294. SieviUuL Ljubljana, v torek 27. decembra. XX. leto, 1887. a vsak dan aveter, iarimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrijiko-ogertke dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., la četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnilvo je v Rudolfa Kirbifia hiši, „UledaliSka stolba". Dpravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Mir ali vojna? x. Črni oblaki so spet nakopičeni na poli tiškem obzorji nesrečnega evropskega kontinenta. Časniki donašajo dan za dnevom vznemiruioče vesti, da se nabirajo vojna kardela ob rusko-avstrijski in rusko-nemški meji, seštevajo vojake, konje in topove, kateri si bodo v kratkem času nasproti stali v neizogibnem boji. Papirji na borzi padajo v rapidnih skokih in v malo minutah razprše se bogastva, kakor od burje razpihani sneg. Povsod zavladal je strah, da ne bi grozna furija svetovne vojne pogazila in na leta ustavila kulturnih del človeštva, uničila na »to tisoč človeških bitij, še več jih telesno pohabila in skrb, tugo in nesrečo nosila v milijone rodbin od najrevnejše koče do svetle palače. Vojne sedanjega časa ne bijejo le, kakor nekdaj, vojaki, katerim je vojaštvo poklic in vojna zaželjena prilika, da izkažejo svojo hrabrost in hitreje dospejo do višjih službenih mest. Občna vojna dolžnost kliče na boj vsacega državljana od 20. do 50. leta in celo starejši ljudje bodo pritegnem na Nemškem. Tej dolžnosti se nikdo ne more in ue sme odtegniti. Nasproti'si stoje v boji celi narodi, kakor v srednjem veku za ljudskega preseljevanja. Vojno gorje sega malone v vsako rodbino. Spominjamo se eamo leta 1878., ko je bilo mobilizovanih le par vojev, in potem lehko razsojamo, kaj nas pričakuje, ko bi se pričela svetovna vojna. Opravičen je torej strah, kateri pretresava ves narod, kadar vidi priprave za vojno, opravičen pa je tudi resni klic do državnikov, katerim je izročena usoda držav, da nam obranijo mir in nas ne tirajo v vojno, dokler ne gre za najvišje državne in narodne svetinje, dokler res ni najti no-nega druzega sredstva za mirno pogajanje. Če pa prašamo, zakaj bi morala vsplamteti vojna baš se daj mej Avstrijo in Rusijo, iščemo zastonj po takih skrajnih nasprotstvih mej tema dvema državama, da bi se ne dala poravnati drugače, nego z železom in krvjo Prejšnji prijateljski odnošaji mej Avstrijo in Rusijo so sicer ponehali in mi to obžalujemo, osobito v državnem interesu, kajti tako mogočnega soseda, kakeršna je Rusija, katera obdaje tretjino naših mej, je bolje imeti prijateljem, nego protivnikom. Pa kar je bilo, je bilo in računati nam je s sedanjostjo in ne s preteklostjo, naj je bila še tako ugodna za nas. Od časa rusko-turške vojske sem pa se ne da prikrivati, da je nastopilo nekako nas-protstvo mej Avstrijo in Rusijo, katero se je po-ojstrilo vsled bolgarskih dogodeb. Toda od političnega nasprotBtva do vojne jo še daleč in mi si ne moremo misliti in z nami vred noben narod v Avstriji, izvzemši znabiti jednega, da bi zaradi Bolgarije Avstrija pričela usodopolno vojno proti Rusiji. Morda bi to ugajalo nekaterim naših sosedov, ki preže čez naše meje, morda bi to ugajalo celo Rusiji* Avstrija bi pa doprinašala žrtve, katere niso v nobeni razmeri z dobičkom tudi po največjih uspehih in po najugodnejšem izidu vojne ne. Zmagamo li, kaj naj vzamemo Rusiji ? Mari pet miljard, za katere je Nemčija oropala Francijo? Ali kos Poljske, da dobimo še več Židov v Avstrijo, nego jih je že sedaj v Galiciji? Ako pa ostane vojska nedoločena, brez pravih zmag ali ako smo celo nesrečni, kaj potem? — V vseh slučajih pa nam ostane krvno sovraštvo Rusije za vselej. In vse to zaradi Bolgarije? Ne, noben avstrijski državnik ni tako kratkoviden, da bi za tako malenkost izročil Avstrijo vsem vojnim težavam in grozovitostim ter jej nakopal večnega sovražnika. Čemu torej vojne priprave? Čemu kredit 12 do 15 milijonov goldinarjev, dovoljeuih vojnemu ministru? Za našo dobo velja žalibože za Evropo starinski izrek: „Ako hočeš miru, pripravljaj vojno" in tega izreka se držo vse evropske države, da v preobilni meri Čutimo vsi in teško pričakujemo dneva, ko se bodo uresničile teorije mirovne lige. Pa zdaj smo še oddaljeni od teh blaženih časov in prisiljeni posnemati sosede, da nas ne prebito v odločilnem treuotku. Kaj pa Rusija? Ali namereva res napasti Av- strijo? Gotovo je, da je nakopičenih ob avstro ruski meji več vojakov, nego je treba za mejno obrambo in nRuski Invalid" glasilo vojnega niinister-stva sam to priznava. Samo v Varšavski guber-niji stoji 13 diviziji pehote, 51/* divizij kavale-rije ali 200 batalijonov in 132 eskadronov s 75. baterijami, v Kijevski guberniji 100 batalijonov pehote, 48 eskadronov iu 36 baterij. Vsa ta vojska je najdalje v desetih dneh združena in na meji. V daljnih štirinajstih dnevih pa so lehko že zbrani pri Varšavi vojna kardela bližnje Vilenjake in Harkov-ske gubfrnije, kjer stoji 160 batalijonov pehote, 110 esk. konjikov in 94 baterij, ne menj v Peter-burški in Odeški guberniji Ako le polovica te vojske stopi v ofenzivo, druga polovica pa ost.ne v re-servi, boti si proti Nemčiji ali Avstriji, ostane za prvi napad 400 batalijonov, 230 eskadronov in 150 baterij ali z vsem 500 000 mož. V osmih dneh pa priskoči vsa vojska iz gubernij Peterbui ške, Finland-ske, Moskovske, Odeške in Kazanske. V treh tednih bi torej bilo zbranih kjerkoli ob Visli 1088 batalijonov, 582 eskadronov s 3064 topovi. Daljava krajev res ovira koncentracijo vojske, pa ne tako hudo, kakor se navadno misli. Vse železnice v zapadni Rusiji &o namreč zidane le z ozirom na brzo zbiranje vojsk ob meji. Celo leta 1876., ko sedanja vojna organizacija ni bila zvršena, bili so v v treh tednih mej 10. in 30. decembrom zbrani štirje voji pri Kišenevu, dva ob Črnem morji. Okrepi j enje trdnjav in malo pomnoževanje vojske ob meji pa še ne kažeta, da Rusija res misli agresivno postopati proti Avstriji. Tudi na Ruskem vedo, da vsaka vojna naklada silnih bremen narodu in za več let ustavi kulturni napredek. Rusija pa, ki je zaostalu v mnogih kulturnih strokah, ker je mnogostoletij zdibovala pod tartarskim ižesom in branila pozneje Evropo pred navali azijskih narodov, Rusija j)olrebuje miru ravno tako, če ne še bolj, ko zapadna Evropa. Še neso urejene agrarne razmere, mnoge obrti leže še v povojih in kar najbolj ovira vsak napredek, oni duh svobode, kateri izbuja človeške sile ter jih združuje skupnemu delovanju, LISTEK. Otci in sinovi. T?im,i m 11 Ruski BpiBal J. S. Turgenžv, preložil Ivan Gornik. IX. (Dalje.) — Dobro! dobro! Poslušaj Arkadij ... čuj, kako se morajo sočasni mladi ljudje izražati 1 Zdaj razumem, zakaj bi hodili za nami! Poprej so se morali mladi ljudje učiti; za nevedneže niso hoteli sluti, zato so se morali truditi. Sedaj pa jim je treba le reči: vse na svetu je neumnost! — in stvar je končana. Mladi ljudje so se razveselili. In v istini bili so oni poprej samo tepci, sedaj pa so pa so postali najedenkrat nihilisti. — Poglejte, izneverilo se vam je čuvstvo osobnega dostojanstva, katero ste hvalili, opomnil je malomarno Bazarov, dočim se je Arkadij ves razjaril ter zablisnil z očmi. — Naš spor zašel je predaleč . . . Bolje bi bilo, kakor se vidi, da prenehamo. Tedaj pa bom gotovo jednih mislij z vami, dodal je ustajaje: — kadar mi poveste le jedno uredbo v sočasnem našem življenji v družinskem ali javnem, ki bi ne zahtevala popolnega in neusmiljenega uničenja. — Milijone takih uredeb vam povem, vskliknil je Pavel Petrovič: — milijone! Glejte, občina na primer. Hladen nasmeh skrivil je ustni Bazarova. — No, kar se tiče občine, dejal je : — pogovorite se raje s svojim bratom. On je, zdi se mi, zdaj v istini spoznal, kaj je občina, jamčenje kmetov, treznost in slične norčije. — Družina, konečno, družina, kakeršna je pri naših kmetih! zakričal je Pavel Petrovič. — Tudi to je vprašanje, o katerem mislim, da bi bilo bolje za vas, če ga ne prerešetavarno podrobneje. Poslušajte me, Pavel Petrovič, dajte si dvadnevni obrok; jedva, da bi takoj kaj našli. Pre učite vse naše stanove in o vsakem dobro premislite, mej tem pa bodeva midva z Arkadi jem ... — Norčevala se iz vsega, prikinil ga je Pavel Petrovič. — Ne, žabe razrezavala. Idiva, Arkadij, na svidenje, gospoda! Oba prijatelja sta odšla. Brata ostala sta sama ter izprva pogledovala le drug drugega. — Glej, začel je konečno Pavel Petrovič: — glej našo sedanjo mladino! Glej, kakošni so — naši nasledniki! — Nasledniki, ponovil je z malodušnim vzdihom Nikolaj Petrovič. Mej vsem prepirom sedel je kakor na oglji in le Bkrivoma bolestno pogledoval Arkadija. — Veš, brat, česa sem se spomnil? Ne-kedaj spri sem no s pokojno materjo: ona je kričala, ni me botela poslušati . . . Konečno sem jej rekel: „vi me ne morete razumeti, midva pripadava namreč dvema različnima pokolenjema". Strašno se je užalila, jaz pa sem si mislih kaj se hoče? Zdravilo je grenko, a pogoltati se mora. Sedaj prišla je naša vrsta, in naši nasledniki nam lahko rekajo: vi niste našega pokoljenja, goltajte zdravilo. — Ti si prekomerno blagodušen in skromen, zavrnil ga je Pavel Petrovič — Jaz pa sem baŠ nasprotnega uverjen, da imava midva veliko bolj pravo, kakor ta gospodka, dasi se morda izražava z nekoliko zastarelim jezikom, vieilli, in nemarno one predrzne samnzaupnosti ... In tako domišljava je ta sedanja mladež! Ako vprašaš katerega: kakega vina hočete rudečega ali rumenega ? BJaz imam navado, da mi bolje godf rudeče !u odgovori ti z basom in tako važnim obrazom, kakor bi ves svet v tem treuotku gledal nanj. — Ali želite še čaja ? vprašala je Fenička po-molivši glavo skozi vrata: ni si upala stopiti v jedilnico, ker so se ondi razlegali glasovi prepi-ralcev. — Ne, lahko ukažeš, da odnesd samovar, odgovoril je Niko'aj Petrovič ter jej Šel nasproti, Pavel Petrovič dejal mu je kratko: bonsoir, ter OdŠel V SVOJO BobiCO. (Dalj« prih.) zatrt je v državi carja — samodržca. Kdor torej želi, da ruski narod napreduje na duševno in gmotno stran, da si ustvarja pred vsem doma trdno podlago narodnemu blagostanju, obsojevati mora takšno politiko, katera bi Rusijo po nepotrebnem tirala v boj. Zato se zanašamo, da bodo ruski in avstrijski državniki, uvaževaje javno mnenje narodov, ki se povsod izreka odločno proti vojni, našli potov, da bode nasprotstvo, če ne poravnano, vsaj zgubdo svoj akutni značaj in da ne bode treba segati do poslednjega sredstva, do britkega meča. Nemščina v ljudskih šolah na Goriškem. Sklenil je c. kr. deželni šolski šolski svet goriško gradiški v svoji seji 14.- t. m., naj se pouče vanje nemščine kot obligatnega predmeta uvede v vsh ljudske šole na Goriškem. Famozen ta sklep, kateri je v svetu predlagal zastopuik deželnega od bora, g. J. G as ser, se je z umljivo bistrostjo razglasil po časopisih. »L1 Osservatore Trie stino" celo naglasa, da je predlog bil odobren soglasno. To bi bilo več kakor čudno, in res se nam poroča, da se je član šolskega sveta, monsignore Andrej Maruš ič, odločno protivil temu predlogu. Tudi izjavlja zastopnik deželnega odbora v svetu, g. vitez dr. Tonkli, v zadnjem listu „Soče", da njega pri glasovanji o Gasserjevem predlogu ni bilo; slučajno seje bil zakasnil in k seji prišel, ko je predlog že odobren bil; on pravi, bi se bil podvizal v sejo, ako bi znal, da se kaj tacega pripravlja, ali predlog se je utilio-tapil, ne da bi, če tudi je prevažen, postavljen bil na dnevni red. Žalostna soglasnost je tedaj izmi šljena! Zares častno in veselo pa je da je takoj deželni zbor goriški dvignil postavni upor proti obligatni nemščini. V seji 23. decembra stavili so italijanski in slovenski poslanci naslednjo interpelacija : Uradni list „L' Osservatore Triestino" je priobčil v svoji številki od 21. tek. meseca naslednjo vest: „Nemsčina v ljudskih Šolah C. kr. deželni šolski svet goriško-gradiški je sklenil v svoji seji 14. t. m. soglasno po predlogu zastopnika deželnega odbora, častivrednega poslanca Gasserja, da se ima nemščina poučevati kot obligatni predmet v vseh ljudskih šolah poknežene grofije Goriško-Gradiške." Ta vest se je zdela podpisanim tako neverjetna, bodi glade na njeno naravo, hodi glede na poslovni naslov osobe, katera se v njej imenuje kot predlagateljica, da bi jo bili skoro zmatrali za'izmišljeno, da si jo je^objavil uradni list. Zato so si hoteli podpisani priskrbeti zanesljivih pojasnil in iz teh so posneli, da je predlog zares stavil deželui zastopnik vitez G as ser, ko ni bil navzočeu in ni za to vedel drugi zastopnik vitez dr. Tonkli; da je bil ta predlog, akopram ni bil na dnevnem redu in kljubu živahnim ugovorom jednega izmej svetovalstvenih udov prav v nagl;ci na glasovanje postavljen in vsprejet. Zdaj pa ne morejo podpisaui drugače, nego spolnovaje sveto svojo dolžnost, odločno protestovati proti temu sklepu, ne samo, ker stoji v očitnem nasprotji z načeli, katere je vedno spoznaval in v svojih sklepih proglašal ta vis dež. zbor, ampak tudi ker je v formalnem in pravnem oziru nepo-staven in popolnoma neumesten. In v istini je formalno uepostaven, ker vsprejet brez udeležbe jednega zastopnika, kateri ni vedel, da se bo v dotični seji razpravljalo o tako velevažuem in jako delikatnem vprašanji, ker ni bilo postavljeno na dnevni red; nasproten postavi pa, ker § 3 novele od 2. maja 1883 šcv. 53 drž. zak. ne navaja mej predmeti, ki se imajo poučevati v ljudskih šolah druzega jezika razen učnega, ter dopušča izjemo samo za drugi d e že lni jezik; preden se pa določi, da se bo ta poučeval, treba po § G. postave od 14. maja 18G9 štv. 62 drž. zak. zaslišati tiste, kateri vzdržujejo šolo, kar je bilo v konkretnem slučaji tem potrehniše, ker je šlo za tak jezik, katerega ni mej našimi deželnimi jeziki. Slednjič je sklep neumesten; kajti akopram znajo podpisani ceniti, koliko važnost ima nemščina za kulturo sploh in še posebno za ono avstrijskih državljanov, so oni vender do dna prepričani, „da njena upeljava kot obligaien predmet v naše ljudske šole bi nikakor ne bila v korist, narveč v preveliko škodo; vse nemščini odmenjeue ure bi se odtegnile drugim predmetom in dosledno splošnemu pouku, in ker bi se tega jezika naši otroci v dobi, ko so navezani na šolski pouk, nikakor ne mogli naučiti, bi pač kmalu pozabili ono malenkostno in nepopolno znanje, katero bi si bili utegnili pridobiti. Sicer pa ponavljajo podpisani, da je sklep c. kr. deželnega šolskega sveta po vsakem načinu nasproten načelom in izjavam tega vis. deželnega zbora, in zato so oni primorani, podati Vašej pre vzvišenosti, kot deželnemu glavarju in predsedniku deželnega odbora naslednjo interpelacijo: 1. Ali je deželni odbor pozvedel, kar je sklenil C. kr. deželni šolski svet v seji dne 14. t. m. za-stran upeljave nemščine kot obligatnega učnega predmeta v ljudske šole naše dežele ? 2. Ali je deželni zastopnik vitez Gasser podavši predlog, ki je dovedel do omenjenega sklepa, postopal iz lastnega nagiba ali po naročilu deželnega odbora in kaki nagibi so ga pripravili do tega predloga V 3. Kaj se je ukrenilo ali se namerava ukreniti v namen, da se uniči dotični sklep. Podpisani so: Dr. Venuti, dr. Josip Tonkli, dr. Verzegnassi, KovačiČ, dr. Maurovhh, lvančič, Benardelli, Kocijančič, Del Torre, Mahorčič, Ritter, dr. Rojic, dr. Nik. Tonkli, dr. A. Gregorčič, Jonko, dr. Abram. Deželni glavar je odgovoril, da deželni odbor ni dobil uradoma nobenega poročila o sklepu ces. kr. dež. šolskega sveta in da je o njem zvedel še le včeraj po časnikih; — tla deželni zastopniki v omenjenem svetu so vselej nezavisno postopali, da neso nikdar dobivali vodil od deželuega odbora, in da tudi neso nikdar poročali odboru o svojem postopanji, in slednjič, da deželni odbor še ni ničesar ukrenil zoper sklep zastran upeljave nemščine v ljudske šole — in da on, glavar, tudi še ne more odgovora dati na vprašanje, ali bo kaj ukrenil ali ne. Na to je deželni zbor soglasno vsprejel ta le Verzegnassijev nujni predlog: „Izvoli naj se odsek 7 udov, kateri bo imel dobro pretehtati sklep c kr. dež. šolskega sveta od dne 14. t. m., objavljen v „Osservatore Triestino" od dne 21. t. m. zastran upeljave nemščine v ljudske šole na Goriškem, in predlagati potem, ko bo stvar temeljito pretresel, kaj naj se bo ukrenilo o tej zadevi v obrambo u asih n a r o d ni h p r a v i c " V odsek ho izvoljeni: Dr. Maurovich, predsednik, dr. Pajer, dr. Verzegnassi, dr. Venuti, dr. vitez Tonkli, dr. Abram in lvančič. Iz deželnih zborov. Deželni zbor štajerski. (17. seja dne 21. decembra 1887. leta.) Deželni zbor sklene Čestitati sv. očetu na njegovi petdesetletnici. Baron Moscon nasvetuje: Deželnemu odboru se naroča, da stopi v dogovor z vlado zastran olajšav pri naročanji ameriških trt z Ogerakega v kraje, kjer je že konstatovana trtna uš. Vsprejeto Poročilo deželnega odbora, s katerim naznanja, da ne more še staviti nasvetov ob ustanovi deželne zavarovalnice, vzame se na zuanje ter deželnemu odboru naroča, da še zanaprej poizveduje in v prihodnji sesiji poroča. Ker stroški za odgon vsako leto naraščajo, ukazuje se deželnemu odboru, da pretresuje odgon-ski zakon in skuša znižati oskrbovalne stroške za odgonce, zlasti glede jedil. Obširna debata nastane pri nasvetu šolskega odseka, da naj se napravljajo zavodi za zanemarjeno mladež (Rettungsanstalten ftir vervvahrloste Jugend). Deželnemu odboru se namreč naroča, da naj poizveduje po številu zanemarjenih otrok, bodi si da so sirotice ali na pol sirotice ali imajo še stariše in v kakih razmerah da žive. Potem naj nasvetuje, kako bi se oskrbovali in izrejali taki otroci s pomočjo občin in okrajev. Konservativec Kaltenegger meni, da tu ni drugače pomagati, nego da stopimo spet na krščanska tla, sicer bode konec Avstriji. Schrei-ner zagovarja sedanjo šolo, isto tako Heilsberg in Reicher. Konservativec Pscheiden zahteva šolo na verski podlagi. Dokler ima država šolo v svoji oblasti in je vrhu tega država brez Boga, bode šola brez vere ostala. Heilsberg, z Moravskega na Štajersko zaneseni krščeni Žid, se silno razljuti in zabavlja na konservativce, očitajoč jim „abgeklatschtes Geschimpfe". Schreiner skuša pomiriti razburjene duhove, češ, da tudi on in njegovi pristaši stoje na krščanskem stališči. Dr. Ed. Hofter, profesor na Graški realki, rodom s Kranjskega, znani izvrstni naravoslovec, ki je že tudi spisal za Slovence poučne razprave, do biva v priznanje njegovih izbornih zaslug na peda-gogičnem in znanstvenem polji osobno doklado letnih 200 gld. Število šolo obiskujočih otrok se je pomnožilo za 3633. Za olajšavo šolskega obiskovanja v spodnjih razredih se je oglasilo lo G21 otrok, v zgornjih dveh razredih pa 8748 dečkov in 8333 deklic. Ve- čina deželnega zbora se izreče proti vsakim olajšavam pri šolskem obiskovanji. Z ozirom na šolski zakon z dne 2. maja 1883 sklene deželni zbor zakon, po katerem je ustanoviti ljudsko šolo povsod, kjer je v vaseh ali hišah več ko 40 otrok, kateri so nad štiri kilometre oddaljeni od najbližje Šole. Prihodnja seja bode 9. januvarja 1888. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 26. decembra. Ko se zopet snide državni ibor, stavili bodo nemški konservativci predlog, da se upelje konfesionalna šola. Vlada ne bode dosti- ugovarjala temu predlogu. Poljaki tudi ne bodo ugovarjali. Čehi pa neso jedini v tej zadevi. Mladočehi se bodo gotovo upirali konfesijonalni šoli, pa tudi nekaterim Staročehom bi prav ne ugajala taka sprememba šolskega zakona. Hud boj se pa napoveduje konfesijonalni šoli od državnozborske levice. „Narodni Listy" pobijajo vladno predlogo ob urejenji zdravstvene službe, ki se je predložilo «*e-Skemu deželnemu zboru, ker se premalo ozira na avtonomijo občin. Vsa oblast se daje okrajnim glavarjem, občinam se pa nakladajo le nova bremena. Duh predloge je: Občina, okraj, plačuj, okrajni okrajni glavar, pa zapoveduj! Deželni zbor kot varuh deželne avtonomije, pač ne bode vsprejel tacega zakona. Kakor so izvedeli „Narodni Listytt bosta najvišjo in upravno s«mI še> začeli izdajati v čeških prepornih zadevah češke razsodbe. O čeških obravnavah in poročanjih seveda tu ni dovora, temveč samo nemške razsodbe se bodo prevajale na češko, to je, osnovala se bode posebna pisarna za prevajanje razsodeb, kakeršna je bila pri nadsodišči v Pragi. Iščejo se baje že prostori za dotični oddelek. Pražakova jezikovna naredba, da naj se o Čeških ulogah tudi v češčini obravnava in poroča, je dosedaj pri liuriModi&čl v Itrmi bila mrtva črka. Z novim letom bode se pa vender osnoval češki senat. Temu je ugovarjala veČina svetnikov nad-sodnije, češ, da neso dovolj veščini češčiue, toda ni nič pomagalo. Na merodajnem mestu se je izreklo, da bodo oni svetniki pač lahko češki poročali, ki so naveli v prošnjah za svoja mesta o svojem času, da so vešči tudi češčine v besedi in v pismu. Nekateri svetniki nadsodišča se sedaj pridno urijo v češčini, katero so dosedaj zanemarjali. Viianle ctržave. Položaj se je, kakor se kaže, precej zboli -Šal. Ruski listi nič več tako sovražno no pišejo proti Avstriji, pač pa vlada v Rusiji velika razburjenost proti Nemčiji. Častniki še smodk nečejo več kupovati pri nemških trafikantih. Vojna z Avstrijo bi v Rusiji ne bila ravno popularna, pač pa vojna z Nemčijo. — „NordM piše, da nič bolj ne dokazuje, kako neosnovan je bil strah pred vojno, kakor sklepi poslednjega ministerskega soveta na Dunaj i. Neznatni kredit 15 milijonov, ki se je dal na razpolaganje vojnemu ministru in sklep, da se ne skli-Čejo delegacije, kažeta d »volj, da evropski mir ni bil v takej nevarnosti, kakor se je kričalo. Nadalje pa Bruseljski list trdi, da mora biti Že res, kar je pisal „luvalid", ker noben nemški ali avstrijski voski list ni spodbijal njegovih trditev. Samo ne strokovnjaški listi so skušali je ovreči. Rusija bila je torej opravičena, gledati na svojo brambo. Bolgarski knez bo ne misli drugače odpovedati prestolu, kakor če bode to narod formalno in pravilno zahteval. Tako poroča „Agence Havas". Seveda bi potemtakem Koburžan lahko dolgo ostal v Bolgariji, kajti vlada bode že skrbela, da bode v sebranji Koburžanovi pristaši imeli večino, da se torej narod po svojih zastopnikih ne bode mogel izreči proti nemškemu princu. Utegnejo ga pa drugi dogodki prisiliti, da ostavi Sofijo. Velevlasti bodo nehale podpirati ga, ker bodo spoznale, da preti Evropi nevarnost za mir, ako ostane v Bolgariji. Brez pomoči velevlastij se pa ne bode mogel dolgo obdržati. SrB»sli.i ministerski sovet je imel roinoli teden vsak dan sejo, ter se je posvetoval o finančnih predlogah, ki se imajo še pred božičnimi počitnicami predložiti skupščini. Vlada bode v kratkem -predložila skupščini načrt zakona o razširjenji občinske avtonomije. Emile Ollivier objavil je v „National-u" pismo, v katerem priporoča, da bi se začelo nabirati, da se dedu predsednika francoske republike, velikemu Carnotu postavi dostojen spomenik. V pismu se posebno naglasa, kako je general Carnot 1814. leta ponudil svojemu nasprotniku Napoleonu I. pomoč, ko je bila domovina v nevarnosti. — Ker je Pavel Deroulede definitivno odložil častno predsedstvo, Sansboeuf pa predsedstvo lige patrijotov, izvoljen je njenim predsednikom sovetnik računišča Ferv-Desclands. Novi predsednik se je izjavil, da se liga patrijotov ne bode več bavila z notranjo politiko, ter bode imela le jedno zastavo, namreč narodno, in le jedno gasio, namreč Francijo. Nov predsednik se nadeja, da bode liga patrijotov sedaj, ko se z notranjo politiko ne bode bavila, lahko zbrala francoske patrijote raznih strank. Po novem letu predložil se bode nemškemu državnemu zboru načrt novega socijališkega zakona, kateri je že vnprejet zvezni so7et. Ta načrt ima določbo, da bodo smela oblastva iztirati iz Nemčije vsacega socijalista, kateri je obsojen zaradi prestopka socijalskega zakona ali pa udeležbe pri tajnih društvih. Potemtakem bodo lahko iztirali vse socijalistiške člane državnega zbora. Da bode ta zakon vsprejet v državnem zboru, ni nobene dvojbe, saj sedanja večina tako v vsem pritrdi vladi. T Dopisi. Iz Kamnika 19. decembra. [Izv. dop.] (Dalje.) Hirala je od tedaj vidno, še senca ni bila tega, kar je bila pred desetimi, petnajstimi leti in mnogemu iskrenemu rodoljubu polnila je bridka bojazen srce, da kmalu pride dan, ko njenega življe nja luč ugasne. Malo več ko leto in dan je že, odkar je društveni načelnik, omenjenim krogom toli nepriljubljen, prostovoljno odstopil od načelništva. Tiho smo se nadejali in živo želeli, da se vsled tega vrnejo v društvo, da bodemo zopet zložno delali v čitalnici za sveto našo narodno stvar. Bridko smo se varali! Drugod so duhovni pastirji celo načelniki Čitalnicam ter po svojem dostojanstvu in se svojim vzgledom pomagajo vzgojevati narod tudi v posvetnih rečeh, pri nas v Kamniku žal tega ni, našej nasprotujejo še vedno brez prestanka z vsemi močmi — brez vsakterega opravičenega uzroka. Jedni nezgodi pridruži se jih navadno rado več. Ko smo letos ob začetku leta volili društvu nov odbor, pokazala se je nesloga tudi mej njenimi zvestimi udi. Duhovi so namreč zelo razburjeni od zadnjih volitev v mestni zbor in nekateri prinesli so avoj vznemirjen, bojevit duh — politiko tudi v Čitalnico. Bil je sedaj za njo nevaren položaj, morda ne varnejši, kakor kadarkoli prej. Nekateri onih mož, kojih nazori in želje neso prodrli pri odborovi volitvi, ozlovoljeni hoteli so izstopiti iz društva ter v duhu snovali so že novo društvo, a rodoljubi mej njimi, katerim ni za drugo, kot na to, da napreduje narodna stvar, naj jo vodi kdorkoli, svarili so pred tem meneč, da bi naposled ne imeli ni jednega ni druzega društva, narodni stvari v škodo, nasprotnikom v veselje. Svetovali so tudi. naj se Čitalnici ne delajo nikakeršne ovire in jo kot doslej vsakdo podpira, kakor in kolikor more, s časom se razmere gotovo zboljšajo. Ta iBkren, rodoljuben svet je obveljal, duhovi so se pomirili in čez leto in dan vidi se, da v blagor narodni stvari. Čitalnica stoji zdaj trdno, kakor v prejšnjih boljših časih, pridobila si je novih udov in se vidno trudi, da doseže svoj namen v polni meri. Čudno res), da je tako navzlic tolikim ne prilikam. Jasno je, da je naša narodna stvar utemeljena, pravična in Bogu mila, kajti drugače bi pri napakah in pogreških, ki jih vidimo tu in tam po Slovenskem žal v izobilji, ne mogla živeti, kamo li napredovati. Rekel sem, da se naša čitalnica sedaj živo trudi, da izpolni svoj namen. Da je temu tako, gre vsa čast g. Joži S t e 1 e t u, g. Gregorju S1 a b a j n a in g. Joži Fajdigi; oni se trudijo za njo že dolgo vrsto let požrtvovalno in ustrajno, kakor za svojo osobno stvar in kakor nosi Atlas svet, tako sloni na njihovih ramenih naša čitalnica. Uspešno je podpira pevsko društvo „Lira", osobito pevovoj g. Fran Štele in ud gosp. Anton Bintar. Ona prireja često veselice in gledališke igre in vedno so njeni prostori polni občinstva, ki se živahno zabava-v narodnem duhu. Tudi letos priredila je večkrat gledališke predstave, ki so občinstvu zelo ugajale, škoda le, da ni nikdo o tem poročal listom. Iger, kakeršne je^naša čitalnica že uprizorila, z najboljšim uspehom, neso spravili na oder še nikjer na Slovenskem razen v Ljubljani in toli nadarjenih, spretnih in požrtvovalnih diletantov, kakor v Kamniku, najdeš redko kje drugej na Slovenskem. Človek se mora Čuditi, da jim je možno brez šole, brez učitelja uprizarjati teške in obsežne igre, kakor: „Požigalčeva hči", „Cvrček", ali „Na osojah" v splošno zadovoljnost. Ko bi jim bil učiteljem vrli g. Borštnik, uprav diviti bi se morali njihovemu igranju. Zgodovinar, ki bode pisal zgodovino slovenske Talije, odmeriti bode moral Kamniškim diletantom oblično mesto. Svoj repertoir pomnožili, so zopet v 11. dan t. m. za jedno veliko, obsežno igro, uprizorili so Mosenthalovo narodno igro .Deborah" v štirih dejanjih ter so jo na občno željo včeraj ponovili. (Konec prih.) Iz mestnega zbora Ljubljanskega dne 2 3. decembra. (Konec.) V finančnega odseka imenu poroča podžupan Vaso Pet riči č o prošnji vodstva Elisabetine otroške bolnice za donesek k stavbinskim troškom novega bolniškega poslopja, ter nasvetuje da se dovoli 1000 gld. Odbornik Hribar je z ozirom na mestno gmotno stanje za to, da se dovoli le 500 gld., kakor je bil sklenil finančni odsek, zlasti ker mesto omenjenemu zavodu itak vsako leto daje 300 gold. podpore. Podžupan Petričič priznava, da je finančni odsek res bil sklenil, dati 500 gold., da so pa pozneje nekateri gospodje se izrekli z o/.irom ua dobrodelni namen in ker je mestu dostojneje, da se dovoli 1000 gld. Ta predlog pri glasovanji tudi obvelja, dovoli se 1000 gld., od katerih se izplača 500 gold. 1888., ostalih 500 gld. pa 1889. leta. Prošnja gospodične Ivane Foderlove, učiteljice vezenja in čipkarstva. za denarno podporo njeni učil niči se po razmernem razgovoru, v katerem sta se pro in contra izjavila odbornika ces. svetnik Mur-nik in dr. Tavčar, po finančnega odseka predlogu odkloni. Na finančnega odseka predlog (poročevalec dr. Stare) sklene se, da se nakupi 25 izvodov prof. Ivana Vrhovca knjige „Die landesflirstliche Haupt-stadt Laibach." Po finančnega odseka predlogu (poročevalec odbornik Ravnikar) ugodi se prošnji Dunajskega vseučiliškega društva »Asvl Verein" ter dovoli 25 gl. denarne podpore, ker v tem zavodu dva Ljubljančana dobivata podporo. Prošnja vodstva II. mestne deške ljudske šole (poročevalec odbornik Benedikt) za denarno pomoč pri napravi nove šolske zastave, se odkloni. Izvestje o skoutrovanji mestnih blagajnic odloži se za drugo sejo, namesto te točke pa stavi odbornik Ivan Hribar glede užitninake naklade na pivo nujni predlog, da se že sklenjena naklada pre-drugači. Ko se je nujnost predloga jednoglasno pri znala, utemeljuje predlagatelj svoj predlog. Sklenjeno zvišanje po 3 gld. na vsak hektoliter piva bi ne dobilo najvišje sankcije, ker tolike naklade v vsej Gislitaviji ni, marveč iznaša najvišja naklada na pivo le 1 gld. 70 kr. Torej nasvetuje: Prejšnji sklep, da se pobira po 3 gld. naklade od vsacega hektolitra piva, se razveljavi, naklada na pivo pa se poviša tako, da bode z dosedanjo naklado znašala 1 gld 70 kr. (Povišanje znašalo bode torej 45 kr. za hektoliter.) O tej točki vnela se je precejšnja debata, katere so se udeleževali odborniki: dr. Vošnjak, Petričič, M u r n i k, dr. Tavčar in Hribar, izmej katerih je dr. Vošnjak izražal željo, da se mestni proračun, kakor hitro mogoče predloži, ker se bode najbrže treba obrniti do deželnega zbora za novo naklado, ali celo za novo posojilo, da se pokrije primankljaj. Podžupan Petričič opomni, da je proračun že dognan, na kar opazi ces. svetnik Murnik, da je proračun celo že predložen dež. odboru, če tudi še ni potrjen. Odbornik Hribar konstatuje, da se o mestnem primankljaji uiti govoriti ne more. V rednem poslovanji ima mesto celo 10 000 gld. prebitka, le za izredne potrebščine, zlasti za investicije (šole, vojašnico itd.) bode toliko troškov, da navadni dohodki ne bodo več zadostovali, da bode torej treba misliti na novo pri-klado. — Pri glasovanji obvelja predlog Hribarjev jednoglasno. Dr. Tavčar poroča v imenu finančnega in stavbinskega odseka od kranjskega deželnega odbora dopisu z dne 24. novembra 1887 glede gradnje novega gledališča. Združena odseka izrekla sta se oba proti neosnovanim privilegijem dosedanjih lužnih posestnikov, ker se njih samopridni interesi ne strinjajo s smotrom gledališča samega, marveč gledališču le v pogubo. O prostoru v „Zvezdi ■ niti govora biti ne more. Dr. Tavčar stavi v imenu združenih odsekov v sobotni številki objavljeue predloge, kateri se tudi, ko se je seja za nekoliko minut pretrgala, po kratkem posvetovanji vsprejmo. Pri tej priliki bili so vsi odborniki soglasni v tem, da glavnemu mestu treba gledališča, katero je vse-kako velikega kulturnega pomena, vsi so pa bili soglasno proti takozvanim ložnim posestnikom, ki bi bili prava cokla pri tem podjetji. Zatorej so bili vsi za to, da se mesto udeleži z izdatnim doneskom, ko bi dežela vzela gradnjo v roke in sezidala gledališče, v katerem bi bilo prostora tudi Taliji slovenski. V šolskega odseka imenu poroča odbornik prof. T. Zupan o ponujenem nakupu, oziroma zameni Andrettove hiše ua sv. Petra cesti za zgradnjo nove šole. Ker je prostor za novo šolo na starem živinskem trgu že določen, ker bi nekdanja Jalenova in Andrettova hiša bili predragi za šolsko poslopje in ker se sploh na šolo na tem mestu ne renektuje, odkloni se g. Andretta ponudba. Odbornik dr. Vošnjak poroča v šolskega odseka imenu o premembi pogodbe s kranjsko hra- nilnico glede c. kr. velike realke in nasvetuje: Stara od 31. julija 1879 veljavna pogodba neha z 31. dnem decembra 1887, z 1. dnem januarja 1888 pa bode stopila v veljavo nova, po dopisih hranilnice sklenjena pogodba. Ko je poročevalec pojasnil položaj in ugodnosti nove pogodbe, obveljajo vsi njegovi predlogi. S tem se seja sklene, ostale točke dnevnega reda pa odlože za prihodnjo sejo. Domače stvari. — (Odlikovanje.) Dirigent moški kaznilnici na Ljubljanskem gradu gosp. Ant. M ar kovic dobil je zlati zaslužni križec s krono. — (Imenovanje) Poštna asistenta Jarnej Grošelj in Jarnej Marjano vi č sta za Božič oficijaloma imenovana. — (Dnevni red IX. seje dež. zbora kranjskega) v Ljubljani dne 29. decembra 1887 ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika VIII. de-želnozborske seje dne 22. decembra 1887. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva 3. Deželnega odbora poročilo o dovoljenji priklad za okrajne ceste. 4. Utemeljenje samostalnega predloga g. poslanca Jakoba Hrena z načrtom zakona, kateri prenareja § 2. deželnega zakona 18. decembra 1874, štev. 1 iz leta 1875 o uredbi doneskov od zapuščin k normalnemu Šolskemu zakladu. 5. Poročilo finančnega odseka o načrtu zakona, s katerim se določujejo posamezne spremembe o postopanji glede pravic, podvrženih po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853, drž. zak. štev. 130, odkupu ali uravnavanju. 6. Poročilo finančnega odseka o proračunu zemljiško-odveznega zaklada za I. 1888. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku deželuega zaklada za 1. 1886. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji komisije za pogozdovanje Krasa, da bi se ji dovolila podpora iz deželnega zaklada. 9. Ustno poročilo finaučnega odseka o prošnji pred-stojništva Lichtenthurnove dekliške sirotišnice za povekšanje oskrbovalnine in podaljšanje oskrbovanja za deželne ustanovljence. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji vodstva Elizabetine otroške bolnice za donesek k zgradbi nove bolnice. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Radovljiškega za podporo k zgradbi Blejske ceste in za odpis dolga 400 gld. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Gora, sodnega okraja Ribniškega, za podporo k preložitvi občinske ceste „Potoke" in k napravi treh mostov. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Vrabce za podporo k novi cesti iz Jakovic na Tabor. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Katarine Kurent, vdove glavnega odgouskega sprevodnika, za podaljšanje dosedanje miloščine letnih 100 gld. — (Slovensko gledališče.) Včeraj se je v drugič predstavljala veseloigra „Težke ribe", katero je spisal M. Balucki, poslovenil .los. Debe-vec. Predstava vršila se je prav gladko in občinstvo se je jako dobro zabavalo, k čemur so v prvi vrsti pripomogli gospodična Zvonarjeva (Vanda), Kocelj (Vistovski), (Sršen) Tjaputkjevič in Danilo (Henrik), potem pa gospodični Gostičeva in Ni-grinova, gg. Verovšek (Pagatovič) in Perdan. Gledališče ni bilo posebno obiskano, čemur je bilo nekoliko krivo neugodno vreme in pa praznični dnevi — (Čitalnica Ljubljanska) imela je včeraj dopoludne ob 11. uri svoj 27. redni občni zbor, katerega se je udeležilo okolu 30 članov. Predsednik dr. vitez B1 e i w e i s je v kratkem nagovoru pozdravil navzočne ter omenjal društvene delavnosti, posebno prenovi jen j a lepe dvorane, katera zdaj izvrstno služi Čitalnici in „Dramatičnemu društvu". Zatem čital je tajnik E. Lah z njemu lastno natančnostjo sestavljeno poročilo o vseh važ-nejih dogodkih, veselicah ih sploh o vBeh pojavih čitalničnega življenja. Blagajnik F. Kadi ln i k objavil je račun in proračun, iz kojih smo posuoli, da ie imela Čitalnica 4740 gold. 22 kr. dohodkov, 4626 gld. 22 kr. pa izdatkov, torej 114 gld. prebitka in da tudi proračun kaže nekoliko prebitka, kajti, kakor je rekel blagajnik: „Nekaj mora zmi-rora ostati!" Tajniku in blagajniku izreče se soglasna zahvala. Pri posamičnih nasvetih predlagalo in sklenilo se je: da občni zbor v bodoče ne bode dopoludne, ampak zvečer; da se naroči kakor doslej vsako leto 10 izvodov „Mira". Gosp. Sosbu izrekla se je za njegovo delovanje pri plesih soglasna zahvala. — Pregledovalcema računov izvolita se gg. Rohrman in Zupane. Zadnja točka bila je volitev, pri kateri so bili za prihodnjo dru- Stveno dobo v odbor voljeni ti-le gospodje: dr. K. vite/ Rl eiwei», Fr. Drenik, Fr. G e r b i ć, dr. V. Greg ori c, dr. M. H u dni k, Fr. K a-dilnik, E Lab. A. Ledenik, S. N' o I 1 i, M. Pakič, A. Skaberne, P. Skale, M. Soss, A. Trstenjak in A. Zagorja n. — (SHenska Čitalnica) imela je svoj občni zbor včeraj dne 26. t. m. v društvenej sobi. Predsednik g. Fr. Drenik gorko poudarja korist Čitalnice za narod ter toplo priporoča članom delovati za to prekoristno društvo. Posebno mnogo polja bilo bi še v Gorenji Šiški. V poročilu tajnikovem bile so tople besede izražene o pohodu dragih bratov Čehov meseca avgusta v Ljubljano in Šiško. Posebno pozornost vzbujalo je poročilo knjižničarja, kateremu posnamemo, da je štela knjižnica 900 zvezkov. Posodilo se je v teku jednega leta 950 knjig raznim članom. Čitalnica bila je naročena na „Slovenski Narod", „Slovenca", „Slovana", „Ljubljanski Zvon", „Rogača" in na 2 iztisa „Mira". Namesto „Slovana" naročila bode za naprej „Slovan ski Svet". Čitalnica bila je član „Matice Slovenske", „Družbe sv. Mohorja" in „Dramatičnega društva". V odbor izvoljeni so: predsednikom g. Fran Drenik, blagajnikom g. Iv. Suwa, odborniki pa gg.: A. Knez, Fr. Govekar, Fr. Burgar, J. Biz-jan, J. Štrukelj in Fr. Dež man. Po končanem zborovanji šli so društveniki v Gorenjo Šiško k Ži bertu na rojstni dom V. Vodnika, kjer je pel vrli mešani zbor narodne pesni. Tu so se vrstile napit-nice in govori na novo izvoljeni odbor itd. — (Umrl) je za mrtvoudom na sveti večer in bil včeraj pokopan g. Janez Gruden, kavarnar v Ljubljani, v 48. letu svoje dobe. Obiskovalcem kavirne „Pri Slonu", kjer je bil veliko let murker, zadnji čas pa gostom kavarne „Europa", katero je že par let vodil na svoj račun, bode vsled svoje prijaznosti in postrežljivosti ostal v dobrem spominu. Lahka mu zemljica! — (Mej Trstom in L j ub lj a no) je danes železnični promet zaradi velikega snega in žametov zopet popolnem ustavljen. — (Vreme) Jug, o katerem smo v sobotnem listu omenili, se je hitro umaknil. Včeraj zjutraj imeli smo bud mraz (— 20° C.) popoludne pa se je vreme zopet sprevrglo, začelo je snežiti — ter v s trajno sneži danes ves dan. Na Krasu, po severni Italiji so grozni zameti, povsod železnični promet ustavljen, na Jadranskem morji in pri Napol i i ljut vihar ki je prouzročd veliko škod. Tudi na Hrpeljski že leznici je promet ustavljen. — (S Koroškega) se poroča „Sttdst. P.": Mnogo občin na Koroškem je že zahtevalo slovenske Šole. Pa kakor hitro je kaka taka prošnja prišla na deželni šolski sovet, šel je od okrajnega gla varstva uradnik tja, da je z osobnim pritiskom dobil od odbornikov preklic prošnje. Tako so delali dozdaj vedno z uspehom. Letos je pa uložila vrlo narodna občina Št. Jakob pri Rožeku tako prošnjo. Koj je bil od okrajnega glavarstva v Beljaku nek g. Prax-marer tam, da bi poizvedel, ali je „resna volja" te občine, da dobi slovensko šolo. Kolikor se je trudil, vse je bilo zaman; možje so ostali pri svoji terjatvi.' — Tako je prav! Upamo, da bode ta vzgled našel mnogo posnemanja! — (Narodni Dom v R u d o 1 f o ve m.) Va bilo k občnemu zboru delniškega društva I. Narodni dom v Rudolfovem dne 8. januvarja 1888 ob 5. uri zvečer v Narodnem Domu. Program: 1. Letno poročilo o delovanji osnovalnega odbora leta 1887. 2. Posvetovanje o dopisu vis. ministerstva glede prenaredbe pravil. 3. Poročilo o računskem sklepu za leto 1887. Osnovalni odbor. — (Kmetijska poddružnica v Rudolfovem) ima redni zbor dne 31. decembra 1887 ob 2. uri popoludne v Narodnem Domu s sledečim sporedom: 1. Poročilo o delovanji poddružnice I. 1885—1887. 2. Poročilo o stanji blagajnice 1. 1885—1887. 3. Pristop društvu v obrambo avstr. vinogradov. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev 3 udov za pregled računov. — (Šaleška Čitalnica) ima svoj redni občni zbor v sredo dne 28 decembra 1887 ob 3. uri popoludne v čitalnici v Šoštanj i. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora, oziroma predsednika in podpredsednika. 5. Volitev pregledoval-cev računov. 6. Predlogi. K obilnej udeležbi vabi odbor. _ (Delavsko podporno društvo v Trstu) vabi na veselico z igro, katera bode dne 31. decembra t 1. v redutnej dvorani gledališča Politeama Rossetti (uhod v ulici Chiozza) Razpored veselice: 1. Godba: .Naprej!". 2. Gj. Eisenhut: „U naravi-, šaljiva polka, zbor. 3. Dav. Jenko: „Što čutiš?", zbor. 4. Godba. 5. Volarić: „Vesela družba", mešani zbor. 6. Volarić: „Oj z Bogom ti planinski raj", zbor s samospevom baritona. 7. Veseloigra: „Ultra". 8. Godba. 9. Veseloigra: .Uskok*. 10. Šaljiva tombola; 50 dobitkov. Listek 10 kr. 11. Ples, kateri traja do 3. ure zjutraj. Svira orkester G. Piccoli. Ustopnina za osobo 50 kr. in za otroke 25 kr. Začetek ob 81/«- uri zvečer. Telegrami „Slovenskomu Narodu11: Gorica 24. decembra. Gasser vsled interpelacije vseh poslancev odložil poslanstvo. (Ta telegram je nam došel po sklepu zadnje številke. Več o nezaupnici Gasserja na prvi strani denašnjega lista. Ured.) Dunaj 27. decembra. „Fremdenblatt" nasproti izvestjem v „Times" odločno zanikuje, da bi bilo na Kalnokvjevi ostavki kaj resničnega, ali da bi se odposlal cesarsk princ ali pa poseben funkcijonar v Peterburg. Potovanju princa Josipa Windischgratza v Berolin so povod rodbinske zadeve, on nema nikake politične misije. „Fremdenblatt" nadalje javlja da ni res, da bi bila princesinja Valdemar carju izročila ponarejene akte. — Lastnik tednika „Parlamentar", dr. Živny, pokojnega Skrejšov skega zet zaradi panslavistične agitacije zaprt. Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. (890—12) (TRE l&Ui--------TCT-frR „LJUBLJANSKI ZVON" »toji (192—193) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 4£e Meteore logično poročilo. i Cm upalo vanj a Stanje barometra v nora. Temperi ..ura Vetrovi Nebo Mo kri na \ mm S 7. zjutraj 725-92 ram. — 36 C hI avz. obl. 2. pop. 72399 mm. — 1 0 C si. avz. obl. 0 00 mm. 9. ivdčor 723 76 mm. — 50 C si. svz. obl. 25. dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 727 63 728-50 .um. 730 58 mm. - 10 0'C - 90 C —lo4 C I brezv. brezv. brezv. megla megla megla 0 00 mm. Srednja temperatura 9 0° pod normalom. 3-2° in — 119°, za 0-6» in XDTjLZi£^.jsic.^ borza dne 27. decembra t. I. (Izvirno telegratičuo poročilo.) včeraj — Papirni1 renta.....gld. 7760 Srebrna renta.....„ 7960 — Zlata renta......„ 107 75 6% marčna renta .... „ 9170 -Akcije narodne banke . . „ 8*>0*— - Kreditne akcije...... 26950 London........„ 126 SO - Srebro ........ Napol......... C kr. cekini...... Nemške marke..... t državne srećke lz I. 1854 Državne srečke iz I. 1864 , 1005«/, - n 603 - , 6230 - 250 gld. 132 100 „ 162 Ogerska zlatu renta 4%...... &7 Ogerska papirna renta 6"/0..... 81 '">" 0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avstr. 41/a0/0 zlati zaBt. listi . 125 Prior, oblig. Elizabetine znpad. železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 Kreditne srečke.....100 gld. 181 danes gld. 76 50 , 79 20 » 107 90 „ 9060 „ 85*— „ 267-90 „ 126-hO " 10 0 601 , 62 37«/, gld. 25 k. i. . -f'0 . . 05 50 50 50 50 Zahvala. Za obile izraze sočutja ob smrti preljublje-nega nam soproga, oziroma očeta, gospoda JANEZA GRUDNA, kavarnarja, kakor tudi za darovane krasne vence in za mnogobrojno Bpremstvo pri pogrebu, posebno Se p. n. gospodom pevcem slavnega pevskega društva „Slavec" -za lepi nagrobni pesni izreka naj-prisrčnejSo zahvalo , ) žalujoča rodbiua. ^ V Izubijani, na cesarja Josipa trgu. CIRKUS SCHLIGiL. Jutri v Sredo dno »8. in ▼ četrtek dne a©, decembra zvečer ob 7. uri : Veliki parforce-predstavi. Nastop vseh umetnikov in umetnic. Vse natančneje po listkih. Za mnogobrojni oh sk se priporoča udano (915) WL Seli les**I, ravnatelj. V petek €lne «70. in v soboto dne 31. t. m. hode cirkus zaprt. Bouillon-Extract. Gomolićna dišava. (TriiiTel-Wtirze.) Fine moke za juho. Centralna zaloga: Wlen, X., Jaaomlrgottatraase 6. Dobiva se v prodajalnicah delikates in kolonijalnoga blaga ter v droguenjah. (902—2) Prodal afo: Peter Lasanik, H. L. Wenzel, Perdan, Schuaa-nig & Weber. — V Zagorji: Michelic, Iv. 3111H er, rud-niaka bratovaka akladnica. - V Litiji: Ivan Wa$gonik. Štajersko vino lastnega pridelka dr. Jos.Waldherr-ja. Kovačkovrško vino (Schmitsberger) T7- ©telrieaa-icsilfci. 1 liter...........60 kr. litra........... ..........18 „ Za vrnene steklenice se povrne: 1 liter...........8 kr. • '/» litra...........<> „ »V* «... . ......« „ Zaloga: v Beethovenovih ulicah št. 6, pri Petru Lassnik-u, Josipu Kordin-u, Viktorji Schi/Ter-ji, Edvardu JMJahr-u, v Nemških ulicah št. 4. i90l—b\ 79 U Za Važno za trpeče na prsili in plačili. Neogibno potrebno zoper kaielj. hrlpavoat, zaallzenje, katar in oalovaki kaielj, /.h take, ki žele dohiti r-ist in krepak glas, za skrofeljnaate, krvione, slabotne, bledi Ane in krvlrevne je sok kranjskih planinskih zelišč, u podfoMforno klal lin apnom In železom poiueaan. ~W Lastni izdelek. — Cena 56 kr. Dobiva ne v (615—12) LEKARNITRNKOOZY zraven rotovza v LJubljani. ■■ Razpošilja se vsak dan po posti. §■ CACAO ČOKOLADA UlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki jta ni i prvej DiinaJBkei ra~stavi kuhinjske umetnosti bili odMkov: ni z nHJvisjo odliko častnim diplomom, sta pris ni samo, če imata naio uradno registrovano varstveno zpamko in firmo. (800—34) I>Oblva se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v Izubijani pri g. 1 etru LaseuSk-ii.' Razpošilja se v provincije prj.i postnemu povzetju. VICTOR SCHMIDi <4 SOHNE, o. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpot>il|aln