234. številka. Ljubljana, v petek 12. oktobra. XXVII. leto. 1894. SLOVENSKI MRI laft*ja tmk dim ave«er, iaimat nedelje in prasniko, ter volja po pošti prejenaan u •» »tr o-oger ■ k i dežel« u **e leto 16 gld., sa pol leta B gld., a» ćetrt Juta 4 gld., za jede« MM 1 rid, 40 ki. — Za Ljnbl jino hrt* poftiljanja na dom u vm leto 13 gld., ta Četrt leta 3 gld. 3U kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofitljanje na dom raftuna ae po 10 kt. na meiec, po 30 kr. ta četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor poštnina snafia. Za oi Danila platoje as od oetiristopne petit-vnte po 6 kr., ce ee omanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vefikrat tiska Dopiai naj se iavole frankirati. — Rokopiii ae ne vračajo. — Uredništvo in np ravni itvo je na Kongremiem trga fit. 12. Upravni Itvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vee administrativne etvari. Slovenščina pri sodiščih na Primorskem. Glasila Tržaških io sploh primorskih Italijanov so te dai zopet vsa v ogoji. V javnost je dospela laredba višjenodnega predsedstva Tižafikega, zaradi katere se neizmerno jeze\ In mestni za stopi, katere imajo v svojih rokab irredeotovci, kujejo zoper isto javne proteste in gotovo tudi tajne spletke. OJmev vsega tegs nahajaš v nemBko-liberalnih listih, kateri beležijo vsak pojav te italijanske razburjenosti aad uaum" višjih vladnih krogov. Besedilo naredbe nam ni znano. Toliko pa je menda gotovo, da je predsedstvo višjega sodišča Tržaškega zaukazalo podrejenim uradom napraviti dvojezične napise, pečate is tiskovine, tako da bode poleg italijanskega jezika imela svoje mesto tudislovenščina odnosno hrvaščini«. Trdi ae tudi, da ta ukaz velja sa vie sodne dvore in okrajna lodiš&a v področji višjega sodišča Tržaškega, raian ta Trst, Buje, Cerviujan in Gradiško. Io konecno se poudarja, da takšne naredbe ni izdalo predsedstvo samo po sebi, nego vsled naroČila, katero mu je došlo od pravosodnega ministerstva. Ne tajimo, da nas je ta naredba nekoliko iznenadila. Bil vemo, da sam Slovanom narodnostna pravica silno počasi raste. Bodi naša pravica Se tako naravna in zakonita, treba je Čakati cela desetletja, predno prodre in vidna postane. Zato skoraj težko verjamemo, da bi ae omenjeni ukez tako splošno glasil in raztezal na celo višje-sodno podro&ie. Spominjamo s« tudi, da se je na pr. na Kranjskem pri-poznalo mesto tudi sloveo&ćini pri napisih ua uradnih poslopjih in na pečatih, toda zvršitev se je zavlekla na umeten način, ker so ju zavisno storili od okolnosti, da naj obvelja tedaj, kedar ae napravljajo nove table ali novi pečati. Če torej čitamo sedaj, da po Tržaški naredbi morajo napisi, pečati in ti-akovine nositi po preteku jednega meseca tudi slovensko ali hrvatsko besedilo, tedaj bi bili primorski Slovenci celo ns boljšem od nas na Kranjskem. V glasove n taki odločni in zdravi premembi nimamo prave vere, dokler se ne sezoanimo z doslovnim besedilom omenjene naredbe. Vidi ae nam, Jezičarski drobiž. 2) Zabavišča ali otroški vrti? (Dalje.) Govoril sem zgoraj o odločilnih krogovih. Menda ae mi ne bode očitala indiskretnost, ako se v ime dobre stvari z dobrim namenom okoristim s privatnim pismom. Is omenjenega pisma je namreč razvidno, da sose z našim predmetom tudi bavili v neki vodstveni seji nase čaBtite družbe sv. (rila in Metoda. Nekateri gospodje so pri tej priliki, menda iz istih vzrokov, katere amo navedli i mi zgoraj, izrazili svoje pomisleke proti „otroškim vrtom". — Vsem drugim pomislekom bi jaz privrstil de tega, da po-snamenovanje »otroški vrt" ne izraža prav za prav biatva stvari, ampak je tropiško, metaf jriško; a slabo prelaga, kdor se pri prelaganju ozira na tujega jezika trope in figure. Toda ako po pravici damo bIovo nemški prevede nki, kaj naj postavimo na nje mesto? V oni vodstveni seji, o kateri smo že govorili, delali so se tudi poskusi v tem obziru, ali reči moramo, da se nam ne zde prav nič srečni. Neki gospod je predlagal »detišče", drugi „otročiflče" ; a niti prvi niti da italijanski liati nalaAfc pretiravajo in a tem hočejo nahujskati javno, od njih živtč- moenje proti ua-redbam, čeprav znabit kažejo le malo dobrohotnosti nasproti isterskim Slovanom. Bog ve kako veselje izražati torej danes nimamo povoda. Lepo in prav bi bilo, če bi primorska sodišča dobila zapored v kratkem času tudislu-venske napise, tudtsloveneke pečate in slovenske tiskovine. Toda slovensko ursdovanje, katero je temelj pravičnemu in zdravemu pravosodju za Slovence, z napisi, pečati in slovenskimi tiskovinami ne bode ee na varnem. Kaj pomagajo slovenski napisi na uradu, če pa v njem sede uradniki, ki slovenskega ne umejo, — kaj koristijo tudi slovenski uradni pečati, če ae ps pritiskajo na italijanske rešitve za slovenske stranke, — kaj basnijo slovenske tiskovine, če ni pri uradnikih volje, da bi jih rabili in strankam izdajali ? Pravica se bode našemu nnrodu na Primorskem, knkor povsod drugje godila Sele tedaj, ako mu jo bodo delili slovenščine popolnem zmožni uradniki, ki bodo strogo in radovoljno zvrše-vali jezikovno jednakopravnost. In za to skrbeti, na to z vaemi sredstvi težiti, je naloga pravosodnega ministeratva in vath pravosodnih instanc. V tem pogledu je treba na Primorskem de korenitih pre-memb v personalnem stanji sodnih uradnikov, kakor tudi odločnih jezikovnih ukazov! Ali, kaj naj pore-čemo glede na omenjeno naredbo, kakeršna se nam naznanja, da v njej nahajamo izjemo glede T r ž a -škib sodišč, pri katerih torej ne bi smeli biti tudislovenski napisi, tudislovenski pečati ter ne bi smele biti v rabi slovenske tiskovine? Ta izjema nikakor ne odgovarja pravici in narodnostim v področji Tržaških sodišč prve instance, če pomislimo, da Tržaško mesto b predmestji in okolico šteje dobro tretjino slovenskega prebivalstva. Ali teh 60 000Slovencev ni vredno nikakega ozira? Skoro neverjetno se nam vidi, da bi tudi po splošnjem omenjenem ukazu ravno Trst, b kojim imajo tudi vnanji Slovenci toliko pravnih opravil, predstavljal staro preziranje slovenske narodnosti. A vzlic temu, da naredba ni v stanu pre ust variti uradovanja v pravičtiem slovenskem stnialu in drugi predlog ni priporočila vreden ni v formalnem niti v realnem pogledu Kdor bi sprejel ,detišče" ali »otročišče", sprejeti bi moral tudi izvedenk« »de-tščanca", oziroma „otročiška učiteljica" ali »otro-čiščarica*, a o teh izraz.h ho morali oni skupščinarji sami priznati, .da ao nekam nerodni in da se ne priporočajo". Io to naj bi pomislili vsi beaedotvorci ali Blovokovci: Kdor kuje nove besede, naj pomisli, ima li nameravana skovanka tudi kaj korenin, to je, ali ima ooa sama in pa — kar je tudi prevažno — nje bodoče in možne izvedenke takšno lice, da se ime piikazati mej ljudi. Nekatera dobi že> v rokah besedokovnikov taksen obraz, da se že naprej lahko pove v brk nje očetu, da se narodu ne bode nikoli prikupila in nikoli se ne udomačila. To lahko vsakdo brez posebnega oBtroumja prorokujd i »deti-ščarici" i „otročiški učiteljici" ali »otročiščariciM. Isto usodo si drznem prorokovati akovankam »slaščičar" in »Rlaft&ičarna". Namesto njih bi gredoč priporočal velecenjenim uredništvom naših dnevnikov in tednikov »sladičar" in „sladičarnica" ter v podporo svoiega priporočila navajam kot vzporednika „sladičarju" »medičarja", v Ljubljani poznato ime. — V 81 varnem pogledu pa je i »detišče" i „otročiače" presplošen izraz, kateri ne obseza samo »otroških vrtov", ampak tudi „pestovališča" ali „jaslice" (creches) io pa »čuvabšča" ali „varovalnice da prezira celo vea stalni slovenski živelj v Trstu, Čujemo vender škripaaje zob v italijanskem taboru. Navajeni smo tega od te Btrani in upamo, da to vpitje bode tudi vlada znala ceniti po pravi vrednosti. Ali jedno nas pri VBem tem veseli, — klic strahu, ki se razlega iz nasprotniških divjih četi Včerajšnji „11 Piccolo', govoreč o tej naredbi, izjavlja, da se Lahom v Primorji ni bilo treba bati poskusov, ki so merili na germanizacijo Vse kaj drugega pa je, če 8e primorskim Slovanom zvršuje jednakopravnost! To je, pravi list, — nevarno " Z naredbami, kakeršoa )e omenjena, hh favorizuje, dieciplinuje in vzpodbuja ekspanzija žive sile, ki nas obdaja krog in krog. Italijansko prebivalstvo Istre se ne more nikdar transi.jrmovatt v slovansko, pač pa more biti podrejeno, tlačeno in iztirauo po Slovanih.... V krajih, ki mejijo z našim svetom, je zastavilo slovanstvo svoje korenine in od tod se počaai razširja po staroBlavni zemlji latinski (??); vaake vejice se oklene, hitro se polasti krajev, ki bo brez obrambe . . . Žalosten vzgled za to je Pazin i. t. d.". — Tako »II Piccolo" in mi jemljemo na znanje, da istrski Slovani bo živa sila, proti kateri ne morejo Italijani nami opraviti ničesar. »Mi vstajamo in vas je strah!" Ali se bode avstrijska vlada mogla še dolgo obotavljati, da tej živi Bili ob nevarni meji dodeli njene pratice? Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. oktobra. Polonia triutnphans. Kmalu bo sto let, kar se je rodil zgodovinski rek »finiš Poloniae", a letos se že lahko reče »Po* lonia triumphans". I) ž da, ki se imenuje sicer Ga-liška, katere pravo ime je pa Poljska, je bila letos zbirališče vseh Poljakov. Dasi so razdeljeni na tri države, zbrali so se vsi, čuteč se kot sinovi jedne matere, in mogočno je donela pesem »Jescze Polska nie zgmiela". Kakor hodijo Mohamedanci v Meko, tako so letos romali pruski in ruBki io tešinski Poljaki zajedno z bivšimi sibirskimi pregnanci v Lvov. Nemci in Madjari so prišli formelno na razstavo, dejanski na politična pogajanja. Plener in malih otrok" (KleiDkinderbevvdhranstalten). — Preko „detišča" in »otročišča* preidemo torej po pravici ua dnevni red. Kaj pa .zabavišče?" Ža pred leti je izdala »Narodna šola" v Ljubljani Funtkoto »Zabavišče slovenskim otrokom/, in pred nedavnim časom je prav naša družba sv. Cirila in Metoda izdala dasi po nekaterih pomislekih, »Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole", ki jih je uredil g. Ivan Mercina (v Ljubljani, 1893), a kritika jih je vzprejela dovolj ugodno. Ker je pisatelj teh vrstic tudi nekoliko vplival na terminologijo te knjižice, čuti se obveaanega, da »zabavišču" pripomore, kolikor je v njegovih močeh, do končne zmage. V tej nameri pa se ne damo ni plašiti po Častitem uredništvu »Učiteljskega tovariša", kateremu »so strokovnjaki svetovali, da ostanimo za s e d a j (!) pri starih izrazih." — Oglejmo ai, 8 čim bi 8e dalo po pravici ugovarjati .zabavišču". Tu treba priznati, da mu na-Bprotuje celo — sam Pleteršnik. Ko ga je vodstvo naše šolske družbe vprašalo sveta — zopet prosim, naj se mi odpusti ta indiskretnost — odgovoril je blizu takole: »Zabaviteljica* se tudi meni — kakor gospodom udonu vodstva — nikakor ne dopada; narejen je ta izraz po „uprav* — upravitelj"; isto tako je »zabavišče" (kot ste govorili v svoji vod- Cbiumeckv sta Poljake lovila za zvezo z levičarji, •Schooborn za zvezo 8 konservativci. V Lvovu ae je vratila slavoust za slavnostjo in naposled je razstavo obiskal se cesar, navdušeuost je rasla ud due do doe in dosegla svoj višek v ureku, da ao poleg Poljakov glavni stebri monarhu-' Nemci in Madjari . . . Vender pa to ni bil tnumf c 'le Gahške, ampak jedino poljske šlahte. Meščanski krogi ao stali pri vratih, kmet na dvorišči, v dvoraui pa ho se šopirile rodovine Sapieha, Badeni, Potočki, Ctartorvski . . . Uspehov, katere ao dosegli Poljaki s svojo razstavo, jim ne zavidamo in Če so nam zamerili, da nas di bilo tja, bodi jim povedano, da ne hodimo, kamor mamo bili povabljeni. Gospoda grofa K »man Potočki iu Zaleski sta hotela, naj pridejo na r»z etavo sami koaliranci in zgodilo se je po njijini volji. To pa nič ne upliva na našo sodbo, in kakor nas veBeli kulturelno, gospodarsko in politično napredovanje gališkega prebivalstva, vender dvomimo, da bi imeli Poljaki uzrokov veseliti se razstave. Mi pri vsem sijaju te razstave vidimo v temnem ozadji tri milijone ruskih siromakov in dva milijon« poljskih beračev io boli nas srce. Pa tudi to nas ne moti, da bi Poljakom ne želeli obilo sreče, dusi en eteber nam neprijaznega s stema iu znb delo nas je, ko so j m njih zavezniki < čitali nelojalnost. O lojalnosti govoriti je težko. Lihko pa se rt če, da jo le r ^ 111 ukoreninjena, kjer se UHslauja ua utoMne tradicije, da pa |e preteklost Poljakov v A .atriji prinucioma jako kratka. V Gališki živi se u-nera c ja, ki se spominja kmetskega Uj>nra iz 1. 1846 in kako so bili I. 1863. zaradi podpiranja poljskih ustašev preganjani Smolka, Ziemiaikovrski m „ru deči" knez Sapuln. Dogodbe teh «1 oij so tako upli-vale na poljsko plemstvo, da I. 1H66 pred prusko-hvstrij8ko vojsko nikakor niao bile njega simpatije na Btrani Avstrije in ko je grof Slaizt wski zbiral legijo prostovoljcev za Avstrijo, je obudd s tem jiosmeb anstokratičnih krogov in res so v legi|o vstopili sumi kmetje in meščani. — L>jalnost Be ne rodi nama iz sebe. Pripraviti jej )j tla, v katerih more iKigoati kali. Centralizovanje in g^rmamzovanje v Gališki pa ni bilo za to pravo sredstvo. Na Duoaii ao to i po tnali šele po bitki pri Kraljevem Gradci. tiru! VV'jđsioltl je izdal parolo: »Trsuo okleniti se monarhije in dinastije avstri|ake, zato pa popolna avtonom ja," Krakovska f akcija z Adamom Potuckim je v galiskem dež. zboru I. 1857. vzklikuila »Go-apod, pri tebi stojimo in ostanemo", a prav tedaj ao tudi dvorni krogi spoznali, da je porazum-1 n;e z nenemtkimi narodi za Avstrijo življenjsko \prašanie. T-daj se je začela zveza mej Dunajem in Poljaki in premenila se je kmalu v najintimnejše prijateljstvo, ki se je samo I. 1868 nekoliko skalilo, ko ao Po'iaki zahtevali avtonomijo, vsled česar je cesar v zadnjem trenotku odpovedal nameravano potovanje v Gališko. O zahtevi galištiega dež zbora se je uuel srdit boj in še I. 1873 je knez Auera perg mogel rtči: „Poravnanje se je razbilo, ker ao Poljaki zavrgli avstrijsko klavzulo*. Naposled pa sa je porazunVienje vender doseglo, pohski element je zadobil v Gališki neomejeno vlado. 01 I 1879 ao Poijaki velevažen faktor notranje in vnanje naše politike, čegar pomen je zadnja leta rasel, kolikor bolj napeto je postajalo razmerje mej Avstrijo iu li'jsijo. Io blizu tako je bilo tudi na Nemškem, kjer fco Poljaki Roseboo za časa revolucij uživali velike simpatije. Zdaj pa se je to premenilo. B smarck je bil nemški nacionalne kroge nahujskal zoper Poljake, oasi se je ž njimi svoj čas dogovarjal radi obuov-ljenja Poljake, in persekucija Poljakov je nekoliko oiienjala šele |>o njegovem odstopu, kar je bila zasluga Košcielskega, tistega, ki je v Lvovu rekel: »Poljaki so nerazdružna celota; meje, katere jih stveoi seji) le »Uuterhaltungsort". — Naj preje treba poudariti, da prav to, kar bo tu očita »zabavišču", češ, da znači le bolj »kraj, kjer je zabava", prav to ga zlasti priporoča. Ras, vel.ko nepotrebnih poskusov in ugovorov bi bilo prihranjenih, da bi se bili gospoda naj preje temeljito poučili o pojmu in bistvu nemških »Kindergartnov* ; ravno slovensko »zabavišče" izraža ga prav točno. Kajti .otroški vrti" ali recimo kar naravnost ,zabaviš-a" niso učilnice, ampak ho od njih bistveno razlikujejo; vse se tu suče okolo zabave, največ iger, to seveda take zabave in takih iger, da se pri njih nikdar ne iz« pusti iz vida vzgojevalua svrha.*) .Kindergarten" je *) Dr. Mlch, Allgomeino Erziehungslohro. Osmi nati-sek. V Opavi 1802. j>ifto o zabaviščih mej drugim tako-lo (sir. 9>.): „Aller SchuL.vvang wird forngehalten, dio Kinder kniiiitiu komracn oder nirht, sic kbuiieu die nngercgton Spielo mitinaohen oder zu«ehen, Bio kouneii unter don dargebote-nen oeBchaftigungen frei vrahlen; von sinem, siganUichan Unterrichto isl keinc llede, die gnnze Krziehungsthatigkoit beichrfinkt sloh ani sina allseltlge korperliche uud gaiatige Pllcge u .d auf eine richtige jmedagogisehe Ilegieruug. I>as vovvvaltende Kiziehungsmittel ist Bcscliiifti-gUDg, vvelebe zumeist die Gestah d61 Spiclcs annimmt" . ... »Da* Kindergarten bat dio Aufgabo, dio hauslicho Ersiehohg dar Kinder i m vorackuipflirhtigen AlterJra unterstiitzen und zu crgiinzen" .... Stavim, ko bi bilo občinstvo 1>*»lje ponosno o bistvu in namenu zabavišč, ne bi bilo već toliko predsodkov iu odpora proti njim moj našimi materami in očeti. Čudom pa bo čudimo tudi Ljubljanskim gg. učitidjera, mej katerimi se jo pojavil noknk odpor proti dele, je sicer bole, ali poljski organizem jih odpravi." Se bolj opravičeno, kakor o gališki šlahti se lahko reče o poljsko-pruski Šlahti, da se masa naroda zanjo ne meni. Poljaki kmet na Nemškem je bolj izobražen, kakor gališki in ne more razumeti, zakaj njegovi poslanci pomagajo množiti vojno silo njemu vedno neprijazne Nemčija, ki ša ne dovoli, da bi se poljski otroci učili veronsuka v materinem jeziku. Saj so že sami poljski poslanci priznali, da je Nemčija doati nevarnejši in srditejii nasprotnik Poljakov, kakor Rusija. In aedaj je B a-marek zopet pokazal, da ima na Nemškem dosti več upliva, kakor sam cesar. Zarobnel je zoper Poljake in njegove besede ao elektrizovale vse nemške stranke, od Richterjevih »freiainnigov* pa do najčrnejšh klerikalcev in sam cesar je moral v Toruni obrniti plašč po tem vetru in grajati Poljake. Odmev teh napadov ao Poljaki slišali tudi v Avstriji, neprijeten odmev. Levičarji ao burno pritrjevali BiBmarcku, »da je poljski plememtaš najreak-ojonarneiši stvor na svetu" in to je prouzročilo izjave najrazličnejših poljskih listov, katere izjave imenujejo Nemci unisono »pogojna lojalnost", »avatrij-stvo na odpjvei". To |e nepravično očitanje, zlasti v Avstriji, kjer delajo Poljaki propagando za jagel-lonsko idejo, za združenje Poljske a Češko in Oger-sko pod avstrijskim žezlom Z-) davno je mi nola doba, ko je steber sedaujega sistema, knez Sipieha rekel da je »izdajstvo trditi, da je rešitev Poljakov odvisna od Avstrije". Najmanj pa so k takim očitanjem opravičeni tisti, ki so v Dunajskem parlamentu predlagali, naj se bivše dežele nemškega bunda priklopijo Nemčni. Ti elementi ae zaganjajo sedaj najbolj v Poljake in iz tega Že lahifu razvidijo, je- li dobro in previdno, da se družijo z Nemci zoper svoje slovanske brate io pomagajo tlačiti narode, katerih ideali ne leže zunaj Avstrije. Toliko je gotovo, da je B smarekovo kričanje preprečilo Plenerjevo nakano, ustanoviti poljsko-netuško zvezo v našem parlamentu. Ta je pokopaua, še predao ae je rodila, in morda že v kratkem ne bodo več veljale besede, zapisane nad tem sestavkom. Poljaki slutijo, da so v škripcih, da ao prezgodaj klicali »Poloma triumphans" in zato so v delegaciji mol ^li kakor|grob, a ne iz uzrokov. katere je navedel Badeni v pogovoru s cesarjem. Zboljšanje razmerja me| Avstrijo in Rusijo, B smarekovi in Viljemovi protipoljski govori ao pri Poljakih obudili strah, da jim trozveza ni na korist in da utegnejo biti potisnjeni s svojega stališča. To svojo bolest s cer prikrivajo, ali prikriti je ne morejo. Poljaki se nahajajo na razpotju in morda se bodo morali prej kakor mislijo odločiti za pot, po kateri jim bo hoditi. Odprti sta jim dve poti. Na konci jedne je zapisano »Poloma triumphans", na konci druge pa »Finia Poloniae". Sodna preosnova* Razen z novim civilnopravdnim redom namerava jiravosodoi minister še na drug način preurediti naše aedanje, dosti predrago sodstvo. Kakor javljajo listi, hoče minister že v prihodnjem zasedanju drž. zbora predložiti zakonski načrt o uvedbi mirovnih Bodnikov. Ti mirovni sodniki bodo imeli razsojati v w.< h malih pravdnih sporih, pri kater h ur.« največ za znesek 20 kron in sicer bi imele njih sodbe popolno eksekucijsko moč. To bodo torej sodniki in razsodniki ali posredovalci. Nova institucija se bo torej bistveno razlikovala od takozvanih občinskih posredovališč, katera ao se na papirju ustanovila že I 1869., na kar ae je pa popolnoma pozabilo. Ta institucija mirovnih aodn kov bo naj-več|e> važnosti zlasti za sodišča na deželi in bo sodnik- izdatno razbremenila. Razprave bodo ustne in javne. tore; prav res neki »Uuterhaltungsort" , torej pravo, pravcato »zabavišče". Zaradi večje točnosti je na jmbkI g. M^rc na v naslovu omenjene knjižice: »Igre in j»eRmi za otroška zabavišča" itd. No, mislim, da Slovenci ne razpolagamo s tako razno vrstnimi narodnimi » Vergnti^ungsetablissementi " ; nasproti tako malo jih imamo ali prav za prav nič, da nam sjilošuo »zabavišče" prav lahko, ne da bi se bilo bati zamenjevanja, rabi kot »zabavišče" /.-/.t kir>yyy za ona zabavišča, katerih nam jih je ne kaj oskrbela čaatita naša šolska družba, in katera moramo uvati kakor zenico v očesu. Na druga zabavišča m drugo zabavo nam o sedanjih časih ni misliti. zabaviščem. Treba bo, da se o priliki to vprašanje pretrese tudi od te strani. — Primeri tudi „Navod slovenski vrtna-rioif, ki pvi je Bpisal Miloš Kamuščič, a izdalo „Slovensko učiteljsko diustvo v LJubljani". Kakor smo že oroonili, odločilo se je .,Slov. učit. društvo v Ljubljani1', oziroma njega glasilo, da ostane za sedaj pri starih izrazih. A Kumuščiču veuderlo rabi tudi zabavišče, toda nedourano mi je, v kakšnem '/mislu ali s kakšnim razločkom. Kajti Kamuščič govori na več mestih o ,,zabaviščih i n otroških vrtih", o , javnih in zasebnih otroških vitih i u zabaviščih", o »otroškem vrtu in zabavišču" itd. iu tudi omenja (str. 5.) da se k čutu sluha ,,navodi otroka že posebno počasni izgovor in jictjo v taktu, katero čuje doma in se bodo posebno vadil v zaliavišči". Toda razloček mej otroSkimi vrti in zabavišči ni nikjer pojašnjen. Pa ne da bi bilo Kamuščiču zabavišče to kar čuvališče ali varovalnica malih otrok? iKoucc prib.) Ogerska kriza, Ogeraka kriza bo v kratkem končana. Naj* vainsjle a civilno poroko v nerazdružoi zvezi stoječe zakone je magnatska zbornica odobrila, in še tekom tega tedna predloži miataterski predsednik vse ta zakone cesarju v sankcijo. Vladni krogi sodijo, da bo cesar prav v kratkem potrdil te zakone s druge atraui pa se javlja, da ae bo najprej posvetoval z rasnimi politiki is cerkvenimi dostojanstveniki. Vitanje države. Ruski car — ozdravljiv. Ruski poslanik v Parita je dobil iz Peterburgs zaupno, a vender oficijelno poročilo glede zdravja ruskega carja, in to isto je ruski minister unanjih del sporočil tudi drugim poslanikom. Glasom tega obvestila, anujočega se na dotične izjave profesorja J>ydena iz Berolina, ni caijeva bolezen tako nevarna, kakor ae poroča. Profesor J>yden je sicer konstatoval albuminunjo, ne misli pa, da je to posledica patologične premembe ledvic. Najvažnejši odstavek v rečenem obvestilu ruskega ministerstva unanjih del je konec, ki so/e: Le profeaseur Ley-den arrive a ta concluaion, que Sa Majestć eat parfaitement gueriaable (Prof. Levden sodi, da je Nj. V. popolnoma ozdravljiv) Holgarske homatlje. Kakor znano, sta po končanih volitvah v sobranje ministra Radoalavov in Tončev podala ostavko. Radoslavov ae je dal pregovoriti in je umaknil svojo ostavko. Govorilo ae je, da je takisto storit tudi Tončev, ta pa javlja aedaj v svojem listu, da ae boče na vsak način umakniti. Vzrok temu je strah, da razveljavi sobranje njegovo volitev. Kandidoval je namreč proti Cankovu v Beli Slatini. Ker je volilna komisija aleparila, ao razdraženi volilci naskočili volilni bureau in vae razbili. Vlada je na to razpisala novo volitev. Prišel ni nihče, a proglasil se je vender Tončev izvoljenim. Kaka je uituvacija, se razvidi iz Stambnlovljeve »Svobode", ki javlja, da je vojni miuieter Petrov v raznih krajih napovedal vojaško diktaturo, če bi sobranje ne ravnalo po vladnih ukazih. Kitajsko-japonska vojna. »Koinische Zeitung" javlja, da ao neevropske velesile zjedinile na tu, da ae ne bodo zoperstavili, če bi Japonci krenili na Peking in to mesto zavzeli. Da imajo Japonci res ts namen , evedočijo najnovejša poročila. Lindunaki listi javljajo: Kitajci priznavajo, da ao Japonci izkrcali svojo vojsko na Sbantunškem bregu in da so zdaj gospodarji v zalivu Pečeli. Kitajaki vohuni so tudi uničili Žice, a katerimi bi se imeli električno užgati podkopi. Port Artur je a tem izgubil mnogo svojega pomena. Dotični Kitajec je bil seveda obglavljen Japonsko brodovje je hotelo dne 8 t. m. pri Waj haj-veja provocirati pomorsko bitko, a Kitajci se niso upali iz varnega zavetja. Domače stvari. — (Ljubljanski občinski svet) ima v soboto, dne 13. t. m., ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo. Na dnevnem redu ao naslednje točke: I. Oznanila predsedstva. II. Policijskega odseka po-ročilo glede uredbe stranišč in odprave fekalij; III. Šolskega odseka poročilo glede ustanovitve višje dekliške šole. Tajna aeja. — (Koncertna sezona »Glasbene Matice" 18 9 4/95.) Dodatno k včerajšnjemu poročilu nam je še prijaviti načrt koncertom »Glasbene Matice4'. Posebno namerava izvajati: V I. koncertu: 1 ) „Jutro", ruska pesem Polonskegs, za moški zbor in orkester uglaabil Auton Rubinstein , op. 74. 2 ) »Fantazija" za gosli in orkester, po ruskih narodnih pesmih zložil Nikolaj U maky Korsakov, op. 33. 3) Anton Foerater, »Kitica*, nov izviren slovenski mešan zbor, op. 43 (Beaedu S. Gregorčičeve). 4.) Cerkveni zbor: Anton Bruckner, »Ave Marija", sedmeroglasen mešan zbor. 5 ) K bani Wagnert »Zbor predic in balada" iz opere „Der fliegeada lloliii ider", za ženski zbor, sopran- in altsolo s spremljevanjem orkestra. 6.) Anton Dvorak, »Slovanski plesi", za veliki orkester, op. 46. 7 ) Samostojne klavirske točke. Pri tem koncertu solistično sodelujeta poleg drugih gg. K. Hoffmeister in K. Jer a). V 11. koncertu se bode 1) izvajala prvikrat v Slovencih simfonija, in sicer Dvofakova d dur za veliki orkester. 2) G. Fr. Hit odi, »Alo-luja", mešani zbor iz oratorija .Mesija" s spremljevanjem orkestra. 3 ) Več vokalnih zborov. 4.) C Saint S ojb, NKlavirski koncert g mol" b spremlja« vanjem orkestra Pri tem koncertu solistično sodeluje g. K. Hoffmeister. V III. koncertu ae bode izvajala kot jedina točka za ves večer jedna naj-krasnejših akladeb moderne glaabene literature, balada »Svatebni kosile", po narodni enovi zložil J. Erbeo, za sopran , tenor- in bas-solo, mešan zbor in veliki orkester uglaabil A. Dvorak, op. 63, Ba- sede prevaja g. prof. Jo«. Stritar. Solistično sodelovanje je mej dragimi obljubila gospica Franja Verhunčeva, kooservatoriatioja na Dunaji. — Naročila za abonement vaprejema pod včeraj naznanjenimi pogoji odbor »Glasbene Matice" ali pa kojigotržec g. A. Zagorjan na Kongresnem trgu. — (It centralne komisije za ohra-njenjtt spomenikov) V poslednji seji centralne komisije za ohranjenje umetniških in zgodovinskih spomenikov poročal je konaervator profesor Simon Rutar o dosedanjih izkopavanjih na Magda-lenski gori pri Šmarji ter o poakuševalnem kopanju Jerneja Pečnika pri Brezji. Centralna komisija je vzela nadalje v znanje poročilo deželne vlade kranjske o cerkvi sv, Janeza ob Bohinjskem jezeru. Ker ni potrebnih sredstev, se ta cerkev ne bode mogla popolnem renovirati, pač pa se bode popravila streha ter voanji zidovi cerkve. Konečuo ae je vz*l v znanje dopis vladnega svetoika pl. G l o b o č n i k a, kateri se je odpovedal časti konservitorjs. — (Lepo Šestmesečno Žrebe) domače reje prodal je te dni gosp J C. Juvančič, znani vinotržec in posestnik v Spodnji Šiški ter je za taisto vtržil izredno visoko ceno v znesku 155 gld., kar je gotovo najboljši dokaz, kako lepi uspehi se lahko dosežejo z umno domačo konjerejo. Ta sluča-, ki je vreden, da ga zabeležimo, bodi tudi drugim v epodbujo. — (Samomor ali neBreča?) Kakor smo že poročali, videli so v ponedeljek zvečer pasaoti, da je z mestnega čolna ob Fraocovem nabrežji neznana oseba skočila ali padla v Ljubljanico. Kakor se je dognalo, bil je to tukajšnji kavarnar Vinko Malloth na Sv. Jakoba trgu, če*ur truplo so sinoči blizu Marije Devica v Polji iz Ljubljanice po-teguili. Malloth se je bil zadnji čas popolnoma udal pijuci ter je valed tega verjetno, da si je v pijanosti končal življenje. — (Vodovodi in vodnjaki na Kranjskem.) Te dni je došel v Ljubljano vladni svetnik g. M ar k u s, nfarent za vodne zadeve v poljedelskem min Bterstvu ter je pregledal pri deželnem odboru raznovrstne hidrotehniške načrte iu se posvt -tovil z dotičnirm referenti in tehniki o večjih vodovodih, ki se bodo izgotovili. Šel je od tod v Cerknico, Oltovk, Begunje, Dezuljak in Ambrua ter si je ogledal že izdelane ali fie le pričete in nameravane vodovode in se poučil na lic i mesta o potrebnih podporah, katere bode dajali poljedelsko mini-steratvo. Spremileval je g. Markusa državni inženur g. Obe rs t iz Trsta, da praktično prouči že i zgotovljena dela in načrte, ki 89 bodo še izdelali. Iz Ljubljane odpeljal se je g. Markus v Ittro in na Goriško. — (Slavnostno besedo) priredi »kato liško-političuo in gospodarsko društvo za Slovence ■a Koroškem" v Celovcu v proalavu 80>etnice ranj-kega voditelja koroških Slovencev msgr. Andreja Einepielerja in za naš mi rod prezaslužnega slovenskega škofa Antona Martina Slomšeka v sredo d»e 24. oktobra t. 1. v veliki dvorani pivovarne »Massl-gartena. Začetek ob 7. uri zvečer. Vzpored: 1. Pozdrav predsednikov. 2 Hrab. Volarič: »Novinci", moški zbor. 3 J, Hudo vernik: »Naša zvezda", moški zbor z baritonovim samospevom 4. Prolog, govori goap. stud. iur. Davorin Zvritter. 5. J. Bartl: aVenec ua udu h, vojaških pesmij", udarjajo tamburaši. G. Dr. G ust. Ipavec: »Oblačku", čveterospev. 7. Slavnostni govor. 8. Aut. Nedaći: a) „Ljubici", besedo Levstikove; b) »Pogled v nedolžno oko", beaede S. Gregorčičeve; samospeva s spremljevanjem glasovna poje gospa Ljudmila Lendovšekova. 9 *#* »Trije nosovi", šaljivi prizor. 10. Ant. Hajdrih: »Hercegovska", moški zbor s čveterospevom. 11. Dr. Benj. Ipavec Bartl: »Domovini", udarja tamburaški zbor. 12. Ant. Hajdrih: „Sirota", moški zbor z altovim samospevom, poje gospa Ljudmila Leudov-šekova. 13 F. S. Vilhar: .Slovenac i Hrvat", moški zbor. 14. *#* »Žabja kantata", komičen pevski prizor s spremljevanjem glasovira. Pevski in god-beni del programa izvršujeta iz posebne prijaznosti slavni moški in tamburaški zbor pevakega društva »Lira" iz Kamnika. Vhod v dvorano bode dovoljen le proti izkazu vstopnic, katere se bodo dobivale od 20. oktobra naprej pri odboru društva in zadnji dan popoludne na shodu zaupnih mož v »Masslovi" pivovarni. — (Prepovedan semenj.) Okrajno glavarstvo v Brež'cah je prepovedalo semenj na Planini dne 15. t. m., ker še občina ni oskrbela pravega prostora in ne gleda na potrebne uredbe. — (Vinaraka zadruga ialerska) v Pulji jo dobila od poljedelskega miniaterstva 4000 gld. podpore. Miniaterstvo je odredilo, da se bode povišala do 80O0 gld. Znano je, da ae je Bvojedobno italijanski kulturni svet v Poreča izjavil minister-atvu proti vsaki in tudi najmanjši podpori. — (Umrl je) v Zagrebu v 60. letu svoje dnbe umirovljeni stotnik gosp Oto Slavi k, soprog znane hrvstske igralke gospe Bajaa-Slavikove. — (Ljubimec z revolverjem.) Ljubil jo je in ona je ljubila njega. Kakor pa vse mine na svetu, minila jo je tudi njena ljubezen in povedala je to svojemu ljubimcu. Toda ta, sluga Ivan Hudrić v Zagrebu sa ni dal tako lahko odpraviti. V njegovem srcu je še žarel plamen ljubezni, ki je bil že ugasnil v srcu njegove Reze, po svojem poklicu sluznice. Ko je bilo vse zaman, napadel jo je z revolverjem. Toda ona mu je še pravočasno zaloputnila vrata pred nosom in pozvala redarje, ki so strastnega ljubimca odvedli na hlad. I__I 1 _j r i i Slovenci in Slovenke I ne zaVblte družbe sv. Cirila in Metoda 1 fc A Darila b Uredništvu našega lista sta poslala: Za »Narodni dom" v Ljubljani: G. Janez J ager, mesar v Ljubljani 6 kron nabral v veseli družbi v g« stilni „pri Kolovratu". — G. F. F. v 8odražici 4 krone. — Skujiaj 1 0 kron. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! V Štev. 232. so bile mej darili za družbo sv. Cirila in Metoda po zmoti prinašalca dotičnega darila izkazane 4 le r o n e kot darilo gosp. Frana Stuparja, pristava c. kr. kmet. družbe Darovala pa j h je vesela družba »pri Mikužu", kar s tem popravimo po želji g. Stuparja Za Cigalutov spomenik v Črnem vrhu nad Idriio so darovali p. n. gg. darovalci: Člani društva „Pravnik" po g. dr. MajaroDu, 142 kron; Ivan Habe, župnik v pokoju in duhovni avetuik, 10 k.; Ivan Obiak, mestni kapelan v Ljubljani, 5 k.; Fr. Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v pokoju v Gradcu, 4 k.; Matija WeithauBer, logar v Črnem Vrhu, 3 k.; Val. LeviČnik, c kr. višji davčni nadzornik v Logatcu, 2 k.; dr. J. Marinko, profesor v Novem Mestu, 2 k.; Ivan Sakser, župuik v Hote-dršici, 2 k ; V. Stt ska, kapelan v Kočevji, 2 k ; Jos. J.-.nčar, nadaollelj v Borštu pri Trstu, 2 k.: Sttf.-io K);!i k, uraduik v Gradcu. 2 k.; Ivan Lampe, trgovec v Kranju, 2 k. ; J. J. 2 k. ; Mtrja Skrio-jarjeia 1 k.; banka Arko, krčmarica v Dolenjem Logatcu, 1 k.; Ivan S-gs, učitelj v Dolenjem Logatcu, 1 k ; Josip PetkovAek, učitelj v Govičah, 1 k.; Ivan Korče, veleposestnik v HotedrŠici, 1 k.; J. Albrecbt, župan v Ilotedršici 1 k.; darila za šopke 1 k. 30 v.; dr. A. Karlin 2 k.; A. pl. Glo-bočoik 10 k ; Jan Sajovic 2 k. Vseh dohodkov je bilo 264 gld. 76*/i kr., stroškov pa 248 gld. 88 kr. ; torej preostaja 15 gld. 88 kr, koja vsota se bode za vnakojake pojiravke obrestonosno naložila. Konečuo izreka za Cigaletov Bpomemk vsem preblag m dobrotnikom srčni: Bog plati 1 Zahvala. Slavna c. kr. kmetijska družba nam je blugohotno izposlovala pri deželnem odboru GO gld. podjiore za nakup trijerja, za kar se ji srčno zahvaljuje. Podružnica c. kr. kmet. družbe v Sodra-liaJ dne 10 oktobra 1895. Hazne vesti. * (Madjarska »kulturna" društva.) V Nitri mej Slovaki je zborovalo te dni »kulturno" družtvo za severno Ogerako. Dovolilo se je za tekoče leto 4f).570 gld. za domoljubne (!) in proBvetoe !) svrhe. Mej drugim bode društvo ustanovilo v tem kraju 15 otroških vrtov. Da se gre v prvi vrsti za pomadjarjevanje slovaške dece, ni treba poBcbej na-glašati. In v take svrhe se r« bi denar nemadjarskih narodov, kateri se jim je deloma ugrabil pod uiče-vimi jirotvezami. * (Povodnji v Dalmaciji.) MeBto Knin in okolica sta silno trpela valed zadnjih povodnij. Od I. 1882 ni Krka več tako narasla, kakor zda), ko je bila tri metre nad normalom. Mesto in okolica sta bila popolnoma preplavljena. Z vež se je moral blokiranim prebivalcem dovažati na Čolnih. Samo v mestu Kninu se ceni škoda na 50 000 gld. * (Kolera.) V Krakovu v Galiciji ae je zopet pojavila kolera, ko je bila že ponehala. Zbolele so 4 osebe, umrli pa sta 2. V neki tovarni za izdela vanje albumina so bili trije slučaji. * (Nove premogove jame.) Mej Oršovo in Teregovo v K raso Sadronvikera komitatu so našli nove bogate premogove jame. Kupil jih j* neki konsorcij, kateremu na Čelu je avatnjska »Lander-bank". * (Nemški cesar kot s k 1 a d a te 1 j.) Cesar Viljem se poskuša tudi kot skladatelj. Komponuje namreč neko kratko op»ro. katere snov je vzeta iz stare nemške legende. Ze Wagner jo je hotel uglas-biti. Tudi libreto piše cesar sam skupno z grofom Eulenburgom. Knjllovnoat. — »Popotnik". Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" ima v št. 19 naslednjo vsebino: Sveta jeza; — Tretja deželna učiteljska konferencija v Gorici; — Prirodopiani pouk v jednorazred-n cah; — Odkritje spominske plošče dr. Fr. vit. Močnika 18. avgusta v Cerknem; — Slovstvo; — Listek; — Društveni vestnik; — Dopisi in druge vesti; — Natečaji. — „Argo", Zeitschrift fiir krainisebe Landes-kunde, ima v št. 9. naslednic vsebino: Kđiseskizzen aus ItHlieo; — Die iath»elhhfteo Fnllen vom Lni-bacher Moore; — Die E senfrage bei der autbro-pologisch areba dogiseben Versammlung in Sarajevo; — Ii yrier und Veneter atn CougreBse von Sarajevo; — Mdtbeilungen aus dem Museum. Požun 12. oktobra. Slovaki v zvezi z nemškimi in madjarskimi katoličani so zoper danes sem došlega pravosodnega ministra Szi-lagyja, ki je Požunski poslanec, uprizorili veliko demonstracijo. Razdalo se je ua tisoče listkov z napisom »abzug Szilagyi". Beligrad 12. oktobra. Ministarski predsednik Nikolajević je v imeni celega kabineta ponudil kralju ostavko, Kralj se odloči, kadar se vrne iz Pešte. Peterburg" 12. oktobra. Car se odpelje v torek na Krf. Pariz 12. oktobra. Vlada grozi s carinskimi represalijauii zoper avstrijski les, če Avstro Ogerska do dne 23. oktobra ne zniža carine na francoska vina tako, kakor so določene za italijanska vina. Bruselj 12. oktobra. Bivši klerikalni minister AVoeste, potujoč v svojem volilnem okraju Alostu, je bil napaden in tepen. Kmetje so mu razbili voz. "VVoeste je iz težka utekel v neko hišo, katero so kmetje hoteli demolirati, od koder pa so jih orožniki pregnali. London 12. oktobra. Afganski emir je jako nevarno obolel. Vlada se boji, da nastanejo politične homalije. 1'oslaiio.*) »Slovemc" z dne 1. oktobra, št. 224 se čoba ob mojo oHebo. To sicsr ni nič novega iu zame tudi n> nečastno. Ker se pa iz dotičnega dopisa vidi, da je oholemu petelinu na tem, da bi uieni in moji družinici krivico in zlo storil, prisiljen sem nekoliko odgovoriti. Ne bom se poslužit biča, katerega ste mi v roko susmli, da bi Vas prav po domače nakiestil — ne ne — tega ne, kajti vender ste moj bližnji. Koliko delam nemir ua Pivki to vhjo vsi pošteni možje, na take dopisu.ke kot ste Vi so pa n*-beden ne ozira. Da Vas odbor glavne občine v Št. Petru pri svoji seji dne 18 avgusta ni za svet poprašal, to ni moja stvar, vem pa, da v odboru sede možje, ki VaŠib nasvetov ne putrebujejo. Lt Vam res hočem povedati kaj o nemira? Kdo ga je provzročil? 1/ iazV Da nisem trpel, kot odbornik, javnega pohujšanja, sem imel prav. PoBtavlieu sem |>a bil zaradi tega pred sodnika. Zatožen sem bil, kakor nekdaj sv. Janez obglavljenec. To je tedaj prepir in n> mir, če človek »moralo* podpira?! M orno sem stopil pred sodni stol, pred pravičnega sodnika, kateri me je oprostil, tožit* lia pa obsodil. Tužitelju Bvetovalec je bd neki gospod? Skoda, da nisem bil takrat obsojen! To bi si sedaj želel — ko cela dubovnija naša, ueizuzemfii gldsovite Francke, ve, da je res, kar je bilo. Kakor takrat, pripravljen sem tudi danes zagovarjati se pred najoatrejšim sodnikom. Svest sem si, da se bude pokazalo kdo dela „nemir." Konečno še gospodu napadovalcu v »slovo" : »Avertantur retrorsum et erubea^ant, q«| voluat mihi mala". Stipko Jelenec, odbornik glavue občine iu učitelj. *) Za vsebino jo uredništvo odgovorno le toliko, kolikor veleva zakon. Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti ntelujoče, milice in živce krepčnjoce, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francosko žganje in sol", katero se splošno In uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlHJenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpodiija to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, r.aznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2(16—11) Kriki meščani praznovali so dnć 6. in 7. oktobra 1894 ca Kriko mesto jako pomenljiv in izreden zgodovinski praznik; Postavil in odkril se je spomenik mozn plemenitega srca, Častnemu in someščanu Krškega mesta, gOBpodu M. Hotschevar-Ju, pravemu človekoljubu ter velikima prijatelju iolske mladine. Da se je zamogel postaviti spomenik, kateri bode na veke v čast Krikemu mestu, darovali so prijatelji in častilci rajnkega znatne doneske, tedaj naj bode vsem darovalcem tu izrečena srčna hvala. S to slavnostjo praznovali smo slovesno ustanovitev nove Krike fare, za katero so se meščani mnogo let brez-vspeino potegovali. Da se je pa želja zvriila, gre v prvi vrsti čast in hvala naii plemenito-blagosrčni gospe, častni in someščanki, veliki dobrotnioi Joslpinl Hotsohevar, ka'era je vedno vneta sa blagor in napredek Krškega mesta. Tedaj njej iz dna srca prisrčna hvala! Ob jednem se je odkrila spominska plošča na hiši, kjer ]e izdihnil svojo blago dušo slavni zgodovinar, kateri j«) krasno popisal „čast kranjske deželo", veliki domoljub baron Janez Bajkart Valvasor. Za velikansko in častno udeležitev navedenih slav-nostij izrekajo udeleiiteljem od blizu in daleč Krški meščani svojo najtoplejšo zahvalo! Posebno se pa zahvaljujejo vsem častiti m društvom, ki so bila zastopana po odposlancih, ki so položili krasne vence ob spominek zaslužnega blagega moža in človekoljuba! Konečno prisrčna zahvala vsem tistim, ki so blagohotno brzojavno ali pismeno pozdravili našo izredno, nepozabno slavnost; osobito pa gospodom pevcem, požarnim brambam iz bližnje okolice. Sploh vsem udeležnikom prisrčna hvala! Kriko, dm- 10. oktobra 1894. Za meščanstvo: Župan: (116*) IZarol Scliener. Umrli so *- Ijjulfljtttil: 7. oktobra: Leopold Sparovie, delavec, 48 let, Kravja dolina it. 11. 10. oktobra: Janez Keržmanc, gostac, 71 let, Mestni taj st. i. V deželni bolnici: 9. oktobra: Jurij Okerftlar, kajžar, 60 let. 10. oktobra: Marija Dobrave, delavčeva hči, 3'/, leta. Meteorologično poročilo. 1 Čas opazovanja Stanj« barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. Jal O v—l 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 741 0 asi. 740 0 mm. 7410 ■« 7 H' C 15 2 C 10-8" C brezv. si. vab. si. vzh. megla d. jas. jasno OOOaa 98 gld. 90 kr 98 ■ 80 • 123 • 70 n 97 m 80 • 122 m — ■ H« n 55 • 1025 m — • 368 • — • 124 ■ 30 • 60 • 97'/, • 12 ■ 19 a 9 • 88 V, ■ 45 ■ 22'/t ■ 5 • 90 Srednja temperatura 112", za 10° pod normaloro. dne 12 oktobra t. I. Skupni državni dolg v notab . . . Skupni državni dolg v srebra . . A/atrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/B . . . Ogerska zlata renta 4°/..... Ogeraka kronska renta 48/8 . . . Avstro-ogerake bančne delnice . . Kreditne delnic«....... London vista......... Nemški dri. bankovci sa 100 mark 20 mark.......... SO frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . . ...... 0". j\£odlc v USToTri Tretol vzprejme takoj pod uigotliilnii p»icoji dobro prodajalko ki je izurjena v računstvu in izučena v prodaji tobaka in špecerijskega blaga. Pogoji se izvedo pri dotiČniku. (1162) ♦ ♦ ♦ Usojam si moje cenjene kupovalce naj- ♦ X uljudneje opozoriti, da sem začel s pečenjem • j istrskega tropskega zganja! \\ (komovice) | 4> ter sem v položaju, da od 1*5. oktobra * £ naprej lahko poslužim s Izvrstnim, na- £ 5 ravnim, novim tropliiNklm žganjem. } Posestnik žganj ar niče X Jače Wai«en ♦ (preje A. Wortmann) (1147 —-2) Z aESeltest — 3iJL^a,fe- X Žganj ar niča in trgovina z vinom na debelo, ♦ izvoz pristnega francoskega konjaka, Cuba-X in Jamaica-ruma in vseh. vrst čaja. I Odlikovana tovarna vinskega kisa in maraskina. Izvod iz voznega reda -vetllsL-v-rj.egr«. odi 3» olctoTor«. l.S©-i. Naatopno omenjeni prihajal 0 In odbajalnl c«»l ointrtul Mi frMn>«wro|p»fcfm ««<**»•. Hrailnjeerropaki i*i jb kiajnimn (Mg v I,|nb IJanl M 1 minuti naprej. Odhod la LJubljane ni Tlak la Kočovja, NoTasja meita. OS 11. uri V7 fin. itujroluHm« ototml Tlak a Dunaja v/ia Aiaat«M«n, Llpaija, fraga, KraucOTlh T-aruv, Karlovih varov, Bajra, Marijinih TarciT, Pliuja, Budajaric, Solnograda, Idnoa, Htajra, Parlaat, OanaTa, Olirtlia, HrcKiiii-e, luitmiiita, Zella na Jaaaru, Land-Oaitaina, l.Jubnaga, (ViloTca, Lienia, Fnutahla, Trbiia. OS tli. uri 48 min. jntpoluttnm maaaul vlak la Kooavjja, Noragi maita OS 4. uri 4S niln. jioponttlnf aaabni Tlak a Dunaja, I.Jubne«*, Holatliala, Hallaka, i'oii.vca, Pranaanafaata, Ponl»bla. TrbKa OS 8. uri 34 tnin. tvrrer metani Tlak la Kočevja, Novega Malta. On> U. uri it t min. »vr~r oaabni vlak a Dunaja prabo Amateltena 1» Ujubnaaia, H»l|aka, Oelovoa, Pontabla. Trbiia. Odhod la LJubljane (dr*., kol./ OS 7. ur* V.« min mjutrnj t Kamnik. , S, m OS . popolurtn* . „ 9 «. . Aff B avefer m a ,, IO. ,, 10 „ »fi-rcr „ „ (alednjl vlak la oktobra mo- leča ob uBiteljah iaprainiklb.) Prihod v LJubljano -dr*, kol.). OS «. ur* Btt mir*, ujutrtif U Kamnika. M11 „ ti. . M tUrpotuHn* „ „ (4— •• *• h >• awr>r „ || a V. a 55 . rMrvr a „ (alednji vlak le oktobra nn- aecaob nadaljal> ln pra»aiklh.> betonskih kanalov i* portlandske^a in romanosnasnt-betona ter iz tol— č«n«aa betona tu mesta, tovarna in privatna hlla (tudi ^mitnic iz ceuiatnta) prevzema podjetništvo za betonske gradnje in tovarna za proizvode iz cementa Ferdo Hruza in Urh Rosenberg v Pragi. Natančneja pojasnila daje (1048—9) Ferdo Hruza v Ljubljani Poljtiualai naalp ašt. IS. Sbvočcttt najine pozcfic 3oSfo je na nt a i& Sfišnjift ift čafjtiifi fizajev ihzejavtto iti pio-meno toftfto čcofitcfi, Sa nama ni tnoaočc t>ocnt ooctitto ači picnncno &afiva{iti oc. č73zcfia>va, tozej ion potom vsent &zacfi+n oozočni/iottt, prijateljem in žnanccttt, ni oo oc ta San opotninjafi najine potoke, pziszčno zaftva/o. oPctcv in Čina 'ĐlCajSic v Gcfji. ti 169) Lvovske Srečke a 1 gld. Glavni dobitek 9>d 60.000 9>d 11 srečk 10 gld ,i>oro*ata J" Mayei? 6 srečk 5 gld. 50 kr. pnporo aa- m j±m Gruber. (1142—4) Novosti za jesensko in zimsko sezono xeK go^pe in deklice bluzah za gledališče in prevezah (Scharpen) priporoča po jako nlzkili cenali Anton Schuster v Ljubljani, v Špitalskih ulicah. (1080—4) Najboljšo se nalagajo glavnice ce s p kupujejo 4° o založnice galiskega zemljisko-kreditnega društva. I -i t o donhfiitjn dobička več ko 4 odstotke ti-r uživajo pravo pupilarne varnosti, se ne smejo obelačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vložć kot kavcija In kot vojaika lenitna kavolja; ramen teka je vsukih 1< 0 ^ld. zaloiuic zavarovanih po hipotekami vreduoati 253 gld. 38 kr. Založnico se dobivajo po vsakokratnem dnovnoua kurzu pri banka in menjalnica v Ljubljani. (sub-ss) Izdajatelj is odgovorni arcduik : Joni p M u 11 i. Lastama in tibk „Naroiiao Tiukarne".