ivuuamfc } 7. Vj. &34 Poštnina plačana v gotovini« Leto XV., štev. 145 Ljubljana, sreda 27. junija I934 ijpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. linseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 13__Telefon fit 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. tiačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Od Prage do Ankare Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je bil prvi, ki je — v času sklepanja balkanskega pakta — izpregovoril besedo o enotni mirovni fronti od Prage do Ankare. Pretekle dni je to krilatico ponovil v Bukarešti francoski minister Barthou, hoteč pregnantno označiti delo m uspehe Male antante v vzhodni Evropi. Tevfik Ruždi bej je svoj čas postavil šele tezo in smer, program bodočnosti, Barthou pa je imel pred seboj že konkretne rezultate. Bukareška konferenca je pokazala z rova, da vrši Mala antanta svoje mirovno poslanstvo programatično in metodično, ne da bi se dala po zunanjih vplivih, še manj pa po diplomastkih intrigah izvabiti ali izriniti s svoje ravne poti. Službeni komunike, ki ga je izdala, je obširen in obsega vsa dognanja državniških posvetovanj, tako da mu prav za prav ni treba posebnega komentarja. Njegova jasna in razločna govorica je bila potrebna in koristna, kajti tudi letos ni manjkalo v izvestnem inozemstvu namigavanj, da se pojavljajo v zgradbi Male antante razpoke, da so tu nesoglasja, ki se le s težavo prikrivajo. Zlasti sta v tem prednjačila italijanski in madžarski tisk.* Slednji je imel protek-torja in inspiratorja v Gombosu, ki je baš v zadnjem času smatral za potrebno, pokazati nasproti svojim neposrednim sosedom ošabno gesto, s katero je dal povod za ugotovitev, da se Madžarska sama izločuje od solidarnega sodelovanja v Srednji Evropi. Madžarsko časopisje je pred sestankom v Bukarešti z nekako ironijo pro-rokovalo, da iz posvetovanj Male antante ne bo izšlo ničesar drugega, kakor si;ara pesem proti reviziji. Proroštvo se je slabo izkazalo, kajti glede revizije ministri Male antante sploh niso imeli potrebe za posebno diskusijo. Napram madžarski megalomaniji je zadoščala Titu-Itseova beseda, da bo zadel ob tri, kdorkoli bi se dotaknil zemlje le enega zaveznika. Pač pa so zbrani ministri ponovno podčrtali svojo enotnost v presojanju habsburškega vprašanja in s tem zaprli sapo onim vsevednim modrijanom, ki so baš v tej zadevi skušali svetu dopovedovati, da gredo mnenja zaveznic bistveno vsaksebi. Glavno in najvažnejše poglavje buka-reških posvetovanj in sklepov pa je utrditev notranje zveze med obema grupama držav, s katerima sta povezani naša država in Rumunija z enako trdnimi vezmi, med Malo antanto in podpisnicami balkanskega pakta. Vse prizadete države stremijo za glavnim ciljem, ki je ohranitev in utrditev miru na podlagi varnosti svoje integritete kot na edinem solidnem temelju. Države Male antante so se v logični izpeljavi svojih političnih osnov izrekle za sistem regionalnih paktov o vzajemni pomoči v srednji in vzhodni Evropi in ravno tako gotovo je, da so iste smernice vodilne tudi med zavezniki balkanskega pakta. Ze obstoječe regionalne zveze so važen faktor v obrazova-nju bodoče Evrope. Naravno je, da se je v tej zvezi razpravljalo tudi bolgarsko vprašanje. Na to stran se seveda ni moglo skleniti nič konkretnega, ker je notranja politična sprememba v Bolgariji še premlada, da bi dopuščala končno sodbo o zunanjepolitičnih posledicah. Vendar so mogli v Bukarešti z zadoščenjem ugotoviti, da kaže novi bolgarski kurz naklonjenost k solidarnosti in sodelovanju na Balkanu in sploh v mednarodni mirovni politiki. Povsem je tedaj utemeljeno upanje, da bo enotno fronto od Prage do Ankare podprl in ojačil tudi bolgarski narod. Bolj nejasna je politična situacija na severu. O Poljski je danes težko reči, kako si misli bodoči razvoj, in posebno, kako se bo končno orientirala njena politika napram Srednji Evropi. Niso tu samo nevšečnosti s Češkoslovaško, tudi Rumunija se pritožuje. Vrh tega pa zbuja skrbi nejasnost, v katero je zašla poljska politika v smeri proti Nemčiji, Franciji, Rusiji. Tudi nerazumljivi pojavi, M se gibljejo v smeri ustvaritve skupne madžarsko-poljske meje, so potrebni skorajšnjega razčdščenja. Če gre samo za neodgovorne poskuse političnih amaterjev, bodo morala službena mesta govoriti jasno besedo doma in napram sosedom. Vsekakor si Mala antanta želi, da bd se megle skoro razpršile in da bi se razvilo prejšnje prisrčno razmerje s poljsko republiko, ki je sama na ustvaritvi močne miroljubne in protire-vizijske fronte najbolj interesirana. Konferenca v Bukarešti pa je končno dala odgovor onim, ki bi tako radi videli, da bi se zrahljale intimne vezi, ki jo vežejo na njeno mogočno prijateljico Francijo. Formalno se je prijateljska zveza najbolj učinkovito manifestirala s prihodom francoskega zunanjega ministra Barthouja v Bukarešto in v ESeograd. Stvarno pa so sklepi konference dokazali, da ni med pojmovanjem Francije in Male antante v nobenem pogledu nesoglasja in da se bodo miroljubne težnje, ki vodijo politiko Francije in njenih zaveznikov, vzajemno podpirale in izpopolnjevale. Ako bi bil potreben še kak dokaz za bratsko intimne zveze s ~ Krai, Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Francija in Jugoslavija nerazdružni Na včerajšnji slavnostni seji Narodnega predstavništva je jugoslovenski narod zaprisegel večno hvaležnost in zvestobo plemenitemu francoskemu narodu Beograd, 26. junija, p. Zadnji dan bivanja idragega francoskega gosta v jugoslovenski prestolnici je dosegel svoj višek v prisrčnih manifestacijah francosko-jugo-sliovenskega prijateljstva in zavezništva na današnji svečani seji Narodnega predstavništva. To je bila zares ganljiva manifestacija resnične ljubezni in vdanosti Jugoslavije do Francije. V svojih govorih sta predsednika obeh zbornic, gg. dr. Ljuba Tomašlč in dr. Kosta Kumanudi nagla-sila nerazdvojnost našega naroda in naše države s Francijo ter vso hvaležnost Jugoslavije Franciji v prošlosti in sedanjosti. Vsaka beseda francoskega zunanjega ministra g. Louisa Barthouja, vsaka njegova kretnja, je bila predmet vedno novih navdušenih in prepričajočih manifestacij, kakršne je dvorana Narodne skupščine doslej le redkokdaj videla. Velika dvorana Narodne skupščine je bila daleč premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so hoteli pri tej priliki izraziti svoje spoštovanje Barthouju in vsemu francoskemu narodu. Dvorano so zasedli narodni poslanci in senatorji, galerijo pa je napolnila izbrana publika najuglednejših predstavnikov jugoslovenske javnosti. Zastopani so 'bili vsi stanovi, od najvišjih uradnikov do najnižjih delavcev. Narodni poslanci in senatorji so se zače- li zbirati že kmalu po 10. četrt ure pred 11. so bili zasedeni že vsi sedeži. V diplomatskih ložah se je zbral ves diplomatski zbor s papeškim nuncijem msgr. Pellegri-nettijem na čelu. Manjkali so samo italijanski, madžarski, nemški in avstrijski poslanik. Malo Pred 11. so zavzeli svoja mesta člani vlade z ministrskim predsednikom g. Uzunovičem na čelu. Ob tem času je bilo že slišati z ulice gromko vzkii-kanje Franciji in Barthouju, ki je kmalu za tem stopil skozi glavna vrata v dvorano v spremstvu zunanjega ministra g. Jevtiča. francoskega poslanika g. Naggya-ra in šefa protokola zunanjega ministra dr. Novakoviča. f>b prihodu Barthouja so se dvignili vsi poslanci in senatorji s svojih sedežev ter z viharnimi ovacijami pozdravljali dragega gosta, ki je med špalir-jem poslancev in senatorjev stopal po dvorani proti predsedniški mizi. Od tu mu je prišel nasproti ministrski predsednik g. Uzunovič v spremstvu predsednikov obeh zbornic gg. dr. Tomašiča in dr. Ku-manudija. Barthou se je z njimi prisrčno pozdravil, po dvorani pa so neprestano odmevale gromke manifestacije. Barthou je bil vidno ginjen ter je dvignil obe roki in krepko zaklical v odgovor: živela Jugoslavija!, kar je izzvalo nov vihar vzkli-kanja in ploskanja. Otvoritev slavnostne seje Nagovor predsednika senata dr. Tomašiča K0 je zunanji minister g. Barthou s svojim spremstvom zavzel svoje mesto med ministrskim predsednikom g. Uzunovičem in zunanjim ministrom g. Jevtičem, je predsednik senata g. dr. Tomašič otvoril sejo. V srbohrvatskem jeziku je pozdravil Barthouja in dejal med drugimi Danes, ko se nahaja med nami niagova ekseelenca zunanji minister francoske rd-oublike Loj is Barthou, ta ne samo odlični državnik valike francoske republike, temveč tudi preizkiš?ni prijatelj našega naroda. imata jugoslovenski narod in Jugoslavija prvič čast in srečo, da vidita v svoii sredi na uradnem obisku zastopnika francoskega naroda in ministra zunanjih zadev naš5 velike zavezniške Francije. V njiegovi osebi ie narod, ki je začel in izvojeval boi za človeške pravice, napravil obisk narodu, ki se je z velikimi žrtvami bojiival za samoodločbo narodov. Obisk legitimnega zastopnika francoskega naroda, smo sprejeli mi legitimni zastopniki j lgoelovenske-ga naroda s tisto. toploto, s kamero se sprejemajo samo prekaljeni prijatelji in preizkušeni zavezniki. In pri tem srečanju imamo svojemu dragemu gostu povedati sa- mo eno: Prišli ste in videli ste stvarnost. In ta stvarnost govori jasno, da je jugoslovenski narod, brez izjeme, složen in odločen za obrambo svojega državnega in narodnega edinstva, svojih meja in svoje pri-rodne praviee do neoviranega in mirnega življenja. Drugo, da stoji jugoslo renski narod zvesto in neomajno za svojim kraljem in da vidi v njem svoje glavno poroštvo ia. lepšo in srečnejšo bodočnost in tretjič, da so čuvstva ljubezni, »vestobe in hvaležnosti jugoslovenskega naroda do Francije, našemu narodu še zmerom neizpremenjeno takšna, kakršna so bila r dnevih skupnih bojev, upov in uspehov. 1 Toda razen te vidne stvarnosti ste gotovo opazili še nekaj: da Balkan ni izraz za sintezo nelepih lastnosti in da jugoslovenski narod ne pušča nikogar do seibe, kadar gre za narodne stvari in aai izvedbo dobrih in poštenih namer. Ohrabreni v svogem prijateljskem srcu s temi stvarnostmi, vas prosimo, da odroasete s seboj naše najlepše želje za zavezniško in prijasteljsko Francijo. Ziviela Francija! Živel francoski narod! živel Nj. ekscelenca Louis Barthou! Pozdrav jugoslovenskega parlamenta dal sliko osebnosti Barthouja kot parla-mentarca in političnega človeka, z njegovimi posebnimi lastnostmi in nazori in zaključil svoj govor: Ponosni smo, da je veliki Francoz, ki je danes izkazal čast mlademu jugoslovenske-mu parlamentu, odkrit prijatelj Jugoslavije in Jugoslovenov. O tem prijateljstvu je dal v najboljših dneh dokaze, in sicer z dejanji, kadar je bil in kadar ni bil na oblasti in daleč od nas — tako tudi danes, ko je prišel k nam. On veruje v naš narod, ki ga tako modro in vdano vodi vzvišeni naš narodni kralj, in v naše narodno edinstvo, v veličino in trdnost naše države in naše bodočnosti. Naj bo g. Barthou prepričan, da so Ju-gosloveni neomajni v svoji zvestobi do onih, ki so jim iskreni prijatelji. Naj ob odhodu od nas odnese svojemu francoskemu narodu, čigar toli odličen zastopnik je, pozdrave jugoslovenskega parlamenta kot zastopnika vsega naroda, vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, v nedeljivi Jugoslaviji združenih Jugoslovenov. Naj pove g. Barthou Franciji, da bomo vsi kakor en mož vedno stali ob strani svojega zaveznika in stopali z ramo ob rami z njim v dobrem in zlem. Tudi govor dr. Kumanudija so neprestano prekinjevale vedno nove manifestacije, ki so se le še stopnjevale, ko je Barthou mahajoč z obema rokama krepko odgovarjal: Živela Jugoslavija! Živel kralj Aleksander! Na strani velike Francije je ves jugoslovenski narod Pomemben govor ministrskega predsednika g. Uzii- noviča • Govor predsednika Izvajanja predsedmika senata so bila če-sto prekinjena z dolgotrajnimi ovacijami kralju, Franciji, Jugoslaviji in Barthouju, ki je bil nad tako toplimi in prisrčnimi ovacijami vidno presenečen. Ko se je vihar nekoliko polegel, je predsednik Narodne skupščine g. dr. Kosta Kumanudi francoski pozdravil gosta v imenu Narodne skupščine. Dejal je med drugim1 Gospod predsednik! Za jugoslovenski parlament je čast in veselje, da iz vsega svojega srca navdušeno pozdravi in pokaže globoko spoštovanje ne samo vam kot zastopniku francoskega naroda in odposlancu velike zavezniške države, temveč tudi kot iskrenemu in zvestemu prijatelju našega naroda in dragemu gostu. Vaš uradni obisk v Jugoslaviji bo vnovič potrdil, da so zveze, ki so se učvrstile v skupno preliti krvi in v skupnem trpljenju, junaško pTe-stanem za obrambo rodnih tal, da so takšne zveze neporušljive cela stoletja in da jih ne morejo potrgati ne prehodni politični računi, ne efemerne diplomatske kombinacije, naj pridejo s katerekoli strani. Zveza, ki sta jo oba naša naroda zgradila v onih težkih dneh vojne, je navdahnjena še s plemenito sorodnostjo duha in duše in ie hkratu plod enakega pojmovanja našega zgodovinskega poslanstva na svetu. Na nebu Francije in Jugoslavije se blesti isti ideal, ki ju vodi skozi vse peripetije in pretrese. Ta ideal smatramo mi, da je dosežen. Res da za ceno dolgih in vztrajnih naporov in težkih žrtev, ker obstoji v ohranitvi tistega miru, za katerega smo se v vojni borili, za katerega smo po vojni trpeli in še trpimo v težkih križih in teža" Narodne skupščine dr. Kumanudija vah. To ni mir samo z besedami, tudi ne mir pompoznih izjav, temveč je mir med vsemi narodi in vsemi ljudmi, ker samo tako more biti trajen in nepretrgan, stalen in plodovit Vemo. da tak ideal mora nekega dne postati temelj človeškega življenja in da se to ne doseže gladko ne hitro ne brez velikega truda. Ravno zato je tak vzvišen oilj vreden vseh žrtev, ki smo iih i vi Francozi, d mi Jugoslovani pripravljeni radevoljno prenesti, ker vemo, da bomo na ta način kar najzanesljiveje utrdili in ohranili svobodo, blagostanje naroda, državno neodvisnost in vse nacionalne pridobitve. Vaš prihod kot ministra zunanjih zadev svobodoljubne republike s severa pomeni že sam po sebi posledico vseh naših nam skupnih pojmovanj in idej. V svojih nadaljnjih izvajanjih je dr. Kumanudi po- Frandjo, ga je nudil prisrčni sprejem, ki je bal prirejen g. Barthouju v Beogradu. Cela fronta od Prage do Ankare stoji sklenjena v obrambi miru in ohranitvi obstoječega stanja. V zvezi s Francijo, ki je danes trdnejša kakor kdaj prej, in v tesnem sodelovanju z evropskim vzhodom, v sporazumu, čigar konture so ze vidne, bo mogla preprečiti in paralizirati nakane revizijskih spletkarjev, ki bi radi vrgli gorečo baikljo med evropske narode. Ko so se ovacije nekoliko polegle, je podal dr. Tomašič, ki je predsedoval svečani seji Narodnega predstavništva, besedo ministrskemu predsedniku g. Nikoli Uzu-noviču. Burno pozdravljen se je povzpel g. Uzunovič na govorniški oder in s krepkim glasom izrekel v imenu vlade dobrodošlico francoskemu zunanjemu ministru, rekoč med drugim: Izražajoč močna narodna čutenja in razpoloženja pozdravljata kr. vlada in jugoslovensko Narodno predstavništvo z neizmernim navdušenjem v vaši oseba zaslužnega sina, slavnega državnika in eminentnaga šefa zunanje politike velike in plemenite Francije. (Burno odobravanje.) Prav posebno sem srečen, ker moremo v vas pozdraviti svojega starega in preizkušenega prijatelja iz predvojnih časov, iz dobe naše narodne Golgote in krvavih izkušenj, prijatelja izza našega narodnega, vstajenja in prijatelja v sedanjih prizadevanjih, da ustvarimo splošni in trajni mir in zadovoljiv« varnost. (Dolgotrajno odobravanje.) Močno prijateljstvo med našima dvema narodoma, ki izvira iz skupnih čuvate v in prav tako iz pravilnega razumevanja naših vzajemnih interesov, ni od včeraj, ni diplomatska improvizacija, niti kabinetna koordinacija. V tem prijateljstvu je vedno bilo in bo nekaj usodnega, nekaj, kar bi mogli označiti kot zgodovinsko dolžnost Predaleč bi zašli, gospod predsednik, ako bi zdaj hoteli navesti vse tisto, kar je Francija storila za n3®. Mi hočemo mesto tog-a, da tudi svečano izjavimo, da bomo prijateljskemu francoskemu narodu za vse dobrote, ki nam jih je izkazal, vedno hvaležni. (Senatorji in narodna poslanci vstanejo in dolgotrajno odobravajo.) Revizije za nobeno ceno! Zdaj skušajo z nekih strani, da M prevrnili sedanje stanje stvari, ki je zahtevalo tako velike žrtve. Sleherni v tej hiši je moral nekaj žrtvovati za »stvaritev sedanjega stanja. Vi »te, gospod predsednik, sodelovali pri teb žrtvah in izgubili v vojni svojega dragega sina. (Senatorji in poslanci vstanejo in kličejo: Slava mu!) Jaz sem v vojni izgubil dva brata, rezervna oficirja. (Vzkliki: Slava jima!) Tisoči in tisoči francoskih in jugoslovenskih rodbin so morali doprinesti še večje in težje žrtve za ustvaritev sedanjega stanja. (Vzkliki: Slava jim!) Kako se ne bi potem zavzemali in kako ne bi branili tega stanja, ki je stalo oba naša naroda tako velike in hude žrtve. (Burno odobravanje.) Saj ne bi bili vredni padlih žrtev, če bi dopustili, da izpre-mene tisto, kar so plačali naši sinovi in bratje s Svojimi življenji. (Viharno odobravanje vsega Narodnega predstavništva.) Ta s tako lahkoto zahtevana revizija mej gre za nič manj nego za tem, in M pomenila kapitulacijo. Vprašam, ali hoče- Važnost Barthoujevega poseta v Londonu Od sporazuma z Anglijo Je sedaj v glavnem odvisen uspeli francoske diplomatske akcije Parii, 26. junijta. A A. Hava« poroča: Listi prinašajo dolg} članke o Barthoujevem obisku v Jugoslaviji in posebno poudarjajo navdušenje, ki ga je obisk napravil med iuyoslovenski,m prebivalstvom, ter poveli-čjjiejo zvestobo Nj. V>?1. kralja Aleksandra in njegove države do miru in prijateljstva s Francijo. >Matiu« pravi o včerajšnjih uradnih slovesnostih, da so se vršile v atmosferi obnavljanja spominov na pritekle dni in v okviru neomajne zvestobe za skupno ohranitev miru. 0 samih razgovorih med Nj. Vel. kraljem Aleksandrom, e. Jevtičem in g. Barthoujem pravi >Oeuvre«: Glede treh stvari sta m .ogla Nj. Vel. kralj Aleksander in Barthou ugotoviti popoln sporazum. Te tri stvari so Mala antanta. balkanski pakt in skorajšnji obisk Ruždi beiia v Beogradu Nj. Vel. kralj si je dal nato obrazložiti postopke pri francoskem predlogu Poljski in Nemčiji za vzhodni Locarno. Govora je bilo tudi o pariških razgovorih z Ribbentropom. Po razgovorih o Italiji in Avstriji sta Nj. Vel. kralj Aleksander in g. Barthou posvetila pozornost sestanku v Londonu, ki od nje se je skrival v zadnjem času pred polic jo, se širijo razne verzje- Po prvi verziji je takoj po nastopu novega režima pobegnil v inozemstvo, po drugi je pobegnil v gore. Sparta : Hungaria 5:2(3:2) Praga. 26. jmija. g. Kakor eta prvi d v« tskmi med Sparto in Hungario v tekmovanju za erednjeevronski pokal skupno dali enako goldiferenco obeh klubov ter ostali zaradi tega brez odločitve, se ja danes v Pragi vršila tretja tekma, kateri je prisostvovalo kljub močnemu dežju 12.000 oseb. Tekma i|3 končala z zasluženo zmago Spar-te e 5 : 2 (3 : 2), Z izjemo prve četrt ure je bilo češkoslovaško moštvo v premoči ter ge je bolj znašlo na razmočenem terenu. Za Sparto so zabili gol? Braine 2, Faši-nek 2 in Hrjška 1. Prvi gol Brainea je padel iz enajstmetrovke. Za Hunsario sta ecortala Szabo in Feny?si. Objektivno je sodil dunajski sodnik Franke nstein. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Vedro, ponekod nekoliko bolj oblačno, zalo tonlo in mestoma vetrovno. Dunajska vremenska napoved za sred«: Večinoma orecei oblačno, od Saša do časa dež. hladno vrane, oooldne pa vendarle temperature okoli 20 6iopinj. Naši kraji In ljudje Peta obletnica smrti dr. Gregorja Žerjava Pet let mineva danes, odikar je pre-rano odšel od nas borec in voditelj naroda dr. Gregor Žerjav. Vse svoje življenje, ki ga je obeleževala naravnost prislovična pridnost in požrtvovalna nesebičnost, je posvetil delu za narod. Bil je eden izmed najodličnejših propoved-niikov jugoslovenstva in narodnega edin-etva, tako železno dosleden v svojem nauku, da ga od njega niti za las ni moglo odvrniti nasilje avstrijskih sodišč in ječ. Oboje je okusil v veliki meri, vendar ga to ni moglo zlomiti. Mogočnim sovražnikom nakljuib je dočakal uresničenje svojega programa — osvobojenja svojega naroda izpod tujčeve pete, program, ki dr. Žerjavu ni bil samo lepa eanja, marveč stvarnost. Žrtvoval ji je svoje najboljše moči, da pospeši ono, kar je v globoki veri smatral za nujen pri-rodni razvoj. Od borbe utrujen in z razrahljanim telesnim zdravjem je doživel ono vele-pomembno fazo našega javnega življenja, ko je šestojanuarskn manifest udaril nove trdnejše temelje našemu edin-stvu in s tem za vselej zagotovil zmago misli, katere najgorečnejši nosilec je bil dr. Gregor Žerjav. Pet let je preteklo, odkar je pokojnika vzela v svoje Okrilje domača zemlja, njegov duh pa živi med nami v vsej nekdanji čilosti, z naimi je pri vseh borbah, ki jih vodimo v zavesti, da nadaljujemo njegovo veliko delo in izvršujemo njegov testament. Počivaj v miru, vrli borec, v zadoščenje naj ti bo, da tvoja setev ni padla na neplodovita tla in da misel, M je ožarjala tebe, mogočno plapola v tisočerih jugoslovenskih srcih' Tragedija ugledne ljubljanske družine Ljubljana, 26. junija V svoji vili v Trnovem je srečna m zadovoljna živela družinica g. Dominika Bežen ška. prokurista tvrdke Sever & Comp., znane ljubljanske veletrgovine s semeni. G. Bezenšek je bil poročen z go. Tončko iz dobre ljubljanske družine Tonijevih, njun zakon je bil blagoslovljen z rojstvom hčerkice Janje, ki je zdaj stara pet let. Ob ugledni službi, ki jo g. Bezenšek vrši z veliko vnemo in sposobnostjo, ter ob naj-vzglednejši zakonski harmoniji ni tej simpatični družinici nedostajalo prav ničesar, kar bi moglo zmanjšati ali kaliti njihovo tiho srečo. Pred dobrim mesecem je moral g. Bezenšek odpotovati v Ameriko po trgovskih opravkih. Kakor ga je mikala pot preko Oceana, se je vendar sila težko poslovil od soproge in hčerkice, ves prevzet z zlo slutnjo. da bo koga izmed njih zadelo kaj zlega. In res je g. Dominik Bezenšek v Ameriki jedva za las ušel smrti. Ravno pred par dri e vi je prišlo njegovo pismo, v katerem popisuje, kako se je avtobus, s katerim se je peljal, zadel v obcestni konfin in se tako rekoč prelomil na dvoje. Ob čitanju tega pisma se je gospa Bezenškova pri vsej tihi skrbi radovala moževe sreče v nesre- či in ni kazala nikakih znakov razburjenosti. Vendar pa je njeno živčno stanje že nekaj časa trpelo. Gospa je živahno sodelovala pri pripravah za proslavo Antona Bezenška na Frankolovem. V nedeljo se je tudi udeležila te svečanosti. Potem je v ponedeljek dopoldne hitela na kolodvor k sprejemu bolgarskih gostov in danes je bila namenjena, da jim sledi na Bled. Še vse popoldne včeraj je bila dobre volje. Ali proti večeru okrog pol sedme je nenadno nastopil razdor živcev in z njim katastrofa. Mlado gospo so našli v sobi, borečo se s smrtjo. Takoj je bilo poskrbljeno za prevoz r Leonišče, kjer so zdravniki zastavili ves trud, da bi rešili življenje mlade matere in žene. A zaman. Nekaj ur po prevozu v Leonišče je gospa izdihnila m položili so jo na oder v mrtvašnici na Stari poti. Nenadna žaloigra gospe, ki se je poslovila od življenja v cvetu svojih 31 pomladi in ki smo jo poznali po vedrem značaju, je vzbudila v Ljubljani mnogo pomilovanja. Tragedija pa je tem večja, ker se je baš včerajšnji dan vkrcal g. Dominik Bezenšek v Ameriki na ladjo in se s hrepenenjem vrača v domovino, kjer ga namesto radostnega svidenja z neizmerno ljubljeno soprogo in hčerkico čaka najbridkejše presenečenje. stveni dih nordijske pokrajine, vse prepri-čevalnejše kakor že pri Griegu. in Sindingu. Saeverud pravkar dovršuje svojo četrto simfonijo in morda bi kazalo ob priliki kakega koncerta naštudirati eno njegovih del, o katerih je vsa evropska glasbena kritika mnenja, da so to umetnine, ki s svojo mogočnostjo vplivajo na slehernega poslušalca. — Za Ljubljano samo je ob obisku odličnega mojstra zanimivost tudi v tem, da je Jakac že pred osmimi leti vzbudil z velikim portretom tega svojega prijatelja na razstavi izredno pozornost in zdaj je mojstrovina v kras zbirki Narodne galerije 301etnica vrhniške šole Vrhnika, 26. junija Pozornost slehernega tujca, ki potuje skozi Vrhniko, vzbudi velika, ponosna stavba ob glavni cesti. Napis ti pove, da je to državna narodna šola, po letnici 1904 pa presodiš, da praznuje ta lepi zavod letos tridesetletnico. A te starosti mu sicer na Janko Čolnar na mrtvaškem odru Dostojanstveno počaščenje pokojnikove žrtve v Zagrebu Ljubljana, 36. junija Danes ob 16. so pripeljali z mestnim pogrebnim avtom truplo tragično preminulega pilota Janka Čolnarja iz Zagreba v Ljubljano. Janko Čolnar je ležal po svoji smrti v mrtvašnici vojaške bolnice v Zagrebu. K njegovi krsti so se v ponedeljek ves dan. pa tudi danes dopoldne zgrinjale množice Zagrebčanov, iskreno sočustvujočih z usodo pogumnega pilota, katerega žrtev in kri je oškropila zagrebški aerodrom po viteškem, zmagovitem poletu. Danes ob 9.30 se je poslovilo od Janka Čolnarja vojaštvo kakor tudi zagrebško civilno prebivalstvo. Krsto so prenesli iz kapelice na dvorišče bolnišnice, kjer so stale čete 4. letalskega polka, zagrebški oficirski zbor, podoficirji in še nekateri vojaški odredi. Krsto je blagoslovil vojaški kurat, nakar je vojaška četa oddala častno salvo in je godba zaigrala turobno žalostinko. Zatem so prenesli krsto nazaj v kapelico, kjer so jo začinili. Zaradi tako lepega počaščenja je pogrebni avto mogel odpeljati krsto s truplom Janka Čolnarja v Ljubljano šele ob pol 13. V Ljubljani leži mrtvi junak na mrtvaškem odru v svojem stanovanju, v prven nadstropju v Dravski ulici št. 1. S krsto vred so pripeljali iz Zagreba več prekrasnih vencev; zlasti se odlikujeta venca oficirjev in podoficirjev 4. letalskega polka in pa zagrebškega Aerokluba. V Ljubljani so nepozabnemu tovarišu in prijatelju položili na krsto in ob oder takoj po prihodu veliko število šopkov in vencev, tako da leži pokojnik ves v zelenju in krvavo rdečih rožah. Svojo zadnjo pot bo Janko Čolnar nastopil jutri, v sredo, ob 18. izpred hiše žalosti proti osrčju Ljubljanskega polja, nad katerim je tolikokrat krožil pogumno in ljubeče. Harald Saeverud na obisku v naših krajih Ljubljana, 26. junija Odlični norveški komponist in dirigent Harald Saeverud se je pred dnevi na potu iz Amerike v svojo domovino ustavil v Ljubljani, kjer je predvsem obiskal svojega znanca slikarja Božidarja Jakca, seznanil pa se je tudi z nekaterimi domačimi komponisti, ki so ga seznanili s sodobno glasbo. Kolikor je imel teh par dni bivanja med nami prilike spoznati našo narodno glasbo, so mu bile narodne pesmi nenavadno všeč in je zatrdno sklenil, da se za leto dni povrne za dalj časa, da bo lahko podrobnejše proučil jugoslovenske narodne pesmi. Slikar Jakac je včeraj komponista m njegovo soprogo v avtomobilu popeljal na Dolenjsko, kjer je romantična dolina gradov na oba mogočno vplivala. Jutri pa se odpeljeta v svojo domovino, na Norveško. Komponist Saeverud je največji sodobni norveški glasbenik. Njegovo mogočno tretjo simfonijo primerjajo slikarstvu Edvarda Muncha in romanom drugega znamenitega rojaka Knuta Hamsuna. Programatič-no slikati samotni, razdivjani gorski svet Norveške seveda ni namen tega samobit-nega skladatelja, pač pa je duševna komponenta ustvarjalno gibalo njegovega dela, ki ga absolutno ni mogoče uvrstiti v robe-no obstoječih »smeri«. Kritiki poudarjajo, da je skozi vso njegovo glasbo čutiti tajin- zunaj kar ni videti, zakaj stavba je še danes skoro kakor nova, notranja ureditev pa je tudi tako lepa in smotrena, da ti naj-zgovorneje priča o sposobnostih in modernih nazorih ljudi, ki so pripomogli, da je ponosna Vrhnika dobila takšno narodno šolo že pred tridesetimi leti. Največ zaslug zanjo pritiče takratnemu županu in predsedniku krajevnega šolskega sveta Gabrijelu Jelovšku, ki je z živo vztrajnostjo in neupogljivim značajem dosegel zgradbo tega kulturnega svetišča ter tako ustvaril sebi in rojakom krasen spomenik -ljubezni do napredka in prosvete. Še danes, ko se je šola razširila v osemrazrednico, ustreza poslopje, ki je bilo ob zgraditvi najlepše na slovenskem podeželju, vsem sodobnim zahtevam. Lepi jubilej bomo slovesno proslavili na Vidovdan z odkritjem spominske plošče Gabrijelu Jelovšku, na Petrovo pa bo v So-kolskem domu uprizorjena mladinska igra »V kraljestvu palčkov« in bo nastopil mladinski pevski zbor. Krajevni šolski odbor je obenem izdal lično brošurico, ki vsebuje poleg uvodne besede šolskega upravitelja Alfonza Završnika vestno sestavljeno zgodovino vrhniške šole izpod peresa učiteljice Marije Petkovškove ter zanimiv or>5 zgodovine trga Vrhnike in okolice, ki ga je napisal prof. France Habe. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Borba bufetov in vinotočev Ljubljana, 26. junija Pri Kajfežu pod nebotičnikom se je snoči vršilo zanimivo in precej viharno zborovanje, ki ga je sklicala sekcija bufetov in vinotočev pri združenju gostilniških podjetij v Ljubljani. Udeležba je bila precej velika prispelo je tudi več delegatov iz Celja. Zborovanje je vodil načelnik sekcije g. Kolšek. Pred kratkim je izšla banska uredba, ki nanovo ureja določbe o odpiranju in zapiranju gostilniških lokalov. Po tej uredbi, ki naj bi stopila dne 25. t. m. v veljavo, bi smeli biti bufeti in vinotoči odprti samo od pol 8. do 20., v nedeljah pa bi morali biti zaprti, medtem ko so bili doslej bufeti odprti od 6. do 24., vinotoči pa od 6. do 21., ob nedeljah pa od 6. do 14. Uredba je vzbudila med lastniki bufetov in vinotočev živahno gibanje, saj izgube z njo bufetierji, če preračunamo vse reducirane ure na dneve, nič manj kakor 190 poslovnih dni v letu. S tem bi obenem izgubilo delo nad 100 nameščencev gostilniške obrti. Sestanek pri Kajfežu je bil zgovoren izraz razpoloženja, ki je zavladalo med našimi malimi gostilničarji. Posebno so vsi govorniki grajali zadržanje združenja gostilniških podjetij, katerega člani morajo bati po zakonu vsi lastniki bufetov m vinotočev, ki pa je odklonilo intervenci;o v njihovo korist. Na koncu so zborovalci soglasno sklenili, da se bodo branili na lastno pest. Izbrali so posebno deputacijo, ki so jo tvorili gg. Kolšek. Kahne. Lukež, Briški, ga. Jurličeva in g. Meštrov iz Celja in ki je danes dopoldne obiskala g. bana ter mu predložila obširno spomenico, v kateri so lastniki bufetov in vinotočev obrazložili svoje zahteve in svoj položaj. G. ban je z zanimanjem poslušal njihove želje in obljubil, da bo vse vprašanje podrobno proučil in bo nato izdal svoj odlok. Dotlej pa nova uredba ne bo stopila v veljavo in bodo ostali'veljavni dosedanji predpisi. Prav tako je deputacija obiskala tudi župana dr. Puca, ki je z velikim razumevanjem obljubil težnjam lastnikov bufetov in vinotočev vso svojo pomoč. Število bufetov in vinotočev je v povojnem času po mestih in na deželi silno naraslo. Podoba je, kakor da jih zahteva moderni čas. "Bufet in vinotoč sta lokala hitrega tempa in demokracije. Stare krčme, ki so ločile svoje prostore v »ekstracimer« in v sobo za navadne pjebejce, se počasi umikajo modernemu lokalu, v katerem sedeta meščan in delavec, izobraženec in kmet za isto mizo k enakemu prigrizku in enaki pijači, kakor je tudi bistveni ton življenja pri vseh enak: vsem se dandanes mudi. 37.481 Din je pobral vlomilec iz blagajne »Jugoslavije« Ljubljana, 26. junija V Ljubljani je bil izvršen ponoči spet izredno drzen vlom. Večji vlomi se zdaj v kratkih presledkih kar vrste in okoliščine kažejo, da se vlomilci ne zadržujejo stalno pri nas, marveč prihajajo samo v goste To pa šele tedaj, kadar dobe od svojih izvidnikov potrebne informacije. To pot je bilo vlomljeno v blagajno zavarovalnice »Jugoslavije« na Tyrševi cesti poleg kavarne Evrope. Prvi je opazil vlom hišnik Matija Sintič, }ci je zjutraj pospravljal prostore. Njegova žena pa tudi neka- Naval krvi v glavo, nespečnost, nervoza in sL so največkrat samo posledica slabega delovanja črevesja, to je zaprtja. Treba je zato skrbeti za redno čiščenje črevesja, kar dosežete na edinstven in prav prijeten način, ako spijete dnevno na tešče par čaš Rogaške mineralne vode. V slučaju izrecnega zaprtja vzemite »Do-nat«, drugače pa zadostuje sTempel«, ki ga imejte sploh vedno na mizi! teri uradniki zavarovalnice so že nekaj dni videli pohajati okrog zavarovalnice kakih 30 let starega neznanca, ki je držal po navadi pod pazduho rjavo aktovko. Tudi danes zarana je hišnica opazila tega moškega na hodniku in ga še vprašala, če je uslužbenec zavarovalnice. Mož pa ni dal nobenega odgovora. marveč je pobegnil. Hišnik g. Sintič je brž prijavil zadevo stražniku in obvestil tudi direktorja g. dr. Fišerja. S policijske uprave se je takoj podalo v prostore zavarovalnice več kriminalnih uradnikov. ki so ugotovili, da je prišel vlomilec v prostore pri vratih zadaj na hodn;'l;u. Odprl jih je s pomočjo ponarejenega ključa ali vitriha. Težke jeklene blagajne vlomilec ni načel pri strani, marveč io je na-vrtal zgoraj in jo očividno kot strokovnjak hitro odprl v obliki svinjske noge. Nato je previdno odstranil ves pepel med pokrovom in notranjo steno, ne da bi ga raz-tresel. Pepel je pogrebel v žep plašča, ki Je visel v pisarni in plašč s pepelom nato po-basal v peč. Iz blagajne je nato pobral ves denar v znesku 37.481 Din. Denar je obstojal iz 19 tisočakov, 32 stotakov in 8 bankovcev po 10 Din. Ostalo pa je bilo v kovanem denarju Daktiloskop g. Podobnik je med preiskavo našel več prstnih odtisov nevarnega svedrovca, ki pa najbrž ni bil pri delu sam, temveč je imel tudi pomagače. Policija jo seveda takoj uvedla energično zasledovanje in je pričakovati, da bo vlomilec kmalu v rokah pravice. Sokolski plavalni tečaj zaključen V ponedeljek se je zaključil šestdnevni plavalni tečaj saveza SKJ, ki se je vršil v zimskem in letnem plaval išču »Ilirije« v Ljubljani od 20. do 25. t. m. V tečaju je poučeval teoretično in praktično snov plavanja inž. br. Artnš Scheiner iz Prage, br. dr. Pertel je predaval o fiziologiji in pomoči utopljenca, inž. br. Bloudek pa o gradnji plavališč. V tečaju pridobljeno znanje bodo tečajniki prenesli v svoje župe ter se bo na ta način ta lepa in zdrava telesno vzgojna panoga sistematično uvajala tudi v vse sokolske edinice. Atentat v Rihemberku Rihemberški postajni načelnik smrtnonevarno ranjen Gorica, 26. junija Sinoči je nenadoma prispela v Gorico vest, da je bil v Rihemberku ubit postaje-načelnik Cavalleri. Cavalleri je bil v uradu. ko so se zunaj na peronu postaje nenadoma čuli štirje streli. Sledil jim je blazen vzklik. Nekaj železničarjev in dva ka-rabinjerja so takoj pohiteli v prometni urad, kjer so našli Čavallerija, zleknjene-ga sredi sobe na tleh, smrtnonevarno ranjenega in nezavestnega. Eden izmed obeh ka-rabinjerjev je takoj pohitel doli v vas ter alarmiral karabinjersko postajo pa tudi goriško politično policijo. Za atentatorji ni bilo nobenega sledu. Kljub temu so bili še tekom noči štirje rihemberški fantje aretirani pafnslavizmu< vse polno in zaradi tega lahko naši dadn: sovražniik mirno spe: »panslavizem je Še vedno tako malo nevaren, kakor je bil za ča6a Metternichovih in Bachovih policijskih strahov.. Popolnoma se strinjamo s prej citiranim češkim slavistom A. Frinto, da jte treba ostarti pri pojmu »slovanska vzajemnost«, ne pa nekritično in fantastično govoriti o »enotnosti Slovanov«, o »enotni slovanski kulturi« itd. Tudi slovanska vzajemnost je samo še ideal, ki ee 'jtagne uresničiti po dolgotrajnem, smotrnem in podrobnem de- lu celih generacij najbolj vzposobljenih teoretičnih in praktičnih slovanskih delavcev. Pojem slovanski vzajemnosti je dobro definiral prašli slavist prof. Weingart, ki pravi: »Pod slovansko vzajemnostjo razumemo občutje in zavest sorodnosti vseh Slovanov in stremljenje, uveljavljati to sorodnost z dejanji.« Staro pojmovanje slovanstva je bilo zavrženo že pred pet in dvajsetimi leti na slovanskem kongresu v Pragi (»novoslovanska koncepcija«). Čehi eo e svojimi realističnimi metodami najbolj doumeli teorijo in prakso slovanstva kot kulturne, politične in gospodarske ideje. Pri Čehih, ki so ustanovili v ta namen »Slovanski institut« in ki danes dejansko predstavljajo in vodijo giba nj? za slovansko vzajemnost, bi se bili morali nenehoma 'ačiti. kako naj se razume slovanstvo. Toda so ljudje, ki rarjši tavajo po megli vseslovanske mistike in ne vidijo niti ped realnega sveta pred seboj, nego da začnejo vsak na svojem mestu in po svojih mo6e"h praktično, z dejanji uveljavljati slovansko misel. Pojavov naivnega, romantičnega vseslovanstva je danes že toliko, da je treba vedno znova opozarjati na zgr^šenost nji hovih teorij in »praktičnih« metod V slovanskem vprašanju ne moremo in nočemo nazaj v leto 1848., ne moremo se učiti pri Kolarju, Vrazu ali Cafu, kaj ee pravi slovanska vzajemnost. Med temi pojavi in nami fe skora. celo stoletje dela in izkušenj. Danes imamo o vsem tem ne le drugačne nazore, temveč tjdi več znanja in več praktične izurjenosti. Spremenile so se razmere in spremenili pogoji; K lo hoče nazaj v primitivizem tedanjega stanja?! In vendar so ljudje, ki hočejo tja ln ki tako tudi delajo ... V tem pogledu je značilna knjiga >S v e-s 1 a v e n s k a liga«, ki je izšla te dni v založbi: »Biblioteka, Nacionalna propaganda«, Zagreb, Ključka ul. 4). Nje avtor je Mato Pečar, ki pravi v uvodu razkošno opremljene publikacije, da izdaja knjigo v informativne in propagandne namene ssa ciljem na solema važnost i »eosporivo hit-nest, da se ideja o kuHurnom jedinstvu i zbliženju svih Slavena dovede i što prije provede u stvarnost«. Pisec priznava, da naloga ree bo lahka, marveč da bo treba zavestnega in po vnaprejšnjem načrtu določnega dela, pa mnogo ljubezni in samoza-tajevania. V nadaljnjem pravi, da naj. postane »edinstvena slovanska kultura r tisti ščit, ki bo vse Slovane varoval pred so- < vražniki. Knjioo M. Pearja otvarjajo portreti štirih vladarjev slovanskih držav, kar pisec označuje tako-le: »Današnje vodje slovenskih naroda«. Natmesto vodje rjskega naroda *e objavljen zemljevid Rusije >1 za-oadne meje do Tihega oceana a baraška majhnim ozemljem Evrope. To risbo označuje besedilo: »Dovoljan ie pogled na Rusijo — na njenu poziciju: geografsku, fizič-ku i kulturnu 6naffj — i na njenu veličinu, da nam ulije vjeru u naše Slavljanske snage i uspjehe.« Tekst se začenja s Prerado-vievo pesmijo »Zvamje slavjanstva«. Nato sledi pod naslovom »Slaveni« pregled zgodovine slovanskih narodov (str. 19—72). Ta zgoščeni oris slovanske preteklosti je spisal M. Pečar s posebnim upoštevanjem stičnih točk med Slovani in slovanske vzajemnosti. Ne morem se spuščati v podrobno oceno piščevih izvajanj; če bo treba, opravijo to delo zgodovinarji. Opozoriti moram samo na nesorazmerje med staro zgodovino in novejšo. Od str. 19. do 44. opisjjie pisec starejšo zgodovino do 19. stoletja, ostali obsega pa je posvečen zgodovini Slovanov do 1. 1848. Prav pri tem letu ee v glavnem ustavi piščevo prikazovanje slovanske vzajemnosti. Vseslovanski kongres v Pragi leta 1848. je zanj kulminacija "vsega razvojta* slovanske vzajemnosti, in če vprašamo, kaj ;e bilo dalje in kje 6o današnji problemi slo-vanstvas kje so načrti za sodobno »vseslo-vansko ligo«, kje so informacije o slova n-stvu 1. 1934. in podobno, vprašamo veliko preveč. Kajfi opisu praškega slovanskega kongresa 1. 1848. sledi Preradovičeva tirada »Slavjanstvu«, ki se začenja s himničnim navdušenjem: Skidam kapu, do črne klanjem ti ee zemlje. Stupiv na obzor tvoj, na čidovilo čitsva svijleta, Veliko, silno, preslavno, evemožno Slav- janstvo! Da Preradovičevo pesniško navdušenje za »čudovilo čitava svijeta«, namreč, za slo- V NEDELJO, DNE 1. JULIJA na običajnem mestu med »Malimi oglasi« »Jutra« NOVA SLIKANICA ni*** izpod peresa in risala našega ljubega znanca G. TH. ROTMANA kakor nikoli POZOR NA V NEDELJO, DNE ZAČETEK: 1. JULIJA Domače vesti ♦ Vojaške vesti. S kraljevim ukazom so prideljeni na službovanje: poročnik bojne* ga broda 2. razreda Zenon Adamič kot vršilec dolžnosti 1. oficirja na kr. forodu »Hvar«, poročnik fregate Rajko Valand pa hidrografskemu uradu vojne mornarice, žen itev je dovoljena pehotnemu majorju Franu Finžgarju z živano Radovanovičevo, hčerko ekonoma v Zemunu; artiljerijske-,mu poročniku Alojzu Povhu z gdč. Julija-m Podbojevo, hčerko knjigovodje okrajnega sodišča v Ljubljani, ter poročniku fregate Joži Vrtačniku z gdč. Ljubico Bar-bačevo, hčerko posestnika v šibeniku. Fotoamaterji Zvite filme (rollfilmi) po Din 8.—, 10.— In 12.— dobite samo v fototrgovini JOŠKO ŠMUC, LJUBLJANA Šelenburgova 6 ♦ Spremembe v žandarmeriji. Kakor Javlja »Službeni vojni list« je dosedanji komandir ptujske žandarmerijske čete Milan Cvetkovič imenovan za komandirja kranjske čete, kapetan 1. razreda Anton ■černe za vršilca dolžnosti komandirja go-raždanske čete, kapetan 2. razreda Josip Bervaldi za vršilca dolžnosti komandirja ptujske čete, kapetan 2. razreda Bogomil Rorman za vršilca dolžnosti komandirja 2. čete žendarmerijske podoficirske šole; kapetan »I. razreda Vasilij Grbič je dodeljen na službovanje štabu vardarskega žendarmerijskega polka; kapetan I. razreda Slavko Plevelj kot adjutant štabu vardarskega žendarmerijskega polka; kapetan I. razreda dr. Vitko Modic sodnemu oddelkn komande žendarmerije; poročnik Ciril Petovar kot vodnik zemunskemu vodu, poročnik Borivoj Kunej kot vodnik smederevskega voda, podporočnik Janez Bregar kot vodnik ulcinjskega voda, poročnik Evgen štrancar kot vodnik podgorskega voda in poročnik Artur Svetlič kot vodnik dragaškega voda. ♦ Diplomirani so bili na pravni fakulteti v Ljubljani gg.: Boje Vilko iz Kočevja, Breznikar Jože iz Braslovč, Kobal Ivan iz škofje Loke, Levičar Zlato iz Ljubljane in gdč. Poberaj Valentina iz št. Vida. + Promovirani bodo za doktorje prava univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani dne 30. junija 1934. ob 12. uri: Dolenc Jurij iz Sopotnice, Dremelj Anton iz Malega Mlačeva, Grošelj Leopold iz Ljubljane, Korče A-dolf iz Ljubljane, Lampret Maksimilijan iz Stražišča, Puc Boris iz Gorice, Schifrer živko z Jesenic, šuklje Vladimir iz Jelše in Žnidar Anton iz Mirne. + Shod JNS v Kostanjevici ob Krki. Glede na ponovne občinske volitve 6e vrši v Kostanjevici na Petrovo, 29. t. m., po prvi maši shod JNS, na katerem bodo poročali gg. narodna poslanca Alojzij Drmelj in Milan Mravlje ter novinar Oton Am-b;?ož ♦ Snovanje zveze slovanskih mest. Kakor smo že beležili, se bodo konec junija prvikrat sestali v Pragi predstavniki slo- Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, cslabelosfi, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. vanskih mest. Misel o ustvaritvi zveze slo-vansKih mest, s katero naj bi se predvsem manifestirala vseslovanska ideologija in bi se v medsebojnem spoznavanju mestnih funkcijonarjev dvigal napredek komunalne politike slovanskih mest, je bila izražena že pred 7 leti, ko je bila v Zagrebu osnovana Zveza jugoslovenskih mest. Zdaj se bo lepa ideja vendar uresničila. Naša delegacija je odpotovala včeraj v Prago, vodi jo g. Dobra Bogdanovič iz Beograda, z njim pa so kot člani komiteja vseslovan-ske zveze mest ljubljanski podžupan prof. Jarc, Slobodan Vidakovič kot vršilec poslov Zveze jugoslovensKih mest in dr. Ja-roslav Daneš, župan Sremske Mitrovice. Seja bo jutri, a kongres se bo vršil v septembru. Delegati bodo zlasti proučevali socialne ustanove Prage in drugih češkoslovaških mest, ki so lahko za vzgled vsej slovanski socialni politiki. ♦ Letošnji kongres Jugoslovenskega profesorskega društva se bo vršil v Banjaluki v dneh 5. in 6. julija. V tem povodu prinaša »Glasnik Jugoslovenskega profesorskega društva« uvodnik izpod peresa društvenega predsednika Nedeljka Divca, ki navaja, da bo letošnji XV. kongres profesorjev pomenil važen datum v življenju jugoslovenskega profesorskega društva. Več sto profesorjev bo razpravljalo o tehtnih vprašanjih srednjega šolstva, svojega poklica in dijaštva. Obenem pa bo kongre-sistom omogočeno spoznati lep del domo vine. Pričakuje se živahna, toda stvarna diskusija o delu, uspehih in neuspehih društvene uprave. Na dnevnem redu bo tudi pravilnik o društvenih domovih, saj se bo že v kratkem pričel graditi protfesorsKi dom v Beogradu, potem pa so zasnovani še drugi. Tu ne sme več biti kolebanja, zamisel je treba resno ožitvotvoriti. ♦ »Kraljica Marija« zopet doma. Naš največji luksuzni parnik Kraljica Marija, se je v ponedeljek vrnil z izleta po bližnjem Orientu. Vsi izletniki, ki jih je bilo prav lepo število, So še ostali en dan v Splitu in se ,potem vrnili na svoje domove ali razšli v letovišča. Polni so najlepših vtisov. Zlasti so jih navdušili prisrčni sprejemi v vseh turških pristaniščih, posebno še v Smirni in Carigradu. Kanee-lar prezidenta dr. Masaryka g. dr. šamal je novinarjem poudaril, da je bil izlet izredno dobro organiziran in da se češkoslovaški gostje niso nadejali, da razpolaga Jugoslavija s takšno moderno ladjo. »Kraljica Marija« bo zdaj na Sušaku sprejela 365 avstrijskih izletnikov in jih vozila po Jadranu. ♦ Angleži hočejo videti moreško. Kakor sinjska alka slovi tudi korčulanska vite-šKa igra moreška. Te dni je prispela pred Korčulo posebna ladja s 400 angleškimi potniki, ki so se izkrcali m si z velikim zanimanjem ogledali starinske zanimivosti mesta. Na njihovo izrecno željo je nato sokolsko društvo poskrbelo, da se je uprizorila moreška, ki so jo Angleži motrili z velikanskim zanimanjem. ♦ Zaslužno planinsko društvo »Fru$ka gora«, ki ima svoj sedež v Novem Sadu, je v nedeljo praznovalo desetletnico obstanka. Slavnostna skupščina se je vršila na Iriškem Vencu, na terasi ondotne planinske postojanke. Zbor je toplo pozdravil tudi dr. Ciril žužek kot delegat jugoslovenskega touring-kluba. »Fruška gora« šteje že nad 3000 članov in si je pridobila že zelo lepe zasluge s propagando turizma in z živahnim poslovanjem. Pravkar gradi na Iriškem vencu krasen turistični hotel, ki bo dovršen do konca tega leta. ♦ Za CM Ivana Vrhovnfka sklad so nadalje nakazali; podružnica Split 100 Din, podružnici Slovenska Bistrica in Cerklje, potem Anica Petrovec, Dolenji Logatec po 50 Din, skupaj 250 Din. Srčna hvala! ♦ Denarni zavodi v dravski banovini na Vidov dan dne 28. t. m, ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini. ♦ Naši v Ameriki. V Chicagu se je Anton Aničič usmrtil z električnim tokom. Bil je jezen na fantaline, ki so zvečer pred njegovim stanovanjem igrali žogo, ker je pač bila tam ulična žarnica. Aničič je zatorej vzel kladivo, splezal na steber in udaril po žarnici. Pri tem je prišel v stik z golo žico in se zgrudil mrtev na tla. Star je bil 51 let. — V Pueblu v državi Colorado sta se Anton Geršič in Janez Zobec peljala z avtom na izlet, pa sta se po nesreči prevrnila na ovinku. Geršič je >bil na mestu mrtev. Zobec pa je umrl drugi dan. Prvi je bil star 33 let in zapušča ženo, majhnega otroka in mater, Zobec je bil star 27 let in samec. Oba sta se rodila v Ameriki. — V Canon City je umrl Frank Ferkul, star 69 let, doma iz Lašč. Zapušča ženo, sina in hčer. V Mc Gregorju pa je umrl Frank Jakše, star 78 let in doma iz Uršnih sel. Zapušča dva sinova v svojem kraju, tretjega sina pa v Kanadi in hčer v Clevelandu. — Kakor poroča chicaška »Prosve-ta«, bo izšla knjiga Louisa Adamiča »Dina-mit« v kratkem v novi predelavi in povečani izdaji. Cena bo nižja, kakor je bila pri prvi knjigi. ♦ Dobava premoga In bukovih drv. Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja in; teresemte na razpis dobave 1000 ton premoga in 250 kub. metrov drv za kurjavo, ki je bil priobčen v dnevniku »Jutru« dne 21. t. m. ♦ Avtobusni Izlet v Trst, Benetke, Gorico od 14. do 16- julija. Prijave na avto-podjetje J. Gorecan, Tržič. ♦ »Ako pravijo ljudje, da že dolgo časa trpe na tem, da se jim tvorijo luske, ki jim pa ne škodujejo, tedaj pač hvalijo dan pred večerom« — tako se glasi izrek slavnega specialista za lase. Luske najav-ljajo izpadanje las, kar pa lahko prepreči redno negovanje s »Piravonom«. 803 ♦ Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna JOS. REICH. SAMO ŠE DANES Ježa v smrt Borba na življenje in smrt hrabrega cow-boya Toma Keeneja na divjem zapadu za zmago pravice. Danes ob 4., 7. in 9. uri. Vstopnina Din 4.50 in 6.50. Zvočni kino »Dvor«. Telefon 27-30. Iz Ljubljane u— Promet kopalnih vlakov na progi Ljubljana gl. kol. - škofja Loka. Pričeši od 29. t. m. bo vozil na progi Ljubljana gl. kol. - škofja Loka in obratno ob sobotah in nedeljah in praznikih kopalni vlak s 50% popustom od normalnih voznih cen. Kopalni vlak bo odhajal iz Ljubljane gl. kol. ob sobotah ob 14. uri 15 min., ob ne-nedeljah in praznikih pa ob 12.53 ter se bo vračal v Ljubljano gl. kol. ob 19.03. Kopalni vlak bo vozil samo ob lepem, vre-menu, kar bo vsakokrat od 10. ure dalje razglašeno pri postajnih blagajnah. u— . Clanl Aerokluba in rezervni avFati-ki se pozivajo, da se polnoštevitao udeleže pogreba pok. Janka Čolnarja, danes ob 18. Dravska cesta 1. za Stadionom. u— V jasno, prav poletno vreme, ki nam ga je od sobote sem naklonil visok nad vso državo skoraj izenačen zračni pritisk, je nocoj posegla nevihtne razpoložena depresijska struja z zapada. Kakor le redkokdaj, so imele pet dni vse banovine jasno, skoraj torezoblačno nebo, temperature so povsod presegle 30 stopinj, kateri višini se je včeraj tudi Ljubljana približala. Vedro, solnčno, pa obenem vetrovno vreme je mnogo pripomoglo košnji, gradbenim podjetjem in seveda nam vsem, ki si želimo, da bi nocojšnje votlo grmenje, ki je prineslo z Gorenjskega močne nalive, ne imelo posebnega vpliva na nadaljnji potek lepega vremena. u— Zaključni izpit na državni trgovski akademiji v Ljubljani se je vršil od 11. do 26. junija. Izpit je položilo 34, odklonjenih za tri mesece je bilo 5 kandidatov (inj). Izdelali so: Ažman Franc, Bizjak Terezija čajič Rudolf (z odliko), Dečman Mihaela, Dežman Majda, Dolžan Mirko, Drovenik Karolina, Grom Mira, Herzele Edita, Hieng Janez, Jecelj Franc, Klavora Danica, Ko-stevc Peter, Kozina Tatjana, Kraje An- Sreda in četrtek 8.30, petek 5. in 8.30 komorni pevec svetovnega slovesa Louis Graweur v opereti »Pevčeva ljubezen" Pride: »E S K A D R A SMRTI« Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer Magda Sehneider MAX HANSEN v veseli opereti SREČNO POT Dopolnilo: Nov Paramountov zvočni tednik ELITNI KINO MATICA, tele«. 2124 ton, Kresnik Marija, Križnar Miroslav, Lah Mirko, Ložar Viktorija, Lukas Franc, Mi-klavec Frančiška, Papež Darinka, Pogačnik Dušan, Pretnar Božena, Rožanc Majda, Skok Marija, šter Eva, Sušteršič Peter, švigelj Stanko, Tavčar Gabrijela, Verbič Nada, Verovšek Jože, Zorko Eva (z odliko), Žagar KaroL u— III. realna gimnazija je priredila pod vodstvom prof. g. Viktorja Cotiča razstavo šolskih risb v I. nadstropju realne. Razstavljenih je okoli dvesto del. Predvsem so zastopani kreda, svinčnik, tuš in akvareL Prav lepe stvari so razstavili pr-vošolci. Pričakovati je od njih, da bodo v poznejših letih dosegli visoko stopnjo. Tudi četrtošolci kažejo, da so pod dobrim vodstvom, kajti njihova dela prekašajo to, kar se navadno pričakuje na tej stopnji. Razstava se posebno priporoča staršem dijakov. Odprta bo za občinstv0 v sredo in četrtek od 8. do 12. hi od 15. do 18. ure. u— šolske razstave. Na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici bo risarska razstava odprta danes in jutri. Opozarjamo nanjo dijaštvo, starše in prijatelje, da si jo ogledajo. — Mično razstavo risb in ročnih del priredi tudi narodna šola v št. Vidu nad Ljubljano. Razstava bo odprta na Vidov dan od 10. do 18- in oa praznik od 7. do 19. Vstop brezplačen. u— Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg 4-1. priredi od 28. junija do 1. julija 1934. razstavo svojih izdelkov in perzijskih preprog v šolskih prostorih na Novem trgu 4. Razstava bo odprta vselej od 8. do 12. in od 14. do 18. Vstopnine ni. Posebnih vabil se nc bo razpošiljalo. u— Tovariši In tovarlšice, prvi absot-ventje drž. trgovske akademije v LJubljani se za desetletnico sestanemo v soboto 30. t. m. ob 20. uri v Ljubljani v hotelu »Bellevue«. Ta objava maj se smatra kot vabilo. u— Priče se v sodni dvorani tepo za Luko špruka. V dvorani 79 justione palače se je vršila včeraj zanimiva sodna obravnava proti Luki špruku, ki je bil vodja znane rokovnjaške druščine na Viču. Luka špruk je bil sojen sam, njegovi sotradniki pa po večini čakajo svoje končne usode še za zapahi. Obravnava je bila tu pa tam prav dramatična in napeta. Zaslišanih je bilo precejšnje število prič, njih izpovedi pa so bile v marsičem nasprotne, ter je kar v dvorani vpričo sodišča prišlo do medsebojnih obračunavanj. Dve priči sta se med prepirom tudi dejansko spoprijeli, tako da ju je predsednik senata komaj pomiril. A ko sta prišli iz dvorane, se je nasprotstvo vnovič vnelo in po hodniku in stopnicah sta se spet spopadli tako hrupno, da se je občinstvo v dvorani nehalo zanimati za proces sam io je hitelo gledat novo senzacijo. Vkljub vsej nenavadni vnemi prič je bil Luka špruk na koncu obsojen na štiri mesece zapora in 150 Din kazni. ZOBOZDRAVNIK DR. SCHWEIGER LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 52 NE ORDESTRA DO 2. JULIJA 1934. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo; 1. čas opazovan ja, 2. stan le barometra, Z. temperatura, 4. relativna vlaga, v %. 5. smer ia brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine ▼ mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo 26 junija Ljubljana 7, 762.0, 21.0, 55. 0, 0, —, —; Ljubljana 13, 760.2, 28.0, 43, SW3, 2, —, — Maribor 7, 760.5, 20.0, 70, 0, 0, —, —{ Zagreb 7, 762-L 20.0, 60, W2, 0, —, —; Beograd 7, 761.8, 24.0, 60, Wl, 3, —, —; Sarajevo 7, 764.1, 16.0, 80, 0, 0, — —; Skoplje 7, 764.0, 23.0, 60, 0, 0, —, —; Split 7, 763.6, 23.0, 50, NEM, 0. —, —; Kumbor 7, 764.1, 21.0, 60, NEJ2, 0, —, —; Rab 7, 763.L 21.0, 60, SE2, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 29.4, 16.2; Maribor 27.0, 16.0, Zagreb 31.0, 17.0; Beograd 33.0, 19.0; Sarajevo 30.0, 10.0; Skoplje 31.0, 14.0; Split 30.0, 19.0; Kumbor —, 18.0; Rab — 19.0. vanstvo po idealih romantičnih Veeslova-nov, realno ni bilo ne 2Sp;cv M pet slika e^e-slavenetviu«. Njegov avtor je Miho Jeri-n ' č Tu nastopajo, popolnoma v stilu nase ronmntirffi poezije iz eredine 19. stoletja, **!avjan*ki genije, pa Hrvatica, »61ovenki-nja«. »Crnogorkas (poleg >SrbkinjeBu-sarkinja«, »Slovakinja«, »Ukrajinka«, »Po-I ukinja« in »Ruskinja«. Pesnik se od svojega avjanekega oltarni obrača k vernikom in pravi: Ja n'jesam jerej, al* predvidjam stvari, Što svim Slaivanim na nebu se kroje; Ja n'jesam prorok, al' duhovi stari Okupljaf j se oko duše moje 1 mene boiire, da se opet javim Medj' Slavjanima ko nosioc mira. Ja pred njih rodoljube<, ki nenehoma besedujejo o slovanstvu. a se n. pr. ne nauče niti eneea slovanskega jezika. Pod gesli rodoljubne in zdaj že tudi vee-slovanske literature se začenja širiti pri nas kulturni primitrvizem. Dvomimo o propagandni '.ičinkovitosti tako nesodobno epi-sanih knjir * Ob konej eo moramo eamo mimogrede zaustaviti pri »sloveniei« te knjige. Med viri za svojo slovansko zgodovino ne navaja M. Pečar nobenega sodobnega slovenskega spisa o naši kulturni zeodovini, dasi o nji razpravlja; zopet dokaz, kako ne bi sme- 1 o biti. Če bi bil Mato 'Pečar vzel v roko n. pr. zbornik »Slovenačka« (izdala Srpska književna zadruga 1.1927.). bi lahko izostala mareikakšna netočnost. Govoreč o slovenskem preporodu, piše Pečar: »I SJovencima imponovala je moč Rusije. Duboki je dojam prorzveo na Slovence polazak ruske vojske kroz Sloveniju« (!). Kako malo pozna slovenski preporod, priča etavek: >Stairije veze Slo vena ra ea slavenekom braoom na eje-veru, Česima, imadi isključivo filološki karakter.« Ne omenja Ilirije, imenuje Primi-ča (!). pozabi pa Kopitarja. Naravno je, da pristaš slovanske ideologije po okusu leta 1848. eimt>atfzira z ilirizmom, a o Prešernu pravi: >Jedan vrlo usledan Slovenac, prijatelj Vrazov ostaje hladan i nema razumi-jevanja za sveslavenstvo. To je France Prešeren.« Ni čuda, da tak avtor napisa etavek te-le vnete: »Pravi potica j narodnom preporodu davalo je iliretvo, uzor hrvatskih rodoljuba, to je bio »Vzgled ki vleče«. Itd. Ne maramo izčrpati dokazov, kako malo pojma ima avtor o našem kilturoem raizvoju in kako malo ekrbi, da bi ee o tem poučil. Toda tako vseelovanetvo. kakor ga pojmujejo eanjarji o enotni slovanski kulturi, o vse-elovanskem jeziku itd., je dovolj širokosrčno, da vee to spregleda. Njemu je n. pr. vseeno, če kdo zapiše, da je bil med prvimi slovenskimi buditelij »čehoelovaoki kapel a n Matija Majar« (str. 62). Kai eo take malenkosti v primeri z veeslovanekim adin-stvom. ki nastajajo »od Kamčatke do Ja-dranskog mora. od Kavkaza do deškijeh go- ra« (str. 79). Nastaja? Zal da moramo iskreno svariti pred takrmi-le sanjarijami in izrabiti vsako priliko za te, da opozorimo na potrebo realnega praktičnega deta za elovamsko vzajemnost. Tako delo ne bo storilo čudežev, pokazalo pa bo koristne rezultate, in vsak njegov uspeh bo kamen v zgradbo bodočega elovanstva. Kakšno obliko bo kdaj zavzetla slovanska vzajemnost, tega ne vemo, vemo pa, da tudi slovanske reke ne bodo tekle nazaj, marveč naprej in da ja propagiranje slovanske kaltume enotnosti prav tako »modro«, kakor streha na hiši, ki nima ne temeljev ne zidov... —a. »Življenje in svet" priobčuje v pravkar izišli številki obilo zanimivega gradiva. Tako nas prvi članek seznanja z »družinskim« življenjem živali, drugi z nazori kitajskega modrijana Van-ga Čonga, nadaljnji z orjaškim teleskopom v Kanadi, ki vzbuja velik)? nade astronomov. Tehnični obzornik prinaša članke o velikanih tehnike in o oddajni postaji za televizijo. Interesantno jezikoslovno kramljanje o sla/vcih je prispeval I. Koštial. Zanimivo je tudi poročilo A D. o pariški razstavi slik, ki jih je naslikal princ Nikolaj Grški in ki predstavljajo razne kraje Slovenije, osobito motive z Gorenjske. Prijatelji potopisov bodo e plastjo citati prispevek »Z oprtnikom skozi Kairsko« in va- o— Občni zbor Orkestralnega druStva Glasbene Matice bo v četrtek 28. t. m. ob 21. r Lajovčevi dvoran L Iz Celja e— Na Vidov dan bodo žalne službe božje ob 8. v župni cerkvi sv. Danijela, nato v pravoslavni, ob 10. pa v evang-čila lobanja, zlomil si je roko in dobil 1 rade poškodbe na prsnem košu. e— Žrtve nesreč. V ponedeljek je pa «1 31 letni delavec Ferdinand Krajac na JVv nikvi a kolesa v cestni jarek tako nesrnft. no, da si Je prebil lobanjo, Izbil več 2ob in zdrobil spodnjo čeljust. V ponedeljek se je hudo ponesrečila 11 letna Žagar> va hčerka Leo po klina Jesen ičnikova na Dobrni. Zaradi neprevidnosti Jo je zgrabila žaga za lase, jih odtrgala in Ji posnela kožo s glave. V ponedeljek je hotel 30 letni mehanik Alfred Matelič iz Zavedne pri 0»v-lju pognati avtomobil pri tem pa ga je udarila ročka po levici in mu Jo hudo poškodovala. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bohiišnicL e— Tri tatvine. Nepoboljšljiv prijatHl} tuje lastnine je mladoletni Drago K. v. Celja. Nedavno je ukradel neki služkinji iz njene sobe na Glavnem trgu zlato m«, v ponedeljek popoldne pa je izvršil novo tatvino, žena tipografa ga- Bavdkova je šla v Zdravstveni dom in pustila otroški voziček za nekaj minut pred posloji m. Drago 'K. je izrabil priliko m vzel izpod blazinice v vozičku denarnico s 300 Din. Denar si je pridržal. denarnico pa Je zavrgel. Policija ga je že uro potem izsledila. Pri njem so našli še 254 Din, Din ya. je bil že zapravil. V soboto popoldne je nekdo ukradel trgovski nameščen ki g d* Ivanki Polovičevi iz njenega stanovanja na glavnem trgu dve svileni obleti v vrednosti 1000 Dio. Pred dnevi je neznan storilec ukradel konju, ki se je pasel na travniku ob državni cesti na Sp. HudhijL izpod sedla 220 Din vredno odejo, last Simona. Narata iz Nove vasi pri Celja e— Kino Union. Danes ob 16.1S, m ®).30 zvočni velefilm »Carica Katarina« in zvočna predigra. Iz Maribora a— Odhod mariborskih SokoJov v Sarajevo. v ponedeljek zvečer je odpeljal iz Maribora poseben vlak Sokole mariboSke župe na pokrajinski zlet v Sarajevo. V Mariboru so vstopili Sokoli iz mesta in okolic« ter s koroške in šentiljske proge. Biki ja vseh skupaj nad 400. Ostali pa so vstopali na vmesnih postajah, največ na Prager-gkem, kjer so se jim priključili Sokoii a ormoške, radgonske in murskosotooške proge. Mariborsko župo bo zastopalo v Sarajevu nad 1000 Sokolov m Sokolic. a— Matura na državni trgovski akademiji v Mariboru. Pod predsedstvom ravnatelja g. M. Dolenca so se od 12. do 25. t. m. vršili zaključni izpiti, za katere so je prijavilo 23 kandidatov in kandidati nj. izpit so opravili: z odliko Markežič Nada (oproščena ustnega izpita) ter Mezna-ič Edmund, s prav dobrim uspehom: Frangeš Justina. ligo Alojz, Lupiošek Jožrcn, Planine Franjo in Stepančič Frančiška, z dobrim uspehom: Fermišet Rudolf, MaUv; Erminold, Masten Leopoldina, Matela Leopold, Mešiček Štefanija, šoštarič Darinka, Tušnik Alojz, Vivod Marija in Zrimtšek Stanislava, % zadostnim uspehom Kralj Dušan, šest kandidatov je bilo odklonjenih za tri mesece. a— V študijski knjižnici se uvedejo za dobo od 2. julija do 7. septembra n ©deljene uradne ure kakor v ostalih mestnih uradih, čitalnica ostane v tej dobi zaprta, knjige pa se bodo izposojale po dvakrat na teden: vsako sredo in vsako soboto od 8. do pol 13. ure. Eventuelne želje gledw uporabe knjižnice v študijske svrhe naj so javijo ravnateljstvu. a— Pevski koncert v parka. Pevski zbor Glasbene Matice priredi na Vidov dan ob pol 21. v mestnem park« pevski koncert pod vodstvom prof. Vasilja Mirka. a— Vpisovanje na vSeh mariborski!! osnovnih šolah in manjšinski šoH bo 30. junija od 8. do 12. Pri vpisovanju novincev v I. razred je predložiti krstni in domovinski list ter potrdilo o cepljenju koz. daljevanje »Divjega paradiža«, domače ribiče bo mikal VL Kapusa članek »Ribarjenje ® umetno muho po naših vodah«, ? v filmski svet vodi članek o ruski zvszdi Ani Stenovi. Še en potopisni članek imaš olj koncu zvezka: Med Bjrmo in Kitajsko. A tudi ostale rubrike so dobro zastopane, zid-eti gospodinjska. V prilogi je izšel zakl;r-oek prvega dela dr. T ravne rja »monograii-■je o kugi. Ilustrativno gradivo je takiflo peeiiro; na naslovni strani imaš reprodukcijo Van Gogbove »Kavarne«, ostale slike pa večidel izpopolnjujejo besedilo aK žefto tedenske novosti iz širokega sveta. Vso to etivo dobiš za bore 2 Din. 0 knjfgi »Slovenski protestantski pisci«, ki jo je nedavno izdala Tiskovna zadruia, je priobčil zagrebški »Obzor« dne 26. t m. daljši feljton iz peresa dr. Ivana E s i h a. Pisec prikazuje to hr.estomatijo naše kniL ževnoerti zlasti v zvezi e hrvaškim pmt.>-stantizmom, citira nekatere stavke iz 'jvoda dr. Rupla ter hvali ureditev m bfblio-filsko, vprav eplendidno opremo inž. arh. Janka Omahna. Dr. Esih priporoča omenjano knjigo tudi hrvaškim znanstvenikom, kai »Ruplovo eavjesno obradjeno djelo dr<-coc.jen je prinoe poznavam ju hrvatske kulturne prošlosti u XVL vijeku.« Naročite — čitajte nLJUBLJANSKI ZVON" a— Dar ubogi decl krčevlnske šole. Ob izidu obravnave z g. M. Jesihom poklanjam prostovoljno 300 Din omenjeni šoli. Ta znesek se lahko takoj dvigne pri podpisani. J-^avla Zagažen, trgovka in posestnica r Krčevini. a— Umrla je Zlatka Božičkova, hčerka edinka. Pogreb bo danes ob pol 17. Staršem iskreno sožalje! a— Zanimiva tožba zaradi radijske antene. Hišni posestnik S. je tožil sosedo po-sestnico H. zaradi utesnitve uslužnosti vožnje in na opustitev poseganja v lastninsko sfero. Obe stranki sta imeli svoje zagovornike. Predmet tožbe je bdla zračna antena, ki jo je potegnila preko zračnega prostora tožena posestnica H. Sodišče navaja v svoji obrazložitvi razsodbe, da se Je samo prepričalo na kraju, da ima toženka napeljano v višino približno 11 metrov visoko radijsko anteno s strehe svoje hiše preko vrta tožitelja. Ker pa veljavni občni državni zakon ne določa nobene meje zem-ljiški lastnini niti navzgor, to je v ozračje, niti navzdol, v zemljo, in označuje zračni prostor v navpični smeri nad poslopjem kot pritikUi-O nepremičnine, je sodišče razsodilo, da mora toženka odstraniti zračno anteno. a_ Obsojen izdelovateJj vžigalnikov. V Vetošniem aprilu je prišla naša finančna oblast" na sled v Kejzarjevi ulici stanujoče-mu sprevodniku poštne ambulance Alojziju želiku, ki je izd skoval vžigalnike in jih prodajal po 20 Din. Pri hišni preiskavi je oblast ugotovila, da je imel šelih v svoji kleti dobro in z električnim pogonom ure-j-sno delavnico. Našla je tudi dva velika zaboja vžigalnikov,"ki sta bila pripravljena v pošiljki za Beograd. Zdaj se je moral šelih zagovarjati pred sodiščem. Občutno ga Je kaznovala tudi finančna direkcija, in sicer na plačilo globe 75.380 Din m takse 5-140 Din, v primeru neizterljivosti pa na 3507 dni zapora. Iz Kranja r- Oa se omcgoči poset po nizki ceni tudi Kranjčanom, priredi avtopodietje I. Gorečan avtobusni izlet v Logarsko dolino v nedeljo, dne 1. julija. Prijave takoj v trafiki Komatar nasproti hotela »Stare pošte-*, Kranj. Iz Tržiča č— Avtobusni izlet v Logarsko dolino bo v nedeljo dne 1. julija. Odhod ob pol 4. zjutraj. Povratek iz Logarske doline ob Ifv, prihod ob 22. Avtopodjetie I- C.ore-Can. Iz Kamnika ka— Planšarski tečaj na Menini planini je preložen nn jesen. Banska uprava je or-f anizirala 14 dnevni tečaj za mlade plen-tarje, ki naj bi se pričel 1. julija na Menini planini. Udeležili bi se ga planšarji iz kamniškega, radovljiškega, kranjskega m gornjegrajskega sreza. Predavali bi strokovnjaki iz Ljubljani. Tečaj bi^ poleg 25 ur teoretičnega pouka obsegal še 100 ur praktičnega dela. Pokaralo se je, da bo primernejše, če se tečaj preloži na konec avgusta, udeleženci pa naj se prijavijo že sedaj. ka— Kompromisna lista v Komendi. Prihodnjo nedeljo bodo občinske volitve v Komendi, ki je največja občina kamniškega sreza z nad 900 volilci. Da se izognejo volilni borbi v tej izrazito kmečki občini, sta se obe stranki zedinili za kompromisno listo. Odborniška mesta so si razdelili po čistem proporcu glasov, ki sta jih dobili obe nasprotni listi pri zadnjih volitvah. Po tem sporazumu pripade nacionalni stranki f odporniških mest, nasprotni listi pa 16. Nosilec kompromisne liste je g. Ivan Strem, posestnik v Kaplji vasi. Iz Trbovelj t— Rudniški nameščenci proti znižanja prejemkov. Govori se, da namerava^ TPD svojim nameščencem znižati plače. Ker so plače rudniških nameščencev, posebno nižjih, že itak nizke, je razumljivo, da je zavladalo med njimi zaradi teh vesti veliko vznemirjenje. Društvo rudniških nameščencev, osrednji odbor Trbovlje, sklicuje za četrtek 28. t. m. ob 1<>. pri vseh krajevnih skupinah protestno zborovanje proti nameravanemu znižanju nameščenskih prejemkov. Vsako znižanje prejemkov, bodi že javnim ali zasebnim nameščencem, pomeni obenem poslabšanje gospodarskih prilik vseh pridobitnih slojev. t— Razstava na meščanski šoli je vzbudila veliko zanimanje. Odprta je bila dva dni in je bila ves čas polna obiskovalcev. Že takoj pri vstopu vzbudijo največje zanimanje risarski izdelki od geometrijskih do prostoročnih risb v vseh mogočih načinih, tuš. akvarel, perorizba itd., naravnost umetniško pa jeizd-elan portret Tolstega, ki ga je narisal neki učenec po kipu. Veliko zanimanja vzbude deška ročna dela iz lesa, dalje kartonažni izdelki, knjigoveštvo itd., same praktične stvari. Ženska ročna dela so nekaj posebnega. Od priprostega do najfinejšega perila, vezenin in blazin, slikarij na svilo in vsi ti izdelki pričajo o dobrem okusu učiteljice in marljivosti učenk. Razstavljeni so tudi pismeni izdelki učencev in učenk. Ze zunanja oblika je lična in prikupna. Izdelle sami kažejo lepo literarno smer. Nekateri učenci se poizkušajo celo v daljših povestih, in to v dveh leposlovnih zbornikih »Plamenčkih« in »Prvem vzletu«. »Dijaški poročevalec« pa prinaša razne a-ktualne stvari iz politike, kulture, gospodarstva in športa. b življenja na deželi DOL, PR-I HRASTNIKU. Skrbna priprava na desetletni jubilej dela našega sokolskega društva Kakor tudi lepo vreme sta imela zn posVdioo. da je poteklr. prireditev najlepše Ln najboljše. — Na predvečer se je vršil v okrašeni dvorani slovesen sestanek vsega članstva. Brat starešina je podal kratek pregled dela, ki ga je društvo izvršilo od svojega obstoja. Pri tem se je hvaležno spomnil vseh, ki so že od početja požrtvovalni in delavni člani društva. — Drugo jutro so jasno nebo, mlaji, slavoloki, številne zastave in siavDOstno okrašena okna priča:5., da je nas.opii naš dan. In res: že pred osmo zjutraj je pritekel poslednji naraščajnirc štafete Trbovlje - Hrastnik - Dol v rekordnem času 26 minut, kolikor so rabil? tekači za pot iz Trbovelj na Dol, ter izročili starešini praporček, namenjen dolski deci kot vezilo za ta dan. Kmalu nato so dospeli še ostali številni bratci in sestrice s svojimi vaditelji iz Trbovelj in Hrast-n;ka Po uvodni besedi brata starešine se je pričelo z izvajanjem posameznih točk dečje akademije. Skrbno pripravljena do poslednje potankosti je morala ista učinkovati v svoji bogati pestrosti. Takoj po zaključku akademije se je p res avilo življenje na telovadni prostor popoldan-šnjega sporeda, kajti že se Je pričela zbirati množica domačinov na okrašenih vozovih. Po cesti od Trbovelj pa se je pomikal stoglavi sprevod s sokolsuo godbo in konjenico na čelu, kateri so se pri-' družili Hrastničani. Okrašeni avtobusi pa so pripeljali Laščane, Zagorjapie, Iludo- jamčane in Lcčane, tako da je postalo v nekaj minutah najlepše razpoloženje vse množice, ki ni štedila z burno pohvalo vsake točke, katere so izvajali posamezni oddelki. Da je najbolj vžgala orodna telovadba trboveljSKe vrste in poseLni točki trboveljskega naraščaja, se razume. Pozni mrak je prisilil navdušene brate in sestre, da so se pričeli vračati na svoje domove v zavesti, da je zopet za njimi dan lepega, prisrčnega bratstva in sokolskega dela. Jtctdo&i na $taku in solncu vam daje NiVEA Pred solnčenjem mo- zmanjšate nevarnost rate svoje telo drgniti solnčarice a dobite ob- z Nivea kremo ali Ni- enem prekrasno bro-vea oljem. S tem nasto barvo kože. NIVEA na $xa&H in boincui GOSPODARSTVO Naš denarni obtok nadalje pada Poslednji izkaz Narodne banke od 22. tega meseca zaznamuje ponovni padec obtoka bankovcev, in sicer za 32 milijonov dinarjev, tako da znaša sedaj le še nekaj nad 4 milijarde, namreč 4031.9 milijona dinarjev. Naš obtok bankovcev je bil torej 22. t. m. za 317 milijonov manjši nego lani ob istem času in za skoro 800 milijonov manjši nego pred dvema letoma. S tem je doseženo novo rekordno nizko stanje obtoka, kakršnega nismo zabeležili zadnjih 13 leta. Zanimivo je, da je tudi skupni denarni obtok, to je obtok bankovcev in kovanega denarja zdrknil že precej pod mejo ^ milijard, kajti v tretji četrtini junija je obtok kovanega denarja prav tako nazadoval od 905 na 888 milijonov, tako da je bilo 22. t. m. v obtoku bankovcev in kovanega denarja le za 4920 milijonov Din. Gibanje skupnega obtoka bankovcev in kovanega denarja v zadnjih letih nam kaže naslednja primerjava: bankovci kovanci skupaj konec 1929. 5818 146 5964 kunec 1930. 5397 143 554ft konec 1931. 5172 161 5333 konec 1932. 4773 479 5252 konec 1933. 4327 960 5287 konec marca 1034. 4232 962 5194 22. jnuija 1934. 4032 888 4920 Izkaz od 22. t. m. zaznamuje v ostalem naslednje spremembe. Zlata in devizna podlaga sc je povečala za 2.6 na 1861.7 milijona Din. Prirastek je zabeležiti predvsem pri zlati rezervi, ki je (očividno v zvezi z nakupom zlata izločenega iz bor-skega bakra) narasla za 3.3 na 1773.5 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago. so nazadovale za 10.2 n-a 44 5 milijona Din, kovani novci v blagajni pa so na" rastli za 17.2 na 311.6 milijona Din. Posojila na menice nadalje polagoma nazadujejo in so v tretji četrtini junija popustila za 2.3 na 1579.2 milijona Din, lom-bardna posojila .pa so ostala skoro nespremenjena na višini 234.9 milijona Din. Vzporedno z nazadovanjem obtoka bankovcev so obveznosti na pokaz narasle za 39.5 na 1203.9 milijona Din. Predvsem so se povečale privatne žirovne vloge (za 39.6 mili: ona D;n), ki so dosegle znatno vsoto .513.3 milijona Din. Obveznosti z rokom pa s se skrčile za 14.1 na 931.2 milijona Din. Kritveno razmerje se ni bistveno spremenilo in znaša kritie obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah 35.55 odst. (po zadniem izkazu 35.56), kritje v samem zlatu pa 33.87 odst. (33.85). Občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo Včeraj dopoldne se je vršil pod predsedstvom g. Andreja Šarabona XIV. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Na zboru so bili soglasno spre-jati zaključni računi, ki izkaeujiejo 2 milijona 804.363 Din čistega dobička. Sklenjeno je bilo izplačilo 10"/o dividende, ki ee bo pričela izplačevati 2. julija t. 1. Ldno naročilo navaja o poslovanji zavoda v preteklem letu naslednje podrobnosti: Skapna vsota zavodove bilance je nasproti projrnjeanu letu nazadovala od 291 na 265 milijonov Din, kar pa ne gre na račun bilančnega uspeha, k; je nasproti lanskemu povsem zadovoljiv. Treba je tudi upoštevati, da je v letošnji bilanci izvedena kom-pemzacijia 35milijonskega zneska specialnih rezerv (ki so prejšnja leta nastale ob vsakokratnem zaključka) z ustrezajočimi odpisi. Kompenzacije so zahtevali novi davčni predpisi, ki ne dovoljujejo vač tvorbe s|-e-cip.lnih rezerv, nego zahtevajo direktni odpis na ustrezajoč-ih računih. Ce upoštevamo yori navedeno vsoto 3o milijonov, p skupna vsota bilance nasproti prejšnjemu letu celo narasla Na aktivni bilančni strani »vsebujejo bilančne pozicije »menice« in »d<-> bitorji« velik del likvidnih terjatev, ki skupno z razmeroma visokim blagajniškim stenjem omogočajo zavodovo mobilnost Visoko blagajniško stanje nameni za zavod eie5r obč rtno žrtev na obrestih, je pa glede na sedanji denarni položaj potrebno. Izkazano lastno premoženje zavoda znaša 30.2 milijona Din (po zadnji bilanci 29.3). Bilanca izkazuje naslednje postavke (v milijonih Din; v oklepajih ustrezaijoči podatki iz bilanc? za leto 1932.): aktiva: blagajna 26.6 (10.4), menice 46.5 (43.8). vrednostni papirji 13.7 (15.5), konzorcialiji računi 9.2 (9.1), debitorji 169.1 (191.9), reali-tete 0.1 (0.8); pasiva: elavnica 125 (12.5), rezervni fondi 17.7 (16.8). trate 0.04 (0.7), vloge na knijžice 50.3 (58.8), ostali lcredi-torji 181.9 (200.1), čistii dobičefk 2.80 (2.96). Letina Žetveni rezultati v Vojvodini. V Vojvodini je žetev pšenice v polnem teku pri ugodnih vremenskih razmerah. Po dobljenih privatnih informacijah je donos pšenice zelo različen, vendar pa v večini primerov mnogo ugodnejši, kakor eo ee glasila 'prognoze pred 5 do 6 tedni. Kakor prejšnja leta. je tudi letos dala pšenica >profilik« zelo ugoden donos v kvantitativnem pogledu, medtem ko je domača potiska pšenica dala kvalitativno boljše blago, vsadar po količini manj. V severnem delu dunav-ske banovine bo znašal donos pšenice približno 4 metrske stote na katastralnem oralu, v Sremu 5 metrskih stotov, 0g« po 275—280. banatska r»o 280-285. -I- Novo«adska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: težka 77 kg: baška okol. Novi Sad 116—118, okol. Sombor 112.50—115; sred-njebaška, gomjebaška 116—118; baška ladja Tisa 127.50—130; sremska. sla—nska 114 do 116; težka 77 k0s« in >02« 170—190; >5t 150 do 170; »6r 130—150; >7« 110—113; 107.50—112.50. slavonska >0g< in >0gg< 100 do 200; >2« 170—180; >5« 150—160; *>< 130—140; »7< 105—115; >8< 105—110. — Otrobi: baški in sremski 95 — 97.53; banatski 92.50 — 95; baški ladja 105 — 106. 21VINA. + Seiem za živino v Mariboru, v Mariboru. Na sejem 26. t m. so prignali 455 glav živine, in sicer 20 koni, 7 bikov, 98 volov, 310 krav in 20 telet Kukčija .ie bila zelo dobra 'n je b lo prodanih 310 glav. od teh 15 za Italijo. Povprečne cene so biie naslednje: debeli voli 3.50 do 4 Din, poldebeli in voli za reio po 2 do 3 Din, biki za klanie 3 do 3.215 Din, klavne krave, debele 2.50 do 3.25 Din, plemenske 2.50 do 350 Din, kravo za kkibasairje 1-50 do 2 Din, molznice 2-50 do 3-25 Din. breje krave 2.50 do 3.25 Din, mlada živina po 3.75 do 4 Din, teleta 4 4 50 Din, cene mesu, vdovskemu I. vrstp 8 do 10 Din, II. 6 do 8, mesto (bikov, krav in telic 5 do 6, teletina I. vrste 10 do 12. IL vrste 6 do 8, sveža svinjina 10 do 12 'Din. Tivolski ribnik bo preurejen Ljubljana, 25. junija. Ljubljana je prišla do majhne lokalne senzacije. Tivolskega ribnika ni več. Pred dnevi, ko so se nad mestom razlivali zadnji pomladni nalivi, so odprli njegov odtok in ko se je poleglo deževje, tudi starega, idiličnega jezerca ni bilo več. Prvič po dvajsetih letih se je ribnik spet izpraznil. Koder so se prejšnjih časih vozili zaljubljeni študentovski paTČki s čolni, koder sc je vča-si pozimi drsal cvet mestne mladine, tem se danes vleče samo še gmota sivega močvirnega blata. Delavci mestne vrtnarije brodijo v visokih škornjih po njem, kopljejo kanal po sredi, da se bo mogla voda sproti odtekati, ter čistijo in poglabljajo dno. Z izpraznitvijo ribnika je prišla seveda tudi ogromna množica rib ob svoj dom, kakor je tudi labodja družina začasno tako rekoč dekžirana. Kar se rib tiče, moramo pripomniti, da zavoljo njih mestna obema ne bo utrpela velike škode. Svojčas je bil ribolov v Tivoliju za nekaj časa oddan v najem in po tistem je ostala v vodi le neznatna količina plemenitih rib. Kar se pa labodov tiče, moramo pripomniti, da so prav te dni po izpraznitvi slavili svoje gostije. Nekaj časa bodo morali že kako pre-bivakirati, potem pa se bodo lahko košato naselili v vse lepšem jezeru. Ribnika namreč ne bodo odpravili, kakor je predvideval prvotni načrt, temveč ga bodo samo estetsko, moderno preuredili. Prvotno so nameravali uporabiti dno in bregove za reprezentančen, izbran cvetlični vrt, v katerem bi se druga za drugo vrstile grede najlepših rož in cvetlic. Toda vzdrževanje takšnega vrta, ki bi bil sicer za Tivoli velepomembna pridobitev, je za naše čase predrago in mesto se je odločilo za skromnejši načrt. Ribnik bo samo malo poglobljen, pač pa bo obrežje preurejeno v lične nasade. Na gornjem robu brega bo okrog in okrog urejen 2 metra širok pas cvetličnih gred, po bregu -samem pa bodo vodile streže in stopnišča do vode. Spodaj, ob vodi se bo prav teko okrog in okrog ribnika vila pot, ali pa bo tudi ta pas uporabljen za cvetlične nasade. Na spodnjem bregu, pod topoli, nad tirom južne železnice, kjer je voda iz ribnika skoraj redno prejedala zemljo in se ob deževnih nalivih razlivala čez tir, bodo z zasipom očvrstili nabrežje. Zgornji breg, ob katerem stoji vrtna stanovanjska hišica, bo izravnan in nanovo urejen. Stara čolnarna, ki že dolgo dremlje ob vodi brez posla — za kratko dobo je postala umetniški atelje — bo o priliki preurejena v rastlinjak. Leseni oder pred poslopjem seveda odpade. Tivolski ribnik je v zadnjem času služil vsake vrste namenom, tako da nikoli ni prišel do svojega reda in da je bil parku kaj malo v poživitev in okras. S preureditvijo, kakor jo nameravajo zdaj, bo dobil dostojno, trajno obliko. S tem pa se bo tudi lahko povrnil svojemu prvotnemu namenu: postal bo lahko spet ribnik. Vodstvo mestnih nasadov bo skrbelo, da voda v jezeru ne bo nikoli zamrznila. Tu bi lahko mestna občina uredila svoje vzorno ri-bogojstvo. Zato bi bil potreben seveda povsem nov ribji nasad. Z majhnimi stroški bi bila hkratu dosežena kar dva uspeha: mestna občina bi prišla do novega važnega gospodarskega zavoda, obiskovalci Tivolija pa do lepe nove naravne atrakcije. — Upamo pač, da se dela s čiščenjem in poglabljanjem ribnika ne bodo preveč zavlekla, tako da bo tudi ta del Tivolija že jeseni, ko bo Ljubljana ob velikih prireditvah polna tujcev, lep košček našega lepega parka, ki ga bomo lahko vsakomur s ponosom pokazali. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Kri je strup Skladne In neskladne vrste krvi — Strupene krastače in jegulje Eden najboljših poznavalcev živalskih strupov, prof. Pavlovski, je dejal: »V splošnem lahko rečemo, da je kri določene živalske vrste strupena za živali drugih vrst.« Vsaka živalska kri je sestavljena drugače. V serumih dobimo vedno spfecifične vrste beljakovin. Beljakovine sorodnih živali se med seboj skladajo, druge pa ne. O bel jakovinah vemo še premalo, da bi mogli razložiti, zakaj je tako. Uhlenhut je n. pr. ugotovil, da se krvi konjev, oslov, volkov, likic, psov, koz in govedi med seboj skladajo. Te živali so si v sorodu. Po drugi strani pa se ne prenašajo krvi krastač in močeradov, miši in morskih prašičkov, celo kri krastač vpliva strupeno na zelo sorodne žabe. S človeško krvjo se sklada samo kri opic. Prenosi krvi, ki so jih v 18. stoletju izvrševali s krvjo govedi in ovac, so bili vedno nevarni. A tudi človeška kri je za dru- Poletne toalete jasno kažejo sodobno modno tendenco dolgih oblačil Zdravljenje s sadjem Prof. von Noorden, ki se trudi že dolgo za uvedbo zdravljenja s sadjem, je izdelal načrt, kako naj se kakšno zdravljenje izvede. Prve tri do pet dni zauživaš samo sadje in sadne soke, vsak dan kakšen poldrug kilogram. Najbolje, da se ves čas držiš ene same vrste sadja, ki je odvisna od letnega časa. Samo sadje iz skupine sliv ni primerno za takšno kuro in črešnje je jemati le kot iztisnjen sok. Po teh prvih dneh sledijo štirje ali pet dni, ko uživaš poleg mnogo sadja tudi drugo hrano, in sicer z zelo malo soli. Nato preideš spet na samo sadje, potem na mešano hrano itd. če tega ne vzdržiš, vrini vsak teden dva sadna dneva med druge dni. Koristila bosta posebno zoper tolščavost. V ostalem je pod »sadjem« razumeti tudi razne zelenjadne soke, posebno sok kolerabe, med, kumarice. buče, paradižnike, sladko papriko itd. Zelo dobro učinkujejo sadni šoki zoper netočnost, bolezni obisti, drisko itd. Vprašati pa je vedno prej zdravnika. Dobro učinkuje na presnovo tudi redno uživanje sadja ali zelenjadnih sokov zjutraj na tešče. Prisebni invalid V nekem pariškem kinematografu so imeli te dni dijaško predstavo. Kazali so mladim gledalcem prizore iz afriških kolonij in iz življenja v Indokini. V dvorani je bilo vsega skupaj 70 gledalcev. Nenadoma je nastala v kabini za filme eksplozija, pri kateri je buhnil iz kabine tudi ogenj. Otroci so vsi prestrašeni planili na noge in začeli vreti proti izhodu in malo je manjkalo, da ni nastala življenjsko opasna gneča. Tedajci se je med otroke pomešal neki vojni invalid, ki je prodajal sladkarije v kinu in je začel deliti otrokom slaščice. Otroci so ljiipoma pozabili na nevarnost in so lepo paroma odhajali iz goreče dvorane. Invalid je s svojo prisebnostjo rešil mnogim življenje in je predlagan v odlikovanje. čitajte tedensko revijo „ ŽIVLJENJE IN SVET" gega človeka lahko strupena. To dejstvo temelji na tem, da se ljudje po krvi ločimo v znane štiri skupine, ki so nam v svojem bistvu sicer uganka, s katero pa moramo vedno računati. Razlike med človeškimi krvmi se dado danes ugotoviti v nekoliko minutah in so podedljive. Dokler tega nismo vedeli, se je zgodilo čestokrat, da je kri nekega človeka drugega človeka umorila. Danes pa, ko upoštevamo razlike med krvnimi skupinami so transfuzije absolutno neškodljive. Ne škodujejo niti tedaj, če jih na istem človeku poskusimo večkrat. Nekemu bolniku so v dveh in pol leta vbrizgnili kri iz ljudi sorodne krvne skupine n. pr. 75 krat, vsakokrat po 750 do 900 cm3, a vendar se niso pokazali nobeni kvarni učinki. Škodljivi učinki drugovrstne krvi se kažejo v tem. da se po injekoiji rdeča krvna telesca nabirajo v kepice, ki zamašujejo drobne žile, n. pr. v obistih in možganih. Če se ta nakopičena snov raz- Vojna med raki Obiskovalci akvarija v angleškem kopališču Brightonu so imeli te dni priliko opazovati nenavaden prizor. V velikem bazenu tega akvarija je bilo 400 brezrepih morskih rakov. Nekega dne so položili v isti bazen še 600 eksemplarjev iste vrste. In zgodilo se je, da sta se takoj formirali dve vojski, ki sta z divjim besom planili druga proti drugi. Nastalo je strašno klanje, ki je trajalo kakšnih 10 minut, nakar so izmučeni bojevniki sklenili mir. Ko so pazniki bazen očistili, so ugotovili, da je kakšnih 350 rakov postalo žrtev tega nesmiselnega boja, veliko število druigih pa je bilo poškodovanih, tako da so jih morali odstraniti. Kakor med ljudmi ... Bolezni ušes in kopanje Pri osebah z bolnimi ušesi naletimo če-sto na preluknjano ušesno mreno. Takšno uho zahteva vse življenje neko previdnost napram vremenskim vplivom, posebno pa pri kopanju. Osebe, katerim se gnojijo ušesa, se v odprti vodi sploh ne smejo kopati, pod prho pa le tedaj, če se je uho posušilo, a še tedaj si ga moramo skrbno zamašiti z vato, ker povzroči voda v ušesu često nove gno-jitve in druge nevarne stvari. Isto se lahko zgodi, če pride voda skozi luknjo v mrenici v sicer zdravo srednje uho. Uho, ki je bilo nekdaj bolno, je treba pred kopanjem vedno skrbno zamašiti. Plavanje pod vodo je treba opustiti in tem bolj seveda Skoke na glavo, ki so celo zdravemu ušesu nevarni. Legar med chicaškimi gasilci V chicaški mestni bolnišnici je umrl za legarjem neki gasilec, 40 njegovih tovarišev pa leži tam zaradi iste bolezni, ki so si jo nakopali pri gašenju ognja v ogromni klavniški četrti tega mesta 19. maja. Pili so vodo iz korit za živino, ta voda pa je prihajala iz tamošnjih jarkov in so jo tudi uporabljali pri gašenju. V opazovalnici iste bolnišnice je nadalje še 20 gasilcev, ki kažejo znake griže. Dobili so jo na isti način. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Gospod profesor, tudi jaz pridem poslušat vaše predavanje o sončnih pegah.« »Kaj, tako vas zanimajo te stvari?« »Seveda me zanimajo, saj imam obraz poln sončnih peg!« »Milostiva ni na razpolago, pravkar se umiva v kopalnici.« »Saj to je sijajno! Jaz sem ji namreč hotel ponuditi novo nadišavljeno milo.« »Rada bi par čednih, elegantnih čeveljčkov, ki me ne bodo tiščali.« »Razumem, milostiva. Radi bi takšne, ki bodo znotraj ohlapni, na zunaj pa tesni.« »Kaj, vi ne stanujete več pri gospe Brun-dovi. Kako pa to?« »Veste, stanoval sem pri nji štiri mesece, potem pa sem odkril, da stanovanje nima kopalnice.« topi, nastanejo življenju nevarni strupu So pa živali, ki imajo že samo na sebi strupeno kri. Število strupenih živali je sploh dosti večje, nego običajno mislimo. Tako imajo jegulje izrazito strupeno kri. Ta kri vsebuje tako zvani »ribji strup« (ihtiotoksin), ki učinkuje samo v svežem stanju, ne pa v prekuhanem. Strupena je tudi kri piškurjev, električnega skata, linja itd. V splošnem ne bo nihče pil sveže ribje krvi, vendar so znani primeri, da so ljudje takšno kri pili pomešano v vinu kot zdravilo in so potem oboleli s težkimi znaki zastrupitve. Znani so tudi primeri, da so dobili ribiči nekaj jeguljne krvi v oko in so nastala zaradi tega huda vnetja. V ostalem pa vemo tudi za primere, da je sveža volovska kri kot »zdravilo« učinkovala strupeno. Še češče nego pri višjih živalih naletimo na strupeno kri pri žuželkah. Kot primer navajamo gosenico kapusovega belina. Ce race ali kure pojedo večjo množino teh živali, zbolijo z znaki zastrupljenja. Različne žuželke izbrizsavajo strupeno tekočino, ki jo po krvnih telescih spoznamo za kri. Ličinke pikapolonic izločujejo strupeno kri iz mehurčkov, ki izstopajo med telesnimi obročki na trebuhu in se razpočijo. Pri nekem drugem hrošču se razpoči koža ob robu krilnih pokrovov, neki dvokrilnik pa izpušča strupeno kri skozi tipalke. Mnoge žuželke imajo posebne odprtine samo za izločanje krvi. Neredko jo. brizgnejo precej daleč, neka tronska kobilica n. pr. kakšnega pol metra daleč. V večini primerov je strupena kri žuželk jedka in so živali zato za svoie zasledovalce neužitne. Za človeka je takšna kri skoraj vedno nedolžna. Poznamo pa kri »španskih muh«, ki vsebuje kantaridin. Tega zadostuje že 10 miligramov. da postane za človeka smrtno nevaren. Žabe, kokoši in ježi so za ta strup razmeroma neobčutljivi. Vroče je, vroče! V Parizu so imeli te dni 33 stopinj C v senci Angeza Tufversonova živi? Videli so jo baje še lani okolu 20. decembra v Bostona Newyorške policijske _oblasti si še vedno prizadevajo, da bi pojasnile tajinstveno izginotje odvetnice Agneze Tufversonove, o kateri so nekaj časa menili, da jo je umoril Ivan Poderžaj. Medtem ko vodijo dunajske oblasti proti Poderžiju še vedno predskavo, pa je prišla iz Bostona vest, ki bo mogoče pojasnila izginotje Američanke. Poderžaj in njegova sedanja žena Ferrandova sta namreč izjavila, da je Tufversonova, preden je izginila, dvignila denar v banki, nato pa je izročila Poderžaju več kovčegov s svojimi oblekami kot nekakšno odpravnino. Pri bostonski policiji se je zdaj javil moški nastavljenec neke čistilnice za obleke in je povedal, da je bila ženska z imenom Tufverson večkrat pri njem. Ker so ameriški listi priobčili sliko odvetnice, trdi ta mož, da se objavljena slika natančno vje-ma s Tutfversonovo, katero ima on v mislih. Tufversonova je bila po podatkih te- ga moškega v čistilnici še lani okoli 20. decembra, torej tedaj, ko se je Poderžaj že vkrcal na ladjo za prevoz v Evropo. Poleg tega se je javila newyorški policiji neka ženska, ki noče izdati svojega imena. Ta ženska pravi, da prav dobro pozna Po-deržaja, ki je imel pred kakšnimi desetimi leti na Dunaju elektrotehnično podjetje. O Poderžaju pravi, da je ljubezniv človek in da si ni mogoče misliti, da bi umoril Tuf-versonovo, ker se takšen človek ne sklada z njegovim značajem. Strela zažgala cerkev Te dni je divjal v Rokavskem prelivu mogočen vihar. Med nevihto je treščilo v stolp cerkve v Ferquesu, ki je oddaljen od Boulognea sur Mer samo 20 km. Strela je zažgala zvonik, ki je s cerkvijo vred pogorel do tal. Železniška nesreča v Milhouseu Neki francoski delavski vlak je te dni na postaji Milhouse zavozil v železno pregrajo na koncu tira, ki zapira lokomotivam pot. Posledice so bile katastrofalne: več vagonov se je razbilo, trije potniki so obležali mrtvi pod razvalinami, več oseb je bilo hudo in lahko ranjenih. Na sliki vidimo posnetek lesenega vagona, ki ga je sunek razbil na kose Poroka ameriške filmske zvezdnice v Parizu »Topovski mož" se je ubil Iz Pariza poročajo, da se je smrtno po»-nesrečil »topovski mož« Gaston Richard. V nedeljo je nastopil v nekem cirkusu, kjer je izvajal svojo običajno produkcijo, za katero je vladalo pri gledalcih veliko zanimanje. Dal se je odstreliti iz topa in je-obležal v 4.50 m oddaljeni mreži. V začetku je imel s svojimi umetmfjami srečo. Proti šesti zvečer je svojo atrakcij« ponovil in tedaj je imelo telo tako majhen zagon, da je padlo v praznino 20 cm pred razprostrto mrežo. Posledice padca so bile strašne. Richard je obležal s prelomljeno hrbtenico. Umirajočega so nal ->žili v avtomobil in ga odpeljali v bolnišnico, kjer je po kratkem trpljenju izdihnil. Ugrabljeni Adonis Vsa Amerika govori o senzacionalnem ugTabljenju, ki ima čisto banditski okvir, a je nenavadno po tem, da tvorijo ta okvir — ženske. Pred nekaj dnevi je izginil iz svojega stanovanja 17ietni Jack Tuffmann, imenovan »Adonis«. Po informacijah njegove rodbine so ga odvedle štiri dekleta, ki so vanj zaljubljene in ga drže v nekem hotelu blizu Broadwaya. Rooseveltova mati v Evropi Mati ameriškega prezidenta. Rooseveita, dama. kateri je zdaj osemdeset let, se je te dni izkrcala v Southamptonu na Angleškem. Prispela >e v Evropo z namenom, da obišče vse večje kraje v Angliji, na Škotskem in si ogloda znamenitosti evropske oeHne. ____ Japonski velemanevri V letošnjem avgustu in oktobru bodo imeti na Japonskem velike pomorske vežbe, kakršnih še ne pomnijo v zgodovini te države. Sodelovalo bo nad 280 vojnih ladij in 2300 letaL Manevri bodo v obvodjih Japonske, Formoze in Koreje. ANEKDOTA Med nekim banketom, ki so ga v Bukarešti priredili Barthouju na. čast, je Titu-lescu izročil gostu potni list, ki ga je bil signiTa.1 sam rumunski kralj in ki se glasi: »Loui« Barthou, rumunski državljan, član Rumimske akademije in bukareške zemljepisne družbe. Veljavno za inostranstvo, vključno Sovjetsko Rusijo.« To je prvi potni list, ki so ga izdale r»-munske oblasti za Sovjetsko Rusijo. Bar" thon je potni list pregledal in menil, da manjka navedba, da je minister. »Za sedaj ste samo preprost rumunski državljan,« mu je odvrnil zviti Ti tulescu. VSAK DAN ENA Na poročnem uradu v IX. pariškem okraju se je te dni omožila znana ameriška filmska igralka L a u r a L a P1 a n t e z z Irvongom Asherjem. Za pričo je bil bivši newyorški župan VValker Slepota »Odklej pa ne vidite?« »Odkar nosim dolge lase.« Regulacija Savinje pri Celju Celje, 25. junija. Odkar je bila v zadnji četrtini preteklega stoletja regulirana Savinja v delu od Pri-hov? nad Mozirjem do Kri6tinega dvora nad Celjem, so se stopnjeval? od leta do leta poplave v Celju in celjski kotlini. Savinja ee pod Celjem čedalje bolj zajeda v h ril- pod Starim gradom ter 6 tem stalno zmanjšuje polu mer ostrega dvojnega zavoja, ki povzroča v zvezi z masivnimi podporniki obeh dvojnih železniških mostov ter gostih podpor kapucinskega mostu, promenadne in grenadirjeve brvi čim dalje intenzivnejše odlaganje gramoza, predvsem ria ovinku pod prvim železniškim m os to.n. Ogromne mase gramoza in peska pa čakajo v strugi Savinje nad Celjem pod l-rvškim mostom, da jih prva velika voda odnese dal>; proti Celjj. Z zvišanjem dna se stalno zmanjšuje kapaciteta stratge Savinje, z intenzivnim izse-kavanjem gozdov v zgornji Savinjski dolini in v območju pritokov Savinje pa stalno rase množina na sekundo dotekajoč i h vod; vse to povzroča katastrofe, kakršne je celjska kotlina doživela lani 23. septembra. V skladu z mnenjem prof. Forchheime.*-ja, ki je že v letu 1901. priporočal kot narj-radikalnejšo rešitev eliminiranj? vseh ovir v ovinku pod Celjem s preložitvijo Savinje in železniške proge, sta tudi oba izvedenca univerzitetni profesor inž. Znidaršič in mi-nisterialni svetnik dr. inž. Riediger v svojih izvedeniških mnejijih priporočala kot najbolj uspešno sredstvo za odvrnitev katastrofalnih poplav, ki 'jpropaščajo celjsko kotlino, preložitev 6truge Savinje in železniške proge pod Celjem z istočasnim zavarovanem obrežij in dna rečnega korita nad Celjem ter 7. ureditvijo hudournikov in e pogozdovanjem v območju gornje Savinje in njenih pritokov. Na podlagi generalneiga projekta, izvršenega na iniciativo mestne občine celjske pw predlogih navedenih strokovnjakov, odobrenega po gradberrern ministrstvu, je kr. banska uprava razpisala za 18. junij in naslednje dni vodopravno razpravo. Komisije, ki so j© vodili zastopniki dravske banovine kot koncesionarke, eo 6e udeležili tudi zastopniki železniške 'jprave, lokalniii oblasti in občin. Razprava, ki se je pričela 18. t. m. s splošnim pregledom projekta in terena, se je nadaljevala 19. t. m. v Medlogu in Lieeah, naslednji dan v območju mestne občine celjske in na Bregu, v četrtek pa v odseku od greneriirjeve brvi do tremarskega polja. Pretekla je mirno in stvarno. Zainteresirani mejaši eo v večini primerov brez ugovorov pristali na višino odkupnine za zemljišča, ugotovljene po navzočih sodno zapriseženih cenilcih. V splošnem je prevladovala uvidevnost, da ima vsak posameznik, četudi prizadet po zmanjšanju svoje posesti, vendar Je velike koristi, ker se m j z izvedbo projektirane regulacije zavaruje in poveča vrednost ostale posesti. Neke težkoče bodo nastale pri odkupu petih stanovanjskih objektov na Bregu, vendar se bo tudi pri obo.itestranki uvid-jvno-sti dala nafti pot. da bodo v polni m- ri varovani interesi razlaščencev brez prekomernih denarnih žrtev v br.-ime regulacijskega fonda. Železniška up»va, ki je na izvedbi regulacije posebus interesirana, ie v principi pristala ne projekt, po katerem bi se preložila sedanja železniška proga od za-padne na vzhodno stran vodne postaje pri pTv.m železniškem mostu ter b' ee opravil za progo nov nasip preko sedanje stru- S o k o 25 let litijskega Sokola Litija, 26. junija. Vsesokolski zlet 1904 v Ljubljani je bil velikega pomena za razvoj nacionalne in sokolske misli v naših krajih. Naš narod je postal borben in krog sokolskih edinic je pričel naraščati. Posebno pa so podžgali narodne vrste septembrski dogodki 1908. Naš narod se je zavedal, da mu je potrebna proti nemškemu »Drangu nach Osten« smotrna organizacija. Tudi široke množice so videle, da so sokolska društva tiste trdnjave, ki naj bodo mogočen branik proti napredujočemu nemštvu. Že bežen pogled v dnevno časopisje nam nudi pestro slrko številnih krajev, kjer so pred četrt-stoletjem polagali temelje sokolskim društvom. V čestitem krogu sokolskih gnezd, ki praznujejo letos 25 letnico, je tudi zasavska metropola Litija, ki bo proslavila srebrni jubilej dne 7. in 8. julija. 18. septembra 1909. je bilo v gostilni pri Oblaku sokolsko zborovanje, ki se ga je udeležilo 122 Litijanov in Šmarčanov. Kot zastopnik slovenske sokolske zveze je dospel iz Ljubljane br. Kajzelj, iz Zagorja pa trije odposlanci. Nepozabno narodno manifestacijo je po tem sestanku doživela Litija na ustanovni dan našega Sokola. Litija in Šmartno sta bila na poziv župana Slanca vsa v zastavah, na kolodvoru se je trlo ljudi na čelu s šmarskim »Zvonom,« ki je zapel v pozdrav uniformiranim Sokolom iz Zagorja m Hrastnika. Vsi prostori gostilne pri Oblaku so bili natlačeno polni. Došlo je tudi mnogo nasprotnikov, ki so hoteli ustanovni občni zbor motiti ali celo onemogočiti. Na odločen poziv br. Rogliča, ki je zboru predsedoval, naj se neprijavljenci odstranijo, so demonstrantje odšli, v dvorani pa je ostalo nad 200 usta* novnikov. O sokolski ideji in namenu Sokolstva sta poročala br. Petrin in br. dr. Pestotnik rz Ljubljane. V prvi odbor pa so bili izvoljeni: starosta zdravnik dr. Ivan Premrov, podstarosta br. Ferdo Tomazin, načelnik br. Ognjeslav Fincinger, zdaj lastnik železarne v Šklendrovcu, v odboru pa je bil tudi tedanji župan br. Slane Franc. Velika večrna naših ustanovnikov že spi svoj večni sen gori na Frtici in na šmar-skem pokopališču. V telovadnici, ki je bila tedaj v Oblakovi dvorani, je vežbalo nad 40 telovadcev. Spočetka so hodili Šmarčani k telovadbi v Litijo, pozneje so dobili Wakonikovo dvorano. Kmalu so dobile tudi Sokolice svoje telovadne ure. Živahno delo je zahtevalo novih prednjakov. Ze januarja 1910 smo priredili šestnedeljski prednjaški tečaj. Liti ia ie stala takrat na čelu vseh zasavskih sokolskih društev, zato so se tečaja udeleževali tudi bratje iz Hrastnika in Radeč. ge Savinje v smeri porušen? bivše izolirni-ce ter vzhodno mimo čuvajnice pri drugam železniškem mostu s priključkom pri prvem podvozu na staro železniško progo. Za reko Savinjo se bi izkopala v smeri preko hiš gg. Šimenca in Mutca, z dvakratnim križanjem sedanje železniške prog?, zapad-no mhno drugega železniškega mosta nova etrjga z enotnim zavojem 270 metrov errxi-njega polumera tako, da bi popolnoma od padla oba dosedanja železniška mosta. Le preko Voglajne, ki bo tekla po vzhodnem delu opuščene struge Savinje, je projektiran v preloženi železniški trrsi nov železniški most. ki bo imel okrog 50 m poševnega otvora. Zastopniki direkcije državnih železnic v Ljubljani so pokazali popolno razumevanje za važnost in vsestranske koristi projektirane izvedbe ter je pričakovati, da bo železniška uprava omogočila realizacijo projekta s kritjem stroškov za preureditev železniške proge in postajnih naprav. V zvezi z vodopravno razpravo v Celju je bil v petek 22. t m. ogled Savinje od Debra nad Laškim do Globokega pod Rimskimi toplicami, ker so zastopniki mesta Laškega in občine Sv. Krištof mnenja, da bi izvršitev projektirane regulacije pri Celju kvarno vplivala na odtočne razmere v Laškem. Mesto Laško, kolikor je na desnem bregu Savinje, z delom občine Sv. Krištof je že sedaj zelo izpostavljeno poplavam, v glavnem zaradi ostrega zavoja Savinje s skalnatim pragom v kotu pri Marija Gradcu. Zato je izvršil tehnični razdelek sreskega načelstva v Celju po nalogu kr. banske uprave tudi za regulacijo tega sektorja projekt, ki predvideva prekop za strugo Savinje v zavoju pri Mariji Gradcu s srednjim polmerom 200 m, ki bi z istočasnim znižanjem dna Savinje zelc pospešil odtok poplavnih vod iz bazena pri Laškem. Da se pa obenem ustreže zahtevam zastopnikov Radio-Therme v Laškem, ki so proti vsaki poglobitvi dna reke Savinje v območju kopališča zaradi zaščite termalnih vrelcev, in da se zavaruje plitko fundiran železniški most, je po projektu predviden v strugi Savinje pod železniškim mostom betonski prag, ki bo fiksiral dno Savinje nad pragom ter omogočil poglobitev struge nizvodno proti Marija Gradcu. S poglobitvijo dna Savinje pod Laškim v zvezi s prekopom pri Marija Gradcu se bo dosegel hitrejši odtok poplavnih vod lz območja mesta Laškega in okolice, kar bi bilo tudi v interesu redno, poplavljenega parka Radio-Therme. Ker bi bili težko zaščiteni interesi vseh prizadetih, je pričakovati, da se bo tudi glede regulacije pri Laškem v zvezi z regulacijo pri Celju dosegel sporazum. Tako obstoji upanje, da je z izvršeno vodopravno razpravo padla zadnja ovira ln da se bodo regulacijska dela r odseku tremarsko polje — Greoadirjeva brv v kratkem pričela. Z izvedbo projektirane regulacije se nudi najlepša prilika za omiljen je še vedno naraščajoče brezposelnosti. Z investiranim kapitalom bi se ustvarile trajne vrednote in bi se obvarovalo narodno imetje pred propadanjem. Ker je po programu predvidena za izved-. bo clel z ozirom na velike denarne težkoče doba 15 let, bi bila za dolga leta dana prilika rednega zaslužka delavskim slojem najširše okolice. Žrtve, ki jih bodo doprinesli za to skupno delo posamezniki in poedine koiporacl-je, bodo bogato povrnjene s povzdigo narodnega blagostanja. I S t V O Na velikonočni ponedeljek 1910 je društvo priredilo že prvi društveni izlet v Črni potok k Zoretu. Na župni zlet v Ljubljani pa je šlo že 40 telovadcev in 30 članov v krojih in članice so nastopile s praporci ter žele še posebno pohvalo vse župe. Naš Sokol je imel že spočetka mnogo sovražnikov. V Smartnem so ga za nekaj časa pregnali iz telovadnice in je našel zatočišče v gasilskem domu. Litijanom pa je priskočila na pomoč Okrajna posojilnica, ki je tudi še danes velika podpornica naših narodnih organizacij, in je darovala Sokolu brezplačno stavbišče, da je zrasel današnji Sokolski dom, ki je odprl vrata 1. 1912. V teku zadnjih let se je izkazal premajhen, zato smo ga lani opremili na novo in ga povsem prezidali. Prav za jubilejno leto so se osamosvojili šmarski bratje. Krepko napredujejo, njih obširno letno telovadišče čaka boljših časov, da zraste tam nov hram. Okrog Litije pa so zrasla še sokolska gnezda na Vačah, na Ponovi-čah, v Kresnicah in na Polšniku. Vsem tem je kumovala Litija kot matično društvo. Na tak napredek sokolske misli v Zasavju smo ponosna in upravičeno pričakujemo, da bo naš jubilej dne 8. julija privabil v Litijo vso številno sokolsko vojsko, da poželi vso srečo tudi za nadaljnjo dobo. Zdravo, zasavski sokolski jubilant —nc— Uspel sokolski dan v Gornji Radgoni Gornja Radgona, 22. junija. Naša obmejna sokolska posto^v.^a je Polagala račun o svojem delu v nedeljo - . 17. t. m. Nastop je pokazal, da se v društvu dela res intenzivno. K uspehu prireditve je pripomoglo še lepo vreme, ki je bilo Sokolu naklonjeno, čeprav so sicer nasprotniki sokolstva imeli kakor za nalašč na ta dan neko svojo prireditev. Ker je bil nastop le krajevni, sta sodelovali na njem obvezno le sokolski četi iz Apač in Slatine Radencev, vendar pa so se tudi okoliška društva lz Ljutomera, Križevcev, Veržeja in Murske sobote udeležila našega sokolskega praznika v lepem številu. Popoldansui spored telovadbe je bil prav pester. Moška i.n ženska deca domačega društva in obeh sodelujočih čet je napolnila telovadni prostor. Posebno pa se je odrezala s posebnimi točkami moška deca čete lz Apač. Zelo s0 ugajale dalje proste vaje članov in članic ln skupinska vaja domačih članic. Pri orodni telovadbi je nastopila med drugim Kot posebnost za Gornjo Radgono vrsta domačih članic na krogih. Po končani telovadbi je članstvo domačega društva od korakalo na telovadni prostor, kjer je imel nanj lep nagovor starosta br. Mavrič. Zatem se je razvila prijetna zabava s sodelovanjem agilne 6okolske godbe od Malse Nedelje pod vodstvom 'br. Preloga. Med občinstvom iz Apačke kotline, Slatine Radencev in ostalih krajev je bilo opaziti tudi precej občinstva iz okolice in avstrijske Radgone. Vsem, ki so pripomogli do tako lepo uspele prireditve, isKrena hvala! Slovansko sokolstvo v Ameriki L. 1912. se je osnovala v Chicagu Slovanska sokolska telovadna unija, ki je delovala do 1916. Istočasno so bratje v Cle-veiandu ustanovili Zvezo slovanskega Sokolstva v Clevelandu za svoje področje, ki je v svetovni vojnj prenehala. Leto kasneje je tudi v St Lirisu nastalo slično udru-ženje slovanskih sokolskih društev za ta-mošnje področje, ki je prav tako sredi vojne prenehalo. L. 1929. se je znova resno razpravljalo o ustanovitvi Zveze Slovanskega Sokolstva za vse Zediniene države. Dve leti kasneje, 1931., je na inicijativo Ameriške Oboe Sokolske došlo do ustanovitve Svazu Slovanskeho Sokolstva s sedežem v Chi-cagu, kjer ie tedaj blo tudi središče češkega Sokolstva. Tja je prešlo tudi vodstvo slovanskega Sokolstva. V tej organizaciji so včlanjene naslednje organizacije: Češka Americka Obec Sokolska, Slovaška Telovadna Enota Sokol, Sokolstvo Polskie v Americe in Jugoslovenski sokolski sa-vez. Pristopili torej niso v zvezo iRusi in Ukrajinci, ki imajo tudi svoje zveze, pač pa so obljubili, da 'bodo to v najbližnjj bodočnosti storili. Na žalost pa tudi ta zveza ne razvija prave delavnosti in je zato prišlo spet do ustanavljanja manjših, regionalnih udruženj. kar dokazuje, da mora Zveza Slovanskega Sokolstva v Ameriki pričeti z mnogo inicijatrvnejsirn in realnejšim delovanjem kakor doseda-j. Izmed manjših, regionalnih sfovansklih udruženj moramo imenovati ono v New Yorku, ki je bilo osnovano na iniciativo Jugoslovenov ter mioigansko slovansko sokolsko okrožje. V New Yorku delujejo složno in razmeroma uspešno vse slovanske sokolske enote tega velemesta, v mi-čiganskem okrožju pa češka, poljska, slovaška in jugoslovenska društva. _ Muzejski trg nova lepota Ljubljane Ljubljana, 26. junija Muzejski trg, ki so ga pričfeli preurejati s tem, da so podrli staro zidovje v kotu ob ozidju nunskega samostanskega vrta, polagoma napreduje v svoji preobrazbi v lep, estetsko zamišljen park. Na svet, ki se je odprl, so navozili zemlje in delavci so že pričeli izravnavati teren. Sicer ta novi kos razširjenega Muzejskega trga ne potrebuje velikih izprememb. Saj je zasajen na njem cel gaj brez, rdečih bukev, japonskih sofor, jesenov, javorjev in starega bezga, ki ima prav zavoljo svoje divje, naravne samoras-lošti še poseben čar. Pod ta drevesa je treba postaviti samo nekaj klopi, ob samostanskem zidu in ob ograji pri poslopju banovinske hranilnice pa je treba napraviti s peskom posuto pot, ki bo na ta način obkrožala ves nasad. Ob poti bodo prav tako postavili klopi, samostanski zid in ograjo pa bodo zakrili z grmičjem. Vrt pred muzejem, ki je bil doslej v samih tratah, bodo morali spraviti v sklad z novo celoto tako, da bodo tudi tu zasadili par dreves. Pot ki drži od Knafljeve proti Subičevl ulici povprek čez trg, bodo uredili v ravni diagonali, ki bo skoraj simetrično delila na dvoje ves park. Skoraj simetrično, pravimo. Se zmerom ostane namreč odprto vprašanje nunskega samostanskega obzidja, ki z dobršnim kosom sega v trg. Kakor smo že svoj čas zabeležili, ima mesto v načrtu, da se Šubičeva ulica podaljša do Šelenbur-gove tako, da se bo prav ob Kazini iztekala v Kongresni trg. Za izvedbo tega načrta pa bi bilo treba odrezati celo fronto samostanskega ozidja in odstopiti nekaj metrov nunskega sveta. Kadar bo ta zamisel postala resnica, bo tudi Muzejski trg dobil svojo končno, neokrnjeno obliko. Vse to pa je danes seveda še muzika bodočnosti. Tabor slovenskih skavtov Ljubljana, 26. junija i Tretji tabor skavtov dravske župe bo le- I tos od 5. do 15. julija v Bistrici nad Mariborom. Tiho in marljivo je delo naših skavtov, skoraj nič se ne sliši o njih. Toda oni delajo vse leto in se pripravljajo na svoj mali »vamboree«, na župni tabor slovenskih skavtov. Okrog 200 se jih bo zbralo na velikih livadah ob potoku Bistrici In ob Dravi, razen tega pa pride na svojem potovanju po južni Evropi k njim še četa poljskih skavtov-kolesarjev ter delegati češkoslovaškega in avstrijskega skavtskega saveza. Verjetno je, da pridejo tudi posamezni bolgarski, angleški in francoski skavti; predvsem pa bodo številni zastopniki vseh ostalih žup. Pisana družba bo to, toda skavtsko disciplinirana, poslušna in točna. Vsi pa se-vo ne bodo ves čas v taboru. Hodili bodo na izlete. Ogledali si bodo tovarne dušika in karbida v Rušah, elektrarno v Fali. obiskali bodo zeleni Maribor in prekrasno njegovo športno kopališče na Mariborskem otoku, šli pa bodo tudi na zeleno Pohorje in na severno mejo, na Kozjak. Ostali las bodo porabili za nastope v taboru, za interna tekmovanja, za seie in sestanke vodij, za konference in še marsikaj drugega. Spo-zntli se bodo med seboj fantje iz raznih krajev in se spoprijateljili; tako bodo najbolje manifestirali za bratstvo vseh Jua> slovanov. Zato se ni čuditi, da je prevzel pokroviteljstvo nad tem taborom g. minister dr. Grga Angjelinovič, ki bo osebno prisostvoval slovesni otvoritvi IEI. župnega tabora dravske skavtske župe. Želimo našim vrlim skavtom obilo uspeha m mnogo lepega vremena! Šport V nekaj vrstah Sem in tja med dogodki Včerajšnja beograjska »Politika« objavlja obširen članek o novem igrišču Ilirije na Stadionu, ki bo imelo, ko bo dogTajeno, za 25.000 gledalcev prostora in bo sploh največji in tudi najlepši stadion v državi. Seveda je izvršitev vseh načrtov združena še z velikimi stroški, ki jih klub sam. najbrže ne bo zmogel. Kakor trdi člankar, potrebuje Ilirija za najmanjša dela vsaj 200 tisoč dinarjev, za popolno dograditev stadiona pa 2 milijona dinarjev. Pozdravljamo interes beograjskega lista za športne naprave v naši banovini z željo, da bi imel morda na odločilnih mestih čim koristnejši odmev. Kakor poroča zagrebš?d > Jutam ji list«, je predsednik JLAS Veljko Ugrinič podal ostavko. Kot vzrok se navajajo zadnji dogodki v našem športu. Demisija tega dolgoletnega športnega delavca, posebno v lahki atletiki, je pred balkanskimi igrami, vprašanje, ki mu bodo morali posvetiti naši športni krogi — pa tudi ministrstvo — največjo pozornost. Kakor kažejo vsi znaki, bo tekma med Madridom in Zagrebom, ki se je pripravljala za 8. julija, odpovedana. Aranžman je bil več ali manj vezan na sodelovanje Beograda, ki pa ni sprejel ponudbe. Kakor je škoda te tekme, pa je na drugI strani odpoved spet v korist savezu ženskih športov, ki bo lahko ta dan brez nogometne »konkurence« odigral svojo fafoirno meddržavno hazensko tekmo s Poljsko. Dozdaj so si bili namreč nogometa® in hazenašice v laseh, komu gre pred ost za nastop kot važnejšemu. Odbor za izvedbo dvomateha LJubljana : Beograd. (Službeno). V reprezentativno lahkoatletsko moštvo Ljubljane, ki nastopi v Beogradu proti reprezentanci Beograda v soboto 30. t. m., se določa naslednja postava: Kovačdč Alfonz, Cerar Drago. Skok Ferdo, 2orga Aleš, Czurda Hugon, Martini Fric, 2gur Mirko, Krevs Ive, Perpar Gabrijel, Goršek Emanuel, Šušteršič Milan (vsi ASK Primorje); Jeiglič, Stepišnik, Bručan, Brinet, Zupančič, Starman Adolf ^ Ilirija). Vodji ekipe Banko in Sancin Savo. Atleti, ki potrebujejo za nastop potreben dopust, naj se nemudoma javijo odborom svojih atletskih sekcij. Odhod v Beograd bo v petek, 29. t. m. z brzovlakom ob 9. Zbirališče na kolodvoru, najpozneje ob 8.30. Ilirija se naproša, da da na raz- Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., azuri-ranje, entel vložkov in čipk, pred tiskanje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukelj. 129 ODDA SE odlično vpeljana pekovska delavnica t centru Beograda v prometni ulici pod zelo povoljnimi pogoji. Pismeni pogoji pod >340« na »Propaganda« a. d. Beograd, post. pret 409. 5659 polago 18 belih maje in kopje, PrtmorJ« hlafike. — Pozivajo se vsi tekmovalci, da morajo prinesti s seboj dobre sprinterice. Morebitne odpovedi je treba sporočiti do četrtka, 28. t. m. opoldne na naslov: Savo Sancin, Tavčarjeva ulica 1. Službeno iz LHP. Drevi ob 20. redna seja u. o. v damskem salonu kavarne Emone. Vabljeni so vsi člani odbora. SK Ilirija. (Hazenska sekcija.) Ob 18. reden lahkoatletski in hazenski trening za vse članice. Polnoštevilna udeležba vseh je zaradi bližnjih hazenskih tekem in lahko-atletskega prvenstva nujno potrebna. Vrnite klubsko opremo še danes! — (Sablja-ska sekcija.) Sekcija se udeleži v juliju in avgustu več mednarodnih turnirjev, zaradi česar bodo treningi za ekipo (Pengov, Kor-šič, Marion. Mandeljc. Seunig, Tavčar) trikrat tedensko. Za ekipo so treningi strogo obvezni, ostali člani sekcije pa so dobrodošli. Prvi redni trening bo v ponedeljek, 2. julija ob poi 20. Tajnik. 2SK Hermes. Drevi ob 20. obvezen sestanek naslednjih iijralcev pri Kočarju zaradi odhoda v Mursko So?x>to: Oblak, Klanftnik, Ferjan, Primer, Zalokar, Sočan, Bračič. Brodnik, Skrajner, Ložar, Kretič. Odhod v četrtek zjutraj ob 17.15. TKD. Atena. Danes ob 18. lahkoatletski trening na našem igrišču. Udeležite se ga polnoštevilno. Radia Sreda, 27. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18. Komorna glasba radio kvinteta. — 18.30: O verstvih (Fr. Terseglav). — 19: Radio orkester. —- 19.30: Literarna ura: Povojna poljska književnost (prof. F. Vodnik). — 20: »Dedščina« (Ribičič) —- dramatski p razor s petjem. — 20.30: Slovenska vokalni kvintet — 21.15: Slovenske zdravice poje g. Janko s spremi jevan jem harmonike (g. Cvirn). — 22: Cas, poročila, lahka glasba. BEOGRAD 19.40: Plošče. — 20: Mešan program. — 22.20: Lahka in plesna glasba. ZAGREB 12.30: Plašče. — 17: Godalni trio. — 20: Prenos iz Beograda. — 21.45: Jugoslovenska glasba na ploščah. — PRAGA 19.25: Prenos Mozartove opere »Don Juan« iz gledališča. — 22.15: Salonski orkester. — BRNO 19-25: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.12: Zborovski koncert — 21: Vojaška godba. — 21.12: Koncert solistov. — 22.30: Godba za ples. DUNAJ 12: Lahka godba. — 17.10: Moderna glasba. — 19.10: Ljubezenske scene iz oper. — 21.25: Orkester mandolin. — 22.30: Nadaljevanje koncerta. — 23.15: Plesna muzika. — BERLIN 20.30: Večer lahke in plesne glasbe. — 22.20: Plošče. — KONIGSBERG 19.20: Komorna (glasba. — 20.30: Prenos iz Miihlackerja. — 22.40: Godba za ples. — MUHLACKER 20.30: Večer operetne glasbe. — 23: Orkester. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.20: Pramenadni koncert. — 20: Orkester. — 21.30: Lahka glasba. — 23.15: Jazz. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: BelMnijeva opera »Norma«. DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. Cim pa opazite pri deci ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpol oženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Bfagnac. »Magna« čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »MAGNA« prašek se dobiva v lekarnah, zavojček Din 4.—. Reg. S. br. 4788-32. GREMO Z DUHOM ČASA in se ravnamo po kupni moči odjemalcev. V promet smo dali poleg dosedanjih treh velikosti še četrto poskusno steklenico PIANA FRANCOSKEGA ZGANJA Poskusna steklenica vsebuje manj od dosedanje normalne steklenice, a ji je cena vsega skupaj Din 6.50 tako da si jo zamore nabaviti tudi najbolj siromašen človek ter lahko tako zavrne vse ničvredne falzifikate. Dobiva se povsod. Oglasi v „Jutru" imajo siguren uspeh OUOm I£IM$>M X«atot pofrebc* HNi Nenadoma nas Je zapustila naša srčno ljubljena soproga in mamica, gospa Tončka Bezenšek soproga trgovskega prokurista Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 27. t. ni., ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. junija 1934. 5699 Globoko žalujoči ostali. II Wolflj 32 Garragfan Roman Garragan je zardel od sramu nad tem ženskim samoponižanjem in vzdignil klečečo, ki ie zaigrala omedlevico in se zvrnila v naslanjaču vznak. Na pol zapet nosilni trak obleke se je utrgal in odkril Mariskine prsi. Garragan je pozvonil slugi, ki je takoj stopil v sobo. »Gospodična je omedlela, Evveding.« Izgubila sem igro, je pomislila Mariska, dušeč se od togote in vsa zmedena od svojega sramotnega poraza. Stari sluga je osupel pogledal negibno žensko, pokril njeno goloto s kožuhom in stopil po salmijak, ki ji ga je podržal pod nos. Mariska je morala kihniti iu se je vzravnala. »Ne zamerite, da sem vas nadlegovala,« je rekla z obrazom tako spačeriim od besnosti, da je bila kar grda videti, in naglo odšla iz sobe. Ali je v Berlinu res taka stiska za stanovanja, da se mora mlada, lepa ženska prostituirati? se je nekam nezaupno vprašal Garragan in gledal za Marisko kakor za hudournim oblakom. Grof Henikstein, ki je čakal v avtomobilu, ker ni bil prepričan o uspehu podjetja, je videl Marisko, kako je planila iz hiše in odvihrala kakor divja menada. Skočil je iz voza, stekel za nio in jo dohitel. »Zakaj tečeš, kakor da bi bila ob pamet? V avto stopi! Kaj se ie pa zgodilo?« Obstala je. se ozrla proti hiši in bruhnila strahovito ogrsko kletvico, ki je vabila vraga, naj stopi z Garraganovo babico v vsega obsojanja vredne stike. »H kakšnemu satanu si me poslal, ti lopov? Saj to ni mož to je —« Proti svojemu prepričanju je očitala Garraganu žalostne telesne napake in ga obdolževala grdih grehot. Henikstein se je trudil, da bi pomiril njeno divjanje, in jo je cd-vedel k avtomobilu. Med vožnjo je obsipala Garragana s ploho divjih psovk, ne da bi se bilo mlademu grofu posrečilo dognati, kaj je prav za prav bilo. Da bi jo potolažil, je izvlekel iz žepa denar in rekel; »Nu, nehaj že, Mariska! Pet sto dolarjev si 'e zaslužila.« »V uho me piši s svojim denarjem!« je vsa iz uma kriknila Mariska. Nato se je krčevito razjokala. Ko je stopila iz voza, ji je Henikstein stlačil denar v torbico. Za Marisko Tothovo je imela ta nesrečna pustolovščina hude posledice. Postala je neodločna. Izgubila je zaupanje v zmagovito moč svojega telesa. Mariska Tothova, ena najlepših izmed mnogih lepih ogrskih deklet, ki prinašajo sivemu svetu radost in vedrino ljubezni, je zdvomila o svojem vplivu na moške. In ženska, ki več ne veruje vase, je položila orožje in se predala. Mariska Tothova, ki jo je spomin na ta doživljaj neprestano moril, se je po dolgi odsotnosti vrnila v Budimpešto, kjer so se bile med tem razcvele druge Mariske in se polastile ugleda, slave in denarja. Poparjena Mariska je opustila boj in se z obupom v srcu poročila z neznatnim hranilniškim uradnikom v Szekesfehervarjoi. Grof Henikstein je bil sklenil odpotovati, zakaj spoznal je bil, da s svojim bivanjem v Berlinu ne koristi ne Gloriji ne samemu sebi. Dan pred odhodom je opoldne poiskal starega Ewedinga v Garraganovem stanovanju, da bi mu dal za vsak slučaj nekaj navodii. F\veding ga je pozdravil umerjeno kakor zmerom in ga spremil v eno izmed sob, ki jih je imel do nedavnega gospod Rosenstein. »Dragi gospod Evveding, prinašam vam darilce za slovo,« je z neprisiljeno zaupnostjo avstrijskega aristokrata rekel Henikstein in mu podal zabojček smešno dragocenih smotk. Ker ni bilo moči Evvedinga nikoli pripraviti, da bi vzel denar, ga je Henikstein obdaroval z najplemenitejšim pridelkom havajskih tobačnih nasadov. »Pokorno se zahvaljujem, gospod grof.« »Jutri se namreč odpeljem v Pariz. Tu je moi naslov, kamor mi lahko pišete, dragi gospod Evveding, če bi se zgodilo kaj posebnega.« »Da, gospod grof.« »Ce imate morda kako sporočilo za gospo baronico, ga rad ponesem.« »Milostrvi gospe baronici nimam ničesar sporočiti, gospod grof.« Henikstein je pomislil. »Povejte mi, gospod Eweding. ki ste tako pameten človek: kako sodite o svetovnem položaju? Reči hočem — ali menite, da je še nevarnost za gospo baronico?« »To je težko povedati, gospod grof.« je obotavljaje se odvrnil starec in pomolčal. »A najbolj miren bi bil, če bi bila milostiva gospa baronica na Ognjeni zemlji ali pri Eskimojcih. Ne zamerite, da se tako nespodobno izražam.« Mladi grof se je začutil vznemirjenega. CENE MALIM OGLASOM P« 5« par za besedo, L)id 2.— davka za vsaK oglas ln enkratno pristojbino DiD 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20__. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aU dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17__. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:M m _ , . odgovor, priložite UM j." v znamkan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. deseda 1 Dtn. davek 2 Din za šifro &11 dajanje na slava 5 Oin. Najmanjša znesek 17 Din. Pletilje s večletno praks.) za stol-»o sprejme tvrdfca A. Šsn-korec, naši. Suss. Mestmi trj. 17087-1 Pisarniško moč zar^sljivo, sprejme trgovska, pisarna. Pogoji: samo-6 to ima sl-ov., hrvatska m nemška korespondenca, absolvent trg. šole aii aka-(ieratje, pupolno zdravje. Ortkrba v hiši. Cu-rricuium vitae, honorar, prepisi spričeval. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Izven i,)tiWjane«. 16S35-1 Trg. pomočnika kurjenega v kupčijo. in tna-DiT>uiaciji suhih gob sprejme večja trg. z meš. b!a-gom. Prepisi spričeval, zahtevki. Pon.udbe na oglas, odd. »Jntra« pod »Hrana m ste.nova.nje v fci&i«. 16824-1 Brivskega pomočnika etarejSega, izurjenega, hitrega in stalnega sprejme takoj »Rapid« na Sv. Peto). cest« 65. 171S3-il Raznašalec kruha do'r4 — Gorenjsko. 1710S-1 Podnatakarica 16—20 let stara, čedne zunanjosti, zmošnn nemškoiga jezika, dobi p talino »'tižbo v boljši restavraciji v Ljubljani. Oglasi noj se v soboto med 11. in iž. uro pri vratarju ho-'eia »Umom« y Ce 1 j n. 17124-1 Čvrsto kuharico sprejme hotel Rokan. Sel-ee. Hrvatsko. 17187-1 Frizerko prvovrstno ondu'erko sprejmem v stalno službo. Ponudbe na oglosni oddelek »Jntra« pod značko »Oo- re.n jsko 17146-1 Šoferja zmernega 10.000 Dim ka km vožen. zelo dobro ohranjen. z novimi plašči, ugodno pridom. Info"maei-je daje svečama ,T. Kopač v Ljubljani, Celovška cest« 17140-10 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na =lova i Din. Najnianlšl •»n°Roir 17 nin 50.000 Din posojila išče trgovec proti vknjižbi ali pa odda v najem trgovino z zalogv) ifl obrtjo vred. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značso »V ko-respon-dfiranje se izve več« 16672-16 Kredit 70.000 r>i,n iščem za zidavo vile proti intabulaeiji na I. mesto in ugodnim ob-resflm. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutua« pod šifro »Kredit za vilo«. 17132-16 Večje vloge hranilne knjižice Mestne hranilni«p ljubljanske, celjske io kranjske, eventuei-m> tudi d>-iKrli večjih denarnih z>nv.i>dov kupi solidno domače ood'etje. Ponudbe na oglasni oddelek ».Tn+rn« pod šifro »Tv^m.ič zavod«. 171'23-16 beseda ) Din. davek 2 Din ia šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din 3 stavbne parcele ob Tržaški cesti počen, naprodaj. Naslov pove og. oddelek »Juua«. 16818-20 Prodam vilo v eliit.ni legi Ljubljane. — Popoien komfort. Takojšnje ponudibe Ra oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >100.000 nabavne cene«. 17117-20 Lepo posestvo tik glavne ceste, 1 mro oddaljeno mesta Laško prodam. Zemlja rodovitna. Cena po dogovora. Pojasniia daje iz prijaznosti Ivan Haa-s, Laško. 17109-Sp 500 m5 sveta z leseno hišo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutro«. 1714il-20 Vrednote Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljublja-ni. Ilirska ulica štev. 36 — vbod ia Vidovdenske cest« (pri gostilni M>žina). 70 rieseda 1 Din. davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek li Din. Pohištvo za 1 sobo belo pleska no, dobro ohranjeno, radi selitve poceni naprodaj. Naslov v rarias. oddelku »Jutra«. 17155-12 beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš) znesek 17 Din. Trgovski lokal v Zagrebu. Juri&ičeva ul. 8 takoj oddam. Izredno do bro mesto. Pojasnila daje Šimun Rak. Zagreb. Visoka 20. telefon 24-06. 16429-19 Za avgust oddam na Kralja Petra trgu št. 3 2 prostora za pisarno ali zdraviliško ordiiinacijo in dvosotuno, oziroma šrtrisob-no stanovanje s pritiklinami. 17068-19 Dijakih e sobe Dijaka iz boljše rodbine sprejmem v dobro oskrbo. Kla-vir in nemščina. Nasto-v v oglas, oddelku »Jurtra«. 17.119-22 Nižješolca k d-obro vzgojenemu pe+o-šolc-u (odlič-mjaku) sprejme boljša družin«, v zdravo solnčno stanovanje z vestno vsestransko oskrbo. — Vrt in nemška konverza-cija. Naslov v oglasnem oddelku JuJ»tra« pod šifro »Samo dva«. 17163-21/a Sobo s posebnim vhodmm, v I. nadstropju, v sredini me-eta oddam s 1. julijem. — Naslov v oglasnem oddelku »J uitra«. 17125-33 Sobo zračno, s posebnim vhodom takoj poceni oddam v Kam-niški ulici 23/1. 17144-26 Lepo, zračno sobo z vso oskrbo ali brez oddam s 1. julijem na Aleksandrovi cesti 4/III vrata št. 15. 17148-23 Sobo oddam s 1. julijem.. Naslov TK>ve oglasni oddelek »Jntra«. 17164-23 Opremlieno sobo separirano in čisto, event.. s klavirjem oddam. Naslov v oglasnem oddeliku Jutra. 17154-03 Sončno sobo krasno i-n veliko, event. z dobro hrano oddam prav poceni boljši sostanovalki. Klavir in kopalnica. -J*-Strossmaj-erjetva 4,1. drpno 17159-53 Sobe.iste Beeeda SO para. da ve* 2 Din za šifro aU da-'anje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 D1n Soliden go«pod išče sobo s posebnim vhodom in event. -vso oskribo, najraje v Zgornji Šiški. — Ponudbe na oglasni odde-iek »Juitra« pod »Absoluten m.ir«. 17134-23/a Gdč. išče sobico z vso oskrbo v bližini sv. .T«'koba ali Novega trga. Ponudibe no oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cena«. 17113-23/a \IJIHWII* TI Besede 5T para dave» '< Din ea šifro «11 da lanje naslova 3 Din Nai "nanlftt mesek 19 Din Separirano sobo 1 ali 2 gostpodtoma s 1. julijem odda llovar. Stari trg štt. 24M. 1710.5-23 Sobo zročmo i.n solnčno, v neposredni blfeini vojašnice kralja Petra oddam m imena u gospodu ali gospodični — everat. z vso osiknbo. Naslov v ogasnem oddelku »Juitra«. 17143-23 Udobno letovišče s krasnimi sprehodi, gozdovi, izletniške točke, kopanje v teonaredbl • M. Hrnjak lekarnar — Sisak. K U B A N Y-JEV MATE ČAJ hrani ter krepka živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 Na križišča cen truma Ljubljane oddamo za 1. avgust v I. nadstropju komfortno stanovanje i bat o ječe: iz 5 velikih sob ln dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture modne salone. 4740 Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«. Potrtim srcem naznanjamo, da nam je umrla ljubljena hčerka edinka ZlatŠca ogreb bo v sredo, dne 27. junija, ob Y25. uri iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju. Zadušnica bo v četrtek ob VaJ). uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 26. junija 1934. 5706 Žalujoči starši FRANC in REZI BOŽIČEK. ALEKSANDROVO OTOK KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA tik ob morju PENZION DIN 55—65 — PRVOVRSTNA POSTREŽBA — ZAHTEVAJTE PROSPEKTE — UGODNE PAVŠALNE CENE NOVA UPRAVA BORIS M. PLESNIČAK 178 (PREJ V PARK-HOTELU NA BLEDU) RAZGLAS Uprava občine Medvode razpisuje pismeno licitacijo za oddajo preložitve občinske ceste in zgradbe občinskega mostu čez Soro ob tovarni Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Goričanah po načrtih, odobrenih z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 3. aprila 1934 V No. 2.231/1 v proračunanih stroških okroglo Din 590.000.—. Interesentom so na vpogled načrti, tehnično poročilo, statični računi, splošni pogoji, tehnični pogoji in stroškovnik v pisarni občinske uprave v Medvodah. Vsa dela se bodo oddala na podlagi splošnih pogojev ministrstva za zgradbe z dne 26. avgusta 1927 št. 23.955, tehničnih pogojev za zgradbo in popravila cest in mostov z dne 22. junija 1927 št. 17.591 in uradnih točasno veljavnih norm za zgradbe objektov iz betona, za dobavo gradbenega materiala in za dobavo cestnega gramoza. Ponudnikom je stavljeno na prosto, predložiti s svojimi ponudbami po odobrenih načrtih tudi varijante, vsebujoče pocenitev ali poenostavitev gradbe ter si občinska uprava pridržuje pravico izvršiti delo — po predhodni odobritvi kraljevske banske uprave v Ljubljani — po eni teh varijant. Izdelava varijantnih projektov se ne honorira. Uprava občine Medvode ni vezana oddati delo najcenejšemu ponudniku. Ponudbe, vsebujoča številčno navedene enotne cene za vse postavke stroškovnika Tn dodatka k stroškovniku, se morajo zapečatene oddati pri občinski upravi v Medvodah do 17. julija t. L do 12. ure. Ponudbeni pripomočki se oddajo interesentom po Din 300.—i za en izvod. UPRAVA OBČINE MEDVODE, dne 27. junija 1934. 5694 Predsednik: ŠUŠTERŠIC JOŽE L r. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta itd., gospoda posestnika, trgovca In gostilničarja na Viča smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Zato se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo g. dr. Kancu in g. dr. Volavšku, ki si je mnogo prizadeval ob njegovi bolniški postelji. Enako se zahvaljujemo gg. prof. dr. Jeršetu in prof. dr. žerjavu, ki o ta mu lajšala duševno bol, oo. frančiškanom na Viču, zlasti župniku g. Tavčarju ter čč. sestram za ljubeznivo nego. Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, pevskima društvoma »Danica« in »Slavec« za ganljivo petje, Godbenemu društvu Vič-Glince, gasilski četi Vič, lovskim in stanovskim tovarišem in kolegom, zastopnikom ostalih društev in organizacij ter vsem onim številnim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikoma br. Tri-buču in br. Remsu, ki sta se v imenu viškega Sokola poslovila od pokojnika, prav posebna zahvala pa bodi izrečena Sokolskemu društvu Vič, ki je nad vse lepo in v tako velikem številu izkazalo svojemu bratu poslednjo čast. Vsem naša najiskrenejša zahvala! Na Viča, dne 26. junija 1934. 5698 Žalujoči Novakovi« Urejuie Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. dU kot tiskarnarja Franc Jezeraek. Za tnaeratni del je odgovoren. Alojz Novak. Vsi v Ljubljani