidovi. Potres je trajal 20 sekund. Ob 11. uri 35 min. bil je lahek sunek, trajojoč 5 s., ob 4 uri 35. min. zopet lahek sunek, trajajoč 6 sek. in ob 0. uri 4$7. uri zvečer. Z ozirom na neutrndljivost iu veliko priljubljenost g. pevovodje, nadeja se odbor društva „Nabrežina" obile udeležbe tako od strani sodelujočih članov, kolikor od. vseh druži h prijateljev petju. Paskuften samomor. 31-letna dninurka Alojzija Mosettig, stanujoča skupno s težakom Ivanom Bordonijeiii v II. nadstropju hiše št 3 v ulici dell'Asilo, vrgla se je predvčerajšnjem zjutraj raz okno svojega stanovanja na dvorišče. Bordoni je pozval pomoč in pri-hitel je zdravnik z zdraviliško postaje, Le-ta je konstatoval, da se je nesrečnica le nekoliko pobila na glavi in da ni nikakoršne nevarnosti za nje življenje. Bordoni ni dopustil, da ostane ljubljena ženska v bolnišnici, kamor so jo bili odpeljali. Vzrok temu poskušeneinu samomoru je baje velika razburjenost in pa žalost, dajo Bordoni ne more poročiti, ker je že oženjen, toda ločen od svoje žene. Roparsk napad. Vdova Filomena \Vei-gleiu ima malo gostilno v ulici Arcata, katero zapira vsaki večer ob 10. uri ter odhaja sama v svoje stanovanje, ki je v IV. nadstropju hiše št. 4 v ulici Alighieri. Ta gostiIničarka je opažala že od cvetne nedelje Bčm, da se vsaki dan klati nek 30 do 35 letni inožki okolo nje gostilne in dajo zvečer naslednje na potu proti domu. Povedala je to stvar svojim znancem toda ker se ji doslej ni prigodilo ničesar, ni prijavila zasledovalca policiji Ko pa se je ta gostilničarkn vrnila na Veliki ponedeljek zvečer domu, napadla sta jo na stopicali dva možka, jo vrgla na tla, ji odtrgla na pasu pričvrščeno torbico, v kateri je imela shranjenih okolo 3G gld., iu pobegnila. Žena je od strahu omedlela; ko se je zavedla, šla je vsa drh- teča od strahu v svoje stanovanje. Drugi dan je prijavila napad polic, nadzorstvu v nli'"i Set te Fontane, včeraj pa jo je zaslišal volja |olic komisnrijata v ulici Scii9sa, vi»ji k.iinisar gosp. Ba. her. — Soditi je, da sta si roparja nap avila ponarejen kljtič veznih vrat se vtihotapila na stopnice iu po izvršenem ropu odprla Via a ter ušla. Policija je baje že n.i sledu tema hudodelcema. Policijsko. 19letnega zidarskega pomočnika Josijia Fon do so zaprli, ker je prav po navadi tržaških pobalinov metal kamenje na ulici in zadel neko gospo v hrbet. — Ivana Vidalija iz Pirana, že izgnanega iz Trsta, so zaprli, ker je razgrajal po ulicah in opsoval stražarje. — 2oletno služabnico Franico Nun-zijo iz Knežaka so zaprli, ker je svojemu gospodarju, nekemu gostilničarju v ulici Ro-uiagfla, ukradla 21 obrisalk. — Mesarja Iv. T., ki je imel mesnico v ulici del Bosco, so zaprli, ker je oslepiril razne druge mesarje za več »to goldinarjev s tein. da so mu dajali meso, katero je on prodal, a denar pri-držal zase, Loterijske itevilke, izžrebane 17. t. m. Praga 58, 75, 50, 55, 43. Lvov 29, 56, 23, 2, 45. Sibinj 51, 42, 58, 75, 48. Najnovejše vesti. Motovun 18. Volitve volilnih mož so končane« Po liudetn boju je zmagala hrvatska stranka. Dunaj 17. Nadvojvoda Karol Ludovikje odpotoval danes zjutraj v Meran, kjer ostane najbiže kaka dva tedna. Brno 18. Sinoči se je prigodila eksplozija v veži hiše barona Pražaka. Razbitih je mnogo šip. Dognano Jfe, da je na pragu sosednje hiše razpočila kapsula, napoljnena steklovino, železuino, žeblji in lupinami pa-tronov. Zločinca niso našli. Budimpešta 17. Papežev nuncij Agliardi je danes dospel tu tem ter se nastanil v osrednjem semenišči. Tr^ovltiHlio bnojiivk«. I.UlimpsiU Piniiioa RtI i«. za »pomlad »>■--H,0:1. Koruza zn maj-juni H-fltf H 70. /.a juli-avgust 6.74—4.75 i'Aeitica iio»» oit l>i kil. I. 720— 7*20, od 78 kil. r. 7 25 - 7 30, od KC kil. f. 7'30—7 85. od 81 kil. f. 7-35-7 40, od Ha kil. l*or 7-40—7*45. ■li'fninn H 05-8 10. |.rono 0 20—« 80. rž nova 5.<30-ti"— Pšenica : Malo ponudbe, jnko žirnhno povpra-Suvimjo. Prodtilo §• j- 36000 mt st,, oi no redno ra-ohrfc dimu« zopet za 10—15 ni1. Ki 5 10 draije liro* 8-10 nf, Koruza 6—8 nfi. Trg jako ftirahen. Vrtine : lt-po. Praga. Noralinirmii sladkor /.n april f. 12.G3 nova lotina 12.«5 malo bolj«. Pl'AKH. Centrifugu) novi, postavljen v Trat in h carino vrod, odpoftiljaicv pruouj f. 28 —28-50. April •opt. f. 28.50 -28.75 Coucasnd 2i).--•—, Čttvorni HO'—. V glavah (Modih) BO'25 Ilavrt. Kava ManloH guod av»rng» za april 89.25 za juli »0 —. mlafno iU-mburg. Sani on good average za mai 75.24 g«!pler»b Ijon po prodpisu v lekarni Kaz Fanta t Pragu. Ta priprava jo žm več let znana kiikor izvi-Hhio ž.v.-n okropčujoče nrodstvo. Stekloniea po l{ld. 1. 2 in H SO. Dalje priporočajo se ielodaćn« kapljico sv. Jakoba kot večkrat izkiiHono domače Hrodntvo. Sieklenina 00 nč. in 1 gld. '.'0 n č. Dobiva ho v lekarnah Glavna zaloga: L karna 3e-ravallo v Trstu; daljo : lekarna Zanetti v Trstu; »tara C. kr. vojaška loknrn* na Dunaju, StefauM-plutz, kakor tudi v drugih lekarnah. Lii.luilc puiitičao društvo JiOiuoat1. — Izdavatelj in odgovorni urednik: .Julij Mikota. — Tiskanu Uoleuc v Trstu.