tETO XV, ŠTEV. 3g. Cena ie 3Io SLOVENSKI Izdaja CaMipisou Mlu£RlSkv pudjcljc ^/.L>L tlak« , direklon Bodi Janhuba ' Odgovorni urednik: Sergei Voćnjak i Tiska tiskarna »Slov. porode v Ica« ; Ure«ini$tfo) Ljobljana. lomSićeva olica S, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva Wn, telefon 23-522 do 23-326 I Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva nlica 6. telefon 21-890, sa ljubljanske naročnike 20-463, ca zunanje 21 832 / Poštni predaj 29 / Tekoči ra*on Narodne banke 6A1-»T«-163 1 M<*wn» naročnin» 200 din NAČELNA RAZPRAVA O PREDLOGU ZVEZNEG A DRUŽBENEGA PLANA KONČANA V razdelitvi narodnega dohodka in naši* ekonomski politiki niso mogoče nobene bistvene spremembe Beograd, 12. febr. Dopoldne ob 10. se je pod predsedstvom Milen ti je Popoviča, predsednika odbora za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta, nadaljevala sküpna seja odbora za gospodarstvo zveznega zbora im zbora proizvajalcev zvezne . ljudske skupščine. Pred začetkom razprave je dal Milentije Popovič najprej nekoliko pripomb v zvezi z razpravo na posebnih sejah odbora. Odbori so se sporazumeli o tem, da se preide po tej razpravi na delo po posameznih odborih im da dobi tam razprava konkretne oblike. Na posebnih sejah bodo dajal; zastopniki Zavoda za planiranje im Narodne banke podrobne odgovore na vprašanja ljudskih poslancev, do katerih je prišlo že v tej razpravi. S tem bo mogoče doseči, da bo potekala razprava čisto konkretno im v podrobnosti na osnov; obsežne dokumentacije, k: so jo prejeli ljudski poslanci že pred desetimi dnevi. Vojna podjetja so velikega pomena za naše gospodarstvo Nato se je oglasil prvi k besedi ljudski poslanec Vlajko Begovič. Ne glede na to, da imamo še vedno opraviti s precejšnjim številom administrativnih ukrepov, ki se jim zaradi objektivnih razlogov še ni bilo mogoče odreči, je dejal, predstavlja letošnji družbeni plan velik napredek, ker daje 'e osnovne proporce v gospodarstvu in pušča gospodarstvu do-® volj veliko prostost gibanja. Nato je omenil nekatere poman jüd ji vosti v predloženem planu, med njim; vprašanje razdelitve dobička, načina razdelitve plačnega sklada ;.n kreditne politike. Izrazil je mnenje, da bi bilo treba dati nekoliko večja sredstva samoupravnim organom, nadalje za kmetijstvo, promet, življenjski standard in Za kraje, v katerih je nezaposlenost. H koncu je Vlajko Begovič omenil izdatke za n3Šo armado, ki gredo med tako imenovane negospodarske izdatke. S tem v zvezi je treba ugotoviti, ie dejal, da vsi izdatki naše armade še zdaleka niso negospodarski. Armada je že zgra lila a’-TOS 30 velikih vojnih podjetij, zgradila je nove ladjedelnice in razširila stare, ustanovila vjrsto podjetij za potrebe ladjedelništva, kakor so tovarne parnih strojev. Diesei-motoTjev, dvigal in podobno. Zato ne smemo pozabiti, je dejal Begovič, da ima delo teh pod:etij velik pomen za naše gospodarstvo. Za det2jlnejše podatke o perspektivnem reševanju stanovanjskega vprašanja - Nato je govorili ljudski poslanec Marjan Cvetkovič. Ko se je dotaknil delovanja instrumentov bot celote na gospodarska podjetja, je dejal, da b{ bilo prav, če bi ljudski poslanci razpolagali s stalnimi pokazatelji, ki so potrebni, če naj si človek ustvari pravilno sliko o delovanju teh instrumentov na gospodarstvo kot celoto. Za primer je navedel pregled proračunskih izdatkov po posameznih republikah, in sicer skupno z vsemi investicijami, ki gredo v proračun, na prebivalca po posameznih republikah. Ce bi razpolagali s takim pokazateljem, je dejal, bi videli, kako deluje Železoma v Ravnah bo razpisala 21 štipendij Upravni odbor Železarne v Ravnah je sprejel na zadnji se. ji sklep, da bo razipsal 21 štipendij za visokošolce in srednješolce tehnike, in sicer za 6 metalurgov, 5 strojnikov, za kemika, elei troinženirja, gradbenika in ekonomista na visoki šoli, na Tehnični srednji šoli pa bodo dobili štipendije 3 slušatelji iz strojnega oddelka, 2 metalurga in elektrotehnik. Stipendije za visoko šolo bodo znašale prvo leto 4C00 drugo leto 4560, tret}- 500° četrto 5500 |n za peto leto 6000. Štipendije za Tehniško srednjo šolo pa bo. do znašale po 4000' din mesečno. —in ta instrument na gospodarska podjetja in gospodarske panoge v posameznih republikah in kako se odraža na politiko komune. Marjan Cvetkovič se je tudi zavzemal za to, da dajo predstavniki zveznega zvršnega sveta in Zavoda za planiranje na eni izmed prihodnjih sej ljudskim poslancem natančnejše podatke o tem, kakšne so perspektive za rešitev stanovanjskega vprašanja in stanovanjske izgradnje sploh in da morda tud; nekoliko bolj podrobno obrazložijo vprašanje investicij za družbeni standard. Po skrbni razpravi bi morda le še našli kakšno milijardo za potrebe republik Ljudski poslanec Miloš Minič ie v razpravi poudaril potrebo, da da Zavod za planiranje odborom podatke o tem, kako nas bodo v naslednjih petih letih angažirale investicije, ki jih bomo dali letos v gospodarstvo. Ze sedaj bi namreč bilo treba vedeti, kakšna bo naša investi- 300 milijonov dinarjev. Podobno je s pomočjo, ki jo lahko nudi republika zaostalim krajem. Srbija da lahko na primer v ta namen le 300 milijonov dinarjev. Več sredstev okrajem Ljudski poslanec Dušan Ca-llč je predlagal, da da Zavod za planiranje podatke o skupnih izdatkih in dohodkih okrajev glede na lansko leto. To je zelo pomembno, ker bi šele tedaj videli, v kakšnem položaju so okraji; tem da je treba pustiti od dohodkov z njihovega področja letos več, kakor smo jim pustili lani. Izrazil je mnenje, da b; jim -bilo möge"- pustiti sredstva, ki za državo kot celo-to ne pomenijo mnogo, bi pa prišla še kako prav okrajem. Radivoje Davido-je govern o potrebi, da se vprašanje zaposlitve obravnava s stališča letnega prirastka prebivalstva. Glede na to bi bilo treba po njegovem mnenju izdelati poleg letnega operativnega plana tudi perspektivni plan, kf bi upoštevajoč prirastek prebivalstva Delegacija Kamnika pri predsedniku republike Beograd, 12. februarja. Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes ob 10. uri v Belem dvorcu delegacijo mesta Kamnika, ki sta jo vodila predsednik mestne občine Kamnika Alfred Janko in sekretar mestnega komiteja ZK Slovenije Srečko Rot. Delegati so predsedniku Titu v imenu prebivalcev svojega "mesta izročili diplomo častnega meščana. Predsednik Tito se je iskreno zahvalil meščanom Kamnika, kjer je v svoji mladosti živel in delal. V prisrčnem razgovoru s svojimi gosti se je zanimal za sedanje razmere v Kamniku in obujal spomine na dni, ko je bival tam. Ob slovesu je predsednik Tito prosil zastopnike Kamnika,-naj sporoče meščanom, zlasti pa delavcem tovarne »Titan«, njegovo zahvalo in tople pozdrave. cijska politika v naslednjih letih. Za primer je navedel, da bodo morale biti investicije, ki jih bo finansirala zveza v prihodnjem letu, za 200 milijard večje od letošnjega zneska teh investicij. To je treba vedeti, ko se razpravlja o teh vprašanjih. Zavzemal se je še za to, da da Zavod za planiranje odborom podatke o tem, kako se bo verjetno gibal narodni dohodek v naslednjih petih letih. Končno je Minič izrazil mnenje, da bi verjetno še našla kakšno milijardo za potrebe republik, če bi se razpravljalo o planu še bolj podrobno. To bi bilo tem prej potrebno, ker pride včasih do zelo težkih priihe-rov. Navedel je beograjsko univerzo, na katerj študira 30.000 študentov in ki jma okrog 10.000 absolventov. Ta univerza bi potrebovala 3 milijarde 600 milijonov dinarjev, republika pa ji lahko da iz svojih sredstev le predvidel porast tako potrošnih, kakor tudi proizvodnih potreb. TISTI, KI SO IMELI OD NAS MED VOJNO VEL..:E KORISTI, BI DANES MORALI UPOŠTEVATI NAŠ POLOŽAJ Ljudski poslanec Zoran Polič se je posebej dotaknil naših dolgov v tujini in poudaril, da pomenijo za nas veliko obremenitev, ki jo bomo čutili tudi v prihodnjih dveh letih. Polič je povedal, da se vodijo v razgovori o tem, kako bi se to breme olajšalo s tem, da bi se izvedlo konverzijo dolgov ali pa prešlo na dolgoročno odplačilo, ter je predlagal, da naj bi se o tem v odborih podrobneje poročalo. »Ce so ti dolgovi, je nadaljeval Polič, in oni so posledica stanja, v kakršnem smo se znašli po težki vojni, nadalje posledica ekonomske blokade informbiroja ter suše, in če vemo, kar ve ves svet, da smo mi z vso iskrenostjo sodelovali v drugi svetovni vojni ter da tedaj nismo spraševali kaj ie treba dati za skupne napore, potem menim, da bi vsaj tisti, ki so tedaj imeli velike koristi od maše borbe, morali imeti pred očmi, oziroma morali upoštevati naš položaj ter ne s takim zavlačevanjem in takim odporom sprejemati naše predloge. To pa toliko prej, ker smo v vseh dosedanjih letih redno plačevali naše obveznosti v tujini.« i Razpravljanje o zakonu o proračunih Beograd, 12. febr. Na skupni seji odborov za pro-račun obeh domov zvezne ljudske skupščine, ki jo vodi ljudski ooiUmec Mitar Bakič, so danes začeli razpravljati o zakonu o proračunih. Ljudski poslanec Josip Kolar je vprašal, če pridejo v dohodke republik dohodki od kmetijstva in dohodki od samostojnih poklicev in premoženja. Ker je namen celotne naše politike, da bi se komune bolj osamosvojile in gospodarsko utrdile, bi se morda s samo pro: a. čunsko 'tehniko dohodki med republiko in komuno razdelili, da bi se izognili dotiranju gospodarsko močnih lokalnih družbenih skupnosti, kar se bo sicer letos zgodilo v nekaterih republikah. Ljudski poslanec Nikola Kotle je izjavil, da zasluži vprasanie poslanca Kolarja vso pozornost, nato pa je načel vprašanje upravičenosti velikih investicij v nove objekte (kair določa družbeni plan), ker nekateri objekti, v katere so vložena velika sredstva, še vedno niso do. . končani. Odgovarjajoč na vprašanje ljudskega poslanca Kolarja, je poverjenik zveznega izvršnega sveta Dušan Lompar dejal da je razporeditev virov dohodkov na federacijo, republika in komune v zakonu izraz našega sedanjega gospodarskega položaja. V primernem času bo mogoče nekatere stvari spremeniti. Strahinja Dakič, načelnik v zveznem državnem sekretariatu za splošne zadeve in proračun, je dejal v zvezi s tem, da je namen zakona o proračunih čimbolj utrditi materialno podlago komun. Ce se bodo izdatki federacije zmanjševali, bo tudi več možnosti, da se nekateri dohodki republik prenesejo v prihodnje na okraje in mesta. Razprava se nadaljuje. LUKSEMBURG, 12. febr. (AFP). Predsednik visoke oblasti skup-nosti za premog in jeklo Jean Monnet je izjavil na tiskovni konferenci, da se je v Berlinu večkrat sešel z ameriškim ministrom Dullesom, s katerim je govoril o najemu posojila v ZDA za evropsko skupnost za premog in jeklo. V včerajšnji številki smo objavili vest o začetku obratovanja v tovarni keramičnih izdelkov »Jngokeramika« v Zaprešiču pri Zagrebu. Letna zmogljivost te tovarne znaša 5.500 ton keramičnih izdelkov: ploščic, jedilnega pribora in okraskov. Strokovnjaki, ki bodo vodili proizvodnjo so se seznanjali s to stroko tudi v Združenih državah Amerike, v Zahodni Nemčiji in na Švedskem. OSEMNAJSTI SESTANEK V BERLINU Avstrija terja nujno rešitev Jugoslovansko odlikovanje dokaz prijateljstva dveh držav Govor Haile Selassija ob prejemu odlikovanja Addis Abeba, 12. febr. predsednika republike Josi ralmega štaba generaln; pol vesno izročil cesarju Btiopi kovanje, s katerim ga je maršal Tito. Ko je sprejem vanje, je etiopski cesar Hai predsednika republike tole: »Z veliko radostjo in globokim zadovoljstvom sprejemamo od Vas, posebnega odposlanca cenjenega predsednika FLRJ visoko odlikovanje, ki nam ga daje država, do katere čutimo tako veliko spoštovanje. To odlikovanje imamo za dokaz tistesa prijateljstva, ki že tako dolgo označuje odnose med našima državama. -Odlikovanje ram je pri srcu iz več razlogov. Prihaja od evropskega ljudstva, ki ima veliko zgodovino in do katerega čutimo naj-večjte občudovanje zaradi njegovih ustvaritev, njegove hrabrosti in njegovih visokih moralnih lastnosti. Poleg tega nam je odlikovanje podelil cenjeni predsednik maršali Tito, do kar (Tanjug). Posebni odposlanec pa Broza - Tita, načelnik gene-kovnik Peko Dape-evič je sloje Haile Salassiju visoko odli-odlikoval predsednik FLRJ ai visoko jugoslovansko odliko-le Seizssie dejal odposlancu terega gojimo občutke prijateljstva in toplih simpatij: Razen tega prihaja odlikovanje od ljudstva, ki je odločno branilo svoje legitimne narodnostne koristi z občutkom odgovornosti ter spoštovanja interesov svetovne skupnosti in miru V svetu, kar je moralo izzvati naše občudovanje jn občudovanje vseh ostalih miroljubnih držav Kakor Etiopija, tako je tudi Jugoslavija odločno odklonila, da bi žrtvovala svoja upanja, interese in ideale; kakor Etiopija, je tudi Jugoslavija prežeta z občutkom varnosti, ki sloni na visokih idealih kolektivne varnosti OZN. Naše narode združuje globoka istovetnost simpatij in idealov. , Fosebnega pomena je dejstvo, da je predsednik republike Jugoslavije izbral prav Vas, šefa svojega generalnega štaba, da ml izroči odlikovanje v njegovem in v imenu narodov Jugoslavije. Z mislimi, tako jasno izraženimi v Vašem govoru, ste manifestirali polno razumevanje globoke podobnosti v zgodovini, borbah, stremljenjih in idealih Etiopije in Jugoslavije. Ob tej priložnosti izražamo našemu spoštovanemu prijatelju maršalu Titu in velikemu prijateljskemu ljudstvu Jugoslavije našo globoko hvaležnost za to odlikovanje, Vam osebno pa zahvala, da ste šli na tako dolgo pot, da bi dokazali prijateljstvo, ki zdravje Jugoslavijo in Etiopijo. Pozdravljamo jugoslovanske narode in se jim zahvaljujemo. Osebro smo srečni, da lahko sprejmemo čast, ki nam jo je izkazal predsednik Tito s povabilom, da osebno obiščemo šefa države in narode, ki jih tak je poslal pismo zahodnim' ministrom za zunanje zadeve, naj zahtevajo od Molotova izpustitev političnih jetnikov prijetih v sovjetski coni po zakonu » zavezniškem nadzorstvenem svetu pred 1948. Teh jetnikov je okrog 10 000. Pirc državni prvak v šahu «ABIR-PIRC REMI IZ RAZPRAVE V ODBORIH ZVEZNE SKUPSCI^ * Iz obdobja investicij v obdobje proizvodnje Plenum mestnega odbora Zveze vojnih invalidov Ko s« Je ob zaključku današnje načelne razprave na skupni sej obeh odborov za gospodarstvo oglasil k besedi Milen -tlje Popovič, Je dejal, da Je bilo v razpravi ugotovljeno, da ni mogoče napraviti nekih bistvenih sprememb v razdelitvi in naši ekonomski politiki. To Je točno. Bistvene spremembe v tej politiki je mogoče zahtevati glede na položaj, v katerem je država. Te spremembe je bilo mogoče zahtevati in je do njih tndi prišlo v obdobju takoj po vojni ali v zvezi s blokado In celotno politiko in-formbiroja In tedaj so tudi bile neobhodne. Sedaj pa se ni Bič bistvenega zgodilo v mednarodnem položaju Jugoslavije, da bi bilo mogoče delati take bistvene spremembe. Toda, dogaja se nam ena stvar kot rezultat naporov v teku zadnjih sedem do osem let. V strukturi našega gospodarstva je začelo prihajati do določenih sprememb in v skladu s tem se tudi v naši politiki lahko dela določene spremembe, toda ne v smislu spremembe linije, temveč ncrmalneje, logičneje, s čim manj prisilnimi merami, da bi se gospodarstvo spravilo v normalni tek. S teh pozicij, je dejal Popovič, je treba gledati na plan in na razpored, ki Je tu napravljen. Z drugimi besedami, mi iz obdobja našega gospodarstva, ki je bilo več ali manj vojno, polagoma izhajamo in prehajamo v mirnejše obdobje. Na tej liniji bomo tudi v naši investicijski politiki in v politiki razdeljevanja delali določene spremembe, toda ne velike, temveč samo toliko, kolikor je potrebno. Da bi prešli na normalno Industrijo je treba precejšnjih naporov, da ne bi te spremembe požrle vseh naših investicijskih sposobnosti, da pa bomo lahko prešli na normalnejše odnose, ki ustrezajo naši strukturi. Glede kmetijstva, je nadaljeval Milentije Popovič, menim, da bi bilo tukaj napačno delati velike spremembe. Pri tern bomo morali paziti, da ne zapademo v napako, ki bi Jo lahko imenovali bolezen velikih objektov. Ne smemo dopustiti, da bi morali nekaj let čakati, da bi ti veliki objekti dali rezultate v kmetijski proizvodnji, kajti še manj možnosti bomo imeli to izvesti v kmetijstvu kakor v industriji. Predvsem smo na stališču, da se ohrani to, kar se že proizvaja. Skrbeti moramo, da ostvarimo, če A mogoče, normalno širjeno tržišče za kmetijstvo potom sistema živilske industrije, s boljšim normalnejšim transportom, ki ga kmetijstvo zahteva sa svoj razvoj. Tu imamo še celo vrsto na videz zelo drobnih, za celotno našo ekonomiko pa zelo velikih ukrepov za pospeševanje kmetijske proizvodnje, živinoreje Itd. Tu je potrebno tisto drobno, dnevno delo stotin In tiso-čev ljudi z malimi investicijami, v .zvezi s tem pa tudi veliko organizacijsko delo, ki ga je treba Izvršiti, ki pa je dejansko investicija. Za kmetijstvo je to tudi karakteristično. Tu je treba paziti, da ne bi prišlo do kakih velikih objektov, ki bi nam zavirali razvoj, ker še obstoječe zemlje ne iz- Milentije Popovič koriščamo najbolj učinkovito. Potemtakem mislim, da je napačno uporabljati za kar koli za kmetijstvo ali splošno v naši gospodarski politiki besedo »prelom« in slično. Nasprotno moramo biti pripravljeni na to, da bo naše delo mirnejše, enakomernejše in vo gospodarstvo vedno zahteva. Velike spremembe v gospodarstvu ne prinašajo samemu gospodarstvu nič dobrega, razen če so iz kakih drugih razlogov neobhodne. Mi prehajamo iz obdobja, v katerem je bilo bistveno investirati in prehajamo v obdobje, v katerem je bistveno proizvajati čim več in čim bolje. To že v določeni meri imamo ali bomo v kratkem imeli. Ena od najvažnejših in najbistvenejših nalog, ki se v zvezi s tem pred nas postavlja, je popolno izkoriščanje naše težke industri- ja, elektroindustrije, ladjedelništva itd. Našo plačilno bilanco lahko rešimo z učinkovitejšim povečanjem izvoze ln zmanjšanjem uvoza. Pri uvozu bomo deloma povečali Izvoz kmetijskih proizvodov, ali osnovno, kar nam rešuje vprašanje Izvoza, je prav Izvoz težke Industrije, elektroindustrije, strojegradnje, ladjedelništva in oni del vojne industrije, ki lahko daje za izvoz. Vse te tovarne je treba usposobiti ze delo, to je perspektiva, da se otresemo vseh težav, ki Izhajajo iz plačilne bilance. Zelo resno bi se bilo treba tudi zadrževati pri vprašanju cen na tržišču. Danes imamo dnevno tendenco po naraščanju cen. Če pogledamo proizvodnjo ni razlogov za naraščanje cen, prav tako ne, če pogledamo razdelitev nacionalnega dohodka po planu, denarne odnose itd., toda naraščanje cen vendarle obstoja. Prav tako se moramo zadržati tudi pri vprašanju! našega denarnega položaja. Tudi tukaj moramo pregledati in ugotoviti, ali so kaki razlogi, ki vodijo k naraščanju cen ali ga vsaj omogočajo. To toliko prej, ker to vprašanje ni samo za razpravo, temveč je zelo akutno in že sedaj povzroča tresljaje na tržišču in v proizvodnji. V zvezi s tem bo treba sprejeti neke sklepe. Ob koncu Je Milentije Popovič na podlagi diskusije dal več predlogov, ki so jih sprejeli. Po teh predlogih bodo zahtevali, da Narodna banka in Zavod za planiranje podasta vsaj orientacijski pregled o tem, kako izgleda kratkoročna in dolgoročna bilanca v kreditiranju. Od zavoda za planiranje bodo zahtevali podrobnejše podatke o cenah kmetijskih pridelkov, o čemer bosta odbora nato obširneje razpravljala. Zahtevali bodo tudi dokumentacijo za obrazložitev, zakaj se daje pomoč ljudskima republikama Makedoniji in Črni gori ter avtonomni pokrajini Kosmet. Na eno prihodnjih sej bodo poklicali predstavnike gospodarskega oddelka sekretariata za zunanje zadeve, ki bodo poročali o problemih zunanje trgovine ter o vprašanju dolgov. Od zveznega izvršnega sveta bodo zahtevali poročilo o socialnih dajatvah (otroških dokladah, pokojninah, bolniškem zavarovanju). Poudarjeno Je bilo, da bi bilo dobro, če bi že sedaj Ob zaključku načelne razprave o družbenem planu v gospodarskih odborih ljudske skupščine OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA Beograd, 12. febr. Načelna razprava na skupnih sejah obeh odborov za gospodarstvo zvezne ljudske skupščine, ki se je končala danes dopoldne, je pokazala, da je predlog družbenega plana za 1954. leto realen in da odraža sedanjo stopnjo in zmogljivost našega gospodarstva. S tem pa ni rečeno, da diskusija v posameznostih družbenega plana, ki se je začela danes popoldne na ločenih sejah skupščinskih gospodarskih odborov, ne bo prinesla nobenih sprememb družbenega plana. Nasprotno: že načelna razprava je pokazala, da je potrebno nekatere postavke plana spremeniti, odnosno podvreči temeljiti analizi. Jeseniški kovinarji razpravljajo o delavskem samoupravljanju Jesenice, 12. febr. Jeseniški železarji so imeli danes prvi sestanek, na katerem so razprav-, ijali o delavskem upravljanju. Sestanek je sklical tovarniški kandidat in povabil predsednike in tajnike obratnih sindikamih odiborov. V prihodnjih dneh bodo o tem razpravljali tudi de. lavci po obratih, kasneje pa še tovarniški delavski svet in sindikat. Zaključke, »p oodo vsekakor koristni, nameravajo takoj uresničevati. Nedvomno je, da bodo železarji pri samoupravljanju dosegli lepe uspehe. M. S. V načelni diskusiji je govorilo okoli 30 poslancev. Mora se reči, da je bila razprava na višini in temeljita. Pokazala pa je, da so želje odnosno potrebe večje, kakor pa možnosti za njihovo zadovoljitev. Prevladovalo je spoznanje, da investicij v planu ni mogoče bistveno spremeniti. Potrebne šo pač takšne investicije, ki bodo omogočile čim hitrejši začetek obratovanja raznih velikih objektov, ki se sedaj gradijo ali so pred dograditvijo. Lahko bi želeli, da bi bilo drugače, toda investicijsko politiko narekujejo trdovratna dejstva, s katerimi moramo računati. S tem ni rečeno, da ni možno razpravljati o spremembi strukture investicij; o tem bo 'gotovo govbra v razpravi o posameznostih plana. Lahko pa se že sedaj reče, da tudi tu ne bodo možne bistvene sprememb? V načelni debati je bilo mnogo govora tudi o naših gospodarskih instrumentih. Poslanci so prišli do zaključka, da naše gospodarske politike ne moremo spremeniti, da pa lahko naše gospodarske instrumente izboljšamo. Kot primer iz te diskusije naj navedemo navedbo ljudskega poslanca Miloša Miniča, da v LR Srbiji 73 okrajev zahteva dotacije, med njimi industrijski centri Beograd, Novi Sad, Kruševac itd. Poudaril je, da ne bi smeli dovoliti, da takšni industrijski centri žive od dotacij, ker bi to negativno vplivalo na njihov razvoj. Mnogi poslanci so poudarili tudi nesorazmerje med dajatvami za socialno zavarovanje in ostalimi postavkami našega družbenega plana. Poslanci so poudarili, da je vprašanje naših socialnih dajatev — pokojnin, otroških doklad itd. — potrebno temeljito proučiti in to čimprej. Jasno pa je, da niso o tem pogledu možne ni-kake spremembe, dokler so veljavni dosedanji predpisi. Ce hočemo še enkrat rezimirati načelno debato o našem družbenem planu za letošnje leto, lahko rečemo naslednje: S svojim predlogom družbenega plana je zvezni izvršni svet zares realno nakazal, kaj imamo ip kaj zmoremo. A. F. Kratkoročni krediti za privatne obrtnike Nova uredba o kreditih ra obratna »redstva in' drugih kratkoročnih kreditih določa, da lahko tudi lastniki privatnih obrtniških delavnic dobijo kratkoročne kredite, če bodo iz polni Li določene pogoje. Glavni pogoj za najem kredita bo kreditna sposobnost posojilojemalca. S tem bi se močno razširila obstoječa močnost, da pridejo privatni obrtniki do kreditnin sredstev, kar bi olajšalo njihovo poslovanje. Obrtniki so pamreč doslej dobili kredit le v primeru, če so imeli že sklenjeno pogodbo z nekim državnim podjetjem. Govori se tudi. da bo podaljšan privatnim obrtnikom čas odplačila, m 9icer od treh mesecev, kolikor je rnasal doslej, na šest, pa tudi več me^^cev. če bo to potrebno. Obrestno mero naj bi se ne določilo z razpisom, kakor bo to pri gospodarskih organizacijah, jn®rvcč • pogodbo, lec-obrtnik ki jo sklene posojilo jem a-banko. V gospodarskih krogih upajo, da bo obrestna mera precej nizka in da v nobenem primeru ne bo višja od obrestne mere, ki jo bodo plačevale gospodarske organizacije. V načrtu uredbe je tudi, da bodo lastniki privatnih obrtnih delavnic morali^ imeti priporočilo pristojne obrtniške zbornice in urejene davčne obveznosti, če bodo hoteli dobiti kredit. Banka bo verjetno tudi imela pravico, da zahteva od posojilojemalca še druga jamstva, ki naj zagotove redno odplačevanje odobrenega bredita. To na.j bi bila v prvi vrsti hipoteka na nepremičnine iu zastavitev inventarja. Končne predpise o teh vprašanjih bo sprejel zvezni izvršni sv<»t (Jušopret) dobili osnovne teze o bodoči reorganizaciji socialne zaščite. Od zavoda za planiranje bodo zahtevali podrobnejše podatke o izkoriščanju kapacitet, o čemer so na odborih veliko razpravljali. Ker je razprava pokazala, da v kmetijskih podjetjih ni vse v redu, so sklenili poklicati njihove predstavnike, da bi videli, kako novi instrumenti delujejo na ta podjetja in na njihovo proizvodnjo. S tem Je bila skupna seja obeh odborov zaključena in odbora sta popoldne nadaljevala delo ločeno. Muzej v Titovem Džicu bo spremenjen v Centralni muzej vstaje jugoslovanskih narodov Beograd, 12. febr. Odbor za ugotavljanje zgodovinskih krajev, ki so vezani na dogodke iz NOB je sprejel sklep, da se muzej vstaje 1941. leta v Titovem Užicy spremeni v centralni muzej vstaje jugoslovanskih narodov. Iz bogatega gradiva, zbranega v vseh republikah, bo odbor v kratkem dokončno izbral gradivo za centralni mu-, zej. V Titovem Užicu je že določeno poslopje bodočega muzeja, zdaj pa ga v ta namen že urejujejo. Razpravljali bomo o materialnem stanju šolstva Ljubljana, 12. febr. Popoldne se je sestal plenum mestnega odbora ZWI, ki je razpravljal o predlogu proračuna za leto 1954. V proračunu je določenih za socialno pomoč članov 300 tisoč din. Razpravljali so tudi o združitvi z okrajnim odborom, ki bo v »kladu z drugimi organizacijami ln oblastnimi organi v letošnjem prvem polletju in se pogovorili o pripravah za klimatsko zdravljenje potrebnih članov v letošnjem letu. Organizacije morajo skrbeti predvsem za to, da bodo za klimatsko zdravljenje predlagani le tisti člani, ki nimajo druge možnosti kot le s pomočjo invalidske organizacije priti v klimatska zdravilišča. Nameravana je tudi revizija članstva, ki jo je predlagala zvezna organizacija WI. Ugo- tovljeno J« namreč, da so s« vključili v invalidsko organizacijo številni invalidi, ki niso upravičeni za sprejem v to organizacijo. Okrajni odbor za Ljubljano - okolico j« na primer ugotovil, da Je v njihovi organizaciji 80 takih invalidov. Tu gre predvsem za tiste invalide, ki so »e v času NOB borili v sovražnikovih vrstah. Ob koncu so še razpravljali o anketi za vojne vdove in siro-te, ki jo je razpisal MLO Ljub-ljane in na podlagi katere naj bi se ugotovilo stvarno stan,e vojnih vdov In sirot. Po končani anketi bo MLO sestavil predlog za zboljšanje materialnega stanja vojnih vdov in sirot, ki ga bo predložil izvršnemu svetu Ljudske skuipšč:ne Slovenije. E. K. Kritika naj bo javna! 27. j ati u at j a smo objaviti o našem Hstu članek >Tiha, toda bogata do* lina*, Id prikazujs napora idrijskih rudarjev za napredek rudnika Idrija in celotnega okraja. V članku je tudi rečeno, koliko je rudnik prispeval svoji občini Idriji, tolminskemu okraju in tudi kraju Spodnja Idrija, od koder ja mnogo rudarjev. V i©*xi • tem je v članku tudi naslednji odstavek: >PomembnejŠi je nedvomno občutek, ki se je začenjal oprijemati Seja odbora za prosveto Ljudske skupščine Srbije Beograd, 12 febr. Danes doj*>lBa Jadrolinije« s turisti iz Benetk in nazaj v Benetke. Na lokalnih ladijskih progah novi vozni red ne določa bistvenih sprememb. V. Af. Množično zborovanje na Ravnah Maribor, 12. febr. Sinoči je bilo v Titovem domu na Ravnah množično zborovanje, katerega se je udeležil predsednik izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher. Odgovarjajoč na vprašanja članov SZDL, je tov. Kraigher osvetil primer Milovana Djilasa in pojasnil odnose Jugoslavije do držav vzhodnega bloka. Govoril je tudi o delavskem in družbenem samoupravljanju pri nas in o odmevih na III. plenum ZKJ v tujini. J. P. Devizni tečaji Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili 12. februarja zaključki po naslednjih tečajih: USA dolar 825______(819.01, 841.—); angl. funt 2435____(2433.27, 2.433.27)- DM 21.280— (21.161.88, 22.500.—); Belg, frank — (1.800.—, 1891—,); Sfrs 19.536.21 (19.536.21, 19.536.21)- Lit 128.— (126.92, 135.—); Lit STO 120— (117.92, — ); holand. forint 21.150— (20.881.71, 20.881.71); Šved. kr. 15.900— (15.900, — ): obr. dolar Avstr. 805— (804.92, 820.—); obr. dolar Finska — (737.—): obr. dolar Grčija — (6S4.94, 664.94). Opomba: V oklepaju pomeni 1. število predhodni srednji tečaj FLRJ. 2. število tečaj DOM-a Zagreb. 3. Število ažio v %. Crtica za označbo valute pomeni, da v določeni devizi v Ljubljani ni bilo zaključkov. Situacija: Zaključene so bile večje%količine DM, USA dolarjev, Šved. kron in švic. frankov. Glavni prodajalci so bili: Rudnik Mežica, Rudnik Idrija, Primorje-exiport in Stekio-export. Skupni promet je znašal okoli 60 milj, dinarjev. Neprodanih je ostalo 1.750.— turških obrač. dolarjev, zaradi'visokega limita. Tečaji so se nekoliko dvignili nad predhodne povprečne. Zaradi tehnič ovir drž. srednjih tečajev še nismo prejeli. Objavljamo pa tečaje zagrebškega DOMA. skovški osemletni šoli »Peter Tasič« vsega skupaj 25 odstotkov učencev pozitivne ocene. Podoben položaj je v Vranju ter v nekih mestih Bosne in Hercegovine. Slabi uspehi dijakov so ugotovljeni tudi v drugih krajih. Nekateri menijo, da je do teh slabih rezultatov prišlo iz objektivnih vzrokov. Tako so se na primer v Leskovcu predavatelji v prvem polletju zelo pogosto menjali. Razen tega ta šola nima zadosti prostorov za predavanja. Razen tega je preobširno predavateljsko gradivo, dočim šolskih knjig primanjkuje. V petih, oziroma šestih že dotrajanih poslopij v Leskovcu je nameščenih 12 šol s preko 6000 učenci, da so predavanja celo v dveh ln treh izmenah. S takimi problemi se borijo tudi šole v Skoplju. Da bi bil pouk normalen, poudarjajo prosvetni organi v tem mestu, je potrebno zgraditi najmanj še 25 šolskih poslopij po 16 učilnic. Skopljan-ski predavatelji in dijaki imajo še težavo več — pomanjkanje šolskih knjig se pri njih ne more nadoknaditi z naDavo v drugih republikah zaradi makedonskega jezika. Vendar prosvetni organi smatrajo, da za slab uspeh niso vzrok] samo materialni pogoji v šolah. Mnogo primerov je, da si predavatelji ne prizadevajo zadosti in ne delajo sistematično na tem, da bi učenci obvladali fojtsko gradivo. ? Parketarska zadruga j Ljubljana, Kolodvorska i ulica 35; telefon 20-969. j Dobavlja, polaga, struži i hrastove in bukove par-i kete. Stalna zaloga vseh i vrst parketov. — Pripo-; ročamo se! Izvršujemo j vsa dela strokovno! ki bi ga lahko suho in skopo povedali z naslednjimi besedami: ,Treba bo gledali, kaj bodom naredili s sredstvi, zasluzenimi v naših jamah9. Idrijski rudar je veljak v tej bogati grapi in dosti revnejšem okraju. Zdaj se menijo, da bodo za sredstva, ki jih bodo dajali o bodoče, zahtevali vrednačrte in predračune. To je dober domislek, ki bo Še povečal kontrolo fiad družbenim premoženjem, obenem pa bo delavec, ki trdo dela v idrijskih (jamah, lahko vsak čas dejal: ,Dajte, pohitite še vi, saj smo morali za denar, ki smo ga dali, prekleto pljuniti o roke*.* Izgleda pa, da je ta odstavek prizadel gotove ljudi, kajti pred dnevi smo prejeli naslednje pismo gospodarskega sveta OLO Tolmin, ki ga je podpisal predsednik Lado Božič. Pismo objavljamo o celoti: >Gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora v Tolminu je na svoji seji dne 30. januarja 1954 obravnaval članek, ki so ga napisali Vaši uredniki pod naslonom >Tiha, toda bogata dolina*. Članek je bil priobčen v 22. številki Vašega lista z dne 27. januarja 1954. K članku je Gospodarski svet zavzel sledeče stališče: 1. Članek, namerno razpihuje in podpira lokalne partikularistične tendence nekaterih posameznikov ali skupin s področja mesta Idrije proti okrajni komunalni skupnosti, 2. Pisci članka se namerno Dostavljajo s pozo odkrivanja nekaterih stvari (posebno o dajatvah rudnika okraju), čeprav smo o teh stvareh mi skoraj d vseh naših časopisih sami dovolj obširno pisali in s tem obvestili vso našo javnost o prispevkih rudniškega kolektiva našemu okra ju. 5. Pisci članka ne poznajo novih predpisov s področja našega gospodarstva, ki so stopili o veljavo s 1. januarjem 1954, za lansko leto pa na poznajo načina formiranja sredstev rudnika. 4. Pisci članka hočejo namerno, da- magoško in senzacionalno odkrivati stvari, ki ne obstoje v takih oblikah, pač pa v točnih računih in obračunih v gospodarskem oddelku okraja. 5. O dodeljevanju sredstev okraju sta samostojno odločala delavski svet idrijskega rudnika in mestna občina Idrija. O razdelitvi sredstev, ki so bila nato dodeljena okrajnemu ljudskemu odboruj pa je sklepal zbor proizvajalcev, v katerem je šest članov iz vrst rudniškega kolektiva. 6. Članek je v gospodarskem in političnem oziru pogrešen in škodljiv in ga zato v drugem delu popolnoma odklanjamo. Gospodarski svet ne namerava o tem javno razpravljati, zahteva pa, da o bodoče Vaši novinarji o stvareh razpravljajo z merodajnimi faktorji, oziroma, da zaslišijo tudi drugo plat zvona in po tem objektivne presojajo stvari in o njih tudi objektivno pišejo in poročajo. Vse senzacije in novinarske race pa dosledno odbijamo.* da bi okrajni v čem članek namerno razpihuje in podpira lokalne partikularistične tendence? Ali idrijski rudarji ne smejo povedati o svojih dajatvah občini in okraju in ali je to pravica samo okrajnega gospodarskega sveta? V čem je članek v gospodarskem in političnem oziru škodljiv in zakaj ga gospodarski svet o drugztn aelu popolnoma odklanja? Ali morda zato, ker govori o tem, da se pri rudar jik poleg zavesti o potrebi dajanja skupnosti razvija še zavest e kontroli nad tem, kako se bo to prispevek uporabil? In pa, zakaj ne bi javno razpravljali o tem problemu, če smatra okrajni gospodarski svet, da je bil članek škodljiv v gospodarskem in političnem oziru. Ce so bile napake pri tistih, ki so dajali informacije novinarju ali če je novinar naredil napako, in to javno, potem naj bo tudi odgovor javen. Samo javna in načelna kritika bo lahko odpravila napake, ne pa nedostojno >ne javno* pisanje o >senzacijah in novinarskih racah*. Zato smo tudi mi to pismo objavili. Želimo pa, da povedo tudi Idrijski rudarji, ali so tudi oni smatrali naš članek >Tiha, toda bogata dolina« kot C; politično in gospodarsko pogrešen? g..*..»M». f i ? Ravne pletilne s'-oje i • j i številke 10 ali 12 in : • široke 80 ali več centi- j metrov kupi • f »RIO« i i Riječka industrija • odjeće i • Rijeka, Beogradski trg S • • • /J Prav bi zatorej bilo, __ . ____ gospodarski svet javno odgovoril, •#•••• •••• ALI STE ŽE poravnali februarsko naročnino za »Slovenskega poročevalca«? STORITE to čimprej, da si tako zagotovite brezplačno zavarovanje, ki ga nudimo našim naročnikom : ? OiOBOKOBOlOIOlOiOBOlOlOiCDlOl 0 5 5 ■ o ■ o ■ o ■ o 5 o CINKARNA CELJE sprejme v službo takoj " ■ 0 REFERENTA za HTZ službo Pogoj: Srednjetehnična šola (strojnik) ter najmanj 5-letna praksa. Dva METALURŠKA TEHNIKA s srednjetehnično metalurško šolo. Ponudbe Je poslati na npravo Cinkarne Celje. — "o. 0 m 0 ■ o ■ o ■ o ■ o 0I0I0I0IC3I0B010IC3I0I0I0BC? Plača po dogovoru. BI. M S K- FEBRUARJA 19M 7 SLOVENSKI POAOCEVALBC ] ifc. » ^ ob robo dogodkov Scelba s® skuša rešiti Tihi sporazum prekršen Nenadno sklicanje zunanjepolitične komisije francoske skupščine, kjer so v večini nasprotniki ratifikacije evropske obrambne skupnosti, smatrajo kot nezaupnico Bidaultu. in stališču, ki ga zastopa na berlinski konferenci, hkrati pa tudi kot kršitev tihega sporazuma med vladnimi strankami, da do konca berlinske konference posamezne stranke ne bodo načenjale zuna-njepolitčnih vprašanj, glede katerih se med seboj ne strinjajo. Posredni povod za predčasen začetek razpravljanja, o e ropski obrambni skupnosti, ki bi morale po dogovoru priti v parlamentu na vrsto šele spomladi, je prav gotovo razvoj berlinske konference po eni strani in pa vedno resnejši položaj v Indokini po drugi strani. Nasprotniki evropske obrambne skupnosti zamerijo Bidaultu, da preveč vztraja pri evropski obrambni skupnosti pri tem pa zanemarja druga, za Francijo važnejša vprašanja, predvsem vprašanje miru v Indokini. Da so te kritike proti Bidaul-tovi politiki na berlinski konferenci precej resne, kaže že Lanielova izjava pred zunanjepolitično komisijo, kjer je poudaril, »da so vse Bidaul-tove izjave na konferenci v popolnem soglasju z željami, ki jih je izrazil francoski parlament«. S to izjavo je odgovoril na očitke degolovca Pa-■ ■’vskega, da Bidault vodi v Beriinu politiko, ki je v nasprotju z interesi Fzancije. Lanielova izjava ne zveni preveč prepričevalno, zlasti ker je znano, da je večina za evropsko obrambno skupnost v francoskem parlamentu precej problematična. Med socialističnimi poslanci jih je 25% za in 25*1» proti, medtem ko 50®/» -še ni točno oprede-' jenih, pri radikalih je za vsako teh treh tendenc tret-: na, deljena pa so stališča tudi pri neodvisnih, medtem ko so degolovci, kakor tudi kominformovci znani kot odkriti nasprotniki evropske obrambne skupnosti. Edina skuri na. ki enotno nastopa za rr. fikacijo je ljudsko repu-b: ansko gibanje. Kominfor-*' ci se pripravljajo na še ostrejšo akcijo proti ratifi-kac iti evropske obrambne skupnosti in že napovedujejo sklicanje plenuma CK* kjer bodo ponovno proučili načrt, da bi zbrali okrog sebe vse nasprotnike ratifikacije. Spet Ibadan Več kot dve leti nismo slišali nič posebnega o Abadanu in njegovih rafinerijah nafte. Vendar, kakor je bilo pričakovati brž po državnem udaru generala Zahedija, Angleži niso popolnoma opustili upanja, da se še kdaj povrnejo v južno Perzijo, od koder jih je izgnal Mosadik. Na ta trenutek so se dolgo pripravljali! Angleški petrolejski magnati so že pred časom poklicali na pomoč predstavnike ameriških petrolejskih trustov: med njimi je nato prišlo do »pogajanj« v Londonu. Kaj so pri tem sklenili, nam ni znano; vsekakor so morali Angleži v marsičem kloniti pred svojimi partnerji, kajti sicer bi »ekspedicija« v zapuščeni Abadan ne bila sestavljena iz 8 Angležev in 10 Američanir/v, katerim so dodali še dva francoska strokovnjaka. Na čelu te petrolejske »odprave« sta bivši direktor rafinerije v Abadanu H. Ringdern in bivši direktor naftinih polj v Kuristanu O. Crops. Ti strokovnjaki nameravajo najbrž oceniti poškodbe na rafinerijah in naftinih poljih in ugotoviti stroške, ki bi bili potrebni, če bi hoteli spraviti največjo rafinerijo na svetu spet v pogon. Očitno je, da Perzijci niso imeli niti moš-nosti niti sredstev nadaljevati z delom v tej industriji, ki so jo prevzeli od Anglo-iranske petrolejske družbe. Pred letom so strokovnjaki menili da bi za to obnovo zadostovalo 40 do 45 milijonov dolarjev. Danes pa trdijo, da bi potrebovali kar 60 milijonov... Kdo bo to plačal? Perzijci? Skoraj gotovo ne, kajti že za Mosadika je bila državna blagajna prazna in »posojilo«, ki so ga ZDA dale Za-hediju (45 mil. dolarjev), je že skoraj splahnelo. Vse kaže, da tudi Angleži niso kos takim izdatkom in da bo moral »pomagati« ameriški kapital, ki se najbrž ne bo preveč branil, ko se mu sama ponuja priložnost, da spet nekje iz-' podrine britanski kapital in in to s področja, kjer se križajo gospodarski interesi obeh anglosaksonskih držav. Z umirjenim programskim govorom bo skušal pridobiti posamezne monarhiste in abstinenco Nennijevih socialistov Spomin na prvi odpor proti iašizma Dunaj, 12. febr. (Tanjug). Kot nja z neofašisti, na monarhiste vsako leto, so tudi leto? 12. fe-pa se ne bo obrnil za sodelo- bruarja v vseh tovarnah in vanje kot Fanfani, pač pa bo podjetjih ustavili delo za 5 mi- Azijska vprašanja niso nič manj važna kot evropska za »modus vivendi* med Vzhodom in Zahodom New Delhi, 12. febr. (Tanjug), ru pa ti ni mogoče zamisliti V krogih, ki ao blizu Indijske- brez reiltve vprašanj kot so _______ _____ skih sindikatov Böhm je v go- mu ministrstvu za zunanje za- Koreja, Indokina, sprejem Ki- zojavko, v katgri mu izraža ob Fanfanijev. Novi ton narekuje V vladnih krogih izražajo voru, ki so ga oddajale vse ra- deve, izjavljajo, da Je uspeh ali tajske v Združene narode in prevzemu dolžnosti vdanost in Scelbi navzočnost socialno de- upanje, da bi utegnil Scelba s dijske postaje v državi dejal, neuspeh berlinske konference svobodnejši trgovinski stiki med spoštovanje. Ta brzojavka po mokratskih ministrov, ki še takim programom razširiti da je bil odpor avstrijskih de- odvisen prav toliko od stališča, Vzhodom in Zahodom. Po pre- mnenju političnih krogov naj- vedno želijo pridobiti Nennija, parlair.entamo osnovo svojega lavcev 1934 prvi odpor proti kj se bo izkristaliziralo do azij- pričanju, ki prevladuje ▼ teh bolje osvetluje ozadje sestave kakor tudi koncepcije same kabineta. Tako bo mogoče pri- silam fašizma, ki so rasle v skih problemov kot od rešitve krogih, so vsa ta vprašanja tenove vlade, katere obstoj je vlade, ki hoče s tem, da se dobil nekatere glasove monar- Nemčiji in Italiji. Izjavil je, da evropskih vprašanj. Uspehi ber- sno povezana z vprašanjem odvisen od tega, kako se bo De obrača na delavski razred in histov in dosegel abstinenco so izkušnje minulih 20 let po- Unske konference bodo nujno Nemčije in Avstrije in so se- Gasperiju posrečilo utrditi njegove probleme, oslabiti tudi Nennijeve socialistične parla- kazale, da socialnih zahtev n; ocenjeni v skladu s prispevkom stavni del »modus vivendi« med mentame skupine. Z umirje- mogoče več zanemarjati. - ” ’ " ' ’ poskušal razcepiti njihove vr- nut v spomin na delavske žrtve* ste in povabil posameznike, ki ki so padle v spopadu s faši-Rim, 12. febr. (Tanjug). Pred- ski govor novega predsednika občutijo vso težo italijanskih stičnim Dolfussovirr. režimom sednik vlade Mario Scelba je ne bo tako direktno usmerjen socialnih problemov, naj se 'nr'A " poslal sinoči De Gasperiju br- proti levici, kot je bil n. pr. pridružijo vlad:' 1934. Predsednik zveze avstrij NOVIČK V SLIKI za utrditev miru nasploh. Mi. Vzhodom in Zahodom. Rešitev: svobodne volitve in odpoved evropski vojski Skupina laburističnih poslancev podpira Oilenhauerja — Davies ponovil predlog o konferenci »na najvišji stopnji« rom in formulacijami ublažiti nju ne strinja z vlado, da p« to London, 12. febr. (AFP). Zve- ralne stranke Clement Davies, nezadovoljstvo na eni in drugi ne pomeni, da ne podpira delo se je, da so laburistični Govoreč v Lichestru, je dejal, strani. nim tonom programskega go- _____________ vora bi Scelba hotel tesneje pritegniti k vladi neugodno Mac earthy spet napada ra^iolozene struje na desm m levi vladnega koalicijskega Dallas (Texas), 12. februarja bloka. Vzroki za nezadovolj- (AFP). Republikanski senator stvo levih in desnih struj do McCarthy je včeraj vnovič za-vlade so med seboj v takšnem hteval blokado Kitajske in da nasprotju, da se bo predsed- naj ameriški zavezniki ustavijo niku vlade zelo težko posrečilo »krvavo trgovino« s to državo, s svojim programskim govo- Izjavil je, da se v tem vpraša- Eisenhowerjeve uprave. Socialno demokratsko opravičevanje Stavke za zvišanje delavskih plač po italijanskih pokrajinah so se razširile na protivladne demonstracije poslanci predlagali skupini 22 da po njegovem mnenju berlin-svojih tovarišev, med katerimi ska konferenca do sedaj m ime. je tudi nekaj vplivnih bevani- la uspeha, in pripomnil: »Se stov, naj umaknejo svoj pred- vedno sem prepričan, da bi se log za rešitev nemškega vpra- dalo doseči kak napredek na se-šanja, ki so ga pred kratkim po. stanku predsednikov vlad Vel. slali predsedstvu Spodnjega do- Britanije, ZDA in Francije z ma. Ta predlog se opira na za- Malenkovim. Na taki konferen-misel, ki jo je izrekel pred ci bi morda dosegli več razu-kratkim predsednik zahodno- mevanja. Upam, da bodo stor- jeni novi napori za tak sestanek«. Novi mandatar za sestavo Italijanske vlade Mario Scelba je v •redo takoj nato, ko Je bil podpisan sporazum med strankami vladne koalicije, odšel k predsedniku republike Einaudiju ter mu hkrati s sporočilom o privolitvi na sprejem mandata predložil že tudi seznam ministrov nove vlade. Na sliki je, ko stopa iz Quirinala, kjer Je sedež pr edsednlka republike. enotnost v krščansko demo- postojanke kominformovskih kratski stranki. Vpliv De Ga- strank. Proti desni namerava generalne konfederacije dela, spenja, ki je vnet pristaš Scelba, kakor je podoba, za- ki se vrste- po posameznih ita- . ...... , , preti vsako možnost sodelova- lijanskih pokrajinah, so se J e danes potrdil, da je predsed r i-.j! —j —. nik juznokorejske vlade Smg nemške socialno demokratske stranke Erich Ollenhauer, in Rim, 12. febr. (Tanjug). Pri demokratski sindikati pa so zahteva izvedbo svobodnih vo- tedaj stavko sabotirali. Danes litev v Nemčiji, zavrnitev misli je prav narobe. Socialni de- o vključitvi Nemčije v evrop- mokrati sodelujejo v vladi, sko skupnost in privolitev šti- njihovi sindikat: pa stavkajo rih velesil, da z Nemčijo ne bo. nim pogojem razširili tudi na Socialno demokratska »Giusti- do sklenile nobene vojaške zve-protivladne demonstracije po zia« poziva danes v uvodniku ze. voditelje združenih sindikatov, . naj se sprijaznijo z vladno koa- London, 12. febr. (Tanjug). ». ai-vivu ličijo in naj ne sodelujejo z Predlog britanskega predsedni- se nadaljujejo protestna zbo- opozicijskimi sindikati, pač pa J53 vlade Churchilla, ki je maja delegacije azijskih držav pre- rovanja v industrijskih sredi- na3 skušajo razumeti vzroke, lanl dal pobudo za sestanek za- senečene ob sovjetskih predlo- ki so privedli socialno demo- stopnikov štirih velesil »na naj- gih za dobavo industrijskih kratsko stranko do sodelovanja višji stopnji«, je podprl danes izdelkov ob ugodnem dolgo- ponovno vodja britanske libe- ročnem odplačevanju. Kakor poročajo, je vodja sovjetske splošni stavki v Milanu- je prišlo do spopadov med policijo in stavkajočimi, ki so svoje proteste proti težkim delov- ulicah mesta. Policija je prijela 30 oseb. Hkrati z gospodarsko stavko Menšikov pripravil presenečenje New Delhi, 12. febr. (Tanjug). Po poročilih s Ceylona, kjer te dni zaseda ekonomska komisija Združenih narodov za Azijo in Daljni vzhod, so bile ščih proti imenovanju Scelbe za predsednika vlade. Senatorji in poslanci so našli danes z ostalimi strankami centra, v svojih poštnih nabiralnikih tiskane pozive, naj glasujejo proti vladi in vržejo štiri-strankarsko koalicijo, ki je bila poražena na volitvah. Stavkam kominforrr.ovske .tt Sumljivi „rešitelj miru Sing Man Ri ponuja Indokini eno divizijo Seul, 12. febr. (AFP). Uradni vojaško pomoč, da bi zaustavi-zastopnik južnokorejske vlade la napredovanje Ho Si Minho- Atlantskega pakta vidijo tudi v tem, da je vlada, ko je sinoči začela pripravljati svoj program, takoj izrazila namen, Neuspeli ukrepi Rim, 12. febr. (Tanjug). — predložiti v ratifikacijo po- Ukrepi za utrditev enotnosti in godbo o evropski obrambni discipline v krščanski demo- skupnosti. kratski stranki, za katere so se pridružili tudi, socialno demo kratski združeni sindikati, krščansko demokratski pa so odklonili udeležbo. Politični opazovalci ugotavljajo, da se krščansko 'demokratski in soci vih sil. London, 12. febr. (Tanjug). — Man Ri na nedavnem sestanku Britanski uradni krogi ocenju-z vrhovnim poveljnikom sil jejo ponudbo Sing Man Rij a kot Združenega poveljstva genera- skrajno neprimerno. Zastopnik delegacije Menšikov povabil azijske države, naj pošljejo gospodarske delegacije v Sovjetsko zvezo, kjer bodo lahko kupile najnovejše industrijske naprave. Poročilo ekonomske komisije za Azijo in Daljni vzhod za leto 1953 kaže znatno zmanjšanje izvoza iz azijskih držav in znižanje uvoza kapitalnih dobrin. Po prepričanju gospo- Glede ostalih značilnosti odločili na seji parlamentarne vladnega programa je gotovo, skupine in po katerih je vod- . . ... da se bo nova vlada vsaj v stVo stranke že storilo nekaj n-ia3° v zavezništvu s kom;n- splošni formulaciji in Orienta- korakov, kakor kaže, niso ime- ^or™ov<:1’ f3-1 s° Pr;3. stavkali ciji programa trudila obdržati a prekovanega uspeha. Nav- krscanskodemokratski sindi- levo centralistično smer, ki s: ziic nrenovedi Sektaških časnni katl v zavezništvu z generalno javil,, da je vlada Laosa dva- T,—*—:______ ZUC prepovedi semaSKin casopl- .-------------------------lrrat -H Tužno K-nroi. lom Hullom ponudil, da lahko Foreign Officea je izjavil, da bi v darskih strokovnjakov bi si ____ __ pošlje v Indokino 1 južnokorej- bilo zelo škodljivo, če bi to po- azljs'o gospo ar v ze o op - alno demokratski sindikatih sko divizijo. Ni pa povedal, če nudbo sprejeli. Razen Sing j_ov na svetovnem tržišču. Za-zadnjem času med seboj -me- J® Ma francoska vlada obve- Man Rija bi se kot »rešitelj mi. hodno tržižče lahko izčrpa vse niair\ «7 7mn37ni5hni t lmm:n_ ŠČena O tej ponudbi. TU« POjaVil tudi CangkajŠek s _____7.. i_____—----— tej ponudbi, Seul, 12. febr. (AFP). Zastop. nik južnokorejske vlade je tz- jo je bila določila. Kljub ostrim ugovorom levih opozicijskih strank proti določitvi Scelbe in obnovitvi bloka strank centra, pričakujejo, da program- Francovi nasprotniki pred sodiščem Madrid, 12. febr. (AFP). Ka_ kor se je zvedelo iz dobro obveščenih virov, se je začela danes pred vojaškim sodiščem v Okani (pokrajina Toledo) nova obravnava proti nasprotnikom frankističnega režima. Razprava je na sedežu enega izmed glavnih zaporov, kjer so zaprti politični ujetniki. Dvanajst oseb je obtoženih, da so sodelovale pri razdiralni propagandi. Vojaško sodišče v Okani je predlagalo za 12 obtožencev kazni od 15 let navzdol. O kaznih bo končno odločilo vojaško sodišče. sov in člankov, ki napadajo uradno politiko stranke in nje— ne vlade, .so se danes pojavile v javnosti nove številke časopisov raznih struj krščansko demokratske stranke, kot so »II centro«, »La base«,» »Battaglia d oggi«. V člankih ostro napa. dajo ponovno usmeritev proti centru in zahtevajo zvezo z monarhisti. Vztrajnost teh struj v vladni stranki ogroža postojanke nove vlade in utegne privesti vlado pri glasovanju v parlamentu v neroden položaj. BERLIN, 12. febr. (AFP). Vzhodnonemški državni sekretar in predsednik »odbora za nemško enotnost« Norden je izjavil, da se bodo tuji novinarji lahko neovirano gibali v sovjetski coni Nemčije. BERLIN, 12. febr. Kakor poroča TASS, je vzhodnonemška vlada izdala sporočilo, da podpira sovjetski predlog na berlinski konferenci o načrtu vseevropske pogodbe o kolektivni varnosti in je pripravljena sodelovati v takem sistemu, konfederacijo dela, socialno krat zahtevala od Južne Koreje do katastrofe. ru« pojavil tudi Cangkajšek s svojimi četami. Podobne avanture bi po mnenju uradnih britanskih krogov lahko privedle Indokina — Berlin (Karikatura: M. Bregar) in zaradi tega odklonile sovjetske predloge, potem bi pač so vztrajni: Eden, ki s svojo terih posamezne delegacije bledico vzbuja vtis utruje- spuščajo »preizkusne balone«, materialno ostalo vse pri sta- nosti ali bolezni, žilav, vase da bi ugotovile razpoloženje PISMO »SLOVENSKEMU POROČEVALCU« Fronte so obtičale BERLIN ZAČETEK FE- stri prešli ob nemškem vpra- _ ._ «, • . - , . . , , BRUARJA. Tretji teden teče, šanju iz manevrske v pozicij- Z , ’JnLZl *in.ent.a. 'n. »francoske neveste- kjer so glavne delegacije z na berlinski fronti pa še ni sko vojno in da nihče izmed J™s atZZ pnpadla.tako pomembna vlo■ vsem premstvom tajne, kjer videti nobenega rezultata, njih ne meni odstopiti s po- vol^ve> toda 2ahod£e drza’je 3a, Ja jo menda se sam ni so samo glave delegacij in Spetem, j, pr.cei.ni« loža ja, ki ga „ tfäo.egeL rem, moralno pa bi dobila Sovjetska zveza veliko prednost, saj bi se mogla upravi- zaprti Dulles ter majhni in ali namene nasprotne strani živahni Bidault, kateremu je Sploh, bi mogli reli, da je v tokrat kot predstavniku fcon- Berlinu več konferenc javne. pri srcu so ji edinole nem ške divizije. Res bi moglo biti tako ali saj približno tako, če... Če bi si Sovjetska zveza res želela samo miroljubno in čle- na seji zopet »pogovor gl u- že tiste neuradne, za pogrnje hih« je bil baje on tisti, ki nimi mizami, v kakšnem lo je resignirano vzdihnil: »Mon kalu, po telefonski žici in po-dieu« in predložil, naj bi pre- dobno. Ob takem položaju sešit na tretjo točko dnevnega veda ni čudno, če n. pr. no- reda. Vendar mu je Molotov vica, da so Gromika in an- mokratično Nemčijo, pa nič takoj odgovoril, da morajo zn- ‘gleškega veleposlanika v Moreč. Toda Moskva želi več, nanji ministri nadaljevati s skvi zasledili v kitajski re- svojimi prizadevanji za reši- stavraciji na Kurfiirstendam-tev nemškega problema. mu, kako poskušata nekakšne Skratka, za sedaj se še ni- koreJske specialitete, mt.mo- ...... . komur preveč očitno ne mudi, °TZe v*buf v™*0 kornen- ampak bolj ah manj še zaradi vsi kažejo še nekam dobro tarjev, ker jo tako) povežejo *— voljo, med vsemi pa morda ? »zaupnimi poročili», ki jih še najbolj Rusi. Mnogi, ki >e ta aXl onx dobü uro ah dve razgibanost, obojestranski Najmanj pa vsekakor mini- nagli umiki, ki so prišli prav ster Molotov, okoli katerega takg nepričakovano, kakor se je tu spletlo veliko govoric drugič močni napadi in vešči in še več ugank, protiudarci, vtis nekakšnega O Edenovem predlogu o sodobnega, manevrskega spo- svobodnih nemških volitvah pada, ki mu ni namen ob- , tukajšnji novinarski Babi-držati samo že dosežene Ion na vse pretege ugibal, ka- frontne črte, ampak doseči ko bo Molotov nanj odgovo- nekaj več, nekaj, zaradi česar ril, potem pa, ko ga je glad- se je res splačalo priti v Ber- ko zavrnil, pa, zakaj je to storil, lin. Vendar sedaj, ko je na Nekateri so namreč menili, da Prav tudi tapeti nemško vprašanje, so je bil Edenov načrt. odlična amp< fronte naenkrat nepremaklji- priložnost za Molotova, da te tega, ker bi njen umik na vo obtičale, kakor da bi se ne zahodne predstavnike v drugo stran Odre-Niže tako __________________________ ______ _______ , nasprotniki zakopali v svoje klešče. V razgovoru, .ki ga je zamajal njen ugled in njene pridejo z njihovimi diplomat- P°Prei- jarke, iz katerih jih ne more imeli z vašim dopisnikom, je postojanke v satelitskih drža- skimi predstavniki ali novi- Res, na berlinskem hori- spraviti n oben, še tako dobro n. pr. neki nemški novinar vah, da bi jih morda nikoli narji češče v dotiko, pravijo, zontu zaenkrat še ni videti 7 ononi ivnotn vh amin risrl fpyn rln hi več n p hiTn mnnnČP. O onrrLvi- -«-z t» «/.«/vmn« __-• ____ želi predvsem svojo prisotnost v Nemčiji. In to ne gol j zaradi Nemčije — če-zaradi nje — odmerjen, koncentriran ogenj vneto zagovarjal tezo, da bi več ne bilo mogoče popravi iz vseh cevi nasprotnikovega Molotov moral na vsak način ti. Zato seveda je Molotov - -*--- *■ ’----*-*-- ■*—-• sprejeti Edenov načrt o svo- zelo redkih in jedkih besedi težkega diplomatskega topni štva. Nobena stran nima pran' bodnih volitvah, pod pogo- kadar nanese pogovor na Ede nikakršnega posluha za nasprotno in neredko se dozde- jem seveda, da bi bila bodoča nov načrt. Nemčija nevtralizirana in da va, kot da bi tisti, ki nekaj bi bodoča mirovna pogodba govori, dopoveduje, dokazuje upoštevala sovjetske želje, ali predlaga, dela vse to le Kajti, tako je utemeljeval, če zase, nikakor pa ne za svoje- bi zahodne države sprejele ga partnerja. Ta občutek je te Molotove pogoje, potem bi toliko močnejši takrat, ko ni pač same dokončno in sveča da je pri njih venomer sli- zarje, vendar še vedno je ugašati: »zadnja beseda še. ni nje, da se bo, čeprav medla, bila spregovorjena.« Kakšna le pokazala. Še vedno prevla-naj bi bila ta zadnja beseda, duje mnenje, da bo berlinski si med nami še mhče ne mo- štiriboj prinesel vsaj tele re-Naj bo torej vzdušje na re predstavljali, kajti raznih »uit at e: na katera azijska berlinskih sestankih še tako novic in govoric o pripravlja- vprašanja omejeni sestanek ugodno, morda tudi »prisrčno«, jočih se predlogih, o razpo- petih, morda’ tudi sedmih; delnic upanja ni. da bi bilo loženju v posameznih delega- no, čeprav zelo majhno iz-mogoče gled: Nemčije doseči cijah in njihovih namenih je boljšanje odnosov med Vzhod-kaj takega, kar bi vsem pe- tu vsak dan na pret°k Vse no in Zahodno Nemčijo ter simistom zaprlo sapo. Čeprav to izvira delno iz tega, ker napredek glede avstrijske po- mogoče pregnati vtisa, da go- no pokopale Evropsko ob- je temu tako, pa zunanji ml- novinarji, ki poročajo o fcon- godbe. Temelj tem upanjem vori — recimo — Molotov rambno skupnost in bodoča nistri vseeno nadaljujejo z ferenci, dobijo svoja poročila pa je prepričanje, da se nihče imimn TiroAcfn Tih fröli A7 p 777 V* 7 j n til bil H. TP.R tfl.lcŠnn Tfl7T\m mn Irnöti ni h.fip. n.rfip TIT P - nnn/Min/fi i«9 nli f-ro+to f.TTW.Pft' ma J. nekako mimo preostalih treh NemSčija bi bila res takšna za konferenčno mizo, prek nji- kakršo želi Sovjetska zveza - razpravo, kajti nihče noče pre- ponavadi iz druge ali tretje izmed1 prizadetih ne upa do-vzeti na svoja ramena odgo- roke, delno pa iz tega, ker mov popolnoma pravnih rok hove glave, za nekoga, ki je nevtralizirana. Če pa bi za- vomosti, da so po njegovi ima berlinska konferenca (po- da nihče med njinii noče po- /ii«er Bohinj, oškodo- polovici leta, da bo jezero še ostalo, da nič ne de, če se jezerska gladina zniža za 10 metrov nih prilikah ne pride v poštev LRS ali pa Ljudska skupščina sprememba voznega režima. Za sama. Clane zanima tudi, kaki druge proge, ki vežejo mesto * motivi so vodili reorganiza-okolico, kjer so razdalje med torja, da je znižal celotno postajami večje in kjer pride število nagrad, hkrati pa zelo ob izrednih prilikah v poštev dvignil višino posameznih na-preusmerjenje prog, je seveda Orad; nadalje si niso na jas- prikladnejši avtobus, ker ni uem ali bodo v prihodnje za nf^e gospodaTStvo in odvisen od električne napelja- te nagrade zaslug dobno_ kar je sicer res> wen. itd. Obenem bodo poudarili, hinjskem jezeru. In tudi v da bo Bohinjsko jezero dajalo ekonomskem oziru, vsaj v 400 milijonov kWh, kakšno vrednost bo to predstavljalo Iz teh razlogov se je odločila komisija za kombiniran avtobusni in trolejbusni promet. nim kulturnim in znanstve- . , , . , v,;™ , ,___ ... dar je to le ena stran pereče zadeve. Vprašanje Bohinjske- celotno življenjsko delo, ali pa tudi za umetniška in znanstvena dela, ustvarjena „ , . .. . ... . _ v letu pred podelitvijo .na- Za katere ape tujih tvrdk om(j. Pri tem se jim zdi zad-ste se odlcmli m zakaj? nji ki je m „ ga jezera ima pa tudi drugo plah »Turistični vestnikt je že v letošnji februarski številki pisal pod naslovom »SOS: Ker vodstvo Električne cest- veljavi, boljši, ker pomeni za Bohinj v nevarnosti!« Žalost- ne železnice od vsega začetka nagrajenca ne le priznanje, računa s tem, da bodo karose- temveč tudi stimulacijo za rije izdelala domača oodjetja, nadaljnje delo, hkrati pa laže išče seveda takega dobavitelja, upošteva razne panoge umet-ki je v stanju dobaviti iste ša- niške in znanstvene dejavno- no je, da se sploh pojavi med nami misel, naj se naša najlepša pokrajina, biser Slovenije, stvaritev stotisočletnega delovanja naravnih sil, spre- sije za avtobus in trolejbus, da sti. Morda tudi ne bi bilo na- meni v zdaj večjo, zdaj manj-bi bila tudi karoserija ista za pak, ko bi javnost zvedela, oboje vozil. Električna cestna železnica še ni podpisala nobene pogodbe za nabavo vozil, pač pa se je pogodila za električno opremo trolejbusa z zagrebškim podjetjem »Rade Končar«, ki je ob tej priliki skle- kakor je to drugod v svetu šo vodno gmoto, obkroženo s pasom usedlin in nanosov. navada, za imena članov ko- Ali res ne znamo več pravil- misije ali žl rije, ki je dela nagrajevala. Tovariš urednik, zelo vam bomo hvaležni, če na postavljena vprašanja lahko javno, nilo pogodbo za licenco z znano odgovorite našim Članom, ki švicarsko tvrdko Oerlikon. Kar se za to zanimajo NAČELNO no ceniti svojih. bogastev? Ali res ne priznavamo več drugih vrednosti kakor tiste, ki se merijo s kilogrami ali s kW? Tudi prizadevanja za gospodarska napredek imajo svoje meje in se morajo usta- še tiče nabave samih transportnih objektov mora imeti vodstvo EC2 stalno pred očmi, da tu ne gre za enkraten trgovski posel, marveč za odločitev z dolgotrajnimi posledicami, predvsem za trajno nabavljanje nadomestnih delov. V Ljubljani imamo tramvaj 55 let, gotovo bomo imeli najmanj toliko časa avtobus ali trolejbus. Odločiti se za dobavitelja v takih okoliščinah, se pravi postati odvisen od njega za desetletja. Zato bi bila ob dosedanjem in pričakovanem razvoju naše industrije skrajno neodgovorna bližnji prihodnosti, bi verjetno računica pokazala, da bi to, kar bi prištedili pri gradnji v Bohinju, izgubili pri razvoju tujskega prometa. Ne sme nam biti vse eno, da bomo zaradi nekaj nižjih stroškov z gradnjo akumulacijskega bazena žrtvovali eno najlepših pokrajin v Sloveniji, eno najvišjih pokrajinskih znamenitosti, ki bi se prav vsaka država lahko ponašala z njo, če bi jo imela. Po osvoboditvi smo se lotili reševanja Blejskega jezera in odstranili objekte, ki so kvarili obiskovalcem pogled na jezero. Bled smo popravili, kolikor se 'je dalo. Sedaj pa naj Bohinj, ki je še popolnoma naraven in nedotaknjen, žrtvujemo? Ne more nam biti vseeno, kakšna bo okolica Bohinjskega jezera in ali bo samo jezero celotno ali pa ga bo včasih le štiri petine ali še manj. % Koristi in zahteve elektri- tn ne morda iz kake osebne prizadetosti (o tem ste pač prepričani), in s tem hkrati . M . . , , . . ostaH za kulturne probleme bohmi viti pred nekaterimi stvarmi, fikacije so velik wendar ki so vrednote svoje vrste. ne smemo, ker imamo VTSt0 Med temi je gotovo — edin- zainteresiirani javnosti, Maribor, 11. II. 1954 ZVEZA MARIBORSKIH ske pokrajine.« Vprašanje uporabe ali neuporabe Bohinjskega jezera za akumulacijski bazen torej KULTURNIH DELAVCEV ni samo vprašanje tehnikov pogojev za boljšo rešitev, uničiti naših največ jih in edinstvenih naravnih lepot O tem naj spregovore vsi naši delovni ljudje in njihovo mnenje naj obvelja. Turistišna zveza Slovenije. Uredništvo našega lista žal ne razpolaga z vsemi podatki, da bi lahko odgovorilo na postavljena vprašanja, smatramo pa, da bi bilo potrebno v javni anketi razčistiti vsa vprašanja v zvezi s podeljevanjem Prešer- sleherna odločitev, ki ne bi ime- novih nagrad, ln zato pozivamo Kako vključiti mladino v poklice Ljubljana, 12. febr. Včeraj je dobivanje novih ter akcijo za bilo v Ljubljani v Domu sin- obveščanje staršev, oziroma dikatov na iniciativo republi- mladincev, kakšni poklici in škega odbora Združenja učite- strokovne šole so pri nas, ker Ijev in profesorjev strokovnih imamo že zdaj vrsto poklicev, čn! nACtrotniron io •»ot+nnnJIrr»», Irin« _rr_ __________r it _ irvodnje velikih avtobusov in trolejbusov. delavce, da se te ankete v našem listu udeležijo, la hkrati za cilj domače pro- na^e kulturne in politične šol posvetovanje zastopnikov kjer ni naraščaja. Za uresnlče- republiških in mestnih foru- nje tega načrta pripravlja mov sindikalnih, množičnih in Združenje vrsto seminarjev in gospodarskih organizacij, na predavanj in bo v kratkem iz-katerem so razpravljali o skup- dalo tudi posebno brošuro, po ni akciji za vključevanje mla- okrajih pa se bodo formirale dine v nove poklice, zlasti tiste posebne komisije pod vodstvom mladine, ki bo letos končala okrajnih gospodarskih svetov, obvezno šolanje. ki bodo imele nalogo iskati Posvetovanje je začel pred- delovna mesta in skrbeti za sednik republiškega odbora jOV? jer vplivati na podjetja, Združenja učiteljev in profe- ra °™0 gledala na bodočnost sorjev strokovnih šol tov. Da- *er skrbela za svoj strokovni nilo Zbrizaj. V uvodnih bese- naraščaj. , dah je navedel, da bo letos Akcija, ki jo je začel repub-končalo četrti razred gimna- liski odbor Združenja učiteljev zlje. oziroma osmi razred osem- in profesorjev strokovnih šol letk skupno 8000 mladincev in zasluži nedvomno največjo po-mladink, nad 21.000 pa bo ta- zornost in podporo vse naše uh- ih javnosti ter bomo 0 njej še po. Bohinj pozimi kih; ki bodo letos dosegli starost 15 let In s tem končali svojo osnovnošolsko obveznost Del te mladine bo sicer študiral naprej, pretežni del pa bo mora^ v poklic in tu nastaja družbeni problem, kam s to mladino, zlasti še, ker vsako leto ostaja del te mladine nezaposlen. V zvezi s tem vprašanjem je republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol napravil obsežen načrt, ki obsega akcijo za ugo- ročali. TOVARNA »A E R O«, i CELJE, 18 če: 1 Inženirja kemije, 1 tehnika kemika. Ponudbe je poslati na gornji naslov. KULTURNI RAZGLEDI dobitev licenc ln dokumentacije ali vsaj za kooperacijo z inozemskimi tvrdkami. Zaenkrat se za te stvari bolj trudi vodstvo Električne cestne železni, ce kakor pa industrijska podjetja, ki bi morala postaviti na noge nado avtomobilsko industrijo. Kdaj bo trolejbusni promet zamenjal sedanji tramvajski? Kakor je znano, naj bi v prvi etapi rekonstrukcije zamenjali tramvajsko progo Ajdovščina—St. Vid a trolejbusom, progo Ježica—Bežigrad bi podaljšali do središča mesta, name. katerim se Je znašla vrsta Ju- sto tramvajske proge Mestni goslovanskih mest. Toda inte- trg—Rakovnik pa bi Jivedli av-res naše avtomobilske industri- tobusno progo Lavrica—Prule je in naših industrijskih podje- —GL kolodvor. tU, ki bi mogla marsikaj pri. t* prejšnjih odgovorov sledi, Tržačani gostujejo tudi v Drami inozemski avtomobilski indu- spevati k njenemu razvoju, Je da tu ne gre za enostaven oaza tako moderno proizvodno kup vozil, marveč da gre Isto-panogo in za tak miljardni po- časno za začetek ln razvoj našel, kot je rekonstrukcija cest- še industrije trolejbusov in av-nega prometa v Ljubljani in tobusov. Zato so potrebna še ^___________________ . drugod začndo slab. Sredi take nekatera posvetovanja ln poga- na uvoz avtomobilov razumljiv, konjunkture bi človek pričako- janja ter organizacijske pripra-Preusmerimo ta pritisk na našo avtomobilsko industrijo! val, da si bo predvsem Tovar- ve. Treba bo še nekaj časa po. na avtomobilov v Mariboru, trpeči s tramvaji. V najboljšem Rekonstrukcija cestnega pro- zraven nje pa »Iskra«, »Tela«, primeru smemo pričakovati pr- ne j še J k «ko r "vzdrž e v an je' Diese 1 meta ni samo ljubljanski pro- »Karoserija« in druga podjetja, vlh novih vozil v pozni jeseni motorja in pogona: vzdrževanje Me“». marveč Je problem, pred vse drugače prizadevala za pri- letošnjega leta. trolejbusne karoserije in nosilnega ogrodja je cenejše zaradi mehkejše izpelave z mesta; večja čistoča vozil in cest ker trolejbus nima izpušnih plinov; bolj mirna in tiha vožnja; večja obratna sposobnost, posebno pozimi, ker trolejbus ne zahteva gretja remize; večja obratna varnost, ker ni nevarnosti og. nja in je zato tudi zavarovanje cenejše in slednjič lažja preusmeritev kadra od tramvaja na trolejbus. Avtobus za m; t- Zveza mariborskih kulturne proge s kratkimi razdalja- nih delavcev je poslala naše- in gospodarstvenikov, ampak vprašanje vsega našega ljudstva, zato naj o njem izpre- Mnogo variant je, da M lahko zgradili akumulacijske bazene, ki bi samo prispevali k povač-anju naših naravnih lepot. Verjetno bi bila grad- bazen, iz katerega naj se vo- tukaj dražja kakor v Boda po potrebi odteka skozi še skupnosti za ogromne vrednote, ki jih ni mogoče umetno ustvariti, oškodovali bi jo Letošnje gostovanje Slovenskega narodnega gledališča za Svobodno tržaško ozemlje v Mestnem gledališču v Ljubljani spremlja ljubljansko gledališko občinstvo s posebnimi simpatijami glede na težke čase, ki jih je imelo naše tržaško gledališče preživeti v zadnjih mesecih. Nedvomno bo ljubljansko občinstvo pozdravilo podaljšanje gostovanja Tržačanov, ki bodo v nedeljo nastopili tudi v ljubljanski Drami z uprizoritvijo dramske reportaže Jožeta Zemljana »Odločitev«. Imeli smo priložnost pogovoriti se z upravnikom tržaškega gledališča, slovenskim pesnikom, pisateljem in prevajalcem dr. Andrejem Budalom o položaju slovenskega gledališča v Trstu in prinašamo njegove Izjave v naslednjem. Zakaj se je tržaško gledališče odločilo, da gostuje tudi v ljubljanski Drami z Zemljanovo »Odločitvijo«? Oktobrski dogodki so prinesli dokajšnjo zmedo v poslovanje slovenskega gledališča v Trstu, ki je prav tedaj hotelo začeti svojo sezono. Na mah nismo več mogli dobiti dvorane v Avditoriju, kar nas je prisililo, da smo začeli sezono v okolici. Ko smo ob koncu novembra začeli igrati zopet v Avditoriju, smo začeli pripravljati tudi uprizoritev Zemljanove »Odločitve« ter se namenili, da jo bomo uprizorili v prenovljeni škedenjski dvorani. Premiera naj bi bila 1. februarja, toda dve mri pred začetkom predstave nam je lokalna policija javila, da predstave ne more biti, češ da dvorana še ni kolavdirana. Zaradi pozne ure ni bilo več mogoče posredovati, poleg tega je divjala i&tega dne močna burja, tako da ni bilo mogoče misliti na večji obisk. Zato smo se odločili, da to nameravano predstavo via-memo kot drugo generalko, to- rej za nekakšno premiero, ki pa ni bila javna. Naslednjega dne naj bi z isto igro nastopili v Konto velu, toda tudi to predstavo smo morali odpovedati zaradi izredno močne burje, ki ljudem skoraj ni dovoljevala izstopa iz hiš. Tako smo z našo tržaško premiero »Odločitve« obviseli in nam je bilo dobrodošlo povabilo osrednjega Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, naj gostujemo tudi v Drami. Tako bo . po teh usodnih naključjih tržaška premiera te slovenske igre v Ljubljani in naj simbolizira povezanost osrednjega slovenskega gledališča z našim. Režiser Babič je s to uprizoritvijo hotel pripraviti svojstveno tržaško predstavo; vse besedilo je priredil v narečje slovenskih ribičev ob tržaški obali, torej v kontovelsko narečje Miha Grijan, ki je kot lektor sodeloval tudi pri vajah. Poleg pristnega tržaškega okoliškega vzdušja naj prinese uprizoritev tudi posebnost pogovora v narečju, katerega barvo ln ton smo si prizadevali zadeti s pomočjo mlade igralke našega ansambla doma iz Kontovela. Hkrati hoče naše gledališče s to uprizoritvijo proslaviti tudi 70-letnico Ivana Regenta, tržaškega delavskega voditelja, po rodu iz Kontovela, ki si je v prejšnjih časih mnogo prizadeval za slovenske predstave v Trstu n ima zato tudi zasluge za slovensko gledališče. Ali namerava tržaško gledališče še kaj gostovati v Jugoslaviji in s kakšnim repertoarjem? Za naša nadaljnja gostovanja smo prejeli mnogo, ponudb in prošenj. Zal se jim zdaj ne moremo odzvati. Za ggstovanje s »Pohujšanjem« v Mestnem gledališču smo se pogodili že lani. Povratno bo tudi' to gledališče gostovalo ob koncu februarja vali bi naše delovne ljudi za čudovit oddih za neizmeren estetski užitek ob našem Bo- li PRVA STRAH” Drevi uprizori ljubljanska Drama prvič komedijo »Prva stran«, kA sta jo napisala ameriška pisatelja Ben Hecht in Charles MacArthur. Prvi je bil rojen 1894 v New Yorku. Ze v zgodnji mladosti je začel pisati dramske stvari za manjše odre, bil je reporter pri chicaškem dnevniku »Chicago Daily News«, kasneje pa se je posvetil pisateljevanju (povesti, romani, scenariji). Najbolj znano njegovo dramsko delo je »Prva stran«, ki jo je napisal skupaj z MacAnthurje m. Tudi ta, rojen 1895 v Scrantonu (Pensilvanija), je bil sprva novinar pri Hearstovem tiskovnem koncernu, pa se je posvetil pisateljevanju. Leta 1926 je napisal z Edwar-dom Sheldanom »Lulu Bell« ih 1928 z dramatikom Sid-neyem Howardom »Salvation Nell«. Gimnazija v Trbovljah je proslavila Prešernov dan Dijaki trboveljske gimnazije so največji kulturni praznik Slovencev — Prešernov dan proslavili z veliko proslavo, ki je bila v ponedeljek v domu Svobode Trbovlje II. Proslavo je začel gimnazijski pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Ponikvarja zapel več pesmi. Sledilo je recitiranje dveh Prešernovih del. Lik velikega ustvarjalca pesnika Franceta Prešerna, svobodomisleca in človeka, ki je stremel po združitvi vseh Slovanov, je orisal dijak višješolec. V dvorani so spet zadonele Prešernove pesmi. S pesmijo »Kdo zna noč temno razjasnit...« je-bila svečanost ob 105. obletnici pesnikove smrti zaključena. Istega leta je bila na Brod-wayu uprizorjena »Prva stran«, ki je doživela velik uspeh in ponesla imena obeh avtorjev na odre vsega sveta, pa tudi na kinematografska platna. Film »Prva stran« je zrežiral Lewis Milestone, režiser filmov »Ljudje in miši«, »Na zahodu nič novega«, »Slavolok zmage« in drugi). Vzela sta snov, ki jo oba dobro poznata: koruptnost ameriške uprave in njenega pomočnika, dnevnega tiska, življenje in delo reporterjev, stebrov kapitalističnega, sko-mercializiranega in v lovu za naklado brezobzirnega dnevnega tiska. Posmehljiva komedija se godi v novinarski sobi sodne palače v Chi-chagu, kjer reporterji ob svojih telefonskih zvezah z redakcijami čakajo jutra, ko bo krvnik obesil nekega obsojenca, ker je ubil zamorca. Godi pa se malo pred volitvami, in od tega, ali bodo obsojenca obesili ali ne, je odvisno, ali bodo zamorci-vo-livci volili županovo in šerifovo listo ali pa nasprotne kandidate. Zapletljaji, ki nastopajo, zaradi obsojenčevega bega, nudijo avtorjema dovolj prilike, da nam predstvita važen izsek ameriškega javnega življenja. Delo je prevedel im. zrežiral Franci Jamnik, sceno sta zasnovala M. Korun in N. -Matul. Kostume A. Bartlova. r Trstu, kot gost pe bo pri tržaški »Dragi Ruth« nastopil Jože Gale. Ponudbi osrednjega gledališča v Ljubljani se bomo odzvali z gostovanjem v Drami spomladi. Bržkone z dvema igrama našega literarnega repertoarja, ki bo obsegal poleg »Drage Ruth« še Bettijevo dramo »Zločin na Kozjem otoku«, v kateri bo kot režiser debitirala Nada Gabrljelčičeva, Pri-stleyevo »Od raja do danes« in Shakespearovega »Hamleta«, ki ga nameravamo uprizoriti na prostem. Kr.kšen 0e danes položaj slovenskega gledališča v Trstu? V tem trenutku je položaj nekoliko po volj en, nedvomno po-voljnejši nego je bil v začetku sezone ob oktobrskih dogodkih. Razen nekaterih skritih sitnosti in nekdanjih cenzurnih posegov (zlasti ob Glembajevih) bi se v toliko ne mogli pritoževati, zlasti ker nam je dvorana Avditorija po naših željah na razpolago in ni več tolikokrat zahtevana po različnih drugih prirediteljih. Občinstvo rado obiskuje naše predstave, dasi se obisk drži le neke srednje mere, ki je mogoča za tržaško ozemlje. Slovenci so še po starih avstrijskih vzorcih preveč ideološko razcepljeni in ima vsaka struja svojo prosvetno linijo in ustanove za to. Na glede na to, skuša naše gledališče uveljavljati splošno vseslovensko linijo in se zato kljub nasprotovanju zagrizencev uveljavlja in kljub vzdevku »Titovsko gledališče« ohranja svrj pomen kot osrednja slovenska prosvetna ustanova, ki mu ga priznava vsa slovenska javnost. To dokazujejo naša gostovanja v tržaški okolici v rarl.čuih dvoranah in v najrazličnejših okolnostih. Večjo delavnost nam ovira omenjeno število ansambla, ki je tesno in zlasti v moškem delu ansambla ne dovolj številno, da bi nam omogočilo nastopati z dvema zasedbama ob istem času v pomnoženih nastopih. Ansambel skusam) spopcl-niti z mladimi mo im', kolikor nam je to mogoče. Lastna dvorana nam bi kajpak omogočila še večjo delavnost. Kako je z vprašanjem lastne gledališke dvorane? Biriga za lastno dvorano ni zastala in je še vedno osrednji problem Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Znesek, ki so ga tako požrtvovalno zbrali Slovenci na tej in oni strani meje, je varno naložen. Vprašanje pa je mnogo odvisao od rešitve vsega tržaškega problema. 2elja gledališča bi bila, da bi našli primerno dvorano bliže središču mesta, Lavor je bil za Kulturni dom izbrani prostor, ki bi se dala primerno predelati za gledališke potrebe. Prezidava dvorane v Skednju je le deloma rešila vprašanje. Obsega 250 sedežev, mi bi si pa želeli • dvorano po vzoru Mestnega gledališča v Ljubljani, ki bi imela kakih 350 sedežev. Zdaj igramo v Avditoriju posamezne igre dvakrat do trikrat, ker obseže kakih 700 sedežev. V manjši dvorani bi mogli naše igre večkrat ponavljati, kar bi zelo koristilo našemu igralskemu ansamblu, pripomoglo 'k večji vigranosti, sigurnosti in umetniški poglobitvi. Kadar se bo rešilo vprašanje lastne dvo-Tane, bodo vstala številna nova vprašanja za ves naš ansambel kakor tudi za nadaljnje umetniško in narodno poslanstvo slovenskega gledališča v Trstu. j Litija v Prešernovem tednu Prispevek Litijanov k slovenski kulturi ta vij anj e delovnih znest ln pil» Tvornica lakih metala »Boris Kidrič« Šibenik Išče: 1 strojnega inženirja z daljšo prakso za oddelek za vzdrževanje obrata in montažo, 2 inženirja-metalurga z daljšo prakso za upravljanje valjarne in kovi-nostiskalnice lahkih kovin ali za delo v tehnični kontroli, 2 komercialista s prakso in znanjem tujih jezikov, 2 stenodaktilografinji z znanjem enega tujih jezikov, več kvalificiranih delavcev z daljšo prakso: zidarje - Samotarje strojne ključavničarje In orodjarje. Plača po dogovoru. — Stanovanje zagotovljeno V Litiji prirejajo ob občinskem prazniku in drugih zgodovinskih dnevih razstave, ki pritegnejo pozornost občinstva ob vseh teh prilikah. Tudi v začetku Prešernovega tedna so od- {»rli tako raizstavo v izložbenem oknu itijske Narodne banke. Namen razstave iz gradiva, ki ga premorejo ▼ Litiji, je opozoriti občane na Prešerna in slovensko kulturo, zlasti na delež, ki so ga dali litijski in okoliški rojaki k naši skupni kulturi. Med drugim so prikazani skladatelj Anton Lajovic, rojak z Vač in letošnji nagrajenec s Prešernovo nagrado. Slikar RudoJf Marčič, litijski rojak, ki živi in še ustvarja v Lovra-~nu, je naš najboljši marinist in je Eriikazati z lepo oljnato sliko stare iitdje. Litijska rojaka sta tudi turistični pisatelj Rudolf Badjura in njegov brat Metod, eden začetnikov slovenskega filmskega ustvarjanja. Na zgodovinarja Valvasorja nas spominja 9lika njegove delovne sobe na Bogemšperku, kd je dve nri hoda oddaljena iz Litije. Zgodovinski aktivisti se trudijo, da bi to sobo, prizadeto ob koncu NOB, v bližnji bo-I dočnosti obnovili in jo povrnili v prvotno stanje. Filozofski pisatelj Franc Celestin se je rodil v mali vasici Klenik pri Vačah, v zadnjem času je napisala o njem Marja BorŠ-nikova obširno studijo. Pozabi je oteta^ena izmed poslednjih slik narodnega buditelja Luke Svetca, ki je umrl, star 95 let, v Litiji. V Zagorici r Zasavju se je rodil slavni matematik in topničarski strokovnjak Jurij Vega, letos bomo slavili dvestoletnico njegovega rojstva. O njem je izšlo več knjig, ki so tudi med razstavnimi predmeti. Josip Marn s stange nao Litijo je bil svoj« čase plodoyit jezikoslovec, o tem nas uvorja 30 letnikov Jezičnika, kjer je objavljaj filološke in literarne razprave. _ Dr. Slavko Grum, rojak iz sosednjega Smartna, je bal cenjen dramatik, njegov »Dogodek v mesta Gogi« ima v letošnjem delovnem programu ljubljansko Mestno gledališče. Erazem Gorše iz Stange je ustanovil v Clevelandu slovenski narodni muzej in izdaj slovensko-angleški slovar in pisai šolske priročnike za izseljensko mladino. Razstava ima namen prikazati donesek litijskih rojakov k slovenski kulturi. Gradivo je zbral in uredil Jože Zupančič. Za to razstavo vlada izredno zanimanje, kar dokazuje, da je dosegla svoj namen. Zgodovinsko gradivo zbirajo ▼ Litiji za krajevni muzej, ki ga pri-privlja Muzejsko društvo. Koncert pianistke Jeni Srebot-Komarjeve v Mariboru V torek, 9. t. m., je nastopila mariborskim koncertnim občins mlada, mnogo obetajoča pian Jeni Srebot-Komarjeva. Koncerta se je šolala pri prof. Antonu Tr deloma pa pri prof. Janku Ra v in Hildi Horak-Casori. Od teh i odHČnih pedagogov si je pridi lepo tehnično znanje, njena nar muzikalnost pa prefinjeno izšola Zahtevnost sporeda njenega mar: skega koncerta kaže resna umeri stremljenja mlade pianistke. V vem delu je igrala dve sonati, zartovo v C-durn in Beethov »Appassionato«, v drugem delu tri I>ebus3yjeve preludije, pet čevičevih preludijev in Cnopi: Balado v F-dum. S svojo rep rodi jo je pianistka mariborsko občdr tako navdušila, da je morala na c» dodati še_ nekaj skladb. Kor Jeni Srebot-Komarjeve lahko štej med najbolj uspel« v letošnji se v Mariboru, zlasti pa je raz vesel » je zbuditi vehko zanimanje mladino. Nekaj misli o združitvi mesta Celje z okoliškim okrajem Zadruge bodo lahko razširile delavnost odsekov Razgovor našega sodelavca s predsednikom MLO v Celju Glede na to, da pomeni združitev mesta z okoliškim okrajem tudi v Celju trenutno eno izmed najbolj perečih in hkrati zanimivih vprašanj, objavljamo vsebino razgovora, ki ga je imel o tem vprašnju naš stalni celjski sodelavec s predsednikom MLO tov. Rikom Jermanom. dvig proizvodnje. Zlasti se odvisnost občine £fci okraja plačal nobenega prispevka s priključitvijo pa prispevek, ki znaša Štirje predlogi o ustanovitvi občin na bi pri tem obrobni kmečki predeli sestavljali dve samostojni občini. Drugo mnenje se je glasilo, da naj bi se iz okoliških krajev ustanovila celjska okoliška občina, središče mesta pa naj bi pripadalo mestni občini. Tretja "varianta pravi, da bi središče mesta sestavljajo mestno občino, nekateri obrobni predeli pa naj bi se priključili najbližjim sosednim občinam. Po četrti varianti bi bodoča mestna občina Celje obsegala ves teritorij, ki ga je imela pred priključitvijo občin Store, Škofja vas ter Šmartno v Rožni dolini k mestu, le s to izjemo, da bi tisti del Bežigrada, ki ga predvideva zazidavno področje mestnega urbanističnega načrta odtegnili Štoram in ga priključili mestu. Za takšno rešitev mestnega področja govori zlasti dejstvo, da ne kaže s preozkimi mejami zadušiti možnost nadaljnjega razvoja mesta Celja in pri tem tudi njegove pravilne urbanistične izgradnje. Po četrti varijanti bi k mestu pripadal tudi Sp. Medlog, ki je bodoči mestni občini potreben zaradi oskrbe s pitno vedo. Severovzhodni del Lise s tamošnjimi gozdovi in mestnim parkom, edini večji kompleks zelenila m bodočem mestnem področju, je nujno potreben za rekreacijo. Polule, razvijajoče se naselje delavcev in nameščencev spada po svoji naravni legi k mestu. Severni del kat. občine Zagrad s Starim gradom in pobočjem hriba Osenca je naravni podaljšek Miklavškega hriba in ima tu mesto interes, da se že iz zdravstvenih razlogov obnovijo uničeni gozdovi. Zavod-na je mestno naselje delavcev In nameščencev. Območje Creta je nujno ootrebno za bližnji razvoj industrije. Del Bežigrada, ki bi ga bilo potrebno šele priključiti, je mestu nujno potrebna rezerva za perspektivni razvoj industrije. Tu bo predvidoma treba izgraditi bodočo klavnico in še druge komunalne naprave. Okoliš Zg. Hudinje se razvija v delavsko naselje ter postaja vaško naselje podrejenega značaja. To velja tudi za Sp. Dobrovo in Sp. Ostrožno. Sicej* pa so tu rezerve mesta za individualno stanovanjsko izgradnjo. Pri tej razmejitvi pa nastane vprašanje, kam s preostalimi deli mestnega teritorija po meji iz 195?. leta? Naselji Zg. Dobrovo in Lokrovec. severno od bodoče tranzitne ceste Liubliana — Maribor bi lahko priključili Škofji vasi. Zgornji del Ostrožnega, Lopato in Kakšnih kmetijskih predavanj si ljudje želijo? Kmetijske zadruge imajo v svojem programu za pospešetanje kmetijstva tudi kmetijska predavanja. Za predavatelje navadno prosijo naše vodilne strokovnjake iz Ljubljane, ki tem prošnjam težko ugodijo, ne glede na stroške, ki so s tem v zvezi. Ker je čas za predavanje pičlo odmerjen, je navadno tudi uspeh slabši. Ljudje si žele. da bi bila tema predavanj na podlagi vprašam} in odgovorov. Tako bi bila v kratkem času lahko obravnavana vsa tista vprašanja, za katera so ljudje tako potrebni pojasnil, na primer: navodila o uporabi posameznih vrst umetnih gnojil, navodila za spoznavanje zemeljske strukture, o sadikah in semenih, o razdaljah in času setve in sajenja, navodila za pravilno oskrbovanje in hranjenje pridelkov in predelavi teh v domačem gospodarstvu. Dalje bi radi dobili navodila, kako ugotoviti, kdaj je žival Konferenca učiteljev in profesorjev v Kopru Koper, 12. febr. Včeraj je bila v Kopru konferenca slovenskih učiteljev in profesorjev koperskega okraja. O problemih šolske reforme je govoril tov. Kimovec, ki je nakazal nekaj smernic za nadaljne delo na tem področju. Analiziral je predvsem vprašanje družbenega upravljanja šol im metode poučevanja v smisJbu socialisti enega fctzvoja. Po njegovem poročilu so profesorji in učitelji analizirali uspeh prvega polletja. Konferenci so prisostvovali tudi tov. Jože Borštnar, sekretar okrajnega komiteja tov. Julij Beltram. zbolela in če je mogoče bolezen zdraviti z domačimi zdravili ali klicati veterinarja in podobno. ▼ Poleg predavanj bi bilo potrebno, da bi kmetijske zadruge priredile po vaseh tečaje za domačo izdelavo raznega kmetijskega orodja in posode, pletenje košar in košev, izdelavo grabelj, pravilno nasajauje motik, sekir in arugega orodja. Če bi splošne kmetijske zadruge malo popustile v svoji trgovski dejavnosti in svoje delo preusmerile na te stvari, bi z lahkoto zadostile svojemu namenu. p. kaže, kadar občina potrebuje do- po odbitku 15%, ki ga plača me- zg. Medlog pa k Petrovčam. Ker pa prebivalci teh vasi že davno težijo k mestu je dvomljivo, da sedanjem področju MLO Okoli združitve mesta z okoli- fe bl lahko znova priključili ob-£kun okrajem in o nastanku bo- slnl haäko, seveda če bodo va-doče celjske mestne občine se je äfanl s tetn sporazumni. Košnice, v razpravah pojavilo več stališč, Zagrada, Pečovnika ter del Lise kako naj bi razdelili sedanje P3 111 mogoče priključiti ntka-področje mesta. Prvo stališče se mor- Priključitev teh vasi delo-zavzema za to, da bi mestno pod- ma k Štoram, oziroma Petrovčam ročje razdelili na več občin in da bi blla nesmiselna, ker bi moralo prebivalstvo teh krajev hoditi skozi Celje do sedežev svojih občin. — Za samostojno občinsko upravo pa Je tako severni, kakor tudi Južni predel zaradi gospodarske pasivnosti nezmožen. Zato kaže, da bodo bodoči mestni občini pripadali tudi vsi ti kraji. Združitev mesta in okolice je koristna Za združitev mesta z okrajem govori več razlogov. Da bi okraj lažje in bolj enotno usmerjal razvoj iz nekega središča je nujno, da se takšno središče vključi v to zaledje. Takšna vključitev pa Je po mišljenju večine Celjanov najbolj koristna za mesto samo, ker se bo mesto z gospodarsko močjo okraja in njega samega hitrejše In uspešneje razvija- lo. Zato bo v primeru združitve enotni gospodarski načrt lažje zbral večja sredstva, da se naj-preie uredijo za celoten okraj nainujše ustanove, da se izboljšalo prometne zveze, središča z zaledjem itd. Vse to bo koristilo razvojn mesta, ki bo zaradi tega počasi izgubljajo značaj malega podeželskega mesta in se vse bolj uveljavljalo kot prosvetni, zdravstveni. zlasti pa kot knltnrnt in gosnodarski center precejšnjega področja Slovenijo. Pri tem namreč ne smemo prezreti persn“'o tivnega razvoia bodočega cpliske-ga okraja, ki bo zaiemai tudi vso Zg. Savinjsko ter Šaleško dolino s Šoštanjem in Velenjem. Na Jugu pa bo bržkone njegova meja Sava. Za združitev govorilo tud! vsi tisti momenti, ki so se doslej zaradi administrativne ločitve neprimerno razvijali tako za okraj, kot mesto. Položaj mesi-i po združitvi Kljub vsem tem razlogom, ki govorijo v prid združitve in o katerih bodo morali izreči svoio besedo še ljudski odborniki in meščani na bližnjih zborih volivcev, pa Je zaenkrat še nejasno vprašanje pristojnosti bodoče mestne občine. Odnos okrajev do občin Je pri nas še vedno administrativen, torej takšen, ki v vsakdanjem življenju negira samostojnost občin, kot edinih organov oblasti na določenem področju. S proračunom so občinam ozko odmerjeni funkcionalni izdatki in interesi občin niso stimulirani z njihovimi prizadevanji ločena sredstva za kakršnekoU nnjne investicije. Takšna nesamostojnost je v neki meri in pri nekaterih občinah posledica njihovega premajhnega zanimanja, deloma pa tudi centralizma okraja, ki ne daje občini nalog, na katerih bi se samostojno razvijala. Razumljivo je, da bi položaj celjske mestne občine ne bil takšen v sklopu okraja, saj sta že med samimi volivci v veliki meri vzgojena dolžnost in pravica samostojnega upravljanja svojega mesta. Sicer pa tudi zakon predvideva širšo pristojnost mestnim občinam s posebnimi pravicami. Vendar se vsa ta zakonita določila spreminjajo v mrtvo točko, če ni v naprej določeno, s kakšnimi sredstvi bo ta mestna občina razpolagala, oziroma, kakšen delež od ustvarjenih dohodkov bo pripadal njej. Te probleme bi naj rešii okrajni družbeni plan. Ce ne bi bil odnos ni dohodkih mesta in okraja odrejen procentualno, bi bilo morda prav, da bi bilo mesto obdavčeno na svojih dohodkih v odgovarjajočem odstotku, na sličen način, kakor je določen republiški davek. Pri sestavljanju skupnega družbenega plana bo predstavljajo neko težavo tudi dejstvo, da bi po odredbi republiškega izvršnega sveta moralo plačati mesto le 15% davka od svojih dohodkov, ker le-ti prekoračujejo 10.000 din na enega prebivalca, dočim bi pri združitvi moral plačati okraj 20% davkov od celotnih dohodkov, ker združeni dohodki predstavljajo v povprečju več kakor 5.500 din na enega prebivalca. Zato nastaja vprašanje, kdo bo nosil breme okoli 110 milijonov dinarjev repnb. davka na dohodke združenega okraja in mesta. Stališče Celja je. da je dolžno plačati svoj 15% prispevek. Razumljivo pa je tudi stališče okraja, ki bi brez priključitve ne Z izredne seje upravnega odbora Glavne zadružne zveze Slovenije _ Pred dnevi je imel upravni zadruge tudi v bodoče vse dal obojestransko zadovoljivo re- odbor Glavne zadružne zveze pogoje za razširitev delavno- Slovenije izredno sejo, ki so sti pospeševalnih in drugih ji prisostvovali tudi predsed- odsekov. sto samo, preje omenjenih 11# milijonov dinarjev. Vendar to ni problem, k! bi se sporazumno z republiškim izvršnim svetom ne šitl, čeprav je res, da bi bila ob nerešenem problemn združitev motena. , Prav bi bilo, da bi imelo mesto okrajnih zadružnih zvez. iste naloge, kot jih ima doslej, s Večji del jrazprave se je na-tem, da bi v drugi stopnji nasto- - - .. . pal okraj in ne več republika, prav tako bi bilo nujno popraviti tisto določilo zakona o mestnih občinah s posebnimi pravicami. ki govori, da Je v nekaterih primerih druga Instanca republika. V drugi stopnji naj bi bil vedno pristojen le okraj, ker bi sicer okraj le z delno pristojnostjo druge stopnje ne predstavljal popolnega organa oblasti, kar bi bilo še povod izdvajanju mesta iz okraja, kar pa smo kot kvarno ugotavljali že več let in našal na novo uredbo o kmetijskih zadrugah. Ugotovljeno je bilo, da je bila večina pripomb na osnutek uredbe, ki jih je dala Glavna zadružna zveza, upoštevanih. Tako Na izredni seji upravnega odbora je bilo precej razprave tudi o tem, kateri zadružni obrati naj bi imeli delavske samoupravljanje, kar je naš list v glavnem obravnaval v torkovi številki; novo je le to, da naj bi se uvedlo uredba zdaj med drugim do- samostojno upravljanje v za-loča, da pripada dobiček pod- družnih trgovinah v večjih jetij, obrti in samostojnih krajih kot n. pr. Kamnik, No-obratov kmetijskim zadrugam vo mest0 itd., kjer so trgovi- ______ _________________________ potem, ko so ta podjetja pla- ne izgubile kmetijski značaj. kar Je tudi razlog sedanjemu čala davek na dobiček. Upo- Sprejeto je bilo več pripomb, vključevanju mestnih odborov v ........ okraje. Da bi se delo na bodočih mestnih občinah ter na okrajih pra vilno razvijalo, je potrebno na vsak način dosledno onemogočiti 40 % dobička. V uredbi je tu števajoč dejstvo, da znaša za naj ki vsebovalo po-enkrat zvezni in republiški jasnilo k uredbi. Tako naj bi davek na dobiček 60 %, bo j-,ii upravnik ceirctna poslo-zadrugam ostalo preostalih vodja zadruge zaposlen ho- vsako vmešavanje okraja v nalO' ge mestnih občin, ali z drugo besedo. vmešavanje okraja v kompetence občine. Zato bi bilo nujno, da še pred združitvijo sestavi mesto svoj statut, ki bi v vseh podrobnostih določal njegovo pristojnost in njegov odnos do okraja. Tak statut pa bi bil nujen ‘udi za okraj. Čeprav bo v tem času težko sestaviti statut, ki bi lahko veljal več let, to ne bi smel biti razlog, da bi se celjska mestna občina osnovala brez Jasnega položaja v pogledu pristojnosti. Olede na čas združitve pa je seveda odvisno od volitev. Zdi se pa. da hi bila brez izvoljenih organov okrajnega ljudskega odbora takšna združitev nemogoča. M. Božič di rečeno, da se zadrugam lahko dajejo olajšave pri obdavčenju, ki bodo verjetno v znižani amortizaciji (podobno kot je to urejeno pri kmetijskih posestvih) osnovnih sredstev. Poleg teda pa bodo najbrž kmetijske zadruge in samostojni obrati oproščeni davka na dobiček, ki izvira iz trgovine in predelave kmetijskih proizvodov in iz uslug v kmetijstvu, če bodo zadruge uporabile ta dobiček za napredek kmetijstva. Iz vsega je razvidno, da bodo imele norarno in plačan po obsegu dela v zadrugi. Prav nihče pa ne more prisiliti zadruge, da bi nastavljala ljudi, ki niso nujno potrebni. Tudi v članstvo zadruge naj bi se ne sprejemali samo kmetovalci, kot je rečeno v uredbi, pač pa naj bi se vključili vanje tudi učitelji, sadjarji, upokojenci in vsi tisti, ki žive na vasi in bi lahko na kakršen koli način sodelovali v kmetijskih zadrugah. Podjetja, obrti in samostojni obrati bodo po novi uredbi plačevali prispevke za vzdrževanje zadrug; med te naj bi se šteli tudi izdatki za strokovne - tečaje, predavanja in za splošno izobraževalno delo v kmetijskih zadrugah. Upravni odbor je bil mnenja, naj ostanejo v prihodnje pri vseti kmetijskih zadrugah zbori zadružnikov, kajti praksa je dokazala, da se zadružniki radi udeležujejo zborov in zato ni razlogov, .da bi jih ukinjali in uvajali nove organe. Ce pa bi se kasneje v zadrugah, k’i imajo veliko članov, pokazalo, da zbori ne morejo opravljati svojega posla, bodo te zadruge izvolile zadružne svete. Tudi nadzorni odbori nj delajo tako, kot so doslej. Ustanovi se zavod zb varilno tehniko Z občnega zbora Društva za varilno tehniko LR Slovenije Zapiski o komuni na področju Siska Komuna na področju Siska je med najnaprednejšimi in najbogatejšimi na Hrvatskem. Predstavniki delovnih kolektivov, ki so v mestnem zboru oziroma v zboru proizvajalcev imajo presenetljivo veliko razumevanje za potrebe mestnega ljudskega odbora Sisak. Pred kratkim so na eni izmed sej mestnega ljudskega odbora Sisak osnovali sklad za komunalno izgradnjo. Brž, ko je referent predlagal ustanovitev sklada, so velika in mala podjetja v Sisku vpisala prvih 150 milijonov dinarjev. Zdaj se je ta sklad povečal na 200 milijonov dinarjev. Za mesto, ki nima več kot 30.000 prebivalcev je to velik uspeh ... Vse tisto, kar se bo letos nega joda. Tudi ta naj bi bila zgodilo v Sisku, kar bodo gradili, bi bilo težko opisati v zajetni brošuri. Popolnoma bodo letos dogradili tovarno jekle- nih okoli 1 milijarde dinarjev. Kakšen izreden smisel imajo Strokovnjaki so ostali zaen- delovni kolektivi Siska za ure-krat samo pri računih o pred- ditev nečesa novega, nam naj-nosti koksarne v Sisku. Toda bolj zgovorno dokazuje pri-z vso resnostjo se bodo lotih mer pivovarne. V Sisku je bila izdelave načrtov in drugih nekdaj tudi pivovarna, ki so pripravljalnih del, ki so pogoj j0 razpustih že pred leti. Toda za kredite. zdaj so sklenili, da bi jo znova Letos bodo v Sisku dogradili uredili. Takoj so bili priprav-še eno tovarno, in sicer za ljeni pomagati kolektivi žele-proizvodnjo furfurola, ki je žarne, rafinerije in ostalih to-neobhodno potreben industriji varn. Nekje bodo izdelali par-plastičnih mas. Deset kilogramov koruznih storžev da 1 kg furfurola. Takšen je osnovni f « podatek o proizvodnji te tovarne, ki bo proizvajala letno okoh 300 ton te važne surovine in s tem krila potrebe v’ državi. Gradijo tovarno elementar- Natečaj »Vojnega dela« Beograd, 12. febr. Uredništvo lista »Vojno delo« je razpisalo natečaj za članke o podvigih iz osvobodilnih vojn in vstaj naših narodov. Izbrana dela bodo tiskana v eni ali dveh knjigah. Vsi tiskani članki bodo honorirani, 25 najboljših pa bo prejelo nagrade od 5 do 20 tisoč dinarjev. V pogojih natečaja je poudarjeno, da se lahko obdelajo podvigi posameznikov in kolektivov, v katerih je posebno izražen patriotizem, vdanost, politična zavest, zavest o dolžnostih, pogum, dostojanstvo, tovarištvo in podobne lastnosti našega človeka - borca. Dogodke in osebnosti je treba opisati verno z ozirom na kraje, čas in druge pogoje. Dvodnevni oibčni zbor Društva za varilno tehniko LRS, združen s strokovnim posvetovanjem o važnih gospodarskih in strokovnih problemih kovinske industrije, je dokazal, da je delo Društva za varilno tehniko LRS v nekaj letih rodilo veliko pomembnih rezultatov na splošno gospodarskem, posebej pa še na varilskem področju. Občnega zbora se ie udeleževalo preko 100 zastopnikov kovinske industrije in obrti ter predstavnikov gospodarskih in prosvetnih forumov. Razprava je bila zelo živahna. Društvo je v preteklem letu glede na prejšnje leto podvojilo svoj program, kar so na podlagi številk in dejstev dokazovala poročila odbornikov. V letu 1953 je šlo skozi raznovrstne večtedenske tečaje v društvenih varilskih šolah v Ljubljani in Mariboru 450 tečajnikov. Društvo je izgradilo in opremilo po najsodobnejših vzorcih varilsko šolo sredi Maribora. Občni zbor je odobril program, da se z vzpostavitvijo podobne šole tudi v Ljubljani obe združita pod imenom Zavod za varilno tehniko, ki bo poleg vzgoje poskrbel še za uvajanje novih tehnoloških postopkov, varilsko kliniko, kontrolo varilcev, nadzorovanje naprav za varjenje ter se bo ukvarjal tudi po navodilih oblastnih gospodarskih organov s strokovnim in gospodarskim planiranjem naprav in pripomočkov za varjenje, ki bi jih lahko prevzela in izdelovala domača industrija. Z zavodom bo narejen nov važen korak naprej v tej tehniki, v kateri je naša država delno zaradi vojne, delno pa zaradi naglega industrijskega razvoja v kovinska in-f du.si.riji prisiljena pod vzeti energične ukrepe, če hoče, da bo kovinska industrija delala racionalno in po sodobnih postopkih. V tej smeri je nadvse koristno delo društva. Pomemben činitelj v širjenju znanja v varilski tehniki je revija »Varilna tehnika«, ki jo društvo zamenjuje za 79 inozemskih in 11 domačih strokovnih revij, ki so na razpolago strokovnjakom in podjetjem v društveni knjižnici. Ze samo materialna vrednost revij je velika, če se ve, koliko dragocenih deviz je s tem prihranjenih, če pa se pri tem upošteva, da imajo domači strokovnjaki preko tujih revij vse strokovne informacije o napredku in delu drugod po svetu, se šele prav oceni vrednost izdajanja strokovne revije. Kljub temu tudi revijo »Varilna tehnika« zadevajo pereči problemi našega iskarstva. Občni zbor je dal pob;, j za sklicanje posveta uredniških oJLnrov vseh strokovnih revij, ki bodo prerešetali problem izdajanja strokovnih revij in predlagali ustrezne ukrepe. S kakšno problematiko pri varjenih konstrukcijah se ukvarja naša kovinska industrija in kako pomembne uspehe pri tem dosega, s,ta prikazala predavatelja strokovnjaka iz tovarne Metalne, Maribor. Posebni poudarek pa je občni zbor dal proizvodnji, predelavi in varjenju aluminija glede na dejstvo, da kljub precejšnji proizvodnji, ki se bo z izgradnjo tovarne v Kidričevem še znatno povečala, znaša poraba na vsakega prebivalca 0.2 kg, če se navede za primer, da v sosednji Avstriji znaša 2 kg. Prav s tehniko varjenja aluminija bo lahko uspešno povečana predelava in poraba, s tem pa znatno zvišan življenjski standard. Za predsednika DVT ie bil že tretje leto zapored izvoljen univ. prof. Dobro mil Uran. P. S. Nad io milijard za investicije na Hrvr kem Zagreb, 12. febr. Komur,e na Hrvatskem so vložile nad 500 prošenj za kredite za investicije za skupno nad 10 milijard. Polovico teh prošenj se nanaša na kmetijstvo, 2 milijardi pa za melioracijska dela. MB 0 šem Je razpravljal zbor velivsev v Logatcu Spomenik narodnim herojem in borcem Siska V torek je bil v Dol. Logatcu zbor volivcev, ki se ga je udeležil poleg'velikega števila volivcev tudi tukajšnji ljudski poslanec tovariš Stane Kavčič. Glavni namen zbora je bil poročati volivcem o delu občinskega ljudskega odbora v minulem obdobju, hkrati pa seznaniti volivce z načrti, ki jifc zajema triletni komunalni plan-Takoj v začetku razprave je bilo razvidno, da je bil v zadnjem času v občini dosežen kotel, V drugih obratih precejšen gospodarski napre- J’.tv1 a Irt rvnrpmn nni5amP7ni «.trn- rinV ylastn nn «n n^npčnn ripln_ nibice, nih brezšivnih cevi, pa tudi rije in gradnjo novih obratov, ni podoba velikega metalurškega od koder bomo dobivali ele- ostalo opremo, posamezni stro- dek, zlasti pa so uspešno delo-korr.binata bo že zelo popolna, mentamo žveplo, dalje petrol- kovnjaki pa bodo pomagali pri vali zdravstveni, socialni in Toda kolektiv železarne s tem koks, nujno potreben za elek- ureditvi tako, da bodo v Sisku kulturni svet. še ni zadovoljen. Resno raz- trode v industriji aluminija, verjetno že letos izdelovali tu- Z ozirom na komunalni na-mišlja o gradnji koksarne... so si naložili prebivalci Siska di pivo. Sisak ima še več svet- črt so volivci na zboru sklepali kombinatu lesne industrije, je nalne potrebe precejšnja sredstva. V razpravi je bilo med drugim poudarjajo tudi pereče stanovanjsko vprašanje, saj se je s porastom industrije v zadnjih letih močno dvignilo tudi števno prebivalstva v Logatcu. Tovariš poslanec je s tem v zvezi naglasil, da občina sama nikakor ne bo mogla rešiti stanovanjskega vprašanja z lastnimi sredstvi, pač pa bi bila delna rešitev v tem, če bi začeli delavci in ostali prebivalci sami graditi enostanovanjske za kar lahko dobijo potrebne kredite. V zvezi s prepustitvijo zadružne žage v upravljanje To ni pravzaprav nič novega, še nova bremena. Letos bpdo lih perspektiv. Na osnovi naj- o črpanju gozdnega sklada, in-Ze dlje časa razpravljajo o začeli graditi tudi tovarno ve- novejših raziskovanj zatrju- vesticijskih sredstev in o ob-tem, da bi gradili koksarno- zanih plošč ob reki Kolpi, ki jejo strokovnjaki, da leži to davčenju zemljišč za letos. Ne-Samo zaradi tega, ker bi od- bo prav tako še povečala do- mesto pravzaprav v osrčju bo- katera podjetja so sklenila pripadel prevoz koksa bi prihra- hodke. gatega naftinega polja. M. B. spevati občini za njene koir.u- bil tovariš poslanec mnenja, da naj bi se reševanje tega'prepustilo delavskima svetoma obeh podjetij, ki bosta sama najbolje vedla kako in kaj. MF. Kosta Stepanovii: Beograjske zimske dogode in nezgode V Beogradu Je zapadlo toliko ■nega, da bi mogla beograjska občina, če bi se javili zanj kupci, kaj hitro nabaviti avtobuse in tramvaje in zgradili novo električno centralo. Toda na žalost, kupci za sneg se niso javili in tako je ostal tam, kjer je zapadel. Po hodnikih je že tako shojen, razpotegnjen kot testo za gibanice in poledenel ket na drsališču, tako da hodiš kot po steklu. Avtomobili reševalne postaje brez vsakega poziva neprenehoma križarijo po ulicah in čim kakemu pešcu spodrsne in telebne po tleh, že priskočijo bolničarji in ga odpeljejo kdo ve kam, kajti traumatološka klinika je že davno prenapolnjena. Zaman je hodila milica od trgovine do trgovine in prosila in opominjala, naj očistijo hodnike snega in ledu. — Pa, ni to moja trgovina, tovariš, se Je izgovarjal skoraj sleherni poslovodja in nekam tužno razprostiral roke. — Ko sem še Jaz imel svojo trgovino, ho, mene pač nikomur ni bilo treba prositi in opominjati! Tja do polovice ceste Je bilo vse očiščeno in posuto z žagovino. Toda stopi no do direkcije našega podjetja, pa se z njimi pomeni! Jaz prodajam tu le paračinske blagove in ni moja stvar kidati sneg. (Kozerija) In tako pričakujejo sedaj Beograjčani, ki morajo hoditi vsakodnevno po svojem poslu, milosti od neba: morda bo pa le posijalo ljubo sončece in zapihal topel južni veter, da si Beograjčanom ne bo treba več lomiti rok in nog na poledici. Toda vse do. zadnjih dni so ljudje po Beogradu padali in cepali, kakor na Koreji. Marsikateri jo je skupil za vse svoje življenje, nekateri pa so celo ob življenje. Gre človek zjutraj živ in zdrav z doma, pa ti izgine, kot bi se vdrl v zemljo. V časopisih si naletel na take-le oglase: Moj sin-edinček* nižji uradnik, je neznano kam izginil. Zadnjič so ga videli pred štirimi dnevi pred gledališčem, ko je v repu ^kal na avtobus za Banovo brdo. Na sebi je imel sivo obleko, zakrpane nizke čevlje in veliko rumeno zaplato na desnem rokavu zimske suknje. Prosim vse dobre ljudi, ki jim Je o njem kaj znanega, da sporoče to njegovi nesrečni materi Leposavi, Banova ulica 5t* 8, Banovo brdo. In tako dalje. Ali: Moja resnična žena Je odšla pred Šestimi dnevi z doma, da bi kupila na Terazijah petrolej za svetilko. Odtlej se ni več vrnila domov. Na nogah je imela moje copate, na glavi rumeno ruto, v roki pa cekar. Komur je kaj znano o njeni usodi, naj o tem obvesti najbližjo postajo Ljudske milice ali mene, njenega moža Jevrema, Stari Smederevski dje-ram. Ulica Dimitrije Davidoviča Št. 17. Na tramvajskih postajališčih, kjer čakajo ljudje pozno v noč, da se prikaže tista grmada žele-zovja, ki mu pravijo v Beogradu tramvaj, lahko v teh dneh slišiš marsikaj. — Tri sto zelenih, ljudje, vse mogoče se lahko dogodi v tej beograjski babilonski temi, so zatrjevali ter bulili v temo, ki je sedaj v Beogradu kaj pogosta. —-Napočil je čas, da ne grem iz hiše, predno ne napišem oporoke ter se poljubim in poslovim od vse družine. — Slišal sem, da kradejo celo ljudi, tajinstveno pripoveduje drugi. — Banditi izkoriščajo temo, napadejo človeka, mu s papirjem zamašijo usta, ga vtaknejo v vrečo in hajd z njim čez mejo! In naenkrat se tak nesrečnik znajde v Indokini, v tujski legiji. — Včeraj sem vložil prošnjo, da mi dovolijo nošenje orožja, je zagotavljal blagajnik nekega podjetja. — Mene, pohabljenca in težko bolnega, gotovo ne bo nihče ukradel, a kaj, če mi vzamejo denar! Zato bom nabasal revolver, pa-.. Mlekarja sem prosil, naj ml posodi svojo laterno. Kajti, poglejte, niti prsta pred nosom ne vipm! Ko je izginjalo vedno več ljudi, je začelo skrbeti tudi kriminalistično upravo. Toda niso minili niti trije tedni, ko je bila stvar razčiščena. Nekatere izmed izginuiib so našli žive in zdrave. Zatekli so se k svojim sorodnikom in znancem v središču mesta, da tu dočakajo toplejše dni. Svojcem so z dopisnico sporočili, da ne morejo domov zaradi poledice, ki pa Je tudi poštarjem onemogočala pot na periferijo. Vse ostale so našli po bolnišnicah; ta ima v mavcu roko, oni nogo, nekateri pa kar oboje. Najhuje je doletelo nekega študenta. Po lastni krivdi si je zlomil vrat. Hotel je skočiti na trolejbus! Ko se Je razvedelo, da so po-grešance našli, je vsem Beograjčanom odleglo. Hvala bogu, so si oddahnili, da le nihče ne krade Hudi in Jih ne Izvaža v Indoki-no. Ce Je že treba umreti, lahko umreš tudi sredi Terazij in ti ni treba hoditi na daljno pot o In-dokino! In tako so zdaj, kljub hudi poledici, ulice v središču mesta podnevi in zvečer prepolne ljndi. Mirno se sprehajajo in nekateri si celo. požvižgavajo. Pa če se tudi kateri položi na tla. kakor je dolg in širok, se zaradi tega nihče več ne vznemirja. Kajti, če hočemo biti pošteni, kateri vrag pa ga je pripeljal prav sem na pbledenele Terazije? Zakaj pa ni ostal doma in se grel ob topli peči, seveda, če je bil tako pameten, da si je še pravočasno nabavil drva in premog?! Kajti zdaj si ne moreš nabaviti ▼ Beogradu ne drv, ne premoga, pa tudi če je sam direktor podjetja »Ogrev« tvoj pravi stric! Pa vendar se tu pa tam še najde kak naivnež, ki tudi po petnajst dni preži pred kako prodajalno kuriva in mu otrcici prinašajo kosilo in večerjo ter zaskrbljeno gleda, kako mrzli krivec čisti beograjske ulice ali pa, kako nov sneg pada na staro zalogo. Naposled pa, ko se že vsega naveliča, odide bodisi domov, da tam v nezakurjenem stanovanju šklepeče z zobmi — če jih še ima —, aii pa se kar sam hrez zdravniškega nakazila napoti v bolnišnico, da si tam zdravi pljučnico. Mestni ljudski odbor tarejo hude skrbi, šest sej je že imel in razpravljal o tem, kdo je kriv, da Je ostal Beograd sredi najhuiše zime brez drv in premoga. Krivca doslej še niso našli, kaže pa, da ga bodo odkrili še ta mesec na dvanajsti ali trinajsti seji. In tako bo še pred pomladjo vse na svojem mestu. Premoga in drv sicer ne bo pred junijem, vedelo pa se bo vsaj to, kdo je temu kriv. Kajti prejšnja leta se niti to ni vedelo! Da Beograd sedaj nima dovolj ne tramvajev, ne trolejbusov, ne avtobusov, se zdaj, hvala bogu. že ve, kdo je kriv: Beograjčani sami! Te dni se vodi po časopisju živahno razpravljanje. Mestno prometno podjetje pravi, da Beograjčani nimajo pravice jeziti se zaradi tega, ker morajo sedaj po mrazu in poledici pešačiti. Krivi so sami, ker plačujejo za vožnjo s tramvajem samo po 10 dinarjev, z avtobusom pa 15 din. To Je, pravijo, bagatela, kajti kalkuiaicija kaže, da bi morala stati vožnja s tramvajem točno 37 din, z avtobusom pa 44 din. In zaradi te stalne izgube podjetje doslej ni moglo kupiti niti enega samega tramvajskega voza, niti trolejbusa in zato še dandanes vozijo isti tramvaji, ki so jih kupili pred 25 leti. In še dostavljajo: Ce se vi, Beograjčani, ne iztreznite, boste ob letu poleti in pozimi hodili peš! V ta prepir, ki je razburil tudi mestni sindikalni svet in 30 ter še nekaj tisoč beograjskih študentov, — ki so se razvadili in zahtevajo še nadalje nekakšne ugodnosti na tramvaju -in avtobusih, namesto da bi hodili peš, dokler so mladi In zdravi, — se je vmešal sedaj še nek knjigovodja. Izračunal je, da bi lahko stala vožnja s tramvajem samo 35 din. To bi bilo tudi veliko bolj praktično zaradi menjavanja denarja in sploh drobiža. Za vožnjo z avtobusom, ta možakar ni napravil kalkulacije, ker se tega prevoznega sredstva ne poslužuje več, odkar je nekoč odletel iz avtobusa in ležal šest mesecev v bolnišnici. Hkrati pa je ta odlični računar predlagal, naj bi ljudska milica mobilizirala beograjske ko-čijaže, ki naj bi s spediterskimi vozovi razvažali ljudi, dokler ne vzame vrag zime. Ta predlog je naletel na živahno odobravanje, ker je neki Beograjčan izračunal In objavil v »Politiki«, da prideš prej z brzo-vlakom od Beograda do Slavonskega broda kot pa z avtobusom od savskega mostu do Zemuna. Drugi ljudje pa spet pravijo: — Nam Je pač vseeno, ali zmrzujemo v tramvaju ali špediter-skem vozu. Spedlterski voz Je vsaj hitrejši od tramvaja, pa tudi bolj varno je: naj je električni tok ali ga ni, s špeijiterskim vozom lahko vedno potuješ. In če omaga konj, lahko zaprežeš drugega. Ce pa se pri tramvaju pokvari motor, ni nobene rešitve in moraš peš, povrh pa te lahko celo prisilijo, da rineš tramvaj do remize. Beograjčani pa smo sploh pohlevni in bi se temu kaj hitro privadili. Saj glejte, mnogi so govorili, da ne bo šlo brez električne luči, a vidite: vsi smo živi in zdravi! Zares še ni bilo nikjer zabeleženo, da bi bil kdo umrl zaradi tega, ker je beograjska električna centrala razdelila mesto na tri cone in da po dvakrat na teden od štirih do osmih zvečer prekine tok. Ljndje so bili pravočasno opozorjeni, kakšna čorba se jim kuha in vsak pameten človek je pohitel in napolnil petrolejko in mu sedaj ni dosti mar, če ni elektrike. Prižgeš petrolejko, pa ob njeni prijetni mehki svetlobi čitaš in se kulturno dvigaš in čas ti hitro mine. Niti tisti tuji pianist se ni dal motiti, ko je med koncertom v Kolarčevi dvorani zmanjkalo elektrike. Vedel je, kam je prišel in ko je zavladala v dvorani tema. je potegnil iz fraka za dober funt sveč, jih lepo razvrsti! po klavirju in nadaljeval koncert kot ob belem dnevu. Ta njegova iznajdljivost je očarala občinstvo še bolj. kot njegovo odlično izvajanje Bachovih in Mozartovih del. Ti pride ta človek iz daljnega sveta v Beograd, pa se ti je znašel, kot da se je v njem rodil. Iu tako se širi slava Beograda tudi preko naših meja. Matere - za vas in vaše otroke Tabo se bo deklica naučila reda lovi centralni ginekološki dispanzer v Ljubljani V tiilno nestrpnega pričakovanja se vsuje zdrav jok komaj rojenega bitja. Od bolečin napet obraz mlade matere se zopet umiri in nanj leže spokojen «bebljaj radosti in zadovoljstva. Porod je končan — novega državljana FLRJ registrirajo v matično knjigo. Koliko skrbi, strahu in nedoločene bojazni na račun tega, pravkar rojenega bitja! Nešteto vipeašanj si zastavljajo še pred porodom bodoče mamice, rešujejo jih povsod, doma in v trgovini, r kinu in zdravniški ordinaciji. Nekatere zanima prav v»e, od spočetja do Voznega razvoja, so pa tudi take, ki vse prepuščajo slučaju in se važnosti svojega stanja sploh ne zavedajo. Kolikokrat je znatiželj-nost neutešena, problem; ostanejo odprti in nerešeni — materi in bodočemu otroku v škodo. Kolikokrat pa matere od raznih tetk in dobrih znank dobijo nasvete, toda netočne ali celo krive. Vse te, verjetno do- bronamerne nasvete mlada mati v svoji neizkušenosti navadno sprejema in tudi uporablja brez kritičnosti in presoje. Uspeh — to je zdrava mati in zdrav otrok pa ni odvisen od tega, da nosečnica použije hrane za dva, da se čezmerno zredi, da bo dovolj zaloge za otroka, da čim več leži in se nič ne giblje, da použije ob porodu obvezno kurjo juho, da ima pripravljene s čipkami okrašene plenice in z raznimi zavesami in zavesicami dekorirano košaro, da čimdelj in čim večkrat dnevno podoji novorojenčka, da je ta čim debelejši in rdečeličen, ne glede na to, ali pri 8 mesecih že sedi ali ne. To ni vse, to je mnogo premalo. Naše babice niso imele nikogar Iz roda v rod, od matere na hčer se prenašajo pravi in zgrešeni, dobri in škodljivi nasveti. Toda, ali ni morda tudi na tem tako življenjskem področju dejavnosti nastopil čas, ki bo s svojo ureditvijo nudil več in boljše, ki bo odprl mladim materam oči, jih podprl v njihovih nagonskih stremljenjih. Istočasno jim bo zagotovil zdrav organizem in po tej poti otroka, vsestransko odpornega in zdravega. Prepričan sem, da so matere vseh časov v nestrpnih trenutkih čakanja vse po vrsti čutile potrebo, da se posvetujejo s človekom, ki bi jim znal odgovoriti na nešteta vprašanja. Toda, ali so naše prednamke imele te možnosti: Mirno lahko odgovorimo: ne! Niso še daleč časi, ko je bilo materi posvečeno nič ali prav malo skrbi. In kako je danes? Danes, ko je porodniška znanost takore% koč dosegla vrhunec, ko pri uspešnem vodstvu poroda tehnično ni več kaj bistvenega spreminjati, ko ni več vpraša- nje, kako brez nevarnosti dovršiti cesarski prerez, rešiti prečno lego ali dokončati klešč-ni porod, se postavlja pred porodničarja, zlasti pa pred socialnega ginekologa drugačno vprašanje — kako zaščititi mater in v njenem telesu nastajajoči živi plod, da bi po srečnem porodu ostala ne samo živa, temveč tudi zdrava oba, brez posledic in v najboljši formi. To vprašanje rešuje pred in poporodna zaščita. To je zelo mlada veja porodništva. Prvi resni, širši začetki segajo blizu pred drugo svetovno vojno. V Sloveniji seveda o taki zaščiti pred vojno ne more biti govora. Osvoboditev pa je razsvetlila tudi to, do tedaj tako temno ulico. Vsaka nosečnica štirikrat pregledana Prvi zametki {»svetovalnic, ki so bile mačehovsko odrinjene v majhne prostore, segajo v leto 1945—46. Razvijale so se z majhnimi materialnimi sredstvi, a z veliko požrtvovalnostjo redkih strokovnih delavcev. Toda 8 let je preteklo in Slovenija ima že 54 posvetovalnic za nosečnice, ki so kljub pomanjkljivostim silno mnogo doprinesle k ohranitvi zdravja naših mater in njihovega naraščaja. Le poglejmo, kako je raslo zaupanje v te skromne ustano-ve( Leta 1946 je bilo pregledanih v Ljubljani le 1070, leta 1953 pa že nad 10.000 nosečnic. Torej je bila leta 1946 le vsaka tretja nosečnica v Ljubljani pregledana, leta 1953 pa vsaka povprečno 4 krat! Požrtvovalni strokovnjaki ljubljanskih posvetovalnic lahko s ponosom in zadovoljstvom gledajo na uspešno prehojeno pot. Kar poglejmo efekt; samo majhen drobec. Morda najnevarnejša vseh pred in odporod-nih komplikacij, ki prenekateri-krat konča katastrofalno, je porodna božjast (eklampsia). V zadnjih štirih letih ni nobena porodnica v ljubljanski porodnišnici obolela ali celo podlegla tej zavratni bolezni, če je pravočasno prišla v posvetovalnico. In to je uspeh, ki smo nanj res lahko ponosni, zlasti če vemo, da je ta komplikacija pri nas precej pogosta. Popolna zaščita matere in otroka Toda ne bi pravilno razumeli naloge, če bi nas uspavali doseženi uspehi in bi zaustavili korak na pol poti, ko vidimo, da je pred nami še velik osvojljiv cilj — popolna pred in poporodna zaščita matere in otroka. Za te velike naioge pa so posvetovalnice za nosečnice le premajhno torišče in prešibka osnova. Saj one zajemajo le nosečnice, otročnic — torej mater po porodu — se doslej sistematično sploh še nismo mogli spomniti. Kako zelo pa je naša mati potrebna zaščite tudi po porodu in to neposredno po njem in v prvem letu, nam zgovorno kažejo podatki. Računamo lahko, da je cca 3Q odstotkov vseh slovenskih žena po porodu zdravstveno oškodovanih da bolehajo za najrazličnejšimi nevšečnostmi kot posledicami poroda kar bi dalo 9000 slovenskih žena letno. Številka, ki se KRIŽANKA \ 2 j <1 5 6 7 8 9 10 11 <2 :3 \H M ib v? r 1 48 *9 20 ii 22 23 IH 1 25 1 26 27 ja L! 29 30 5i 32 35 35 i -J 36 37 38 39 HO 1 M -a 1 —— •.3 <«4 VODORAVNO: 1. hrup. trušč; 6. mir, počitek; 11. pogorje v severni Bosni, znano iz NOB; 12. nediscipliniran, odpovedujoč pokorščino; 14. naporna lahkoatletska disciplina; 15. prihod (srbohr.); 17. določene barve; 18. mladiči domače živali; 19. plač; 20. češki zgodovinar in politik (1854 — 1918); 24. del obraza; 25. del živalskega telesa; 26. malo (v kor. narečju); 29. kočijaž; 31. umetnina; 34. reka v Sibiriji; 36. neplodna; 38. prebivalec gričevnatega sveta v Sloveniji; 40. ptič; 41. plemenita vrsta kostanja; 42. prevzet, navdušen; 43. odrezek na vrednostnem papirju; 41. težak, človek ki se žene pri delu. NAVPIČNO: 1. rimska pokrajina južno od Donave; 2. židovsko moško ime; 3. moško ime; 4. pod-smehljivo, norčljivo; 5. zgoden; 6. stara ruska utežna mera; 7. negotove hoje, ki jo zanaša; 8. vrednotni papir; 9. enota stare površinske mere; 10. srdit, užaljen; 11. obrabek, osušek; 13. prislov; 14. svojilni zaimek; 16. vrsta konjskega teka (srbohr.); 21» bajeslovni kraj vsega dobrega; 22. okrajšano tuje žensko ime; 23. vrednostni papir; 26. gozdna rast; 27. pokrajina v Zadnji Indiji; 28. kvarta-ški izraz; 29. poljski pridelek; 30. naš šahovski mojster; 31. vrsta peciva; 32. mdško ime; 33. dvojica; 35. žensko ime; 37. star glasbeni instrument; 39. beograjski tednik; 40. vas v Jeruzalemskih goricah. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. pikolo, 7. anglofob, 14. ilustrator, 16. Ruhr, 17. lira, 18. are, 19. digama, 21. sod, 22. plenic, 24. rad, 25. (U(nited) N'atdoue), 26. plastilia, 28. Z(apadna) I(ndija), 29. Poe, 50. talog, 31. gel, 32. stalna, >5. tam, >6. sani, 37. kile, 38. provizorij, 41. irigator, 42. maketa. Navpično: 1. Pilsudski, 2. Dion, 3. Kurd, 4. osa, 5. L(ev) T(olstoj), 6. orala, 7. atentator, 8. so, 9. grd. 10. organ, 11. Fuad, 12. Ohm, 13. Brazilija, 15. a rest. 20. Irig, 22. ples, 23. kilav. 26. poleg, 27. lomim, 28 zenit, 29. pali. 31. gare, 33. tir, 34. Apt, 36. sak, 39. ro, 40. z*. ob njej lahko zgrozimo in ki da resno misliti! Da bi zaorali ledino vsaj v glavnem mestu republike, je MLO v povezavi z ginekološko — porodniško kliniko v Ljubljani stopil tudi po tej strmi poti korak naprej. Organiziral je centralni ginekološki dispanzer v Ljubljani, ki bo višja stopnja v razvoju posvetovalnic in ki bo vključeval v svoj: funkciji predporodno in poporodno zaščito matere in otro-ka. Matere! Dispanzer, ki bo začel poslovati v teh dneh, je namenjen vam in vašim ixxiočim otrokom. Lahko bi rekli, da je bii rojen kot pretežak otrok, v znoju in bolečinah, zato naj vam bo še bolj dragocen. Nosečnice! Nudil vam bo vso najvišjo strokovno pomoč od spočetja do poroda, bogatil vas bo z nasveti, ki se bodo na vas in vašem otroku stokrat obrestovale. Vodil vas bo mirno, uspešno in varno do svetlega cilja — do normalnega poroda. Otročnice! Dajal vam bo vsestransko preventivno in kurativno oporo, z njegovo r—nočjo se boste izognile vsem pretečim poporodnim posledicam. Hodite redno v novoustanovljeni dispanzer in njegov, podaljšane roke — posvetovalnice vsaj 6 krat pred porodom in v prvem letu po porodu vsaj 3 krat. Izkoristite priložnost, ki vam jo nudi socialna ureditev naše države, izkoristite možnosti, ki so jih vaše prednice bridko pogrešale. Ne bo vam žal izgubljenih ur, mi pa bomo imeli zavest, da smo se približali najvišjemu smotru: — zdrava mati — zdrav otrok. Dr. Bogdan Tekaučič Ko si odprla ribjo konzervo jo popolnoma izprazni, sicer postanejo ribe škodljive in celo strupene * Ce preproge pogosto iztepamo, se iz njih dviga neprijeten pran. Da to ftreprečimo. potresimo preprogo s sojo in šele nato iztepajmo. Sol zadrži dviganje prahu in obenem osveži barve. • Preozke usnjene rokavice raztegnemo tako, da vsako posebej položimo med dve vlažni krpi, kjer naj ostanejo nekaj ur. Usnje bo vlago vsrkalo in rokavice se bodo pri natikanju raztegnile. Žerjavica bo vzdržala delj časa, če jo bomo pokrile s pepelom, spodnja vratiča pa zaprle. • Klotaste predpasnike, steklo in stekleno posodo lepo očistimo s kavino goščo, kateri smo dodale nekaj kapljic kisa in vode. * Kako spravimo otroški voziček bre2 prevelikega truda v visoka nadstropja? S tem si beli glavo marsikatera mamica, ker vozička v III. ali IV. uadstropje ni mogoče nositi, a je sama za vse. Ta skrb odpade, če pritrdimo na voziček takozvane >smučd« — to so ozke deščice, ki so na obeh straneh ukrivljene. Tako drči voziček z lahkoto po stopnicah, me da bi se bilo treba količkaj truditi. Na vprašanje tov. 8. M., ki na« je prosila nasveta, kako naj svojo šestletno hčerko nauči reda, smo prejeli več odgovorov, od katerih nekatere tudi objavljamo. Aaiea Robič it Žalca takole piše: / »Imam tri in pol leta starega fantka, ki je bil prav tak kot ta deklica Razmetal je vse irračke po kuhinji, če sem mn pa rekla, naj pospravi, je bilo — ojoj. Z lepo besedo ni pomagalo nič, še manj zgrda. Toda to ni trajalo dolgo. Nekaj dni mu nisem rekla besedice Ko je odšel spat, sem pospravila igračke sama Ko se ie zbudil, je postal pozoren, ker so bile igračke pospravljene. Cez nekaj dni sem ga začela nagovar jati, naj mi pomaga pospravljati igračke, saj vidi. kako je grdo, če fe vse razkopano in kako lepo bo, kadar bo pospravljeno. Prav tako je z mano pospravljal sobo Vedno pa sem poudarjala razliko med pospravljenim in nepospravljenim Tako se je fantek brez velikega truda naučil reda, in sedaj z njifn nimam več težav. Moje mnenje je„ da je treba v otroku najprej vzbuditi smisel za lepoto To mu pa najlažje vcepiš ne z govorjenjem im pridigami, temveč z zgledom.« Tovariš P B. Drenik iz Ljubljane svetuje, naj bi tov. S. M. vpisala hčerko v najbhžje telovadno društvo. »Prepričao sem, da bosta red in di sciplina pr: telovadbi na deklico kmalu dobro vplivala. Najbolje je, da tudi mati sama prisostvuje pri telovadbi in jo tja tudi pospremi.« Profesor Gustav Šilih med drugim piše, da je treba že od majhnega otroka dosledno, brez popuščanja zahtevati, da po igranju sam pospravi igrače na določeno mesto, če tuda se izgovarja, da je utrujen. Po- Moje peril«» |e lepo belo Naša naročnica iz Maribora nam je poslala zanimiv recept za pranje perila, ki gospodinjam to težko delo znatno olajša Ker smo recept pre- izkusili, svetujemo tudi vam, da ga odslej začnete uporabljati. Takole nam piše: 30 1 mrzle vode, 30 dkg raztopljenega pralnega mila, 4 jedilne žlice sahnijaka in 2 jedilni žlici terpentina dobro zmešam. V to namočim belo perilo (lahko tudi pisano, ako to ne pušča bairve), zjutraj pa ga v isti vodi mrzlega zmoncam tako, da je hitro Čisto. V isti vodi operem nato še pisano perilo, ki 'nima trpežne barve, nazadnje pa nogavice. Vse perilo splakujem nato tako dolgo, da je voda Čista. Vode, v kateri se je čez noč namakalo perilo pa ne zavrženi, temveč jo s pridom uporabim pri ribanju kuhinjskega poda. D. O. meje, k® že hodi v šolo naj ob določenem času napiše domače naloge in že zvečer vsak dan pripravi, kar potrebuje za šolo itd. Končno je treba imeti tudi potrpljenje. Matere običajno prav tu večkrat hudo grešijo, ker napravijo one tisto, kar bi moral otrok. Načelo — hitro, hitro • ne sme veljati, temveč — dobro! Otroka ne smemo gledati s perspektive odraslega in pozabiti, da so zanj enostavne dejavnosti (po mnenju o raslih) večkrat zelo težavne. Z ne-potrpežljivostjo Jer z njo zvezanim Qas'ljcm. karanjem, godrnjanjem ga samo potrdimo v mnenju, da ne more, da je nemogoče ali celo, da je vse skupaj naša samovolja In končno, kar velja za razvijanje dragih dobrih lastnosti in navad, velja tudi za razvijanje redoljubnostn: obračati se je treba do otrokovega čustvovanja in ne samo na ntjegov razum, ustvarjati močne nagibe in tako usmerjati n;egovo voljo in uspeh ne bo izo- Bi rade zoale plesti ? Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, je razpisal »voj prvi točaj za ročno pletenje. Začel se bo 17. februarja, kjer bodo tečajnice s strokovnimi učiteljicami pomenile o svojem delu. Pletle bodo rokavice, čepice, bluze, jopice, a tudi različne vzorce in posebnosti. Strokovne učiteljice jam bodo na tečaju posredovale vse svoje bogato znanje tako, da bo tečaj lahko z&do voljil začetnice in tiste, ki že dobro pletejo, pa se želijo na tečaju samo še izpopolniti, ali spoznati nove kroje in vzorce. V tečaju se bodo tečajnice seznanile s preprostimi, praktičnimi modeli. Tu bo tudii največ možnosti, da se žene s praktičnimi primeri vzgajajo k lepim, estetskim in sodobnim modelom, spoznajo uporabnost različnih vo-ln, z njihovo barvno harmonijo itd. Zanimanje za ta prvi tečaj pletenja je tolikšno, da do podobnin tečajev prav gotovo še več. Naše žene vse leto pletejo. Poletje za nje ni mrtva sezona. Takrat pletejo nekoliko več iz bombaža 'otroške garniture, rokavice), obenem pa pletejo tudi letue ženske jopice, bluze, vse dele otroške garderobe in slično. Le volnene čepice jn smučarske roka vice v začetku poletja pač še ne pripravljamo za zimo Tečaj bo lahko obiskovala vsaka izmed nas, saj bo šolnino 600.— din plačala celo v dveh obrokih, če vsega naenkrait ne bo zmogla. Tako, sedaj imamo to, kar smo si že dolgo na tihem želele — tečaj za pletenje, ki nam bo močno koristil. D. P. Kako ohranimo svilene nogavice Četudi nylon nogavice vztrajno izpodrivajo svilene, nekatere med nasni še vedno rade segajo po njih. Zato je prav, da vemo, kako jih najlaže ohranimo, da se nam bodo čim delj ohranile. Predvsem moramo vedeti, da je to eden od naj občutljivejših predmetov naše garderobe, zato tud! zahtevajo posebno pozornost. Preden jih obujemo, jih zmočimo v mlačni vodi, da postane nit prožnejša. Komur se znojijo noge, mora paziti, da jih vsak večer lahno, brez mencanja izpere. Voda ne sme biti vroča, tudi namiliti jih ni treba preveč. Takoj, ko smo jih oprale, jih obesimo za stopalo in posušimo. V zimskem času porabijo v vsaki družini precej limon, pravzaprav limonovega soka. Lupina ostane navadno neizkoriščena in jo odvržemo. Odslej bomo olupke sesekljale in kuhale pol ure, da se zmehčajo. Nato jih pretlačimo, tekočino pa po okusu osladimo in okisamo z limonovim sokom. To je prav dobra pijača, vroča ali mrzla. • Stare nylon ali perlon nogavice ne zavrzimo! Bolje bo, da jih prišijemo na notranji del rokava našega puloverja in videle bomo, da bodo rokavi še enkrat bolj trpežni • Na dvorišče je padal ozek trak sončnih žarkov, ki so predrli dolgočasno zimsko nebo in oranžjio osvetlili okna ter drobno belo stvarco v kotu dvorišča, Pikico. Ta se je udobno zleknila na suh prostor, ki ga je pred dežjem in snegom ščitila položna streha ter v sladkem dremežu zaprla lepe očke. Je bila Pikica ljubka deklica? Kaj še, Pikica je prav majhna psička, fci nikoli ne bo prav velika. Vsa je bela, le nožice ji pokriva črna, svetlikajoča dlaka. Otroci, ki se tolikokrat podijo po dvorišču pravijo, da ima obute nogavičke in je Pikica njihova ljubljenka. Tokrat pa ni bilo otrok na dvorišču in Pikica je imela mir pred njimi. V miru je uživala mlačno zimsko sonce in mislila kdo ve kaj. Stanko je prav na hitro pojedel malico in že stekel na dvorišče. Tu pa ga je zgrabil dolgčas, ker ni bilo njegovih tovarišev, s katerimi bi se igral. Končno se je spomnil, da bi bilo prav zabavno lu-čati kamenje. Kam? Kaj bi si izbral za cilj? Tedaj pa je za gledal v kotu mirno ležečo Pikico. Zmagoslaven nasmeh mu je prešinil obraz. Pobral je oster kamen, zamižal in.. zažvižgalo je po zraku. Belo Pikičino telo je silovito trznilo, in se sunkoma vzpelo. Istočasno se je po dvorišču razlegel stokajoč glas, ki je izzvenel v zamolklem tuljenju. Tedaj šele je Stanko obstal in se zresnil. Naglo je pogledal po oknih, če ga kdo ne opazuje. Ni opazil matere, ki je za zastrtim oknom široko odprtih oči strmela na sina, ki se je brez obžalovanja bližal mali Pikici. Zdelo se ji je, da ta deček tam doli na dvorišču ni njen sinko, temveč tuj otrok, ki se je po naključju prikradel na njihovo dvorišče. • Stanko se je približal Pikici. Hotel jo je zgrabiti, toda ta je divje skočila, da se je Stanko zbegano umaknil. Tedaj pa ga je mati poklicala. Ta se je začuden ozrl navzgor proti svetlikajočim se oknom, saj materin glas še nikdar ni bil tak, nikdar še tako oster in preteč. Za trenutek^ je okleval: »Bi ubogal? Morda bi bilo bolje, da bi se kje skril?« Vendar se ni skril. Odšel je počasi po škripajočih stopnicah, dobro vedoč, da je mati videla vse. Čakala ga je. Zdelo se mu je, da je še drobnejša kot navadno in njen ctybri obraz v kot udarec zadelo materino vprašanje. » »Ti hudobni otrok! Kako bi bilo tebi, če bi ti nekdo zalučal kamen v oko! Kako bi te zabolelo v dno srca in nikdar več bi ne mogel gledati s tistim očesom. Glej, in Pikico je prav tako zabolelo, sredi svojega drobnega srčka je občutila hudo bolečino, ti pa___ niti pomagati ji nisi hotel...« je mati očitajoče umolknila. Stanko ie začutil v očeh pekočo bolečino. Mahoma je razumel, kako je moglo biti Pikici, ko ji je vrgel kamen v oko Čutil je, da prav tako ni bilo prav, ko je tako rad, iz dolgočasja trgal muham nožice iz mehkih telesc, trpinčil metulje in druge živali. Obšlo ga je kesanje, ki ga je izlil s pekočimi solzami v materino naročje. Mati je sedaj dobro vedela, da njen Stanko ne bo več mučitelj brezmočnih živali, temveč njihov dobri prijatelj. Pikica ni več ležala v sončnem kotu, ko je prišel Stanko z materjo na dvorišče. Poiskala si je prostor pod pozabljeno, poveznjeno košaro, kjer si mlb* sončni luči še bolj gosto preprečen z drobnimi gubicami »Kaj si storil Stanko?« Ni ga udarila, vendar ga je huje je lizala kri s črnega smrčka. Staftko je pokleknil k njej in jo dvignil v naročje ter ji s tresočo roko obrisal curek krvi, ki je iz očesne jamice tenko tekel po beli dlaki. y. k. Sedemkrat.drugačna obleka Takale obleka, ki Jo vidimo na sliki, je nadv.fe praktična, a obenem tudi lepa. Pravzaprav je to t03$du£ii@ Krompirjevi cmoki na juhi 2 prejšnji dan kuhana krompirja drobno nastrgamo, osolimo in popopramo dodamo 4 dkg presnega masla in žličko moke ter dobro penasto vmešamo. Potem izibodemo z mokro žlico poskusni cmokec, ki ga skuhamo in vidimo — če je pretrd, dodamo testu malce masti, *če je premehak pa malo moke. Sedaj cmokce drugega za drugim izbadamo in kuhamo v mirno kipeči slani vodi ali pa kar v juhi 8 do 10 minut. Kadar imamo drobnjak, jo serviramo s potresenim drobnjakom. krilo s širokimi naramnicami, ki se* spredaj zapenja z vi«io gumbov. Vendar to ni več pravo krilo z naramnicami, ker so se te sčasoma spremenile v zgornji del, ki je že bolj podoben životcu, samo, da sta tu životec in krilo eno. Nič drugega, kot da menjamo bluze — in vedno bomo izgledale drugačne. Tako se k zelenemu karirastemu krilu prav lepo poda bela bluza s tričetrtinskimi rokavi, pisana ruta, ki jo ogrnemo čez ramena v poletnem času, črno-belo karirasta rdeča bluza z enakim širokim pasom, v hladnejših dneh pa ogrnemo dolgo pleteno jopico rdečkaste barve. Za spremembo poživimo to krilo tudi z rumeno črtasto bluzo in enakim kratkim šalom okrog vratu ter žepno rutico. Ce imamo črn in rdeč pulover, bomo to krilo prav lahko nosile tudi pozimi. In vsak dan bomo izgledale drugače. Kuhan krompir ne hrani več kot 24 ur. • Stare pekače lahko porabiš kot krmilno korito z a kokoši in zajce. Prav lahko se snažijo, živali ne morejo iz njih izpraskati krme, a tudi dovolj težke so, da se ne prevrnejo. Okenska stekla se bodo. lepo svetila, če vodi za umivanje dodamo malce kisa ali špirita. Blesk oken dosežemo tudi, da vodi za umivanje dodamo nekaj plavila. MM JULIJAN S. vprašuje v imenu vseh, ki trpe zaradi ishiasa, kakšne vzroke poznamo in na kakšen način najuspešneje zdravimo to bolezen, saj pomeni ishias zavoljo svoje pogostosti in pa hudih težav, ki jih prizadeva bolniku, navadno prav neznosno nadlogo. Ishias, bolečine, vnetje bedrne-ga živca, to je v vsakdanji praksi eno najpogostejših obolenj obrobnega živčevja. Pojavlja se navadno v starosti 30 do 50 let, razen tega pogosteje pri moških in rajši na levi strani. Ishias je le prav redkokdaj bolezen sama zase in je navadno samo znak kakih drugih obolenj. Zato je posebno važno za zdravljenje ishiasa, da vselej ugotovimo pravi vzrok, osnovno bolezen. S katero vrsto ishiasa imamo v kakem primeru opraviti, sklepamo po tem, ali gre za pravo vnetje bedrnega živca, za tako imenovani nevritis, pri katerem je živec v vsem svojem poteku na pritisk občutljiv, ali gre za nev-ralgijo, torej za bolečine bedme-ga živca, ki niso vnetnega značaja, temveč jih povzročajo le iz-premenroe v okolju živca, na primer razne bule, gnojenja, obolenja hrbtenice itd., in je živec občutljiv samo na nekaterih značilnih točkah. Vsekakor pa pogostoma srečujemo kombinacije in prehode iz ene oblike v drugo. Da je ishias tako pogost bolezenski pojav, je vzrok tudi anatomska lega in pa dolgi obrobni potek živca, ki je tako izpostavljen raznim škodljivim vplivom, zlasti mehaničnim in temperaturnim vplivom. Od činiteljev, ki povzročajo pojav ishiasa, naj omenimo samo gla\Tie skupine: Revmatični vzroki kot posledica premraženja in prehlada. Razna vnetja in izpremembe v sklepih hrbteničnih vretenc, poškodbe medvretenčnega diska, prirojene nepravilnosti hrbtenice v spodnjem delu, razne mehanične poškodbe, ki nastajajo pri nespretnih kretnjah, pri dviganju težkih bremen in pa pri nekaterih poklicih, na piimer pri šiviljah (stalni pritisk na živce zaradi dolgega sedenja), razna kužna žarišča, posebno razna vnetja v medenici, razna zastrupljen j a, razna obolenja, kot so cukrovka, nagnjenje k protinu, razširjene vene ob poteku živca itd. Pri nastanku ishiasa igrajo vlogo tudi konstitucionalni pogoji z večjo ali manjšo sprejemljivostjo organizma. " Poznamo še oblike ishiasa, ki nimajo izvora v navedenih čini-teljih, temveč so izzvane le re-flektorno zaradi ploskih nog, obolenja rodil, debelega črevesa itd. Navadno oboli bedmi živec le na eni strani, obojestranski ishias je znak bodisi bolezni hrbtenice, organov v mali medenici, sladkorne bolezni itd. Zdravljenje samo in tudi upa- • nje na ozdravljenje je odvisno od vzroka in vsakokratnega stanja bolezni. Pri ishiasu, kjer poznamo vzrok obolenja, moramo zdravljenje usmeriti prvenstveno na osnovno vzročno bolezen. Kjer pa vzročnost ni jasna, se bomo «pri zdravljenju ozirali pač na stanje bolezni same. V akutnem stanju Je nadalje potrebno mirovanje v postelji Nogo je treba namestiti v položaj, v katerem se čuti najmanj bolečin. Ce je nogo treba imobi-lizirati, se priporoča mavčen po- voj v ustrezni legi tako, da je noga skrčena v kolku, v kolenu z nalahno odmaknjenim in navzven obrnjenim bedrom. V akutnem primeru skušamo zdraviti z antirevmatičnimi sredstvi in s sredstvi proti bolečinam, Kot so preparati salicila. pirami-doua in njih kombinacije. Nadalje uporabljamo mnogokrat z velikim uspehom tudi irgapirin v obliki injekcij. Ravno tako je pri vnetju bedrnega živca lahko zelo uspešno zdravilo tudi vitamin B, v velikih dozah. V subkroničnc-m stanju se s pridom uporablja nespecifično dražilno zdravljenje z raznimi preparati, v katerih so nestrupene klice, beljakovine, n. pr. vak-cinevrin itd. Bolniki radi uporabljajo razna olja in masti, ki vsebujejo zdravilna sredstva, kot so saiicil, kafra, čebelni strup itd. Tako mazanje poživlja prekrvitev, poleg tega pa ima navadno tudi svoj duševno zdravilni učinek. Od fizikalnega zdravljenja uporabljamo suho in vlažno toploto s pomočjo termofora, blata, ovitkov, toplega zraka, prh, kopeli itd. Mnogo se uporablja obsevanje s kratkimi valovi, z ultrazvočnimi valovi, v svežih primerih tudi rentgensko obsevanje. Masaža je dopustna samo v kroničnih primerih. Od načinov zdravljenja pride v poštev še natezanje bedrnega živca, injekcijsko zdravljenje v neposredni bližini živca ln v živec sam, kopeli v žveplenih in radioaktivnih vodah oziroma ortopedsko zdravljenje, posebno v trdovratnih primerih, kjer poskušamo lajšati težave z imobilizacijo s pomočjo mavčevega steznika. MŠE S0?WE PJSTIINE Kraljeva begonija (begonia rex) je zelo lepa in hvaležna sobna rastlina. Njeni veliki, srčasti listi v raznih - barvah res zelo poživijo vsako sobo. Potrebuje rahlo, listnato zemljo, pomešano z malo mivke. Ne prenese močnega sonca, zato naj bo bolj na senčnem, a svetlem prostoru. — Pozimi naj bo v prostoru, kjer imamo begbnijo vsaj 10 do 150 C toplote. Begonijo razmnožujemo s potaknjenci in sicer tako, da razrežemo njene starejše liste na več koščkov, ki jih potaknemo v mivko. To imamo v toplem prostoru in zemljo večkrat ovlažimo. Ko poženo koreninice. jih presadimo, vsako v svoj cvetlični lonec v rahlo listnato zemljo, pomešano z mivko. Pozneje, ko poženejo prvi listi, presadimo rastline v večje lonct MEDVEDEK NEEWA — Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster MESTNO OLKDAUSC* CELJE Sobota, 1J. febr. ob a»; Peter Ustinov: »ljubezen Štirih polkovnikov«. Delavski abonma In Izven. Nedelja, 14. febr. ob 18.3#: Peter Ustinov: »Ljubezen Štirih polkovnikov«. Abonma red nedelja ln Izven. Torek, 16. febr. ob 20: Peter Ustinov: »Ljubezen Štirih polkovnikov«. Abonma red torek ln Izven. Petek, 19. febr. ob 16: Peter Ustinov: »Ljubezen štirih polkovnikov«. Šolski abonma. koncerti 106. Miki je nenadoma zagledal, kako je tovariša prekrila siva pernata gmota, in omoten od grozečih udarcev velikanskih kril je za trenutek tiho obstal. Neewa ni dal nobenega glasu od sebe; padel je bil na hrbet in je zasadil svoje ostre kremplje v napadalca. Kakor s koli je hromeče udrihala sova po njem s svojimi perutmi, toda Neewa ni popustil in je besno praskal po njenih koščenih prsih. 107. Sova Oohoomisew je s svojim smrtonosnim napadom za las zgrešila. Njeni mogočni in ostri kremplji so se prezgodaj sklenili in zgrabili samo Neewovo kožo. Zdaj je poskušala plen pobiti s perutmi, dokler ne ni prišel trenutek, da bi ga pokončala s svojim strašnim kljunom. Še malo in medvedek bi bil razmesarjen. Miki se je vznemiril, ker ni bilo od Neewa nobenega glasu in je z režečimi zobmi prišel bliže. 108. Miki je poznal sovražnika! Zanj ptiči nikakor niso pomenili nevarnosti, temveč le plen, kajti večkrat je bil s Challonerjem lovil divje gosi in žerjave. Zato se je zdaj brez laježa z vso težo vrgel na sovo; Oohoomisew je zgubila ravnovesje in plahutajoč padla na stran. Še preden se je lahko zravnala, jo je s šapo preobrnil na hrbet. Šele zdaj je Miki zagnal neugnan in divji hrup. ŠE NEKAJ... Ponarejevalci naročilnic in bariranih čekov ODGOVORI na VPRAŠANJA Več podjetij je nasedlo goljufom. S ponarejenimi naro-čilnioapni povzročeno za tri in pol milijona dinarjev škode. Falsifikator išče posrednike za prodajo blaga in si išče »zaročenko«. Lani so se na področju kriminalistike pojavile nove oblike kriminala, ki so se jih jeli posluževati razni delamrzneži in poceni zaslužkarji nemirno trgovsko žilico, da bi si na lahek način nabrali kupe denarja. Prvi primer take vrste kriminalnih prijemov pri nas je bila ponarejena naročilnica, ki se je glasila na kmetijsko zadrugo Vis, s katero je bilo dvignjeno pri ljubljanski semenarni dva vagona krompirja. Za tem druga, s štampiljko železarne Zenica, s katero je goljuf prišel do raznega kolonialnega blaga v vrednosti 2,106.400 din. Tretji primer — falsifikat barira-nega čeka — je naš list objavil' 2. februarja pod naslovom: »Namesto k poroki v zapor«. Nadalje je bilo pri »Koloniale« in »Astri« v Ljubljani z naročilnico, glasečo se na »Sanitarno slagalište« dvignjeno za 120.000 din raznega In naj novejši primer: NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA »KOftOTAN«, MEDVODE v začetku novembra lanskega le i. je prišel v veleblagovnico z usnjem »Astra« v Ljubljani nosač št. 20, ki je prinesel naročilnico št 106, na kateri je bil vtisnjen pečat »Nabavno prodajna zadruga »Korotan’, Medvode«. Ekspeditivni uslužbenci podjetja so po pregledu, na oko v redu izstavljene naročilnice, izročili nosaču raznega usnja v vrednosti 132.129 din. Nosač je, vestno po svoji službeni dolžnosti, oddal blago dvema neznancema, ki sta ga čakala na tovornem skladišču v Šiški. Fakturo pa je podjetje »Astra« poslalo zadrugi »Korotan« v Medvode, ki pa jo je poštni urad Medvode vrnil s pripombo »Nepoznan«. Skoraj ob istem času se je pri podjetju »Usnje« v Trubarjevi ulici nekdo po telefonu zanimal, kakšno usnje imajo na razpolago. Nekaj dni po tem pozitivnem razgovoru se je v podjetju pojavil neznanec, ne previsoke, sloke postave, z naročilnico zadruge »Korotan«, Medvode. Vljudno je zaprosil, naj blago nemudoma pripravijo, ker pride nosač ponj. In ker je bila naročilnica na oko v redu izstavljena, je nosač (to pot drugi) blago tudi v redu prejel. Pošta v Medvodah pa je spet morala vrniti fakturo z označbo »nepoznan«. Uslužbenci podjetja »Usnje« začudeni nad vrnjenim pismom, so telefonirali v Medvode na številko 18. ki je bila naznačena na naročilnici. Se bolj so se začudili, ko se ie mesto zadruge »Korotan« javilo čisto drugo podjetje. Tudi podružnica Narodne banke v Medvodah jii imela pojma o lastnikü čekovnega računa 6t. 450. kot je bil naveden na skrivnostni naročilnici. ZAKAJ NE BI BIL SE TRETJI IN GLAVNI Tridesetletni Vladimir Potočnik, kemični tehnik brez zaposlitve in stalnega bivališča, je delal v raznih podjetjih in tovarnah v Ljubljani, Beogradu in drugod. Eno leto je bil celo v elektrogospodarski šoli v Cerknem. Zadnja njegova zaposlitev je bila v tipkami »Ljudske pravice«, kjer je delal le tri mesece, ker so ga morali odpustiti zaradi izostankov od dela. Kot glavni inciator in ponarejevalec naročilnic je pridobil za svoje temne posle nekega Stefana Sojerja, s katerim sta si razdelila delo, kot sta si razdelila tudi prigoljufano blago. Potočnik je ponaredil pečat, Sojer pa na naročilnice ime zadruge »Korotan« in podpis Marko Remic, ki naj bi bil predstavljal upravnika te zadruge, ki je sploh ni, kakor ni tudi upravnika Remica. Za vsak primer pa je bilo treba izmisliti še neko tretjo osebo, ki je zrasla v Potočnikovih izprijenih možganih pod imenom Peter Kos. S tem se je, prav tako v domišljiji, seznanil na posredovalnici za delo. Ta mu je obljubljal tudi službo in ga nagovoril naj sodeluje pri ilegalnih trgovskih poslih. kos in Potočnik, eden abstrakten, drugi konkreten, sta pridno tudi zasledovala nove gospodarske ukrepe. Diskutirala sta o konferenci, ki je bila baje v Domu sindikatov, kjer so govorili o znižanju cen tekstilu in drugih podobnih zadevah, ki bi se lahko dale izkoristiti za mastne zaslužke. S tem Kosom sta se tudi pogovarjala, kako se bosta izmazala, če ju zasledijo. Kos bo seveda pobegnil čez mejo, Potočnik pa že kako. In po vseh teh duševnih in tehničnih pripravah je trgovina stekla. Potočnik je v tiskarni »Ljudske pravice« msmuknil« črke in drugi material, ki je potreben za štampiljke in ponarejanje trgovskih dokumentov. Sojer pa je naročilnice ot>re*nil z naslovi in podpisi. Pripravljenih sta imela kar 9 naročilnic. Nabavno prodajna zadruga »Korotan« v Med- vodah bo torej uspevala. Blago, ki sta ga dala dvigniti po dveh, nič slutečih nosačih, sta si, kot že rečeno, razdelila in ga posredno ali neposredno prodajala raznim znanim in neznanim čevljarjem, ponujala krznarjeiji in tudi kmetom v okolici Ljubljane. Potočnik pa ni iskal samo posrednikov za prodajo usnja, temveč tudi za »najti« ženo, ker bi se rad poročil. Tako si je nabral tudi več »zaročenk«, od katerih je izvabljal denar ali pa jih izkoriščal, da je prišel poceni do sta- . novanja in tako tudi do lažjega upravljanja s svojo trgovino. ZVITE LAZI FALZIFIKATORJA Kmalu potem, ko sta prizadeti podjetji ugotovili goljufijo, sta zadevo prijavili na pristojno mesto. Najprej je bil zasačen Sojer, glavni junak pa, ki je zavohal aretacijo svojega pajdaša, je pobegnil in se skrival najprej pri eni od svojih »zaročenk«, od te je šel k nekemu kmetu v Savlje. Tu je trkal na kmetovo usmiljeno srce s tarn j an jem, da je brez posla in da nima sredstev za preživljanje. Kmet mu je dal streho in kruh. Potočnik, ki se je le zavedal, da dolgo ne bo mogel izkoriščati dobrega kmeta, je pri njem ostal teden dni in se podal k prijatelju v Ihan, odtod spet k eni od »zaročenk« v Ljubljano, pri kateri je pozabil pred pobe- ' gom plašč ih kapo, od nje je š.eL^ spet k prijatelju v Ihan, iz Ihana' k raznim kqaetom v okolico Pša-te, prenočeval je tudi po kozolcih in se preživljal s prosjačenjem. Njegova zadnja postaja na pobegu so bile Domžale, kjer so ga prijeli. S temi novimi prijemi kriminala so goljufi povzročili za okrog 3.500.000 din gospodarske škode. Našim pristojnim organom je uspelo vrniti prizadetim podjetjem del blaga. Mislimo, da bo to za vsa naša trgovska in gospodarska podjetja dobra šola, da ne bodo več nasedala še tako pristno izstavljenim naročilnicam in ba-riranim čekom, ter da se bodo prej prepričala o resničnosti naročila. E. K. Dve siroti žrtvi skrajne podivjanosti V četrtek 11. t m. je bil na otroški kliniki v Ljubljani sprejet na zdravljenje Anton Slapšak, 12 letni sin matere, ki se sama ubija s petimi nedoraslimi otroci, učenec I. razreda gimnazije v Sevnici, doma iz Boštanja ob Savi. Njega in še enega izmed njegovih sošolcev je na dan mrtvih 1. novembra lani pod pretvezo, da sta kradla na grobovih sveče, napadla na pokopališču v Bo-štanju skupina kakih 6 do 8 odraslih moških ter ju tako pretepla, da sta bila oba vsa v krvi. Sošolec Slapšaka, partizanska sirota Alojz Žveglič se je v kakem tednu po tem dogodku izlizal iz poškodb in bolečin ter ostal zdrav, Anton Slapšak pa je moral naprej 6 tednov ležati v postelji ves v podplutbah in v hudi mrzlici, zdaj po treh mesecih in pol pa je moral iskati pomoč na kliniki zaradi duševnih motenj in pokvarjenega mehurja. Vse od zverskega dogodka na pokopališču se tudi ne more več učiti in v šoli sploh ni bil redovan. Proti nečloveškim krivcem je uveden kazenski postopek ln bomo tako o ugotovitvah zdravnikov, kakor tudi o- poteku razprave še poročali. Iz mestne klavnice izginilo ioj govejih kož V četrtek, 11. februarja, opolnoči so iz mestne klavnice javili TNZ I^u himna-mesto, da jim manjka 105 velikih govejih kož, ki so vredne 500 000 (Jin Domnevajo, da gre za tatvino in da so morali storilci odpeljati kože s prevoznim sredstvom. Vlom v klub damskih frizerjev V noči od lt). na 11. februar je neznani vlomilec vlomil v klub damskih frizerjev v Ljubljani, Kardeljeva ulica. Razbil je ključavnico pri vhodnih vratih in od nesel iz lokala razne predmete v vrednosti 20.000 din. Tatovi avtomobilskih delov V četrtek ponoči so neznanci vlomili v garažo a vi opre voz n eg a podjetja na Masarvkovi cesti v Ljubljani. Odnesli so razne avtomobilske dele v vrednosti 70.000 din. V garažo so prišli tako, da so izrezali šipe na okna* »ZAKUP« MARIBOR 4 VPRAŠANJE: Ste la$tni& parne pekarske peči, katero ste leta 1948 oddali v zakup občinskemu ljudskemu odboru na podlagi zakupne pogodbe. Zaradi slabih gmotnih razmer ste sedaj peč prodali Mestnemu pekarskemu podjetju Požarevac, zakupojemalcu pa ste odpovedali. Ta pa se z odpovedjo ne strinja in grozi, da se bo po-služil pravic po 15. čl. Zakona o vzdrževanju stanovanjskih poslopij. Vprašate ali je občinski ljudski odbor upravičen ovirati prodajo. ODGOVOR: Po 15. čl. Zakona o vzdrževanju stanovanjskih poslopij ter stanovanjske in poslovne prostore v njih z vsemi instalacijami in napravami vzdrževati v rabnem stanju. Brez dovoljenja pristojnega organa krajevnega ljudskega odbora, ne smejo odsvojiti ali demontirati tehničnih in sanitarnih naprav in instalicij. Iz te zakonske določbe sledi, da je v vašem primeru stališče občinskega 1 ju riškega odbora pravilno. M. M. STARA VAS VPRAŠANJE: Prosvetni delavci — učitelji so dobili od premestitvah povrnjene selitvene stroške, pa najsi so bili premeščeni po službeni potrebi ali po prošnji na razpisana službena mesta. Ker je bilo službeno mesto na neki šoli prazno, ste se obrnili na okraj k.1er Vam Je bilo nasvetovano, da prosite za to službeno mesto. Prošnja je bilp ugodno rešena, a okraj odklanja odplačilo selitvenih stroškov, češ da mesto ni bilo razpisano. Ali je stališče okraja pravilno? ODGOVOR: Razlikovati je treba med Uredbo o potnih in selitvenih stroških iz leta 1948 in med Uredbo, ki je bila objavljena v prečiščenem besedilu leta 1952. V 15. čl. 1. Uredbe je rečeno, da pri-tiče uslužbencu povračilo stroškov ob premestitvi. Takrat so se stroški oov^ačali v vsakem primeru: če je bil uslužbenec oremeščen no nroš^ii Pii pa po «Tn^heni potre-b;. Uredba v prečiščenem besedilu (Ur. 1. FUR.T 59/521 pa ima v 15. ČL določeno, da se stroški povračajo uslužbencu, ki je premeščen po službeni potrebi. Ker mesto v Vašem orlmeru ni bilo razpisano. ste bili edini nrosilec in ohraj ni imel izbire. Zato je staUšče okraia pravilno po sedaj veljavni uredbi. I. F., Hrastnik: VPRAŠANJE: Zavod za soc. zavarovanje Vam je odklonil izplačilo enkratnega dodatka za opremo novorojenca, ker je bil otrok mrtvorojen. Ali je to pravilno? ODGOVOR: Po tč. 72 Navodila k Uredbi o dodatkih za otroke (Ur. L FLRJ fit. 60-52) In v skladu z 2. odst. čl. 14 navedene uredbe se enkratni dodatek za opremo novorojenca, ki se zahteva po otrokovem rojstvu, izplača samo za otroka, ki je rojen živ. Ce pa je bil ta dodatek izplačan pred otrokovim rojstvom, pa se otrok rodi mrtev, dodatka ni treba vrniti. »Prosvetna delavka.« VPRAŠANJE: Ali velja BI. 4. Uredbe o varstvu nosečih žen In doječih mater, po katerem imajo doječe matere v delovnem razmerju pravico do skrajšanega delovnega časa, ki traja praviloma 4 ure na dan, in sicer 6 mesecev po porodu oz. izjemoma na podlagi mnenja pristojnega organa zdravstvene službe najdalje do konca 8. meseca po porodu, tudi za prosvetne delavke? ODGOVOR: Navedeni predpisi Uredbe, kakor tudi ostali predpisi te uredbe veljajo za vse doječe matere v delovnem razmerju in torej tudi za uslužbenke v prosvetno-znanstvenl službi. VA. R., »Kranj. VPRAŠANJE: Bill ste zaposleni kot upokojenec honorarno celodnevno. «Niste pa imeli nobene službene pogodbe. Vprašate, če Vam pristoja in za koliko let nazaj in v kaki višini odškodnina za neizrabljeni dopust, katerega niste mogli zaradi prevelike zaposlenosti v celoti izrabiti. Koliko znaša letni dopust? Do izstopa pri podjetju ste biU zaposleni tam približno 7 let. ODGOVOR: Pravica do odškodnine za neizrabljeni redni letni dopust nastane po spremenjeni uredbi o dopustih delavcev in uslužbencev le v treh primerih: če pristojni državni organ z odločbo ukine dopuste za določeno panogo proizvodnje, če direktor podjetja z odločbo ukine dopuste ali če delavec ali uslužbenec zaradi malomarnosti podjetja ni mogel Izrabiti dopusta, ker podjetje nt dopustov planiralo. Redni letni donust znaša za uslužbence 15 dni najmanj, oziroma 30 dni največ. Kakor je iz Vašega vprašanja posneti, ne bi imeli pravice zahtevati odškodnine. PRTPOMBA UREDNIŠTVA: Vse naročnike in bralce ponovno prosimo, naj k vprašanjem prilagajo točne in polne naslove, kupone ter tudi poštnino. Originalnih dokumentov ne prilagajte, temveč le prejMse. Kupon za pravno posvetovalnico S. p. »Odgovori na vprašanja«. Dnevne vesti KOLEDAR Sobota, 13. februar: Katarina. • Danes poteka osemdeset let, odkar se je rodil slavni operni pevec - basist in igralec Fjodor Ivanovič - Saljapin. Posebno znamenita je njegova vloga v Mu-sorgskega operi »Boris Godunov«. * 13. februarja leta 1944 so partizani napadli močno utrjeno postojanko Fojdo nad Čedadom v Benečiji, v hudih pouličnih bojih je bilo ubitih dvanajst Nemcev, dvajset pa ranjenih. * Istega dne leta 1943 so enote IX. partizanskega korpusa razbile s protinapadom sovražnikovo ofenzivo in znova zavzele kraje Ce-povan, Trnovo in Lokve. 13. februarja 1787 Je umrl v Milanu slavni dalmatinski učenjak, matematik, prirodoslovec in filozof Kudjer Boškovič. # 13. februarja je umrl v Benetkah skladatelj in pesnik Richard Wagner. . PODJETJA IX USTAXOVE ki ste naročniki Slovenskega poročevalca, ne zamudite možnosti za zvarovanje proti posledicam pri nezgodah toliko svojih uslužbencev ali delavcev, kolikor Izvodov našega dnevnika prejemate. Zato nam čimprej Javite, koga boste določili za koristnika zavarovanja ln nam hkrati nakažite celoletno ali vsaj polletno naročnino. Tako sl po eni strani zagotovite pravico. do nezgodnega zavarovanja, po drugi strani pa olajšate evidenco nad rednim plačevanjem naročnine. — Uprava Slovenskega poročevalca. V počastitev blage gospe Ane Lavrič daruje Julij Nardin din 1.000.— za slepe otroke. Iskrena hvala. Razstava hrvatske miniature v Narodnem muzeju je odprta vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Vhod s Trga herojev. TURISTIČNI URAD Ljubljana organizira izlete, posreduje nabavo vstopnic za kino ln gledali- šče, daje vse vrste turističnih Informacij, posreduje nabavo potnih listov in viz, organizira prevoze itd. — Poslužujte le naših uslug — kličite telefon 20-645. Nov nedeljski začetniški plesni tečaj se prične jutri ob 10. dopoldne v »Centralni plesni šoli« (poleg Zmajskega mostu), poučuje mojster Jenko. DANES SVEZE MORSKE RIBE v ribarnici. Organizatorjem družabnih prireditev (plesov, maškerad) nudimo 1>roti zelo nizki izposojnini — moderne plastične dekoracije. — Aranžer, Ljubljana, Miklošičeva 4, telefon 20-743. SMUČARJI, udeležite se naših nedeljskih izletov z avtobusom: na Polževo — cena 260.—, na Rovte pri Logatcu — cena 300,—, v Polhovgradec — cena 220.—. — Informacije, prijave TURISTIČNI URAD Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 20-545. • Društvo arhitektov Slo- * venije obvešča vse • natečajnike, da je rok * za oddajo osnutkov za j montažne hiše, spora- • zumno s podjetjem LIP, • Kranj, podaljšan do ? 1. marca 1954' ob 14. uri. j m ••■•••»•» •!•••*•#» ••••••»•» POZOR! ŽREBANJE KUPONOV, ki so jih prejeli kupci Remarqu-ove knjige »Slavolok zmage« v rrodajalni »Slovenskega poročevalca« v Kardeljevi ulici v Ljubljani, bo danes. V jutrišnji, nedeljski številki našega lista bomo priobčili številke, ki bodo izžrebane. — Nagrade, ki so določene za to žrebanje, so naslednje: 1. nagrada: menu za dve osebi ä la »Kavic & Joan« (kosilo ali večerja) z dvojnim kalvadosom v restavraciji hotela »Turist« v Ljubljani; 2. nagrada; sno dinarjev v gotovini; S. nagrada: četrtletna naročnina »Slovenskega poročevalca«; L nagrada: celoletna naročnina ugankarskega lista »Kaj veš, kaj znaš?«; 5. nagrada: knjiga J. Leopolda »Kartuzija Pleterje ln partizani« (vezano); 6. nagrada; polletna naročnina »TT« (»Tedenske tribune«); 7. nagrada: knjiga Iva Pirkoviča »Po sledovih rimske volkulje«; S. nagrada: knjiga Pearl Buckove »Zmajevo seme«; 9. nagrada: knjiga Johna Steinbecka »Negotova bitka«; 10. nagrada; knjiga W. Saro-yana »Človeška komedija«. GLEDALIŠČE OPERA Sobota, u. febr. ob 19.36; Baletni večer. Zaključena predstava za sindikata Univerze in TVS. Nedelja, 14. febr. ob 19.30: Verdi: Traviata. Zaključena predstava za Turistični biro Ljubljana. Za jutrišnjo »Traviato« bo še nekaj raznih vstopnic v prodaji pri operni blagajni jutri, v nedeljo dopoldne in pred pričetkom. DRAMA Sobota, 13. febr. ob 20: Hecht-Mac Arthur! Prva stran. Premiera. Izven. Nedelja, 14. febr. ob 15; Zemljan: Odločitev. — Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Izven in za podeželje. Ob 20: Zemljan: Odločitev. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Izven in za podeželje. Ob 16: Shaw: Pygmalion. Gostovanje ljubljanske Drame v Litiji. Ponedeljek, 15. febr. ob 20: Hecht MacArthur: Prva stran. Abonma red s dramski. SNG za Svobodno tržaško ozemlje gostuje v nedeljo popoldne in zvečer v Dramskem gledališču z Zemljanovo dramsko reportažo »Odločitev«. Poseben čar tej predstavi daje kontoveljsko narečje, v katero je igro presadil Miha Grijan. Predstava v nedeljo bo pravzaprav premiera, ker je gledališče v Trstu še ni moglo Javno uprizoriti. Nastopi skoraj ves ansambel. Večerna predstava je v počastitev 70-letnice tov. I. Regenta, borca za pravice primorskih Slovencev in delavskega razreda. Obe predstavi sta izven abonmaja in za podeželje. Vstopnice so v prodaji. Cene običajne dramske. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 13. febr. ob 20: Mary Chase: Harvey. Izven. Nedelja, 14. febr. ob 15: F. Milčinski; Mogočni prstan. Izven. Znižane cene. Ob 20: Aristofanes; Llsistrata. Izven. •Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Mestni dom Sobota, 13. febr. ob 20: Kurt Götz: »Hiša v Montevideu«. Komedija v štirih dejanjih. Red premierski. Nedelja. 14. febr. ob 16: Škufca: »Trnuljčica«. Popoldanska predstava. Oti 20: Kurt Götz: »Hiša v Montevideu«. Komedija v štirih dejanjih. Izven. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Mestnem domu vsak dan od 10. do 12. in od 15,—17. ter eno uro pred predstavo. Rezerviranje tel. št. 20-923. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega ulica — Rokodelski dom Sobota, 13. febr. ob 20: Engler: »Z dežla pod kap«, burka v treh delanjih. Nedelja, 14. febr. ob 16: Engler: »Z dežja pod kap«. Ob 20. uri: Engler: »Z dežja pod kaip«. Blagajna dve uri pred pričetkom predstav. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota. 13. febr. ob 17: Pengov-Simončič »Zlata ribica«. Ob 20.30: Taufer-Novy: »Mojca In živali«. Za odrasle. Nedelja, 14. febr. ob 11: Pocci: »Čarovne gosli«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja. 14. febr. ob 17: Karsch: »Težave Petršiljčkove mame«. Prodaja vstopnic za obe gledališči in vse predstave od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži In telefon 23-020 ter pol ure pred predstavo pri blagajnah obeh gledališč./ A MESTNO GLEDALIŠČE S NA JESENICAH Sobota, 13. febr. ob 19.30: Jože Tomažič: Trije bratje. — Krstna predstava. Nedelja, 14. febr. ob 19.30; Jože Tomažič: Trije bratje. Ponedeljek, 15. febr. ob, 14.30: Jože Tomažič: Trije bratje. Za ljudsko šolo Jesenice. Torek, 16. febr. ob 14.30: Jože Tomažič: Trije bratje. Za gimnazijo Jesenice. — Pravljična Igra z glasbo in petjem. Režija: Jože Tomažič. Scena: Marjan ' Pliberšek. Glasba: Viktor Fa- biani. Dirigent: Rado Kleč. — Plg8i: Metka Wjsiakovg. petje; Lojze Savini ek. AKADEMIJA ZA GLASBO priredi da.ies zvečer ob 20. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije KONCERTNI VEČER slušateljev soloipevskega, klavirskega in violinskega oddelka. Sporedi m vstopnice v Koncertni poslovalnici. PREDAVANJA Ing. podpolkovnik Slobodan Kručičanin bo predaval v ponedeljek 15. t m. ob 17. uri v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti o »Drhtenju (Flutter) na lopaticah«. Predavanje se vrši v okviru — SAZU — inštituta za turbinske stroje. — Vstop prost. OBVESTILA VOLIVCI, POZOR! Urad za volilne Imenike MIX) Ljubljana se je preselil ln posluje zdaj v Kotnikovi ulici 6, soba 71 v m. nadstropju. V istem poslopju se nahaja tudi prijavni urad in matični urad Notranje uprave MLO. — Iz tajništva MLO Ljubljana. RAZPIS OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM POSTOJNA razpisuje mesta za: 1 zdravnika splošne prakse za splošno ambulanto Postojna, Pogoj dovršen staž. 2 dentista in dva zobotehnika za zobno ambulanto Postojna in II. Bistrica. 1 zdravniškega pomočnika (med. sestre) za vodstvo referata za zdravstveno zaščito matere ln otroka. Nastop službe takoj. Plača po uredbi oziroma dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom je predati osebno ali pismeno na upravo Okrajnega zdravstvenega doma Postojna. RADIO Poročila: 5.35, 8.36, 7.25, 12.3«, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00. 7.00 Za gospodinje; 12.00 Opoldanski koncert, M. Musorgskl: Slike z razstave; 13.00 Novi filmi: 13.10 Hrvatska narodna glasba (prenos iz Zagreba) ;18.45 Jezikovni pogovori — ponovitev: 14.00 Zabavna ln plesna glasba za ples in razvedrilo, vmes ob 14.30 — 14.40 Radiiske reklame: 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Za pionirje — Janko Veselinovič: Stanka sprejmejo med hajduke: 15.50 To in ono z vseh strani, vmes pester glasbeni scored; 17.10 Želeli ste — poslušajte; 18.00 Iz dela Ljudskih skupščin; 18.10 Lahka orkestralna glasba; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in vremenska napoved: 20.00 Pisan sobotni večer; 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sooredu: 22.30 _ 23.00 Oddaja za naše izseljence na valu 327,1 m: 23.00 — 24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). HMRLI Umrla Je v 78. letu starosti naša mama, stara mama in teta MARIJA BEZLAJ, roj. ŽAGAR iz Poljan 19, prel stanujoča Zaloška 211. Pogreb bo v nedeljo 14. t. m. ob 15.30 uri iz Marijine mrliške vežice na Zalah. — Žalujoča hčerka Marija, por. Lužan z družino ln družine Urbanc, Bezlaj in Turk - Košane ter ostalo sorodstvo. Dotrpela je naša draga sestra, teta in svakinja TEREZIJA ROGELJ, roj. VRHOVEC Pogreb bo v nedeljo, 14. t. .m. ob 15. uri iz Petrove mrl. veže na Zalah. — Žalujoči brat z družino in ostalo sorodstvo. Umrla nam J« naša ljubljena mama METKA LEVEC, roj. GOSTlC Pogreb bo 13, t. m. ob 15. uri lz‘ Andrejeve mrliške vežice na Zalah. — Žalujoči: Franjo mož, hčerki Jana ln Marjeta z družinama in ostalo sorodstvo. Župnijski urad polzela sporoča, da je umrl biseromašnik gospod FRANC HIRSE Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 15. febf. ob 11.30 dopoldne na Polzeli. umrla je FRANČIŠKA TlC iz Rodice 14 Pogreb bo danes ob 16. uri. — Žalujoči sin Mihael in ostalo sorodstvo. ZAHVALE Vsem organizacijam, JLA, godbi, prijateljem in znancem, kateri so spremili na zadnji poti našo drago mate/ MARIJO KLEMENČIČ in brata KARLA . darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi za tolažilne besede se v imenu vseh sorodnikov najlepše zahvaljujemo. — Klemenčičevi. Ob bridki Izgubi naše ljube mame FRANČIŠKE CENCELJ se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so Jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Podpečanu ln dr. Mrmolji za zdravljenje bolezni, govornikoma, g. župniku Prahu in tov. Trbovcu za poslovilne besede. Vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so sočustvovali z nami. —, Žalujoči ostali. Vsem, ki so spremili na njegovi zadnji poti našega ljubljenega brata JANKA PlSOTA župnika v Vrhpolju pri Vipavi se lepo zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo tov. zdravnici za njen trud v bolezni, č. dekanu za ganljive poslovilne besede, č. duhovščini, godcem in pevcem ter vsem, ki so poklonili vence in izrazili sožalje. — Žalujoči bratje: Alojz, Frane in Rudolf ter «estra Zorka ln ostalo sorodstvo. •UNION«: ameriški, barvni film »Ivanboe«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od »—H ter od 14 dalje. »KOMUNA«; avstr, film »Veruj v mene«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. »SOCA«: ameriški barvni film »Brodvajske melodije«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 10—U ure ter od 15 dalje. »SLOGA«: ameriški film »Potilep-neži«. Tednik. Predstave ob is, 18 in 20. ob 10 matineja istega filma. Prouaja vstopnic od 9—11 ter od 15 dalje. »SISKA«; švicarski film »Štirje v džipu«. Predstave ob 16, 18 in , 20. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. »TRIGLAV«: angleški film »Trenutek obupa«. Tednik: Zlati rudniki južne Afrike. Predstavi ob 16 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: ameriški zabavni film »Kraljevi brivec« in tednik. Predstavi ob 17 in 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. »dom Železničarjev« — Trg OF — predvaja L jugoslovanski trodimenzionalni film »Korak v prostor«. Predstave ob 15, 16, 17, 18, 19 in 20. Prodaja vstopnic vsak dan od 9—11 in od 14 dalje v Turističnem uradu, Miklošičeva 17. CELJE — »UNION«: »Tajistveni profesor«. CELJE — »DOM«; »Straža ln tatovi«. BLED: ameriška barvna risanka »Veselo in brez skrbi«. KAMNIK: švedski film »Plesala je eno samo poletje«. DOMŽALE: ameriška barvna ri- sanka »Dumbo«. ZADOBROVA: amer. barvni film »Veliki Caruso«. VEVČE: amer. film »Roseanna Mc Coy«. KRANJ - »STORŽIČ«; mehiški film »Salidadin šal«. KRANJ - »SVOBODA«: ameriški film »Na nebu ni cest«. Predstave ob 17 in 19 uri. JESENICE — »RADIO»: ameriški barvni film »Skrivnostno življenje Walt- Mitij a« ob 18 ln 20 uri. JESENICE — »PLAVŽ«: am er: skl glasbeni film »Plavajoče gledališče«. Predstavi ob 18 in 20. KOROŠKA BELA: italijanska glasbena komedija »Norčije V operi« ob 17 in 19 uri. MÄLI 0GLÄS1 SAMOSTO JXEGA. RšfcUNOVOD J O za takojšen nastop iščemo. Stanovanje in hrana preskrbljena. Slatinsko podjetje in ekonomija, pošta Podplat pri Rogaški Slatini. 1902-1 ZA GOSPODIN J9 — oskrbnico grem k starejši osebi. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Srednja leta«. 1922-1 SLUŽBO SNAŽILKE sprejmem. Naslov v ogl. odd. 1896-1 TESARSKEGA DELOVpDJO z večletno prakso sprejnr* za službo v Ljubljani. Posredovalnica za delo. Ljubiti ano. 1907-1 KUHARICO, ki je vajena t sdi strežbe, sprejmemo takoj. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 1968-1 TEHNIČNI INDUSTRIJSKI ČASOPIS išče za področje Ljubljane in LR Slovenije agilnega zastopnika za nabiranje oglasov. Interesenti naj se osebno predstavijo tov. S. PodbrežniVn, Ljubljana, Kolodvorska 12, ali pošljejo ponudbe Centru za zaščito od korozije, Beograd. Miloša Velikog broj 7-IIL — telefon 26-6S9. 1996-1 ZASTOPNIKA za prodajo pletenin išče za provizijo Strojno pletilj-#vo, Šentrjd pri Stični. 199S-1 POSLOVODJO za vodstvo restavracijskega obrata v mestu oko.be« Ljubljane iščemo. Pogoj: kvalifikacija gostinskega delavca, znanje vsaj enega tujega jezika, večletna praksa, moški do 50 tet, vse ostalo po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z opisom dosedanje prakse poslati v egi. odd. pod »Soosoben gostince. 1S64-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO za čez dan sprejmem. Ponudbe v ogL odd. pod »Pridna«. 1607-1 PRI NAKUPU SREČKE 51. - kola Jugoslovanske loterije zahtevajte od prodajalca anketno polo o novem planu dobitkov in mu jo izpolnjeno vrnite do 23. febr. 1954 20 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV sprejme 1. marca Mestno strojno podjetje, Ljubljana, * Dolenjska 76. 1690-1 SLUŽBENO MESTO PRAVNEGA REFERENTA razpisuje Okrajna zadružna zveza Novo mesto. Plača po dogovoru. Ponudbi za službeno mesto je priložiti življenjepis ia prakso o dosedanjem službovanju. 19S7-1 NOV RADIO »SAVICA« prodam zaradi selitve. Gumilar, Kleče 16. p. Ježica. 19S0-4 PRODAM: novo umi valu o' školjko in daljnogled. Naslov v ogl. oddelku. VISINSKO SONCE, nerabljeno, samotno peč, smuči in krzneno jopo prodam. Naslov v ogl. odd. 195S-4 RADIO »ENGELENc s posebnim zvočnikom za predelavo prodam. Naslov v ogl. odd. 1S97-4 TURBINSKI OLJNATI REGULATOR znamke »Schnciter — Škofja Loka« v popolnoma dobrem stanju prodam. Naslov v ogl. odd. 1SS7-4 CRNA MOŠKA SUKNJA naprodaj. Marinšek, Ljubljana, Hranilniška 6. MUZIO.LN* NAPRAVA, magnetofon žični, z gramofonom in radioaparatom, vgrajen v omarici, kinoprojektor Enpemau II z ojačevalcem in zvočniki ter ostal’m kino- Sriborom naprodaj po ugodni ceni. aslov v ogl. odd. 1827-4 RADIO >SAVICA«-original prodam. Tržaška 24, vrata 6. 19S4-4 KUPIMO; eno ali dvoetažno parno pekarsko peč, stružnico z Nordxon glavo do 2.50 m stružne dolžiue, traktorski plug za rigolanje in šest-b razdnega za plitvo oranje. Ponudbe s podrobnim opisom poiati na podružnico SP Maribor pod »Gotovina«. 1973-5 HLADILNIK (Frižider) na električni pogon kupi KZ Prekopa, šenjernej. BENCINSKI MOTOR cca 2-3 KS kal pimo. Ponudbe na: Tovarna stekle-Bistrica. 1997-5 KOLO ZA DEKLICO 10 do 14 let kupini. Naslov SP Celje. 1989 5 STA VB IŠČE 8 ha z dograjeno hišo do plošče ob glavni *esti Ccije Žalec ugodno prodam. Naslov SP Ce-_ lje. 1858-7 PROSIM TOVARIŠA, ki se je vozil dne 9 februarja popoldne ob 4 iz Kranja 'kjer je iskal službo), proti Ljubljani, v temnomodri obleki, zelenem puloverju, temnolas, da takoj vrne kovček, katerega 1"e vzel v vlaku na oosraji v I.jub-jani, ker je pozna i# da se izogne posledicam, na naslov v kovčku ali pa na naslov: Adolf Hilmajer, Ljubljana, P redo vičeva 12, Moste. 2Ö25-11 Mračni izgledi za Avstrijo Molotov dokazal na primeru Avstrije, da se sovjetska politika ni bistveno spremenila — Delno zbližanje glede konfere nce petih velesil? — Posebna jamstva Sovjetski zvezi? Berlin, 12. febr. Posebni dopisnik Tanjuga javlja, da Se je prvi dan diskusije o 3. točki dnevnega reda končal »v vedrem razpoloženju šefov in članov štirih delegacij«, kot je izjavil uradni govornik francoske delegacije na tiskovni konferenci. Eden članov avstrijske delegacije pa je v odmoru konference izjavil: »Nas ne vračajo na 1948., marveč na 1945. leto.« Ta izjava je značilna za današnji sestanek. Molotov ie res zavrnil tok dogodkov za celo vrsto let nazaj in postavil težje pogoje za rešitev avstrijskega problema kot pa jih predvideva načrt avstrijske državne pogodbe, ki so ga štiri velike sile podpisale 1949. leta. Poleg tega je Molotov povezal trj evropske -probleme: mirovno pogodbo nju Kitajske razpravljala o splošnih svetovnih problemih in poznejšim zahodnim predlogom o organizaciji regionalne azijske konference. Na osnovi tega kompromisa naj bi prišlo do sklicanja azijske konference ob sodelovanju Kitajske in bi se na njej razpravljalo o azijskih problemih, v prvi vrsti o Koreji in Indokini. Doslej še ni soglasja med velikimi silami o končni formulaciji kompromisa. Berlin, 12. febr. (AFP). Za- hodne sile proučujejo vprašanje posebnih jamstev Sovjetski zvezi pred eventualno nemško agresijo. Misli se, da bi imela taka jamstva obliko svečane deklaracije, s katero bi se tri zahodne sile ne samo zavezale, da ne bodo prevzemale nikakšne sovražne iniciative prot; Sovjetski zvezi, marveč bi smatrale, da so odgovorne za miroljubno zadržanje Nemčije, Uradni krogi se sicer vzdržujejo potrditi te vesti, vendar izgleda zanesljivo, da je proučevanje take formule v toku 'n bodo ta jamstva predložili na eni prihodnjih plenarnih sej, posvečeni Nemčiji in vprašanjem evropske varnosti. Proslava 150-letnicc prve srbske vstaje Ljubljana, 12. febr. Nocoj je bila v Ljubljani v prisotnosti predsednika Ljudske skupščine Mihe Marinka, predsednika Izvršnega sveta LR Slovenije, Borisa Kraigherja, predsednika Akademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja in mnogih drugih predstavnikov ljudske oblasti in političnih organizacij svečana akademija, posvečena 150-1 etnici prve srbske vstaje. Ptodipredsednik Ljudske skupščine Slovenije Ferdo Kozak je g-bvoril ob tej priliki o prvi srbski vstaji, nakar sta orkester in zbor Slovenske filharmonije izvajala Jenkovo uverturo »Kosovo«, drugi in deseti rukovet Mokranjca in suito Hri-stičeve »Ohridske legende«. Primanjkljaj v proračunu, dolgovi in deficit v plačilni bilanci 2 Avstrijo, avstrijsko državno pogodbo in tržaško vprašanje, v eno celoto, s čimer je pokazal, da se politika Sovjetske zveze ni bistveno spremenila. Molotov je sicer sprejel avstrijsko zahtevo, da plača Avstrija svoje obveze ZSSR namesto v dolarjih s tekočo proizvodnjo. Toda v svoj predlog je vnesel tri nove elemente, ki otežujej.o in odlagajfo sklenitev avstrijske državne pogodbe za nedoločen čas. Tukajšnji krogi smatrajo, da nadaljnje razprave o avstrijski državni pogodbi ne bodo manj komplicirane in lažje kot je bila razprava o nemškem vprašanju, tako da so izgledi za sklenitev državne pogiodbe po prvem sestanku zelo mračni. Berlin, 12. febr. Kot poroča posebni dopisnik Tanjuga, sta včerajšnja in današnja tajna sestanka zunanjih ministrov privedla do delnega zbližanja stališč med Vzhodom jn Zahodom glede sklicanja konference petih sil. Po teh informacijah so našli formulo, ki predstavlja kompromis med prvotnim predlogom Molotova o peterni konferenci, ki naj bi ob sodelova- ADIS ABEBA, 12. febr, (Tanjug). Vest, da se je cesar Etiapf-Je, Haile Selassi, odzval vabilu maršala Tita, da obišče Jugoslavijo, je naletela na najpovoljnejši odmev v prestolnici Etiooije. V političnih krogih ocenjujejo ta dogodek kot brezdvoraen dokaz želje za nadaljnje poglabljanje zvez in odnosov, ki se razvijajo uspešno med obema državama. Na banketu, ki ga je priredil cesar na čast posebnega odposlanca maršala Tita. generalpolkovnika Peka Dap^eviča. so prišle do izraza simpatije, ki jih suveren Etiopije goji osebno do Jugoslavije. Cesar je imel obširer» razgovor z generalom Bapčevičem in se zanimal za Jugoslavijo, rien razvoj in možnosti jugoslovanskega gospodarstva. Pred banketom je sprejel cesar v posebno avdienco generala Dan-čeviča. njegovo spremstvo, jugoslovanskega nosnika Marka Ni-keziča in odpravnika poslov Zdenka Stambuka. v prisotnost! na.1-višjih dostojanstvenikov cesarstva. med katerimi so bili tudi prestolonaslednik in drugi, predsednik in člani vlade, je cesar Sprejem na čast Peki Daočeviču Addis Abeba, 12. febr. (Tanjug). Obrafiabni minister Etiopije je priredil nocoj sprejem na čast načelnika generalštaba JLA, generalnega polkovnika Peka Dapčeviča. Sprejemu so prisostvovali predsednik etiopske vlade, člani generalitete, diplomatski zbor, predstavniki Jugoslavije in jugoslovanske kolonij e. tarejo novo italijansko Rim, 12. febr. (Tanjug). V gospodarskih krogih gledajo z velikim nezaupanjem na finančni in socialno-ekonomski program nove vlade. Položaj, v katerem se je pojavil Scelba, ni zavidljiv. Na eni strani ima država iste dohodke bot doslej, na drugi strani pa so predvidene široke investicije in soci-alno-ekonomsiki ukrepi, ki zahtevajo silno povečanje izdatkov. Po predlogu proračuna, ki ga je Scelba nasledil od Fanfanija, znaša primanjkljaj 642 milijard lir. Te negativne razlike v proračunu vlada ne more pokriti, zaradi česar njen investicijski in socialno-ekonomski program nimata realne podlage. Poleg tega je v državnem proračunu iz preteklih let še 4500 milijard lir primanjkljaja. Tej negativni bilanci, ki omejuje vladine perspektive, dodajajo gospodarski krogi še izpad v zunanji trgovini, ki ga Italija ne more pokriti. V preteklem letu je znašal izvoz 930 milijard lir, uvoz pa 1487 milijard lir ali 557 milijard lir deficita v plačilni bilanci. Zaradi tega odlikoval generala Dapčeviča z redom Menilika z lento, poslanika Nikeziča z Etiopsko zvezdo z lento, polkovnika Šušnjara z Redom velikega oficirja etiopske zvezde, Stambuka z Redom ko-modora etiopske zvezde ter poročnika korvete Brodeto z Redom oficirja etiopske zvezde. To so bila prva odlikovanja, ki so jih prejeli Jugoslovani od etiopskega cesarja in predstavljajo ne-dvomljivo manifestacijo spoštovanja in ugleda, ki ga uživa Jugoslavija v Etiopiji in osebno pri njenem suverenu. TRST, 12. febr. (Po telefonu). V nadaljevanju razprave o brezposelni mladini so govorniki na današnji seji občinskega sveta ponovno govorili o težki gospodarski krizi in žalostnem položaju mladine, ki zaman išče zaposlitve. Tudi župan Bartoli je bil prisiljen priznati težko ekonomsko stanje, četudi je soodgovoren kot eden vodilnih iredentistov za sedanjo krizo. Občinski svet Je soglasno sprejel resolucijo za pomoč brezposelni mladini. V zvezi z vprašanjem brezposelne mladine je govoril tudi občinski svetnik dr. DEKLEVA, ki je med drugim dejal, da je potrebno z ozirom na težki položaj mladine storiti vse, kar je možno v sedanjem času, da se položaj mladine izboljša. »Toda — je dejal dr. Dekleva — treba Je upoštevati, da je sedanji problem mladine neločljivo povezan z ekonomskim položajem našega mesta ter je posledica splošne gospodarske krize in stalnega propada- vlado smatrajo, da so načrti za so-cialno-ekonomske ukrepe onemogočeni. Radikalna reforme gospodarskega, davčnega in finančnega sistema, ki bi zajela Beograd, 12. febr. Predsednik Zvezne trgovinske zbornice in šef jugoslovanske delegacije za trgovinska pogajanja s turškimi gospodarstveniki dr. Stane Fov-lič je priredil nocoj sprejem za člane gospodarskih delegacij Turčije. Sprejemu so prisostvoval; šef obeh turških delegacij minister Iksel, državni podsekretar Bogdan Crnobrrde!o< našega vrhovnega smučarskega mesta še posebno značilen, izvira časovno tudi iz avstrijskega gostovanja naših smučarjev. V Badgasteinu se je takrat pojavil neki smučarski funkcionar (menda iz Hrvatske), ki se je predstavljal kot >vodja puta ženske reprezentacije< in brezskrbno pohajkoval, ker — kakor je znano — naše smučarke takrat sploh niso tekmovale Kdo je temu >oodji< priskrbel potno dnooljenje in devize, ni znano, prav gotovo pa bi bili slednji potrebne jš; za marsikaj drugega, kakor za cele trope spremljevalcev, ki so že skoraj pravilo pri vsaki športni odpravi v tujino. Velemojster Pirc nov) državni prvak Zadnja partija iz troboja za naslov državnega prvaka med Rabar jem in Pircem je odločala, kdo izmed njiju bo zasedel šahov-ski prestol, medtem ko je mno'goobetajoči in nadarjeni igralec ter pianist Fuderer že predvčerajšnjim zaključil svojo kratkotrajno borbo z žalno Chopinovo koračnico, ki jo je odigral po izgubljeni partiji z Robarjem. Velemojster je šel o poslednjo borbo samozavestno in z neomajno voljo, pobrati najvišjo lovoriko, ki se mu je predvčerajšnjim znatno približala. Ž osvojitvijo prvega mesta je novi državni prvak na eni strani % zelo razveselil vse ljubitelje šaha v Sloveniji, na drugi strani va je brzda spet spravil v slabo voljo vse tiste >strokovnjake< — da, celo posebnega dopisnika >Politike< iz Londona tov. Radojčiča — ki so mu z raznimi neokusnimi članki stregli po >življenju<, saj so po končanem državnem prvenstvu le-ti na vse pretege vpili, da na consko svetovno prvenstvo ne sodita niti Pirc niti Rabar. Vse to pa velemojstra ni spravilo iz ravno-težja, marveč je molčal, se pripravljal in storil . . . Prav je imel, saj je njegova velika zmaga resda najboljši odgovor vsem tistim, ki hočejo ribarit v kalnem! Rabar-Pirc remi ZAGREB, 12. fehr. (Od našega posebnega dopisnika): v današnji odločilni partiji med Rabarjem in Pircem je bilo velemojstru dovolj, da izbojuje iz tega pomembnega dvoboja samo pol točke, da postane sam novi državni prvak. Velemojstru Pircu je to uspelo že v 27. pbtezi, v kateri je ponudil Rabarju remi, ki ga je slednji takoj sprejel, saj je bil položaj njegovih figur nekoliko slabši. Rabar je igral v začetku zelo ostro — na zmago, ki bi ga edinole utegnila pripeljati do prvega mesta. Pirc se je zelo dobro branil s svojim sistemom — »Pirčevo obrambo«, v srednji igri pa je dosegel celo boljši položaj. Z nepričakovano žrtvijo kvalitete v 21. potezi je Pircu uspelo, da je situacijo na deski poenostavil, zamenjal damo, zaradi česar Rabar pri najboljši volji in najboljši igri ni utegnil več misliti na zmago, saj je bil že v slabši poziciji. Te nasprotnikove napade je velemojster pariral z izvrstno igro in njegovega trdnega položaja Rabar ni mogel omajati niti za hip. Končni vrstni red: Pirc 2 in pol točke, Rabar 2, Fuderer i in pol točke. o. E. RABAR — PIRC 1. e4, <36, 2. d4, Sf6, 3. Sc3, g6, 4. Lg5, Lg7, 5. Dd2, c6, 6. f4, 0—0, 7. Le2, Sbd7, 8. 0—0—0, b5. 9. Lf3, Sb6, 10. e5, Sfd5, 11. ed6:, Dd6:, Poglavje zase je prav tako pošiljanje naših mladinskih reprezentantov na tekme v tujino v pogojih in z opren\o,- kakršno opisuje naš informator. Tukaj je vsaka beseda odveč, tem bolj. če se spomnimo na nekatere druge vrste športnikov, ki odhajajo in se vračajo s tujine po tednih in tednih — opevani in hvaljeni, kakor nekdanji maratonski tekači. Pri teh vprašanje> sredstev in vprašanje opreme ni bilo nikoli pereče, morda kvečjemu samo obratno, kakor se to godi našim smučarjem. Ni naša naloga, da bi šli glede vsega tega v podrobnosti, toda eno moramo ugotoviti: tak način poslovanja športnega vodstva ubija voljo v vsakem aktivnem športniku in ruši ugled ter avtoriteto športnemu forumu, ki naj ga vzgaja in privede v življenje kot zdravega, poštenega in plemenitega človeka. i'RKME Vremenska napoved: Oblačno vrecne, še padavine, ki pa bodo prehodno popustile. Temperatura brez bistvene spremembe. PLAVALNI KLUB ILIRIJA prireja drevi ob 20.30 družabni večer v kletnih prostorih bivše Emone. Vstopnice dobite pri »Putniku« (do 17. ure), pozneje pa pri blagajni prireditvenih prostorov. — Vabljeni! 12. Ld5:, Sd5:, 13. Se4, Dc7, 14. Tfl, fS, 15. Lh4, Lh6, 16. Se2» Lg4, 17. g3, Tae8, 18. Kbl, e5, 19. S2 c3, ef4:, 20. Sd5:, cd5:, 21. Sf6:+, Tf6:, 22. Lf6:, Te2, 23. Dc3, Dc3:, 24. bc3:, f3, 25. h3, Lf5, 26. Tf3:, Lc2:-f, 27. Kal. Remi. Thieme ni odgovoril na vprašanje. Vstal je. »Trenutek,« je dejal in odšel v predsobo. Mertens je sedel pri svoji miri in listal po nekih aktih. Delal se je zelo zaposlenega. »Mertens,« je dejal Thieme, »telefonirajte gospe Mastockovi in jo vprašajte, ali bi ji bil naš obisk po volji. Recite, da bi ji rad postavil nekaj vprašanj.« Mertens je segel po slušalki. »Inšpektor Thieme lovi strahove,« se je pošalil. XXIII. Noč je bila mrzla. Bil je tisti ostri predzimski mraz, ki oropa človeka vse toplote in ki prodre tudi skozi dežna plašč. Aleksander Mastock pa ni imel niti dežnega plašča! Stal je še vedno pred Bielovimi vrati v tanki obleki, ki je nekoč pripadala mrliču. Stal je- neodločen in kakor omamljen, ne vedoč pravzaprav, kam naj se obrne. Zobje so mu pričeli šklepetati, vendar Mastock tega ni oparil. Čez nekaj časa se je obrnil in težkih korakov odšel v smer, kjer je stdia njegova hiša. Še vedno ni čutil mraza. Čutil ni drugega kot čudno bobnenje v svoji glavi. Zdelo se mu je, da to bobnenje polni ve« svet — zemljo in temni prostor nad njim. V »njegovih očeh pa je prežala zahrbtna bolečina, ki ga je zbadala v skoraj rednih presledkih. Aleksander Mastock se je opotekal po cestah in čakal na bolečino, ostro kot nož. Zdaj! Zdaj bo prišla! Ustavil se je in zaprl oči. Ali ne bo več prišla? In že je bila tu v vsej svoji moči. Koj nato pa je spet izginila. Mastock je stal pred svojo hišo. Ni vedel, kako dolgo je hodil, da je prišel sem. To ga tudi ni zanimalo. Zdelo se mu je, da vse poteka hitro, a vendar traja dolgo. Kmalu zatem je ležal na Jochenovi postelji. Stokaje se je pokril. Zobje so mu šklepetali. Potreboval bi vsaj tri odeje. Ko se je prebudil, mu je bil glavobol že minil. Spodaj v hiši je zaslišal korake. Nato je spregovoril globok, nekoliko nejasen glas. Mastock je planil kvišku. Ali je sanjal? Ali ni tega glasu že nekje slišal? V Bielovem stanovanju? Pogledal je okoli sebe. Ležal je v Jochenovi postelji. Torej ni sanjal. Toda zaman se je skušal spomniti, kako je prišel semkaj. Le čisto nejasno se je spominjal hoje skozi noč... Vzravnal se je. Spodaj so glasovi postajali tišji. Nekje so zaloputnila vrata; potem ni več slišal ničesar več. Premišljeval je. Očitno so odšli v dnevno sobo. Mastock se je dvignil in se splazil v podstrešno izbo. Slišati mora o čem se spodaj pogovarjajo... V pol ure je Mastock doživel zmagoslavje, ki si ga je bil v samotnih urah v podstrešni izbi že tolikokrat naslikal. Dosegaj je svoj namen. Anina ljubezen do Giintherja se je spremenila v sovraštvo. Toda ni se mogel prav veseliti. Preveč ga je grizla zamotanost stvari, v katere je bil zapleten. Imel je le še močno željo, da bi se od vsega tega čimprej ločil in začel novo življenje, čisto in jasno, takšno, kakršno je živel, preden se je bil zavozljal z usodo neznanega samomorilca. XXIV. Sele 6b svojem drugem obisku je inšpektor Thieme opazil, kako je gospa Ana Mastockova lepa. Ana je nosila črn, tesno se prilegajoč kostum s črno bluzo, ki je imela bel ovratnik. Inšpektor Theme ni mnogo razumel o ženski lepoti; toda celo on je opazil, da je plava barva njenih las naravna, kajti sicer bi lasje ne mogli biti tako bleščeči. Nekoliko se je nasmehnil Ani, ko jo je pozdravil. Ana mu je hotela smehljaj vrniti, toda zresnila se je, brž ko je oparila Giintherja. Njene poteze so postale hladne. Inšpektorju ni dala roke, da je ne bi bilo treba dati tudi Günther ju. »Ne bom vas dolgo zadrževal, gospa Mastockova,« je začel Thieme. »Samo nekaj vprašanj imam. Ali bi mi hoteli nanje odgovoriti?« Pritrdilno je sklonila glavo. »Vaš gospod svak,« je dejal Thieme in z glavo pokazal na Güntherja, »je bil pri meni, da bi izpopolnil svojo prejšnjo izjavo. Gre za .« Odkašljal se je. »Gre za skrivnostne dogodke, ki so potekali v vaši hiši pred tatvino —.« Anin obraz je ostal miren. »Kakšni dogodki?« je vprašala» ij|[ i^Slrbr žvižganja -- -'ape- — ■>