r le 1'o^tnlna plačana v gotovini. Leto XII., štev. 233 Ljubljana, petek 9* oktobra I93I Cena t Din Upra\ništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čislo 78.180. Wien št. 105.241. ( Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Macdonaldov volilni proglas Stabilizacija funta - Povišanje carin na uvoz luksuznega blaga - Zaščita delovnih slojev pred izkoriščanjem London. 8. oktobra. AA. Snoči ie objavila »London Gazette« odlok o razDustu oar-lamenta. Volitve bodo 27. oktobra, novi narlamet Da se sestane 3. novembra. London. 8. oktobra. AA. Ministrski oredsednik Macdonald ie otvoril snoči veliko nroDasando z covorom no radiiu. Podal ie cresrled nalos ki iih bo morala rešiti država. Nadaljeval ie. da ie aveusta uoal. da se bodo zosnodarske in nolitične razmere v državi naelo uredile. Med tern Da ie nastal DODolnoma drue Doložai. Funt sterlins ie izeubil zlato oodlasro in tako ie bila vlada prisiljena. da zaprosi vohlce za mandat in podporo. ki ne sme biti oslabljena no nobeni stranki, ne ooozici-ji. bodisi organizirani ali Da neoreanizi- rani. . Govoreč o nalosah bodoče vlade ie dejal. da ie treba oredvsem stabilizirati funt. V tem vDrašaniu bo moralo Driti do SDOra-jurr.a z državami, ki so orav tako Zacustile zlati standard. Vlada se bo morala baviti z vzroki, ki so dovedli do sedanie krize. Delo. ki ea bo morala vlada izvršiti, je na Drvi pogled bančnega značaja, v resnici oa bo morala zaščititi živlienie \seh. ki oreiemaio olače. Vlada bo morala uravnotežiti trgovinsko bilanco. Da to doseže bo skušala povečati izvoz in zmanjšati uvoz. Znižanje uvoza bo oomenialo neko vrsto orohibiciie uvoza luksuznih proizvodov in drugih neDOtrebnih stvari. Z drugimi besedami, povišati bo morala carine. da orenreei uvoz tega blaga. Vlada mora imeti zato DODolnoma svobodne roke za določitev načina UDorabe tega sredstva. Vlada bo traino zasledovala kako voliva izoremenieni finančni ooložai na živ-lieniski standard liudstva. ki ga bn ščitila nred vsakim izkoriščaniem. Pri štedniah bo nazila. da ne bodo nreveč težile ore-bivalstva. Vlada se zaveda, da ne bi no-soiila. ki bi bila za uravnoteženie državnega proračuna dobrodšla. oovzročila oo- zneie še večie oomanikanie in uboštvo. V Drehodni dobi bo morala vlada rešiti mnogo oodrobnosti. ki se trenutno ne mo-reio očrtati in glede katerih mora imeti svobodne roke. Prebivalstvo mora ookloniti vladi svoie zaupanje. Soodnia zbornica mora biti tako sestavljena, da se ne more v tem času zgoditi nič. kar bi Dovečalo svetovno razburjenje in zaDletlo Anglijo in druge države v finančno oaniko. v sociialno krizo ali Da celo v revoluciio. Ni nobenega Dovoda. da bi se to zgodilo, razen če bi klonila srca. Finančni položai Angliie ie ooDolnoma zdrav in trdna vlada to tudi lahko dokaže. Vlada se bo morala udeležiti mednarodnih gosDodarskih in finančnih konferenc o svetovnem gosDodarskem in finančnem Doložaiu. Morala bo uporabiti svoi vDliv. da se odstraniio sedanie ovire v trgovini in financah, ki so v veliki meri zakrivile sedanii Dolom. Moramo se'še vedno boriti, ie nadalie-va! Macdonald. s oosledicami vojnih dolgov. reDaracii. neenakomerne razdelitve zlata, kreditnih odoovedi in z drugimi živ-lieniskimi zadevami. Da se ta vnrašania rešiio mora vlada imeti možnost, da dela v varnosti in v soorazumu s prizadetimi državami. Ti sDorazumi moraio biti Dravič-ni in znosliivi za vse. Macdonald ie zaključil. da ie vlada za rešitev svoie naloge sklenila da stooi Dred narod in ga zaoro-si za zauDanie. London. 8. oktobra, č. Na shodu delavske stranke v Scarboroughu. ki ie bil Drvi volilni stestanek. ie Henderson noudarial. da bo delavska stranka zaDočela tako ogorčeno volilno borbo, kakršne že deset-letia ni bilo v Aneliii. Delavska stranka bo s tonila ored volilce z zahtevo nai pooblasti bodočo niehovo vlado, da oreuredi vso državo in vso angleško družbo do načelu socializma, ker kaDitalizem države ne more več rešiti. Volitev zveznega predsednika v Avstriji Parlament je včeraj odobril izpremembo ustave o volitvi zveznega predsednika, za katerega bo danes izvoljen bržkone dosedanji predsednik Miklas Dunaj, 8. okt. d. Kakor znano, je včeraj ustavni odbor odobril izpremembo ustave v tem smislu, da se izvrši volitev predsednika avstrijske zvezne republike s tajnim glasovanjem v zvezni skupščini. Za izvolitev je potrebno nad polovico veljavnih glasov. Volitev se nadaljuje tako dolgo, dokler se ne doseže potrebna večina za gotovega kandidata. Poslovna doba sedanjega predsednika preneha z zaprisego novoizvoljenega predsednika, ki se izvoli za štiri leta. Narodni svet, ki se je sestal dopoldne, je izpremembo ustave odobril proti 8 glasovom, popoldne pa se je sestal zvezni svet, ki jo je potrdil. Zvezna skupščina je sklicana za jutri ob 11. dopoldne, da izvrši volitev zveznega predsednika. Kakor znano, obstoja zvezna skupščina iz članov Narodnega sveta in članov zveznega sveta. Absolut- na večina od 216 glasov, kolikor je poslancev in članov zveznega sveta, je 109. Kakor računajo, bo dosedanji zvezni predsednik Miklas dobil že pri prvi volitvi večino, ker bodo glasovali zanj krščanski socialci, Landbund in nacijonalni gospodarski blok. Miklas je bil prvič izvoljen 5. decembra 1. 1928 in je bila za njegovo izvolitev potrebna trikratna volitev. Brez sedanje izpremembe ustave bi njegova funkcijska doba trajala do decembra 1. 1932. Jutri bo izvoljen za nadaljnja štiri leta, torej do oktobra 1. 1935 Socialni demokrati bodo bržkone oddali svoje glasove za dr. Ren-nerja. O stališču Heimatblocka ni doslej še ničesar znanega. Njegov zastopnik je v ustavnem odboru glasoval proti zakonu o izpremembi ustave, za katerega so se izrekle vse druge stranke. Rumunski zunanji minister v Beogradu Na povratku iz Ženeve se je princ v stike z našimi Beograd. S. okt. p. Davi ob 10.10 je prispel z orientekspresom iz Rima v Beograd rumunski zunanji minister princ Ghica. Na kolodvoru je visokega gosta sprejel zunanji minister dr. Marinkovič z višjim uradništvom zunanjega ministrstva; navzoči so bili tudii francoski poslanik Darl, češkoslovaški poslanik dr. Flieder ter celokupno osobje romunskega poslaništva. Princa Ghico sta na meji pri Rakeku sprejela in pozdravila romunski poslanik Gu-ranescu in kot zastopnik zunanjega ministrstva tajnik dr. Vlad-mir Markovič. Iz Beograda se je peljalo nasproti romunskemu zunanjemu ministru tudi več novinarjev, ki jih je princ Ghica med vožnjo sprejel v svojem salonskem vozu. V nevezanem razgovoru je princ izjavil, .ia prihaja iz ženeve, kjer je načeloval romunski delegaciji. Kljub vsem težkočam s katerimi se mora boriti Društvo *»aro-dov. je čvrsto prepričan o njegovem vplivu in veliki apostolski misiji, ki jo vrši Glede Hoovrovega predloga je na vprašanje novinarjev naglasil, da Rumunija s tem predlogom ni tako hudo prizadeta. Ghica ustavil v Beogradu, da stopi oficielnimi krogi Rumunija izgubi vsega okrog 40 milijonov lejev, dočim je položaj Jugoslavije, ka ima 20-krat večjo izgiubo, docela drugačen. Na povratku iz ženeve se je za par dni ustavil tudi v Rimu. Njegovo bivanje v Rimu pa je bilo docela zasebnega značaja, ker je moral urediti še nekatere zasebne zadeve, ki jih ni mogel urediti ob prilik! svojega odhoda iz Rima, kjer je bil poslanik Rumunije, ko je bil imenovan za -u-munskega zunanjega ministra. Glede Male antante je na vprašanja novinarjev iz'a-vil, da nima povedati nič novega. Vse. kar je bilo, je v javnosti že znano, odtlej pa se ni ničesar izpremenilo. Po prihodu v Beograd je naš zunanji minister opoldne priredil na čast princu Ghiai svečano kosilo, poooldne pa je bi! svečan sprejem na romunskem poslani štvu. Pozneje je princ Ghica položil venec na grob neznanega junaka, nakar je pose-til ministrskega predsednika g Petra živkoviča. Princ Ghica ostane v Beogradu do sobote zvečer ter bo jutri opoldne snrejet v posebni avdijenoi od Nj. Vel. kralja. Madžarska gospodarska preorijentacija Budimpešta, 8. okt. d. Na včerajšnji seji odbora triintridesetih je bivši minister Teleszkv povdarjal potrebo, da se preori-jentira Madžarska od žitne produkcije k živinoreji ter izvozu jajc in mleka, če industrijske države ne bodo omogočile madžarskemu žitu sposobnost konkurence s prekomorskimi državami. Z običajnimi trgovinskimi pogodbami se ne more povišati konkurenčna sposobnost kmetijskih proizvodov, ker žrtvuje Madžarska le industrijske interese, ne da bi pridobila sigurne trge za svoje kmetijske proizvode. Pogodbi z Italijo in Avstrijo se nista izkazali kot srečna poizkusa. Če Avstrija ne bo prevzela v polnem obsegu dogovorjenega kontingenta žita. se mora z njo sklenjena pogodba razveljaviti Francosko-angleški sporazum Pariz, 8. okt. s. Ministrski predsednik Laval je o razgovorih z lordon. Readin-gom izdal komunike, v katerem med drugim sporoča, da sta razpravljala v prostodušni izmenjavi misli o svetovnem položaju in primernih ukrepih za njegovo izboljšanje. Laval in Briand sta lorda Readinga informirala o usnehih svojega berlinskega po-seta. Govorilo se je tudi o posetu Lavala v \Vashingtonu. Ministri so se sporazumeli, Ja morajo njihove vlade ostati v čim tesnejši zvezi ter so povd^rjali. da se morajo razprave o vprašanju gospodarskega sodelovanja nadaljevati v interesu miru !n gospodarske obnove. Pariz. 8. oktobra. AA. Včeraj je predsednik francoske vlade Laval spreiel italijanskega veleposlanika v Parizu Manzo-nija. ' BRuNINGOVA POGAJANJA ZA SESTAVO VLADE Razgovori dr. Briininga s političnimi voditelji doslej še niso rodili uspeha — Dr. Briining je dobil od predsednika Hindenburga pooblastilo za razpust parlamenta Berlin, 8. oktobra, s. Pogajanja državne« ga kancelarja dr. Briininga za sestavo nove vlade trajajo dalje časa, kakor so prvotno mislili. Že sedaj se mora reči, da dr. Briining dane6 še ne bo predložil državnemu predsedniku liste nove vlade. O uspehu njegovih današnjih pogajanj z voditelji strank še ni nič znanega. Nekateri listi doznavajo, da je kandidatura dr. Gesslena za notranjega ministra stopila v ozadje, ker ima dr. Gessler sam pomisleke proti vstopu v vlado So-cia'no-demokratski list »Abend« poroča, da o zasedbi zunanjega ministrstva še ni padla odločitev, vendar pa londonski poslanik Neurath ne pride več v poštev kot zunanji minister. Lis-ti razpravljajo obširno tudi o vprašanju, na katere 6tranfnVa*al. da zna pravilno c*»i5«l pomen stalnosti In doslednosti v nnUtjkj. ki e^ln« lahko zagotovi z^rovo noHt??no živ-ifmte fn n»T»w»«i<>k nurnflu. »kimnosil. Po periio^i «h vladnih 1cr?7. ki 60 obenem Vizale tudi v* krizo ilrave. po v«s«>h unnrli »n r>r-ep!riii ie ^"ba p'e- rv.er.ct-o cM pflmif'«"'«! tn OPlftenifl Kfr»n- knrsVih ns»snrr»f?i. dob« P07;*«vnef»f» sisfe. tnpf"5"«'*« dela v T"r>ir»i "n redu nr^tr,, ?ola za politično vzgojo našega naroda. Upo- števajoč velike uspehe, ki so bili dosežena v dobi šesto januarskega režima, se danes široki narodni sloji z zaupanjem zbirajo okrog glavnega izvrševalca narodnega programa in kažejo složno voljo za aktivno sodelovanje pri nadaljnjem izvajanju tega programa. . . Istočasno pa je kandidatura ministrskega predsednika Petra ŽiVkoviča za nosilca državne tiste tudi izraz velikega zaupanja, ki ga imajo narodne mase do moža ki se je pokazal na najvišjem mestu kot Izvr-ševatelj velikega nacionalnega programa z dne 6. januarja in 3. oktobra. Na tem velikem poslu je g. Peter Živkovič, izvršujoč najvišjo voljo in zbirajoč okrog sebe najboljše predstavnike poprej hudo sprtih skupin, razvil v polni meri hvojo neumorno energijo; s svojim ostrim pogle« dom je točno ocenil razmere sil in ljudi ter s sigurno roko odstranjeval težkoče ti krčil nova pota v narodnem življenju. Po vsej državi, v vseh slojih prebivalstva se je ustalilo prepričanje o velikih državniških sposobnostih in visokih moralnih kvalitetah ministrskega predsednika. Pri vsem svojem delu od 6. januarja 1929 dalje je na vsakem koraku dokazal, da ga vod'jo vsenarodni cilji. Njegova nevtralnost in objektivnost daleč od vsake strankarske pristranosti. je našla globok odmev v Širokih narodnih masah, fci so pred 6. "anuar-jem toliko trpele zaradi strankarstva. De-viza, ki ji je ves čas verno služil, ie tudi danes napisana na jugoslovenski zastavi in zato se vsi zavedni državljani tudi danes v pravi narodni slogi zbirajo pod njegovo zastavo.« Hmeljski trg Žatee, 8. oktobra, h. Trg in cene nespremenjene. Državni statistični urad objavlja začasne podatke o letošnji letini hmelja, številke iz 1. 1930 so v oklepaiih. Skupno hmeli-sko ozemlie v vsej republiki znaša 12.424 (15.729). Od teh odpade na Češkoslovaško 12.155 ha (15.371). Po vsej državi je znašala letina 224.104 met. stotov žSOte (204.508). Od tepa odpade na Češko 221.870 met stot (280.109). Anglija pred volitvami Macdonaldov kabinet se je po štirinajstih dneh kolebanja končno le odločil za razpust spodnje zbornice in za razpis novih volitev. Vzrok za obotavljanje je bil predvsem tehten pomislek, ali je sedanji položaj, ko je gospodarska kriza tako silovito razmajala in vznemirila javnost, primeren čas za volilni boj. Macdonald je tudi vse poskusil, da odvrne volitve, vendar pa se je po neuspelem posvetovanju z Lloy-dom Georgem moral vdati pritisku konservativcev, ki smatrajo sedanji trenutek za najugodnejši, da stopi vlada pred volilce ter si preskrbi njihovo pooblastilo za svoje nadaljnje ukrepe. Ni dvoma, da je ob sličnih okoliščinah samo v Angliji mogoče računati na treznost in politično zrelost ljudstva. Povsod drugod bi bilo nevarno vzbujati strankarske strasti v dobi. ko je tako zelo potreben notranji mir. Ne sme pa se pozabiti, da angleško vo-lilstvo ne deli tako strogo po strankah, kakor na evropski celini, marveč da prinese odločitev običajno ravno ona masa ljudstva, ki se pridruži tej ali oni stranki, kjer pač vidi največje jamstvo za očuva.ije svojih interesov Tej masi, ki m vezana na načela tn disciplino strank in volilcev in ki tvori po vseh dosedanjih izkustvih do 60 odstotkov vseh volilcev, ni mogoče očitati nezrelosti in breznačelnosti. kajti vodi jo pri tem fluktuiranju praktično in pametno načelo gospodarske koristi. V tem dejstvu pa je tudi jamstvo, da bo ta gros volilcev odloči! za praktično politiko, ne bo pa se dal zavesti do ogorčenega boja za čisto abstraktna načela in osebna nasprotstva, ki čestj razdvajajo voditelje strank. Ne glede na to tradicijonaino zrelost angleškega ljudstva, pa je tudi osebnost predsednika vlade velika privlačnost za najširše kroge volilcev. Javnost občuduje v Macdonaldu človeka, ki je stavil na kocko ves svoj politični ugled, pridobljen v preteklosti, in vze! nase vse posledice za svoj postopek v bodočnosti. To veliko žrtev je preruiier narodne vlade doprinesel v času, ko je šlo za večje stvari, nego je politična karijera, in te velikodušne geste mu ljudstvo ne bo pozabilo. Macdonaldov volilni proglas, ki izloča vsa podrobnejša politična vprašanja, je v narodu vzbudil prav simpatičen odmev. Premijer vlade ne zahteva od volilcev nič drugega, nego polnomočje za vse ukrepe, ki jih bo vladi nalagal položaj. Volilni program v tako splošnih smernicah je pač tudi na Angleškem redkost, priča pa o zamotanem položaju, ki lahko vsak trenutek prinese preobrat ter mora biti vlada pripravljena. da se lahko loti vsakega vprašanja, ne pa samo takih, ki so bila Jzrecno navedena v volilnem proglasu. Pri takem stanju stvari opozicija pač nima bogve kakih izgledov za volitve. Prvič je brez osebnosti, ki bi v nji angleški volilci že vnaprej videli pro- gram, drugič pa nastopa ločeno ter razcepljeno. Res je, da ima Macdonald za seboj le majhno število laburističnih poslancev, proti sebi pa mogočne strokovne zveze, vendar je nedvomno, da bo že njegova osebna pojava privedla marsikakšnega laburista, da bo oddal svoj glas za moža, ki je toliko let predstavljal voditelja, borečega se za delavske interese. Take osebnosti opozicija nima. Llovd George si še ni dovolj opomogel od svoje operacije, da bi se lahko brez strahu za svoje zdravje in za svoj uspeh vrgel v volilni boj. Ravno zato mu volitve niso po srcu. Doslej je 41 let stal v ospredju politične delavnosti in se uveljavljal pri vsakih volitvah, sedaj pa mu je bolezen pre-i prečila nastop ravno, ko gre za več j nego običajni volilni boj. Simonova 1 skupina 28 liberalnih poslancev se je izjavila za vladno politiko, ustanovila novo liberalno stranko in pojde v borbo ramo ob rami z vlado. Bivši sodrugi Macdonaida ne morejo nastopiti z osebnostmi, ki bi mogle vsaj količkaj nadomestiti izgubo tako privlačnega imena, kakor je Macdonaldov o. Henderson je sicer dober organizator, m pa pojava, ki bi učinkovala na volilce in jih že s svojo oseonostjo pridobivala za stvar; ostali odličnejši labunsti pa so še premladi in bodo morah prestati še nekoliko volilnih bojev, preden bodo toliko znani, da bi že njihovo ime pomenilo program in jamčilo vsaj delen uspeh Za labunste bo tedaj govoril program njihove stranke in program njihovih volilnih gesel. Težišče njihove agitacije bo v znižanju podpore brezposelnim in v napadanju zaščitne carine, ki bo najbrž podražila življenje, in be zanjo trudijo na vse kriplje konservativci. Obe ti dve gesli pa sta že nekoliko obrabljeni in danes gotovo nimata več tiste ostrine kakor nekdaj. Ostale točke laburističnega vo-vilnega programa so pa zelo dvoreznega značaja. Kakor je delavcem simpatična kontrola nad bankami, nad rudniki in nad kmetijstvom, tako ta zahteva gotovo ne po po všeči malemu človeku, obrtniku, trgovcu nameščencu in sličnim poklicem, ki se jim zdi ta zahteva močno revolucionarna. Ta zamotani položaj bo povzročil, da se letos tudi angleške volitve ne bodo vršile toliko v znamenju medstrankarske borbe in volilnih gesei kakor v znamenju velike državne odločitve Volilne množice se bodo morale odločiti za način kako naj se v bodoče vodi državna politika Anglije: ali potom evolucije, vztrajnega in smotrene-ga dela, ali pa s pomočjo eskperimen-tov več ali manj revolucionarnega značaja. ki se lahko posrečijo, ki pa lahko pomenijo tudi katastrofo za Veliko Britanijo in njen ugled. Prav zato bodo sedanje angleške volitve presegale pomen običajne obnove parlamenta in vzbujajo že sedaj napeto pozornost po vsem svetu. Spomin na Kvaternikovo vstajo Zagreb, 8. oktobra Danes je 60-letnica vstaje v Rakovici na Hrvatskem, ko je 8. oktobra 1871 počila prva puška in napovedala borbo ju-goslovenskega rodu izpod tujega jarma. Vodja vstaje, ki je nastala v malem kraju v Liki blizu bosanske meje. je bil odvetnik E v g e n K v a t e r n i k, ki je bil dobro znan ne samo doma. temveč tudi po vsej Evropi, zlasti pa v Franciji, Rusiji in Italiji. Od rane mladosti je Kvaternik deloval za osvobojenje Hrvatske in za združitev Srbov in Hrvatov. Dolgo je bival v Rusiji, da bi tam našel pomoč za osvobo- •Veva slitcanica M €fi Svetovnoslavni roman E. Ricea Burrougbsa arza n it: -r-"' Knjižna izdaja je razširjena v milijonih izvodov in prevedena na dvaintrideset jezikov! OiroHe belih ljudi, ugrabljen in cd|c;en po opicah t> pro|czoi v Ljubljani, 6o smatrali za 6vojo sveto dolžnost, da so elo* vensko javnost na to opozorili. Zato so se v sredo zvečer sestali v restavraciji »Zvezdi« in določili program, kako hitro :n izdatno pomagati V debati, v katero so posegali predvsem gg. Gangl Engelbert, doktor Fux Riko, dr Kambič Mina, ravnatelj Račič Božo, Lovšin Evgen. Malnenč Ivan in drugi, se je sklenilo, da gre posebna deputacija tako: k g. banu, da ga naprosi za čim hitrejšo podporo Beli Krajini. ' Hvalevredna akcija Rdečega križa, ki zbira denar in živila za pasivne kraje, naj pride, vsaj, kar se tukajšnjega oblastnega odbora Rdečega križa tiče, prvenstveno v prid naši Beli Krajini, ki je pasivna. Zato je treba doseči, da merodajni faktorji tudi na zunaj priznajo Beli Krajini znaoaj pasivnosti, da bo tudi ona deležna dobrot Rdečega križa. Prepričani smo tudi. da bo naša javnost, ko bo videla, da gre nien denar predvsem v korist njenim bedn'm belokrajinskim rojakom, še bolj radodarno pošiljala darove Rdečemu križu Vsi, ki hočejo olajšati bedo v Beli Krajini, naj pošiljajo krajevnim odborom Rdečega križa podpore z izrecno pripombo »Za Belo Krajino«. Istočasno je treba doseči tudi za Belo Krajino odpis davkov, kakor se je to zgodilo za druge pasivne kraje v državi. Tukaj živeči Belokrajinci boJo tumejitve izseljevanja so prisiljeni, da jstaneio v.a domači grudi. Odbor bo tudi vršil prepa* gando za belokrajinske proizvode, z'a<-ti vino, in bo v tem pogledu delal ua. razvoju zadružništva. Omeniti je treba predvsem, da je društvo Belokrajincev zgolj go&podarska organizacija tu živečih Belokrajincev, Ki nima s kakršnimikoli drugimi vprašanji, zlasti političnimi, nobene zveze. Gre le za to, da se gospodarsko pomaga Beli Krajini in to je prva naša dolžnost. Z zadovoljstvom so navzoči vzeli na znanje izvajanja gospoda Lovšina Evgena. da 6e tukajšnji odbor v politična vprašanja, posebej "prasanja obeh srezov, ne bo niti najmanj vmešaval, ampak zasledoval samo splošno dobrobit cele Bele Krajine. Odbor društva Belokrajincev ie bil iz* bran bolj ad hoc in se bo še dopolnil z onimi belokrajinskimi rojaki, ki ■se zaradi odsotnosti niso mo^li udeležiti sestanka. Sedanji odbor sestavljajo: gg. Gangl Engelbert. podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije, kot predsednik, dr. Koče luie. konceptni adjunkt Zbornice za TOI v Ljubljani, kot poslovodeči podpredsednik, Hočevar Alojzij. visoko£olec. kot tajnik in sledefi gg. odborniki: O. Župančič, upravnik Narodnega gledališča, dr. Kambič Miha. uradnik Kmetske posojilnice v Ljubljani. ravnateli Racij1 Božo, ravnatelj Lovšin Evgen. Epih Tilen. poštni uralrJk, Malnerič Joža, visokošolec. Franc Hreho-rif, vele trgovec jn Cesar Martin. učiteljskega društva, ni več obvezno. Priporoča pa se, da ostane vse učiteljstvo tej instituciji še nadalje zvesto. Naroča se odboru, da stopi v stik s sosednimi društvi za skupno zborovanje, ki bi bilo združeno z mladinskim koncertom, pri katerem bi nastopil priznani mladinski pevski zbo* vodenske šole. Balbo na poletu v Zagreb zašel Zagreb, 8. okt. n. Popoldne je prejela komanda zagrebškega letališča poročilo šefa kabineta italijanskega ministra za zrakoplovstvo, da je minister Balbo davi odletcl s tremi letali in da ima prispeti v Zagreb ob 11. dopoldne. Enako vest je prejel tudi italijanski konzul v Zagrebu ter je došlo na letališče vse konzularno osobje k sprejemu. Do večera oa italijanski minister za zrakoplovstvo Balbo ni prispel. Domnevajo, da je bržkone zaradi slabega vremena v Alnah na svojem poletu zašel. Sip »-t stare zenice pod avtomobilom Celje. 8. oktobra. Ko je vozil dobrnski zdraviliški avtobus včerai okrog 18.30 z Dobrne mimo Arclina pri Vojniku, je srečal dvovprežen voz. za katerim hodila 74-letna Barbara Feldmn-va iz Vojnika. Starka je nosila na hrbtu koš tresk. Ko je šofer dal znak s hupo, je starka prestrašila in skočila naravnost pod avtobus. Šofer ni mosel več ustaviti m avtobus je starko podrl na tla in povozil. Kolesa so zdrobila starki lobanjo ter ji zlomila desno noeo in več reber. Nesrečna žc-nica je bila na mestu mrtva. Vremenska naooved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, zmerno toplo, spremenljivo vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Oslabljeni anticiklon pokriva še vedno jugovzhodni in deloma južni del Evrope. Se-vernozapadni in severni del Evrope je pod relativno nižjim pritiskom. Širjenje baro-meterske depresije proti vzhodu in jugu povzroča porast oblačnosti in visoke temperature. Pritisk je padel le nekoliko ali pa ostal nespremenjen le v Primorju, povsod drugod pa je narasel za 0.1 do 3 mm, največ v zapadni Hrvatski. Temperature so ostala brez spremembe samo v južnem Primorju, Dunajska vremenska napoved za petek: Milo vreme, spreminjajoče se. oblačno. Prvi govoreči film velike umetnice! • Po znamenitem istoimenskem romanu Claude Anita Občinstvo je navdušeno! Dopolnilo: Paramountov zvočni tednik Predstave ob 4., 7% in 9% Abonma predstava 2 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Maši kraji in ljudje Vodna katastrofa v vrdniškem rudniku Voda je vdrla v najglobokejši rov z brzino 30 tisoč Etrov v sekundi Človeških žrtev ni Vrdnik, 8. oktobra. V torek ob 11. ponoči je nenadoma vdrla voda v najnižjo etažo ali hodnik največjega navpičnega rova vrdniškega rudnika pod Fruško goro. Temu rovu, ki je najizdatnejši in odpade nanj polovica celotne rudnikove produkcije premoga, pravijo že od nekdaj »srečni rov«. V hodniku, ki je najnižji, 273 m globoko, je voda iz stene izbila kamen, ki je obsegal v pre. meru dolžino do 1 m, in vdirala je v hodnik s silno brzino. Pozneje se je ugotovilo, da je naval vode znašal v sekundi 30 tisoč litrov. Voda je imela toplino okrog 60 stopinj Celzija. V trenutku, ko je voda vdrla, je bilo v hodniku okrog 40 delavcev, ki so kolikor se je dalo hitro tekli k izhodu, kjer je bilo na veliko srečo ravno pripravljeno dvigalo. Bila je ravno izmenjava službe v rovu. Komaj se je dvigalo dvignilo, je bil hodnik že poln vode, ki je sitno naglo naraščala tudi od etaže do etaže. Navpični rov je globok 273 m in je voda v pičlih 3 urah zrasla po višjih etažah do višne 233 m. Nad njo je ostalo nezali-tega rova samo 50 m. Po treh urah se je voda dvigala vedno počasneje in je padla njena brzina na kakih 1000 1 v sekundi Rudarji, ki so se dvigali iz zalitega rova, so srečno rešili tudi otroke, ki so zaposleni po raznih etažah pri sesalkah. Rudnik Vrdnik obstoja že 48 let in v tem času še ni bil nikdar resno ogrožen od vode. Geologi so bili prepričani, da Fruška gora nima močnejših vrelcev. To naziranje pa je sedanji dogodek popolnoma ovrgel. Blizu rudnika se je že pred dvema letoma pokazal mal vrelec, kateremu pa nihče ni pripisoval resnejšega pomena. Voda je nekaj čas curljata, potem pa so vrelec pokrili z betonsko ploščo in stvar je bila končana. To, kar se je zgodilo sedaj v rudniku, zahteva po mnenju inženjerjev in drugih strokovnjakov natančno geološko preiskavo Fruške gore. Voda, ki je vdrla v rov s toliko brzino, izhaja gotovo iz kakega ogromnega podzemnega bazena, in bo še vdirala, dokler se bazen ne odkrije in ne izprazni. Pa tudi če ne bi vdirala, bo trajalo pol leta, preden bo voda izčrpana iz zalitega rova. Človeških žrtev k sreči ni nobenih, pa tudi materijalna škoda za enkrat ni velika. Škoda bo samo v tem, ker se bogati rov pol leta ne bo dal izkoriščati V drugih rovih, ki s »srečnim rovom« niso v zvezi, se obratuje normalno. Komisija, ki bo preiskala vso nesrečo, je že na potu. Kakor znano, je v vrdniškem rudniku posebno zadnjo dobo zaposlenih mnogo idrijskih rudarjev, ki so morali zapustiti svoj domači kraj, družine in marsikateri tudi svojo malo domačijo. Tudi ravnatelj vrdniškega državnega rudnika je naš ožji rojak. Ali pojdemo na Olimpijado? Kako sodijo Švicarji in Angleži o naših sokolskih prvakih svetovno priznanih strokovnjakov v pTe Izpreminjajo se časi. Pri različnih naro dih različno Pri nas prevladuje vrh vsega še mnenje, da je vse dobro, kar pride iz tujine in da je domača roba, četudi je prvovrstna, prav malo vredna. Sicer je stara resnica, da w nihče prerok v domovini, a prihaja v našem primeru do izraza še nekaj več: skoraj hlapčevska miselnost, privzgojena inferijornost pri presoji vsega, kar je zrastlo na domači grudi. Štukelj, svetovni prvak predvčerajšnjim, Primožič, svetovni prvak včeraj, naša ekipa divno odrezala na mednarodni tekmi v Parizu ... Stari Grki so podirali zidovje prvakove-ga rodnega mesta, češ, mesto, ki je rodilo takega junaka, ne potrebuje obzidja. Narod je prvaka navdušeno sprejemal ob njegovem povratku iz OMmpije, izkazoval mu vse mogoče časti, preskrbel ga z vsemi udobnostmi za vse živijenje, polbog je bil domačinom v ožjem in širšem smislu. Pri nas? Par vzklikov »živio« in »zdravo«, vesela pojedina, začinjena z nekaterimi govori, morda kako častno darilce, pa hodi v kot prvak in posedaj na svojih lavori* kah. da ovenejo a te še pred tem »hvaležni« narod prav temeljito pozabi! Ne bi drega' v to smer ki je tudi morda že zastarelaf saj je z mnogih vidikov bolje, da se to omalovaževanje, ta psihična zanikrnost ne podčrtava in obeša na veliki zvon. toda spričo poročil in vesti iz inozemstva. ki leže pred menoj, smatram za svojo dolžnost, da vsaj ta poročila poročam naši javnosti z iskreno željo, da v tem pogledu korenito izpremeni 6vojo menta-liteto in se poboljša. Slučajno sta mi doš,; v roke dve številki šah carskega lista »Šport«, ki je na področju telesne vzgoje merodajen in poznan v vsej srednji Evropi in po kulturnem svetu izven Evrope Ta list opisuje spomine na mednarodno tekmo, ki se je vršila julija letos v Parizu in katere so se udeležili tudi naši telovadci Sokoli, med njimi seveda oba mednarodna prvaka Štukelj in Primožič. ki sta si tudi tedaj priborila obilo la-vorfk, saj 6ta dosegla 175 točk nasproti prvaku Fincu Savoleinenu, ki je. notiral 6 185 točkami. Zanimive so vsekakor redakcijske izjave tega lista, kakor tudi zasebne od strani Walter Janssen, Szoke Szakall, Ernst Verebes skrbe za smeh in zabavo v Kalman-novi opereti »Pustna vila" Premiera! Jutri! ELITNI KINO MATICA soji telesnih vaj. Iz številke 81 navajam naslednje markantne točke, tičoče se oso-bito Štukija: »Jugoslavija ima v Primožiču in Štuklju dvoje prvovrstnih orožij. Na bradlji je dosegel Štukelj, najboljši mož Jugoslavije, 27.40 točk, a kar je pokazal ta nad vse fini telovadec na kri-gih se kratikomalo ne da nadkriliti. Na konju je bil Štukelj našim (švicarskim) tekmovalcem zelo opasen konkurent in moramo zmago svojih pripisovati le dejstvu, da ga je njegov (jugoslovenski) sodnik zasačil na prav malenkostni, toda nedovoljeni pomoči in ga je zaradi nje kaznoval z manjšo številko točk.« V številki 82. istega lista je izjava strokovnega spremljevalca angleške ekipe, ki je prisostvoval vsem olimpijadam od IVU dalje, jako značilna. Sodba tega moža bo vsekakor merodajna! On pravi: »Kot svetovna prvaka prihajata pri meni v postev edinole Hanggi (Švica) in Štukelj. Vsekakor je slednji s svojimi Jugosloveni naravnost bajesloven telovadec na orodju, ki je tudi v svojo prostovoljno prosto vajo vpletel dve poenti, ki sta nenadkriljivi. Sploh so prvačili Jugosloveni v skupnosti med tekmovanjem in v vodstvu svoje vrste, a izkazali so se tudi v tem, da so si prinesli 6 seboj lastno orodje itd in 6e morejo v9e ostale ekipe v tem in v drugih pogledih še marsičesa naučiti od Jugoslo- venov.« . . To sodbo vsekakor najbolj potrjuje dejstvo, da je bil te dni naš prvak štukelj povabljen od Baselske »Kunstturnenverei-nigung« na sodelovanje pri tekmi, ki se bo vršila "31. oktobra v Baselu med vzhodno, zapadno in centralno Šv-co v umetni telovadbi. Štukelj ne bo v tem primeru tekmoval, pač pa bo kot gost le sodeloval med najodlioneišimi švicarskimi telovadci, ki si obetajo od njega posnemanja vrednega vzornega dela. Bliža se čas ko bo nam JugosJovenom treba mislit- na to, ali naj se naša država udeleži mednarodne Olimpijade v Ameriki, ali ne. V pozitivnem primeru bo treba skrbeti za sredstva, predvsem pa bo treba apelirati na dobrohotnost in uvidevnost odločujočih činiteljev. ki bodo tekmovalcem — in teh imamo v zadostnem številu odlično kvalificiranih — priborili primerne dopuste. Ne le za čas potovanja in tekmovanja, pač pa tudi za vso ono dobo, ki jim je potrebna za primerno pripravo. Menda ne bomo pokrivali svoje svetle luči — z loncem?! _ Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozi-ru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah jdrogerijah in špecerijskih trgovinah. Nosilec državne kandidatne liste Peter R. Živkovič, ministrski predsednik in notranji minister. Kakor smo včeraj poročali, je kasa-cijsko sodišče v Beogradu potrdilo prvo in doslej edino državno kandidatno listo za skupščinske volitve dne 8. novembra. Nosilec liste je ministrski predsednik g. Peter Živkovič. Njegovo kandidaturo je, kakor to zahteva volilni zakon, predlagalo po najmanj 60 volilcev iz vseh srezov države, večina srezov pa je zbrala mnogo več podpisov, kakor jih zahteva zakon, tako da se že v tem dejstvu samem krasno manifestira nova vsedržavna in vsenarodna politika. PODLIMBARSKEGA Gospodin Frastjo je roman sočutja in ljubezni do Bosancev ter obtožbe avstrijskega predvojnega na-silstva. Šele v naši novi državi je mogel iziti v celoti. Nujna potreba obnove Hrastenice pri Škofji Loki Škofja Loka, 8. oktobra. škofjeloški okraj je pred šestimi leti zaradi hudih povodnji mnogo trpel in nič vesela ugotovitev ni, da se znaki vodnega razdejanja po vseh okoliških dolinah in grapah še sedaj prav izdatno čutijo in da ni upanja, da se vsaj oni kosi sveta, ki so obljudeni in prometu potrebni, za silo popravijo. Taka zapuščena dolina je tako zvana Hrastenica — nad 2 uri dolga in ležeča ob vznožju Polhovgrajskih dolomitov. Grapa ima precej naseljencev, ob hribovitih vzpetinah pa so posejane odročne vasice, katerih prebivalci so navezani na Loko. Dolina ima živahen vozovni promet zaradi lesa in služi vrhu tega kot prehodna proga Škofieločanov do Polhovega gradca v ljubljanski okolici. Kljub temu pa, da so vzroki za obnovo Hrastenice podani, kaže dolina neverjetno žalostno lice.. Glavna cesta je popolnoma uničena in vsevprek razdejana. Ponekod je voda odnesla dele cestišča, drugod pa dere močan potok kar preko vozne ceste in so vozniki prisiljeni voziti preko vode, ako hočejo z lesom naprej. Vozni tiri segajo skoro do osi in je za vsakega voznika prava muka, preden pride srečno iz hribovite zaseke. V teku let si je voda izbrala ponovno drugo strugo. Višje v dolini stoji sam zase most v višini skoro 2 m od okolice, voda pa teče popolnoma drugod. Nevarni so nastajajoči zemski, ob strugi več metrov globoki usadi in ie pravo čudo, da ni večjih nesreč. Največji reveži so gorski va-ščani, posebno šolarji, ki morajo preko Jutri! Pozor! Premiera! Kalmannova opereta »Pustna vila" Elitni kino Matiea Blisčeci lasje so zdravi lasje! I,. Umno negovanje las je važno za Vaš dober ^ ' izgled. Zato morate redno prati glavo s ^ schwarzkopf-extra. Izplahnite jih vsakikrat še s praškem haarglanz, ki je v vsakem omotu priložen. On povzroča, da lasje bodo zdravi, sveži in bliščeči. Zavitek schwarzkopf-extra s HAARGLANz-praškom stane samo Din. 5.— SC HW ARZ KOP F-EXTRA ?///. SCHAUMPON s PRAŠKEM-HAARGLANZ • • • Repr. Rave d. d., Zagreb skrivljenih in za silo napravljenih steza po več kilometrov daleč v Škofjo Loko. Ako se poleti še potrpi, nastaja drugo vprašanje: zima. Ljudje in živali bodo izpostavljeni obolenju, ker bodo morali bresti ledeno mrzlo vodo, ali pa ostati vso zimske mesece doma. Dolžnost vseh prizadetih činiteljev je, da se obnavljanje drugače sicer prav ro-mantične doline čimprej prične. Zadevo naj temeljito vzame v pretres zminški ob- činski zastop, ki je v prvi vrsti poklican, da nekaj ukrene. Kamenja in peska je v Hrastenice dovolj. Naj se poseže po samopomoči, ako hude gospodarske razmere ne dopuščajo denarnih žrtev. Prepričani pa smo, da se bo za zapuščeno dolino vendarle našel še kak dinar, ker je nemogoče, da bi stanje, ki je zaradi vsakoletnih novih nalivov v dolini vedno slabše moglo trajati še nadalje. V interesu vsega škofjeloškega okoliša je, da se Hrastnica obnovi. Ob spominu junaštev ljubezen do bližnjega Spominska proslava jugoslovenskih dobrovoljcev v Ljubljani — Z njo se prične tudi akcija za gladujoče brate Ljubljana, 8. oktobra. Pod pokroviteljstvom g. bana dr. Draga Marušiča bo to soboto ob 20„ v veliki uni-onski dvorani spominska proslava 15 letni« ce ustanovitve 1. jugoslovenske dobrovolj-d- ČISTIN ki je novo najboljše in zanesljivo sredstvo. — Dobi se v drogeriji KANC, Ljubljana — Maribor. 111 sveče. Zdravilec, pred čigar vrati je najmanj sveč, velja za spretnega in nenevarnega. ♦ Gostilne so mu zabranjene. Okrajno sodišče v Kranju je prepovedalo delavcu Rozmanu Antonu, rojenemu 1910 v Straži šču, zahajati v gostilne za dobo 6 mese cev Prepoved stopi v veljavo 9. t m. !n bo trajala do 8. anrila L 1932. ♦ Popolna odprodaja vsega blaga je po tovarniški ceni v trgovini Hočevar-Meglič, Pražakova ulica 15 ob Mikios,xe-5i cesti v Ljubljani. ♦ Obleke ir. klobuke kemično čisti, barva, olisira in lika tovarna Jos. Reich. [( razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3 135 u— Izročitev francoskega odlikovanja dr. Viktorju Murniku. Kakor je »Jutro« poročalo, je predsednik francoske republike Doumer odlikoval z redom častne legije dr. Viktorja Murnika za zasluge na področju telesne vzgoje in Sokolstva. Včeraj ob 11.30 je francoski konzul g. Rihard Neuville na svečan način izročil dr. Mir-niku časeno odlikovanje. Pri svečanosti so bili navzoči ban dr. Drago Marušič, župan dr. Dinko Puc, bivši minister Ivan Hribar, prvi podstarosta SKJ Engelbert Gangl, starosta Ljubljanskega Sokola Bogomil Kajizelj, Josip Smertnik in intendant Narodnega gledališča Oton Župančič, ki so bili že vsi s tem redom odlikovani. u— Redko slavje. V nedeljo 4. t. m. je slavil g. Mihael Papež, stanujoč v Mestnem logu, svoj sedemdeseti rojstni dan in 40-let.nico svojega neumornega dela v ljubljanski tobačni tovarni. Jubilant je še zdrav m čil in vedno dobro razpoložen, čestitamo mu tudi mi k njegovemu dvojnemu jubileju in mu želimo še mnogo srečnih let! u_ Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor Ljubljana. naproša svoj odbor, članstvo in vse rezervne oficirje, da se v čim večjem številu udeležijo spominske svečanosti sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v soboto zvečer v veliki dvorani hotela TTnion. Rezervni oficirji naj dokažejo z mnogoštevilno udeležbo svoje simrmtije do naših na.jpožrtvovalnej-ših in najplemenitejših borcev za svobodo naroda in uedinjenje Jugoslavije! u_ Novinarski koncert se bo tudi letos vršil na praznik narodnega u edin jeni a dne 1. decembra. Vsa društva se naprošajo, da to unoštevajo pri svojih morebitnih prireditvah. u— Drugo in tretjo točko nrves-a simfoničnega koncerta letošnje sezone tvorita dve izvirni slovenski sk'adbi. Laiovčev Caprice je prvovrstna umetnina, ki nam kaže v vsem vrline odličnega slovens-kega mojstra. Prvi del je vesel in živahen, zgrajen na 5/, taktu, ki ga sledimo tudi v marsikateri veseli naši narodni popevki. Drugi del, trio, pa je lirično-melanholičnega značaja. (Tanrice je bil napisan pred kakimi 10 leti. Nato sledi škrjančeva Lirična uvertura. Prvotno je bila zamišljena kot uvertura k nedovršeni oneri »Mlada Breda«, komponirana leta 1925. Sedaj pa je popolnoma na novo preinstrumentirana in se v tej preuredbi prvič javno izvaja. Uvertura je lirične vsebine, brez določene predstave, torej zgolj muzikalna. Simfonični koncert bo v ponedeljek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. PRIMARIJ ordinira zopet redno. ZDRAVLJENJE TUDI Z RADIJEM 12622 u— Konservatoristi na delavskih prosvetnih vefeiih Kako potrebna in zažrPona •• glasb.t kot duševna hrana nele za izib-ažen-ca. temveč pred vsem za širok? plasti .1j-lovn-ga iiudstva, je zopet pokaži. IV. delavski prosvetni večer, ki je v sredo napolnil prostorno dvorano Delavske zbornice. Redno tožijo prireditelji koncertov, da občinstvo nima zmisla za glasbo. Da temu ni tako, je pokazal baš ta koncert. Ni dovolj, da se priredi koncert. Treba je več, poiskati je treba poslušalce. To hvaležno nalogo si je na del naraščaj našega konservatorija, ki je brezplačno sodeloval pri prireditvi. Naši ljudje radi pojo, žal pa je bilo opažati, da so se navzeli pevci naših nepoklicnih zborov manir raznih poklicnih pevcev kakor na. pr. nosljajoče in tresajoee petje. Pevskemu naraščaju je bilo petje gdč. Milene Verbičeve vzoren vzgled, da ne govorimo o drugih vrlinah odlične pevke. Takisto je ugajal bariton Damske, moške in otroške ČEVLJE trpežne in po nizki ceni kupite edino pri tvrdki: 12492 CIRIL AHLIN CELOVŠKA CESTA ŠTEV. 56 (nasproti stare šišenske cerkve). V najstrožjem centrumu mesta Zagreba lepa rentabilna hiša ,,aProdai Cena cca. 3,100.000 Din v gotovini ali deloma v gotovini, ostanek pa v vlož-ni knjižici kake 'prvovrstne banke. — Oferte nasloviti na Jugoslovanski Rudolf Mosse, d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »RENTABIL«. 12437 Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospo* &e in deeo nudi v največ?5 J, MAČE* iiaMjafia, Aleksandrova cesta št. 12, g. Žagarja. Želeti bi bilo le, da se odmeri v programu ljudskih koncertov več prostora šegavo razvedrilnim točkam. Potrebna pa je dosledna resnost. S pravilno uinerjenost-jo bodo vršili slični večeri nesporno odlično vlogo širjenja glasbene kulture in poka zali blagodejni vpliv našega konservatorija na razvoj naše glasbe. u— Montblanc v filmu. Danes in jutri ob četrt 3. popoldne bo predvajala ZKL) al-pinski 100% govoreči velefilm »Vihar na Montblancu« z Riefenstahlovo v glavni vlogi. V filmu vidimo največje alpinske senzacije, kakor smučarje na večnih snežnih poljanah, svetovno znane plezalce v kritičnih situacijah, slavnega pilota Erne-sta Udeta pri startu na večnih ledenikih. Cene zelo znižane Predstave se bodo vršile v elitnem kinu Matici. u— Društvo učiteljic v Ljubljani. O^bo-rova seja bo v nedelio 11. t. m. ob 9. v I. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani (šentjakobska šola). Istotam bo ob 10 zborovanje za vse članice. Na proeramu bo predavanje o družabnem položaju učiteljice in njenih nalogah. u— Triglavani! Jutri ob 20. bo v akademskem kolegiju članski sestanek in odbor Doziva vse člane, da se ga gotovo udeleže. Vpisovanje v JAD Trislav se vrši začasno v Akademskem kolegiju (sprejemna soba). u— Načelstvo mestne občine razpisuje oddajo zidarskih del za preuredbo prostorov mestnega fizikata in prostorov noklic-nih gasilcev v Mestnem domu, dalje kleparskih del za nanravo pločevinastih čelnih obrob pri 14 zasilnih stanovanjskih hišicah v Koleziji in pri 13 zasilnih stanovanjskih hišicah za Bežigradom. Popisi del se dobe med uradnimi urami ori mestnem ekonomatu. u— Izšel je te dni novi razširjeni Petrovičev žepni koledar v oranžni barvi z voznim redom. Vsebuje razen ljubljanskih tudi celjske in mariborske ceste, imenik zdravnikov itd. Za ceno 5 Din ga dobite v vsaki trafiki. Naročite ga! u— JNAD Jadranove plesne vaje se bodo vršile v četrtek 15. t. m. ob pol 21. v novi krasni dvorani Trgovskega doma pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja in vodstvom plesnega mojstra Jenka. Vabila so že razposlana. Reklamacije dnevno od 10. do 12. v JNAD Jadran, To-manova ul. 3 (tel. 2974). u— Elitni plesni tečaj v Kazini ima drevi ob 20. otvoritveni večer. Vršil se bo redno vsako sredo in petek. Reklamacije vabil pri mojstru Jenku v Kazini. u— Tri okrašene mlaje do Dnkičevi delavci včeraj postavili na trimostju v znamenje Ljubljančanom, da so betonska dela srečno pri kraju. Naglo napreduje tudi pos+avljanje ograde, pri desnem mostu je v glavnem že končana, z.daj jo postavljajo že na srednjem, starem, a precej razširjenem mostu, dočim pri levem mostu urejajo škarno in aplanaoijo z bregom. Dasi dela naglo napredujejo, bo pri trimostju še n-recej onravkov, ki se bodo v podrobnostih zavlekli še v prihodnjo pomlad. Prešeren bo torej lahko še prezimil na svojem se^an^em mestu. u— Tračnice za šentviško progo prispele. Včeraj je iz Avstrije prispela prva po-šiljatev tračnic za šentviško progo ljubljanske cestne železnice. Proga za tramvajski tir do št. Vida je že izkopana, nasuta s podpeškim gramozom .in zvaljana, zato bodo takoj pričeli s polaganjem tračnic in s jK)stavljanjem nosilcev žice. Računajo, da bodo z delom končali v nekaj tednih in bo torej še pred zimo stekel tramvaj v št. Vid. u— Nezgode. France židan, 11-letni sin progovnega delavca iz Spodnjega Kašlja, se je včeraj popoldne vozil s kolesom, padel in si zlomil levico. France Kovačič, 16-letni delavec iz Ljubljane, stanujoč na Cesti v Mestni log, je padel včeraj popoldne z voza in si zlomil desno ključnico. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kamor je prispela tudi Ivanka Udetova, 20-letna hčerka čevljarskega mojstra iz Tržiča, ki je v sredo zvečer pri telovadbi padla ob skoku čez konja in se poškodovala na desni nogi. u— Požar v črni vasi. V noči od torka na sredo je nastal ogenj v kozolcu posestnika Josipa Kalina v črni vasi 5. Zgorelo je okrog 2000 kg slame, star tovorni voz in nekaj orodja, tako da ima posestnik Kalin okrog 20.000 Din škc-le. Kalin je bil k sreči zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za 15.000 Dia u— Dva tatica koles prijeta. Včeraj zjutraj je neki moški v Gradišču poceni prodajal moško kolo. Policija je prodajalca prijela, pa se je izgovoril, da je kolo last železost.ruearja Stanka J. Ta je bil na policiji zaslišan in je izpovedal, da kolo ni njegova last, p^č pa je trdil, da ga je našel. Policija nadaljuje s preiskavo. V sredo popoldne je bil prijet neki fantiček, ki ie nedavno izpred Legatove trgovine v Prešernovi ulici odpeljal moško kolo. Policija bo fantička oddala v poboljševalnico, ker je sirota in se zanj nihče ne zmeni. u— Tvrdka klavirjev in glasbil Alforr^ Breznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7. Iz a— Otvoritev mariborske razstave. Včeraj ob pol 11. je v bivši kavarni Park otvoril razstavo Maribora mestni župan dr. Juvan s kratkim nagovorom, nakar je povzel besedo zastopnik okrožnega inšpektorja banski svetnik dr. Poljanec, ki je pozdravil prireditev in prireditelje v imenu upravne oblasti. Za njim je govoril v imenu cerkve pomožni škof dr. Tomažič. Navzoči so bili tudi mnogi drugi zastopniki občinskih, civilnih in cerkvenih oblasti ter zastopnika obeh Olepševalnih društev v Mariboru podžupan dr. Lipold in revident Kejžar. P6 otvoritvi razstave so si udeleženci pod vodstvom prof. Baša ogledali bogato razstavno gradivo, ki je v vsakem pogledu zanimivo in vzbuja pozornost vsega mariborskega občmstva. a— Delegati k ustanovitvi »Ognja«. K sobotnemu ustanovnemu občnemu zboru društva »Ogenj«, ki bo ob pol 20 v dvorani hotela »Pri zamorcu«, sta še poleg že navedenih delegatov iz Beograda m Zagreba javi jena tudi dva delegata iz Gradca, in sicer predsednik tamošnjega društva »Ogenj« medicinalni svetnik dr. Kari Purkert in blasrainik Jožef Seceny. a— Iz gledališča. Jutr* se bo proovi!a Ben Jonsonova klasična Komedija »Vol-pone« Ab. A V jedeljo bo nrva ponovitev zeodovinske žaloigre »Mayerling« Pripo ročamo čim nrejšnjo nabavo vst< pn'c a— »Zemlja solnca«. znamenita Lehar jeva opereta ki Je zaradi svojih krasnih pesmi 'n zarvmfve vseh ne Iopp^o največ H us*»Ph po nonularp' ■»Grofic' Ma- >V. V prvič unrizorlena priv.od;ij? '»Hpn a— Konrct v p?rku Priredi v nedelj* vojna muzika. Program jutri. Milijoni in milijoni ljudi uporabljajo že več kot 30 let po spodaj navedenem navodilu za uporaba levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT TJCINEK Pri reviru, protinu. t-siiia-su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah v drgnite dlesno izperite istno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti m nespanju vdrgnite ielo in vse telo in vzemite, predno ležete spat mlačno rtopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pn utrujenosti za masažo vsega teJe-sa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znoj ene dele zjutraj in zvečer. Levje Sraasosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno Levje francosko žganje in zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.— , 26.—, 52.—. Varujte se pred po tvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. a— »Lepa Vida« na Pobrežju. Sokolsko društvo na Pobrežju priredi s svojimi dile-tanti v nedeljo 11. t. m. s>Lepo Vido« v novi dvorani Renčlja Začetek ob 7. ur;. a— Koncert učiteljiščnikov bo v soboto ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Prireditev ima dobrodelne namene. Koncertni spored je zelo zanimiv in pester in zato opozarjamo občinstvo, da se ga številno udeleži. a— Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor v Mariboru, se zahvaljuje isk: e-no vsem, ki so pripomogli do dobrega uspeha tombole v korist vojnih žrtev. Posebna zahvala pa velja vsevu Uobrotnikor.i, ki so prispevali lepe darove in tako pripomogli, da izkazuje prireditev lep dobiček 10.287 Din. a— Kolodvorsko restavracijo je prevzel lastnik Grajske kleti restavrater g. Josip Magdič. a— Zagonetna smrt. 22-letni čevljarski pomočaik Miha Parkič iz Gradiške pri Kamnici je pred nekaj dnevi odšel z doma in se ni več vrnil. Poslali so za njim brata Rudolfa in ta je našel pogrešanca ob pristavi Račarski dvor v Rošpohu nezavestnega. Brat je Miho prepsljal domov, kjer pa. je Parkič kmalu urirl, ne da bi se poprej zavedel. Ker se v okolici Kamnice večkrat dogajajo zločini, je dogodek vzbudil v Mariboru razumljivo razburjenje. a— Kinematografske predstive. Grajski kino od danes dalje veliki neaišV cirkužkl film »Sence cirkusa^. — Union kino od danes dalje nemška vojaška humoreska »Don Juani garnizije«. JUTRI! JUTRI! Monumentalno filmsko veledelo »Ufe« V SLUŽBI CARJA Zvočni kmo Ideal Iz Celja e— Letošnje kolonije Kola jugoslovenskih sester v Celju. Pišejo nam: Na od-borovi seji 6. t. m. je društvo zaključilo bilanco letošnjih kolonij. Rezultat je zadovoljiv. Prirejene so bile štiri kolonije, dočim je bila peta onemogočena zaradi slabega vremena. Pri vseh kolonijah je bilo razen nadzornic in uslužbenk 322 oseb, od katerih je stanovalo v domu 275 in zun-.J 47. Skupni dohodki kolonij so znašat okroglo 140.000 Din, dočim je bilo izdatkov 115.000 Din. Ostalo je torej čisteg* 25.000 Din. Za vzdrževanje revnih kolonistov iz Celja in okolice je društvo izdalo to leto 23.470 Din (bilo jih je 69). Raze i teh je poslalo v te kolonije 14 revnih tu d' društvo Rdeči križ iz Murske Sobote. 17 Kolo iz Mežice, 11 šolska poliklinika v Celju, 8 bratovska skladnica v Laškem. Skupno se je torej v letošnjem letu okrepčalo v naših kolonijah 119 revnih otrok. Ker je društvo nabavilo nekaj najpotrebnejšega inventarja za 5300 Din in poplačalo še ostanke terjatev obrtnikom za razna popravila v lanskem letu v znesku 5300 Din, mu je preostalo od čistega dobička še 14.000 Din. To je podlaga za tretji in zadnji obrok kupnine v znesku 50.009 Din. V znani pravdi zaradi javne žalitve društva je bil obtoženec obsojen, s čimer je dokazano, da je društvo pošteno gospodarilo, tako da mu lahko zaupajo vsi, ki so ga dozdaj podpirali. Še eno leto trdega dela, pa bo izplačan Celjski dom v Btkarcu. Upamo, da nas odslej pri delu ne bo več oviralo kako sumničenje S tem, da bo dom plačan. Da še ni končano naše delo, saj je naš dom v zelo primitivnem stanju. V domu ni vodovoda in je velika muka, preskrbovati z vodo obrat z 80 do 100 osebami, četudi je studenec oddaljen le nekaj minut. V domu tudi ni elektrike. Razen tega nima društvo kuhinjskega pohištva. na posteljah nima odej. vzglavni-kc>v in perila Na vse to društvo ne more misliti, dokler ne izplača kunnine. Če bi se pa zgodil čudež in bi v prihodnjem letu ->r<5kr>čili na nomoč nosebni dobrotnik', se bo K.TS v Celiu potrudilo, da bo uredilo rlom tako da bo ustrezal "otrebam v higi-jeničnem in estetskem oziru. Alno Ljubljanski dvor Telefon 2730 DANES PREMIERA! ob 4., pol 8. in 9.zvečer! Vera in zaupanje Po sloviti noveli Hermana Suder-manna Cene Din 4 in 6 pri vseh predstavah. e— Ukinitev električnega toka. Falska elektrarna bo to nedeljo od 8. do 12. dopoldne zaradi nujnega popravila transformatorske postaje, v Laškem ukinila dobavo toka za Celje in okolico. e— Odkupnina za ljudsko delo. Mnogi davčni zavezanci še niso poravnali odkupnine, dasi je bil rok za plačilo določen najpozneje do 10. septembra. Mestna občina podaljša zamudnikom rok za plačilo do 15. t. m. s pristavkom, da bo proti davčnim zavezancem, ki bi do navedenega dne ne izpolnili svoje obveznosti, postopala s politično eksekucijo. Zato se vsi prizadeti v lastnem interesu, to je v izogib plačila zamudnih obresti ter izvršilnih pristojbin, vabijo, da svojo obveznost pravočasno izpolnijo. e_ Šport v nedeljo. Na Glaziji se bosta vršili v nedeljo 11 t. m. popoldne dve prvenstveni nogometni tekmi. Ob 13.45 se bo vršila prvenstvena tekma med SK Olimpom iz Gaberja in rezervo celjskih Atletikov, ob 15.30 pa prvenstvena tekma med SK Celjem in SK šoštanjem. e_ Celjska koča. Drugo nedeljo, 18. t. m. bo v Celjski koči velik sestanek turistov iz Celja in okolice. Bo tudi planinska trgatev grozdja in pujsek na ražnju. Pričakuje se večji obisk nego doslej. Poset je bil zadnje dni zelo pičel. Za nedeljo je SPD naročilo lepo vreme. e_ Nezgoda kolesarja. 28-letni rudar Alojzij Užmah iz Hude jame pri Laškem je padel v sredo na povratku z dela s kolesa v cestni jarek in se hudo poškodoval na glavi Zdravi se v celjski bolnišnici. e_ Mestni kino bo predvajal drevi ob 20.30 nemi velefilm VMadona spalnih voz« po slovitem romanu Mauricea Dekobre z Olafnm Fiordom v srlavni vlogi V kratkem bodo'izšle pri Tiskovni zadrugi . Izbran* t>esmi v redakciji kritika Antona Ocvirka — Bogati izberi Kosovelovih pesmi je priključen izčrpni uvodni esej, ki razodeva pesnikovo življenje, osebnost in delo. 17 $koSle Loke šl— škofjeloška podružnica »Jutra« je v Klobovsov; ulici in jo vodi g. Janez Hu-rner. G. poverjenik je upravičen sprejemati vsakovrstne oglase, osmrtnice -n prav tako male oglase, ki dosegajo najlepše uspehe. Interesentom je na vpogled tarifa, ki ni prav nič drugačna od one v Ljubljani. Vsa naročila po podružnici se izvršujejo najhitreje in natančno. Poverjeništvo »Jutra« vsemu škofjeloškemu prebivalstvu najtopleje priporočamo. Gospod poverjenik sprejema tudi nove naročnike za »Jutro«. »Slovenski Narod« in »Domovino«. Uvesti se namerava tudi prodaja vseh publikacij »Jutrove« založbe. Istotam se lahko prijavijo novi člani za Vodnikovo družbo, ki izda svojim članom tudi letos za 20 dinarjev štiri lepe knjige. §1_ škofja Loka v prahu. Cez poletje je bilo pri nas glede prahu še nekako urejeno, zato pa je sedaj tem huje. Po vseh mestnih ulicah se dvigajo dušeči oblaki prahu, ki zavijajo hiše in ljudi dobesedno v meglo Nujno potrebno je. da se ceste vsaj dvakrat na dan temljito poškrope? Iz Kranja r— Na proslavi 100-1 etnice rojstva Frana Levstika, ki jo priredi Sokolsko društvo v soboto ob pol 21. v svoji telovadnici, bo predaval o Levstiku prof. Janez Kolar. Ostali spored izpolnijo ga. Olga Kolarjeva, moški sokolski zbor in orkester. r_ Sokol in šport.. V nedeljo 11. t. m. se bo vršil velik športni miting, ki ga priredi kranisko Sokolsko društvo ob sodelovanju okoliških bratskih društev in športnih organizacij. Na sporedu je olimpijska štafeta članov za prehodni pokal mestne občine in štafeta članic za prehodni pokal Sokolskega društva Kranj. Ob 11. dop. bo tekma v odbojki, pri kateri nastopita prvak župe Kranj in prvak župe Ljubljana. Ob 14. se prično nogometne tekme in nastopijo: domače moštvo, prvak Gorenjske SK Bratstvo z Jesenic in SK Sokol iz Škofje Loke. Po tekmah na sokolskem telovadišču bo ob 18. razglasitev rezultatov in predaja prehodnih pokalov, nato pa v telovadnici bratski sestanek in prosta zabava. Z Jesenic e— Pevski koncert. Pevski zbor Sokola pod vodstvom pevovodje br Sredenška priredi v nedeljo 11. t. m. ob 20. v Sokolskem domu pevski koncert z izbranim pro* gramom. Predvajale se bodo skladbe naših najboljših kompon;stov Nastopili bodo tudi solisti. Hrvatske narodne iz opere »SmiPana« bodo spremljane z močno zasedenim orkestrom. Poleg Adamičeve »Vragove neveste« se bo izvajala skladba »Na Ozalj gradu«, spremljana z baritonom in sonran^m solom. Zbor š+eie 70 pevcev in pevk Zainimanie za ta koncert, ki bo po zasedb1 in razporedu eden največjih na Gorenjskem, je izredno veliko Pridite! Iz Tržiča č— Sadna razstava v Lomu, k? bo v nedelo 11. t m. v ondotni osnovni šoli. obeta biti zelo zanimiva. Sadjarji iz Loma in trž'ške okolice bodo poleg sadja razstavili tudi svoje po'jske pridelke in razno vrtno orodje domačega in tujega izuma. Razstava se otvori ob 8. ziutraj in ostane dan odprta Ob 11. dopoldne bo zastopnik osrednre-hi in da se bodo lahko na razstavi skle- j pale kupčije č— Zanimivo predavanje bo drevi ob 20. v telovadnici meščanske šole. Predaval bo sodni predstojnik g. Miju Ceruus o raznih pravnih zadevah, prav posebno pa hoče pokazati na ogromno zakonodajno delo, ki ga je izvrš ia naša vlada po 6. januarju 1929 Predavanje je namenjeno najširšemu občinstvu, za vse člane -okolske-ga društva pa je obvezno. Posebno priporočamo to predavanje predstavnikom raznih obrtnih organizacij in obrtnikom samim. Po predavanju bo razgovor o podani vsebini. .Ce se snov ne bo mogla obdelati v enem večeru se bo predavanje razdelilo na več večerov. č— Sokolsko društvo bo peklo v nedeljo 11. t. m. za člane in deco pri Sv. Juriju krompir in koštruna na ražnju. Narodna j zabava na prostem bo brez vsake vstopni* | ne. Pridite! ' . j č— Planinski dom. r. z. z o. z. v Tržiču bo imel izredni, občni zbor 14. novembra ob 20. v Lončarjevi kavarni Dnevni red: poročilo revizorjev, poročilo načelstva in slučajnosti. Eventuelne izpremembe dnevnega reda se pravočasno objavijo. f u»lKf» veK' t— Kino Sokol bo predvaja! v soboto in nedeljo romantično zvočno opereto po znani Leharjevi opereti »Zemlja solnca«. V glavni vlogi Rihard Tauber. Poleg zvoč« ni Foxov žurnal. Iz Hrastnika h_ Sokolska tombola je mnoge osrečila 6 praktičnimi dobitki, zlasti oblačila in živila so prišla prav marsikateremu revnemu delavcu. Glavni dobitek 3000 Din je dobil upokojenec kemične tovarne Miha Tramte, kolo kot drugi dobitek pa je zadela Micka Potrate, posestnikova hči iz čeč. h— Gasilno društvo Hrastnik priredi v nedeljo 11. t. m. ob 16. v gostilniških prostorih g. Dolinška pod Skalo trgatev grozdja. Iz Ptuja j_ Koncert violinista Karla Rupla. Rupel je izšel iz šole prof. Šlaisa na Ijubljan-sikem konservatoriju, nakar se je več let izpopolnjeval pri mojstru Ševčiku in v Parizu pri drugih velikih mojstrih. Kot zrel umetnik nastoai v dvorani Glasbene Matice drevi ob 20. Pri -klavirju ga bo spremljal Marijan Lipovšek. kar isto tako jamči, da bo današnji koncert prvorazreden. Ne zamudite redke prilike! plantaža kave SPOD Ljubljanski proračun potrjen V ^Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine je objavljena naredba o proračunu mestne občine ljubljanske za 1. 1931. Ta proračun je odobril minister za finance z odlokom od 14. maja t. 1. v višini 42 3 milijona Din rednih dohodkov z občinsko doklado od 7.2 milijona Din na držav ie neposredne davke v izmeri 60 odst. in o0./ milijona Din rednih izdatkov: prav tako tudi proračun izrednih dohodkov in izdatkov v zneskn 46.6 milijona Din. V isti številki »Službenega lista« je objavljena tudi naredba o pobiranju občinskih davščin in doklad v mestu Ljubljani, s katero ostanejo v glavnem v veljavi dosedanje mestne davščine. 1. Občinska doklada na vse državne neposredne davke se pobira v enotni izmeri 60 odstotkov. 2. Vodarina, gostaščina, kanalska pristojbina in portalni davek v nastopni izmeri: a) gostaščina za stare hiše s 6 odst. kosmate najemnine, ugotovljene za leto 1930; b) ro darina za stare hiše v višini 9 odst. kosmate najemnine; c) vodarina in gostaščina za nove hiše in kanalska pristojbina ter portalni davek v enaki izmeri kakor za 1. 1930, toda na kosmate najemnine, uradno ugotovljene za 1. 1930 č) za one hiše. za katere se gostaščina ne plačuje, se pobira kanalska pristojbina po deželnem zakonu od 28. julija 1917 in po rešen ju g. ministra za finance od 30. septembra 1927. 3. Cena vode. porabljene po vodomerih, znaša pri strankah, ki ne plačujejo vodomerne naklade. 3 Din za vsak kub. meter vode. 4. Občinska trošarina se pobira po posebej objavljeni naredbi. 5. Občinska davščina na prenočišča znaša 20 odstotkov, kosmate oddajne cene. 6. Občinska davščina na vozila ostane v glavnem nespremenjena. 7. Sanitarno obrtno kontrolna davščina tn veselični davek se j>obirata kakor v 1. 1930. 8. Za tehtarino je določena nova tarifa; tehtarina za tehtanie vozov in avtomobilov ter drugega blaga na javnih tehtnicah mestne občine znaša za bruto težo do 500 kg 3 dinarje, do 1000 kg 5 Din itd., za konje in govedo za komad 5 Din, za drobnico 3 Din in za osebne avtomobile 10 Din 9. Tržnina, seimarina, mestarina in pri-rastkarina se pobirajo v izmeri kakor leta 1930., prav tako taksa za predelavo stano-vaniskib prostorov v poslovne lokale. 10. Davščina na vozne listke električne cestne železnice se pobira v izmeri 5 odst vsakokratne cene voznega listka. Poleg tega pa še 5 par v prid pokoininsk^mu zavarovanju uslužbencev cestne železnice. 11. Občinske takse so zvišane v izmeri, kakor so bile objavljene s proračnnom. 12. Opominiarina se pobira v 50-odstotnI znižani izmeri. 13. Klavniške pristojbine in oglednine se pobirajo v stari izmeri, le za prašiče se klav-niška pristojbina Poviša. in sicer za prašiče nad 100 kg od 70 na 7R Din in za prašiče pod 100 kg od 40 na 44 Din. Znižanje občinske trošarine v Ljubljani Na podlagi zakona o državni trošarini je finančni min;ster izdal odlok od 15. septembra t. 1. (objavljen v »Službenem listu« od 8 t. m ), po katerem velja glede občinske trošarine za tekoče leto naredba o občinski trošarini mests Ljubljane, ki je bila odobrena I. 1930, in objavljena v »Uradnem listu kr. banske uprave od 19. aprila 1930 vendar delno spremenjeno, odnosno znižano tarifo kakor io ie sklenila občinska uprava na svoi? sp^" 20 mar. ea 1931. Znižanje, odnosno izprememba sp t.iče v glavnem naslednjih p< stavk' Trošarina na kisovo kislino (psp.nool sp 7nižs od 20 na 10 Din od kilograma: mp;a. io katere sp rtf pobira tr Sarina n: drobr.-ieo, s<> zviša od 10 na 12 kg; trošarina na suhi fižol Dobrota kave ni odvisna samo od podnebja, višinskega položaja in svojstva zemlje, temveč tudi od sajenja, skrbnosti pri žetvi, iuščenju plodu, izbiranju in sortiranju, že eno samo slabo zrno lahko pokvari nalivek kave. Naloga strokovnjakov je, da izmed mnogih vrst poiščejo najboljše, jih pravilno mešajo in pražijo. Kazen bogatih izkustev in znanja so potrebne za dober u.ipeh tudi moderne naprave. Vsi ti predpogoji so vzorno izpolnjeni pri kavi Hag. Vsako zrno kave Hag je kvalitetno. Pri postopku kot ga vrši Hag, je surova kava podvržena temeljitemu čiščenju. Obenem se odstranjuje kofein, ta za mnoge ljudi škodljiva sestavina navadne kave. Kava Hag je kofeina prosta ter nudi največji in nemoten užitek. Nikcli ne škoduje srcu, živcem, ledvicam ali želodcu. To je gotovo razveseljiva vest za ljubitelje res zdrave in dobre kave. Posebna organizacija pa skrbi, da kavo Hag dobite vedno svežo v vsaki dobri trgovini z živili. Servira se na željo tudi v hotelu in kavarni. Brezplačen vzorec prejmete — ako pošljete izrezek tega oglasa in Din 1.— za odpremne stroške — od Kave Hag d. d., Tomašičeva ul. 4, Zagreb. Iivlleis|a na dežel? LJUBNO NA GORENJSKEM. Naš Sokol priredi v nedeljo 11. oktobra veliko tombolo v korist zgradbe novega sokolskega doma. Glavni dobitki so kompletna kuhinjska oprava, krasna otomana, moško kolo in veliko salonsko zrcalo. Poleg njih je še mnogo drugih lepih dobitkov. Tablice so po 3 Din. Dobitki so na ogled pri br. starosti Silvestru Golmajerju. Po tomboli bo narodna zabava v novem Sokolskem domu. Tombola in veselica bosta ob vsakem vremenu. Dolžnosti davkoplačevalcev v zadnjem četrtletju Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: Dokler se ne izvrši nova odmera zem-Ijarine, zgradarine, pridobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1931, morajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega leta to je iz leta 1930. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne dolžnosti (člen 147 zakon o neposrednih davkih). V smislu člena 148 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, je 1. oktobra 1931 dospel v plačilo četrti obrok zgradarine, pridobnine rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnico. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati naikasneje do 15 novembra 1931. Kdor bi do tega dne ne plačal zapad. obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Zemljarina do?pe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih, najkasneje dne 15. avgusta 1931 in dne 1. novembra 1931, sicer se bodo istotako zaračunale zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale. Splošni V/o davek na poslovni promet onih zavezancev, ki ga p'ačujejo po knjigi opravljenega prometa, dospe in «e mora plačati za ITT. četrtletje 1931 najkasneje do 30. oktobra 1931. Obvezanci skupnega davka na poslovni promet, ki so se izjavili, da bodo plačevali ta davek po vplačHh v gotovini in menicah, morajo tudi izvršiti plačilo davka po tarifi najpozneje če - 20 dni po preteku vsakega meseca oni pa, ki so se izjavi^ za plačilo davka po napravlje-n i h računih morajo davek vplačati najpozneje čez 50 dni po preteku vsakega meseca. Davek na rente, ki se pobira v smislu čl. 7 zakona o neposrednih davkih posredno po dolžniku. «e mora pT :5ati v 45 dneh po poteku vsakega polletja, tedaj za 1. polletje dn vštetega '4 avgusta 1031 Uslii-',benski davek, kakor tudi davek •ia samce, ki so r>a pobirali službodajalci 'cer: državne in amoupravne institucije. 2. družbe, ki »olagajo javn račune in se zniža od 4 na 2 Din; na sir domačega izvora od 1.50 na 0.50, na stearin, para-fin in loj od 0.50 na 0.20 Din, na sodo in pralne praške od 0.40 na. 0.20 Din, na sladkor od 2 na 1 paro, na žitno kavo in kavne nadomestke od 30 na 20 par, na poljske pridelke, krompir, repo, zelje od 5 na 3 pare, na martinovo jeklo od 5 na 1 .paro, na železne vijake, cinkovo pločevino, vzmeti za postelje in poljedelske stroje od 5 na 2 pari, na britvice od 2 na 1 Din, na izdelke iz medenine od 50 na 25 par, na izdelke iz aluminija od 3 na 2 Din, na decimalne tehtnice od 20 na 7 par, na elektrotehniški materijal od 1 na 0.40 Din, odnosno od 2 na 0.40 Din, na električne motorje od 50 na 40 par, na predmete precizne mehanike od 5 na 3 Din, na šivalne stroje od 2 na 1 Din, na cementne izdelke od 3 na 2 pari, na najrazličnejše izdelke iz papirja od 60 na 50 par, na svilene kravate od 40 na 20 Din, na trde ovratnike od 10 na 5 Din, na dozirana zdravila od 4 na 2 Din, na kemikalije od 2 na 1 Din, na-suho robo od 50 na 25 par, na gradbenii les, deske, furnirje, zaboje in slično od 5 na 3 pare, .na gradbeni materijal od 1 na 0.6 pare, na vrvar-ske izdelke od 50 na 25 par in ha galanterijske izdelke od 1 na 0.25 Din, na navadne ure od 10 na 3 Din in na boljše stenske ure od 30 na 25, odnosno od 40 na 30 Din. Gormja naredba stopi -v veljavo z dnem objave v »Službenem listu«. k so vsled tega načelno zavezane družbenemu davku in sicer v »bel h primerih brez ozira na število rapodencev in 3. ostal- delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, moraio odpremiti davčni upravi najkasneje do 15 dne po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk na vse zaslužke in sicer s tem. da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek ra zato določenem mestu in znamke uničijo. Davek na sanice pa morajo tudi vsi ostali delodajalci odpremiti davčni upravi brez izjeme v gotovini in sicer najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. _ češkoslovaško-madžarska trgovinska pogajanja. V sredo so bila v Budimpešti začasno zaključena češkos.ovaško-madžar-ska trgovinska pogajanja, ki so trajala ne pretrgoma mesec dni. Sporazum je v toliko dosežen, da je le nekaj vprašanj še spornih. Pogajanja se bodo v kratkem nadaljevala v Pragi, medtem pa bodo izvršene priprave za tekstiranje nove pogodbe. _ »Gostilnifarska pivovarna«. Prejela smo- Dne 6. t. m. se je vršila polnoštevilno obiskana seja upravnega sveta gostilnicar-ske pivovarne v Laškem. Pn tej seji je bilo predvsem ugotovljeno, da stvar navzlic težki gospodarski krizi dobro napreduje m ob enem sklenjeno, da se nemudoma prične z Gradnjo. Predvsem se bo zgradil industrijski tir; zato so bili ponovno storjeni v Beogradu koraki, da se tozadevna prošnja kar najhitreje reši. Pravno zavlačevanje rešitve te prošnje je tvorilo zadržek za pricetek aradnje. Istočasno se bo pričelo tudi z gradnjo upravnega poslopja. Pozvanih je bilo ze več stavbenih tvrdk, da predložijo na podlagi odobrenih načrtov proračune. Z gradnjo se mora pričeti najkasneje 20. novembra t. L V isti seji je padla odločitev tudi glede nastavitve pivovaritelja, za katero mesto je uspelo pridobiti odličnega strokovnjaka iz Češkoslovaške. Pivovaritelj bo svoje mesto takoj nastopil ter bo vodil inštalacijska dela pri pivovarni in strojarni sami. Strojne načrte, kakor tudi načrte za pivovarno so izdelale znane tvrdke, in sicer I. Brnska strojna tovarna ter tvrdka Jan in Novak v Pragi. Pivovarna bo zgrajena po najmodernejših principih z najmodernejšimi stroji. Na ta način so razpršeni dvomi onih, ki niso zaupali v svojo moč. Tovarišem gostilničarjem kakor tudi vsem drugim pridobitnim krogom, ki držijo sedaj v neutemeljenem strahu denar doma, svetujemo ponovno, da ga brez odloga naložijo v sigurne delnice naše stanovske in narodne pivovarne. = Kdor hoče s roje namizno sadje dohro prodati, naj ga pošlje na veliki sadni sejem, ki bo v Ljubljani od 25. do 27. t. m. Priglasila za ta sejem sprejema še do 12. t m. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, Resi jeva cesta 24. Tu se dobe tudi vsa pojasnila. Podružnice društva so posebno poklicane, da se udeleže s svojim pridelkom oziroma s pridelkom svojih članov te prireditve. Poglejte še enkrat določbe, ki so objavljene v 9. številki >cadjarja in vrtnarja« na strani 157.. = Sadna razstava in naše sadjarske podružnice. Sadni sejem, ki bo trajal od 25. do 27. oktobra t. 1. v Ljubljani, bo nudil najlepšo priliko da se ga udeleže tudi naše sadjarske podružnice in da pokažejo pri tej priliki, kuliko so storile v posameznih okrajih za povzdigo naše sadne trgovine, ki je eden glavnih ciljev teh organizacij. Ni zadosti, da pospešujemo razvoj sadjarstva, treba je, da skrbimo tudi za ugodno prodajo sadja. To je prvi in glavni pogoj za uspešni napredek sadjarstva. Zato pričakujemo, da se bodo odzvale vse tiste sadjarske podružnice, ki imajo letos v svojem okolišu dosti sadja, pa jim manjka dobrih odjemalcev. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini I. N. šoštariča, trgovca v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 (poravnalni upravnik dr. Avgust Reisman, odv. v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru 19. novembra ob 9., rok za oglasitev do 5. novembra). — Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Karola Ehrlicha, trgovca v Kaniži pri Pesnici (poravnalni upravnik dr. Vekoslav Kuko-vec, odvetnik v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru 12. novembra ob 9., rok za oglasitev do 7. novembra). = Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 19. oktobra t 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) Hmelj + Žalec, 8. oktobra. Mirno razpolož^nte brez ponudb in kupčij. Borze 8. oktobra Na ljubljanski borzi so skoro vse devize ostale na včerajšnji višini, le devizi Amsterdam in Bruseli sta se nekoliko okrepili. Med efekti je prišlo do prometa v Ljubljanski kreditni po 115 in v Vevčah po 110. Na zagrebškem efektnem tržišču je v oj-na škoda v glavnem obdržala včerajšnje tečaje in je bila zaključena le za kaso po 298 Promet je bil zabeležen še v investicijskem posojilu po 65. v 8°/o Blairovem posojilu po 58 in 57 5 ter v 7°'o Blairovem posojilu po 54 in 55. Na tržišču bančnih vrednot je prišlo do zaključkov v Praštedioni gr 957.5. v Ljubljanski kreditni po 115. v še-čerani po 187 v Jugo banki po 67 in Poljo-delski po 47. Med industrijskimi vrednotami so se trgovale edino Vevče po 110 in Se-derana Osijek po 160. Ljubljana. Amsterdam '2258.60 — 2265.44, Bruselj 785.39 — 787.75. Curih 1098.45 — 1101.75. London 212.96 — 220.46, Newyork 5591.01 — 5608.01. Pariz 220.79 — 221.45, Praga 165.86 — 166.36. Trst 284.12—290.12. Zagreb. Amsterdam 2256.60—2263.44, Bruselj 785.39 - 787.75. London 212.96—213.78, Miian 284.12—285.02, Newyork kabel 5591.01 do 5608.01, Newyork ček 5602.01—5619.01, Pariz 220.79—221.45, Praga 165.S6—166.36, Curih 1098.45—1101.75. Curih. Pariz 20.10, London 19.50, Nevv-york 509.87. Bruselj 71.15, Milan 26.15. Madrid 45.75, Amsterdam 205.50, Berlin 118, Siokholm 118, Oslo 114 Kobenbavn 114, Sofija 3.70, Praga 15.10. Varšava 57.10, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljubljana. 8 odst. Blair 60 bi., 7 odst. Blair 55 bi., Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 115 zaklj, Kreditni zavod 195 den., Vevče 110 den., Ruše 125 den. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 299 bi., kasa 298 bi., za december 305 — 315, 8% Blair 57 — 58, 7°/o Blair 5i do 55, 7°/o Drž. hipotek, banka 64 — 70, investicijsko 63 — 60, agrarne 40 bi., 6°/o begluške 43.5 — 45; industrijske vrednote: Slaveks 20 — 25, Slavonija 200 bi., Drava 185 den., Šečerana Osijek 160 — 170, Brod vagon 55 bi., Vevče 110 — 115, Drava 290 bi., Jadranska 410 bi., Dubrovačka 290 bi., Trbovlje 190 — 200; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965, Union 135 bi., Jugo 67 _ 68, Ljubljanska kreditna 115 — 11^, Srpska 187 — 188, Zemaljska 110 — 113, Po'jo 46 — 47. Beograd. Vojna škoda 302, 300 zaklj., 7 o'š*t. investicijsko 65—66.50, 4 odst. agrarr.g 38 bi., 6 odst begluške 45.50 zaklj., 8 odst. Blair 58 zaklj., 7 odst. Blair 53—55, 7 od:-t. Drž. hip. banka 62 zaklj., Narodna 5300 di 60.0. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (8. t. m.). Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključen ie 1 vagon bukovine, brstovine in jelovine. ŽITO 4- Novosadska blagovna borza (8. t m.). Tendenca nespremenjena, promet 38 vagonov. Pšenica: srem., 78 kg 225 zaklj. Oves: baški, srem., slav. 132.50—135. Ječmen: baški iin srem. novi, 63-64 kg'110—115. Koruza: baška 100—103; okolica Sombor 100—103; gornjebanatska 95—97.50; banatska 92.50 do 95; sremska, okolica Indjija 100—103; okolica Šid 102—105; baška nova, umetno sušena 78—82, banaška, nova, umetno sušena 74—76. Moka: baška, banatska :08i 130—140. Otov-bi: baški 92.50—95. Fižol: baški, beli 185 do 190. -f Budimpeštanska terminska borza (8. t m.). Tendenca čvrsta, promet srednji. Pšenica: za december 9.84—9.87. za marc 10.98 do 11; rž: za marc 11.02—11.03; koruza: za maj 12.90-12.95. ŽIVINA 4- živinski sejem v Ljubljani. Na živinska sejem, ki se je vršil v sredo, je bilo prignanih 174 konj, 17 žrebet, 115 volov, 92 krav, 23 telet in 235 prašičkov; prodanih pa je biio 20 konj, 39 volov, 12 telet in 135 prašičkov. Cene so se gibale za k? žive teže; voli I. vrste 6—6.75 Din, II. vrste 5—6 Din, III. vrste 3.50—5 Din; krave debele 5-— 6.50, klobasarice 2.50—3.50 Din; teleta 7—9.50 Di.n. Prašički so se prodajali po 120—180 Din komad. žrebanje drž. razr. loterije Dne 5. oktobra so bili izžrebani naslednji dobitki: 10.000 Din srečka št. 73.463. 4.000 Din srečke št. 5.146, 49.034. 89.746. _ _____ 2.000 Din srečke št. 8.716, 10.603, 10.986, 13.191, 13.825, 13.478, 14.659, 20.713, 21.590. 23.001, 28.105, 34.577, 37.444, 40.824, 40.872, 41.251, 43.223, 44.048, 44 948, 46.936, 54.284, 54.822, 57.983, 59.108, 65.562. 66.095, 76.584, 76.112, 79.313, 83.911, 85.073, 86.663, 87.225, 90.220, 93.129, 97.010, 97.005, 99.487. Din 2.000 srečke štev.:57.341, 75.086, Din 500 srečke štev.: 1.875, 8.049, 8.081, 16.001, 16.025, 16.076, 16.059, 17.996, 17.950, 8.024, 8.063, 8.076, 9.714, 9.731, 17.999, 19.102, 27.736, 27.787, 27.741, 38.112. 46.653. 53.823, 59.564, 69.178, 78.011, 86.991, 29.242 38.116, 47.424, 56.084, 59.592, 72.099, 78.016, 87.979, 29.294, 39.502, 48.353, 56.098, 66.438, 73.951, 78.040, 87.941, 35.358, 39.544, 48.389, 57.394. 66.495, 75.161, 78.084. 89.135. 35.360, 39.512, 49.406, 57.373, 66.470, 75.142, 81.282, 89.156. 36.672, 39.526, 53.898, 57.303, 67.560. 37.792, 39.590, 53.842, 57.336. 68.712, 75.054, 75.020, 81.287. 82.465, 96.683, 96.694, 37.764, 42.983, 53.854, 58.831. 68.707, 75.013, 82.469. 96.849, 50.000 Din srečka štev.: 56.884, 37.786, 44.193, 53.860, 59.559, 68.789, 76.672, 84.154, 98.105, 38.185, 46.606, 53.853, 59.589, 69.146, 76.605, 84.157, 98.910. 16.040, 27.753, 38.168, 46 688, 53.841, 59.572, 69162, 76 677, 86.907, 40.000 30.000 10.000 4.000 2.000 11*24, 34.853. 037. 77.271 9S.025. » » » » » 11.295, 36.574, 56027. 79 0S2. 99.920. » » 92.092, srečki » 8.962, 46.548, srečke » 11.519, 57.971. 97.915, » » 95. 12.021, 33.584. 68.676. » » 1.111, 3.047. 6.097. 6.689, 4.953, 8.910, 8.331, 12 045, 18.185, 18.250, 21.4P6. 25.537. 28.402, 29.123, 33.035, 39932, 42.393. 42.404, 42.4*6. 44.314, 48.422, 49.369, 52.788, 59.044, 60.799, 63.258, 69.6*3, 67.824, 70 300, 70.581, 75.448, 80.169. 89.420, 89.456, 92.338, 95.358, 96.889, 97.914, 98.647, Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. Za male dobitke izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane. tako da bodo mogli naši igralci nada-levati igranje na visoke dobitke Zamenifvali bomo neobvezno in samo toliko čase. dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago Zamenjavo bodo vršile tudi vse podružnice »Jutra« onim. ki so pri njib kupili srečke. Žrebalo se bo vsak dan skozi "n mesec. Oporariamo naSe ieralce že spdai da je državna razredna loterija za pri-odnie ko*o znižala število srečk za polovico in bodo izgledi za dobitke zato nfltnn verii Zato na bo stala eela in 100.— četrtini??? na Din 50.—. i Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra Ci 19 NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" vsebuje naslednje zanimivosti: OŽIVLJANJE MRTVIH OČI. — NA NAJVIŠJI GORI V EVROPI (Dr. Oskar Reya — s slikami). — VZHODNI TURKESTAN (s sliko). — ŽUŽELKE EN PAPIR. — čuden DENAR (s slikami). — NAPAKE V SLOVENSKEM IZRAZOSLOVJU. — SLIKE Z DALJNEGA VZHODA. — ČEZ OCEAN (Boris Rihteršič — z ilustracijami N. Pirnata). — MATI IN SIN (M. Zoščenko). — STRUPENI KUKMAK IN OPIS GOB Z OVOJEM (Vojteh Lindtner — s slikami). — MOSTOVI IN PREDORI, ČUDA TEHNIKE (s slikami). — KLEOPATRA IN NJENE PREDHODNICE. — RAZVOJ LETALSTVA V SLIKI IN BESEDI. — KARIKATURE. — TEDENSKI JEDILNI LIST. — ČLOVEK IN DOM (slike v stanovanju — steklena omara ali vitrina). — ŽENSKA V ŠPORTU. — HUMOR V SLIKAH. »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nove osebnosti v novi nemški vladi Napredek v fotografiji »čajni kralj" in »najboljši poraženec na svetu" Znanstvena opazovalnica v ledu Muzej otroka Hamburg dobi v kratkem ustanovo, muzej, v katerem bodo razstavljeni predmeti in preparati, ki kažejo, kako nastaja in rase otrok. Vse to je zbral vodja biološkega oddelka v altonskem muzeju v teku 25 let. Posamezni telesni deli in celo trupla niso na-gačena, temveč preparirana z oljem, špiritom, barvami in kemikalijami, tako da jim ostane kolikor mogoče naravni značaj in da jim je zajamčena trajna ohranitev. Zanimivi preparati so pod steklom in primerno razsvetljeni, pod njimi pa skice z opisom. V tem muzeju ti ne bo treba vodnika, ker je vse samo dovolj nazorno razstavljeno in opisano. Sporazumno z mednarodnim raziskovalnim zavodom na Jungfraui so postavili na visokih alpskih vrhovih oporišča za znanstvena raziskovanja. Slika kaže takšno opazovalnico na vrhu Moncha (4105 m), šotor in v led vsekana votlina — to je vsa udobnost znanstvenikov Od vajenca v papirnici do velemilijonarja Priobčujemo slike nemških političnih osebnosti, ki naj bi zamenjale nekatere člane odstopi vše vlade. Zgoraj: državni tajnik dr. Joel, ki naj bi prevzel pravosodni portfelj. Spodaj (od leve proti desni): bivši obrambni minister Gessler, londonski poslanik Neu-rath, ravnatelj Schmitz in vodja nemške ljudske stranke dr. Dingeldey Promet na poplavljeni glavni cesti v Hankovu Navzlic vsem nesrečam, revoluciji, poplavam in pohodu sovražnika v deželo — gre življenje tudi na Kitajskem svojo pot. Trgovci ponujajo svoje blago v čolnih, kuliji pa brodijo do pasu v vodi, da si prislužijo svojo* ubogo kitajsko paro Dunajski iznajditelj A. Barries Inženjerju Alfredu Barriesu na Dunaju se je posrečila pomembna iznajdba na polju fotografije v barvah. Iznajditelj uporablja neko posebno kamero, s katero se napravijo istočasno tri slike (rumena, rdeča in modra plošča). Posnetki so barvasti ter je njih barvitost odvisna od fotografovega okusa Pisatelj izvršil samomor med predstavo Med generalno skušnjo za igro »General Boulanger«, ki sta jo napisala Mau-rice Rostand in Pierre Mortiar, v pariškem gledališču Port Saint-Martin je pri prizoru, ko drži general v roki svojo umirajočo ljubico, skočil starejši človek v prostoru za gledalce s svojega sedeža in si pognal z vzklikom: »Ne umiramo samo iz ljubezni, ampak tudi iz obupa!« kroglo iz samokresa v spodnje telo. Običnstva (generalke na Francoskem imajo, kakor znano, bolj značaj premiere) se je polastila panika, predstavo so prekinili. Težko ranjenega samomorilca so spravili v bolnišnico. Izkazalo se je, da ji pisatelj Aleksander de Bray in da se je ustrelil, ker ga je soavtor drame baje uničil. Skrivnost rdečega zložijivca Nov svetovni rekord Francoski tekač Jules Ladoumegue, večkratni svetovni rekordist, je potolkel Nur-mijev svetovni rekord (4:10,4 na eno angleško miljo, t. j. 1,6 km) v času 4:09,2 Spreobrnjeni menih Bivši trapist pater Roman, potomec ene najuglednejših bostonskih družin, ki si je nadel spet svoje prejšnje ime George Mac Lainell, se je pred dnevi poročil v Bostonu z Dorothy O' Conellovo. Njemu je 48 let, njej 44. živela bosta na njenem posestvu v državi Illinois. Mac Lainell je 30 let prebil v trapistov-skem samostanu Overlandu v državi Ken-tucki v neprestanem molku, ki ga zapovedujejo pravila trapistovskega reda. Pred letom se je odpovedal svoji zaobljubi z utemeljitvijo, da je protestantska vera prvotna oblika cerkvene ustanove in da so ga spisi sv. Pavla prepričali, da celibat nikakor ni dolžnost duhovnikov. Neveljavne hostije Najnovejša odredba češkoslovaške vlade o mešanju moke je izzvala med katoliškimi cerkvenimi institucijami, ki uporabljajo čisto pšenično moko za izdelovanje ho-stij, nepričakovane posledice. škofijski konzistorij v Kraljičinem Gradcu je pozval vse samostane svoje dieceze. naj. si priskrbijo čisto pšenično moko, drugače bi bile hositje neveliavne. V raznih ženskih samostanih je škcf dr. Kašpar ugotovil, da so izdelovali hostije iz mešane moke in je odločil, da jih ne smejo uporabljati za obhajanje. Rimo"'' f^anarino Vodnikove družbo za letos Nepojasnjena drama v Dva mlada Parižana, Alain Sabourand in Irena Caravagniez, sta pred kratkim dospela v Monako Sabourand je imel s 6abo rdeč zložljiv čoln, s katerim se je hotel v družbi svoje lepe prijateljice popeljati na Korziko. Monegaška pristaniška policija mu dovoljenja za ta drzni poskus ni hotela izdati, pač pa mu ni mogla ubraniti, da bi se s čolnom popeljal vzdolž obale do San Rema. Nekega dne sta mlada človeka odveslala iz Monaka, baje da bi obiskala San Remo — a tam so ju zaman pričakovali. Tudi na Korziko, kamor sta 6e morda le odpeljala navzlic prepovedi, ju ni bilo in oblasti 60 menile, da ju je zajel vihar, pa blodita kje po morju, če se jima ai zgodilo še kaj huj« šega. Ladje in letala so preiskala morje, zaman. Že so vsi mislili, da ju je morje pogoltnilo, ko je neki italijanski parnik med Spezio in Livornom odkril rdeč zlož-ljivec in v njem truplo mlade ženske, ki so jo po listinah identificirali za Ireno Caravagniezovo. O Alainu ni bilo ne duha ne sluha, še strašne j še pa je bilo to, da je bila Caravagniezova usmrčena s strelom iz bližine od zadaj. Kakšna drama 6e je bila odigrala v malem oolničku sredi morja? Prva domneva je šla za tem, dia gre za dvojni samomor. Alain je Ireno ustrelil, potem še samega 6ebe, pri čemer je padel v morje. Ljubezenski samomor? Za tega ni bilo po odločni izjavi sorodnikov absolutno nobenega povoda. Nekoliko jasnosti je dozdevno prišlo v zadevo, ko^ se je ogla9ila neka priča s trditvijo, da ji je Irena dejala pred odhodom: »Če bi 6e nama na poti do Korzike zgodilo kaj hudega zaradi vremena, sva odločena izvršiti samomor, namestu da bi blodila po morju in trpela.« Da sta hotela res na Korziko, se ie izkazalo 9edaj, ko je prejel lastnik nekega hotela v tamosnjem mestu Calviju večji paket. V njem so bile stvari obeh mladih ljudi, ki sta mu jih poslala pred odhodom iz Monaka, priloženo pa je bilo pismo, 6 katerim si je Sabourand rezervi- Boj •v za pižame Letošnje poletje je bil v ameriških kopališčih glavni dogodek boj za moderno obrežno nošo, za žensko pižamo. V New Jerseyu je župan strogo prepovedal noš-njo pižam v restavracijah in na cestah, grozil je z visokimi globami — ampak ameriške ženske nis<-- od muh. Za županovo prepoved se enostavno niso zmenile, zlasti starejše dame, in so imele pravcate spopade s policijo 80 jih je bilo aretiranih m obsojenih. V Weymouthu se je kakor običajno tudi cerkev vmešala v to zadevo. Tamošnji duhovni glavar je imel proti pižamam hud govor, med katerim je citiral naslednji stavek iz sv. pisma: »Ženska naj ne oblači, kar pripada moškemu, in moški, kar pripada ženski, kajti vsi ki store tako, so Gospodu zoprni.« Ta pridiga ni imela nobenega učinka. V Filadelfiji je bil boj najbolj ljut. Tamošnje dame niso nosile pižame samo na obrežju temveč tudi na cesti in te pižame so bile nekam prosojne — baje zaradi vročine. KonservatN ke so zato posredovale pri policijskem predsedniku, da je to pohujšljivost prepovedal, kar je spet vzbudilo ogorčenje liberalnih dam, med kateri« mi je bila celo njegova lastna žena. Z velikim demonstracijskim obhodom, pri katerem so bile oblečene samo v pižame, so dosegle. da je predsednik prenoved razveljavil — morda tudi na pri ti 4: svoje žene _ zahteva' pa ie da morajo biti pižame vsaj iz neprozo-nega bUa^a Nad to omejitvi io je snet prišlo do demonstracijskih obhodov. Na srečo pa se je začelo v tistem času že jesensko vreme in pižame so morale hočeš nočeš izginiti za letos 6 prizorišča. čolničku sredi morja ral sobi zase in svojo spremljevalko. Še v hujšo skrivnost pa se je zavila zadeva, ko so pri natančnejši preiskavi do* gnali, da je bil čoin preluknjan nad vodno črto od krogel, ki so bile izstreljene od zunaj. In potem so ugotovili, da so Iren manjkale dragocenosti, med njimi bi-!jant ni prstan, ki jih je imela navado jemat na vsako vožnjo v čoln. Torej roparsk napad?! A kdo ga je izvršil? Če bi ga Sa bourand sam — pa ni imel potrebe — za kaj je potem poslal vso svojo obleko na prej v Caivi? Doslej bi ga tudi že moral najti. In če so ga izvršili kakšni monegašk zločinci, ki so vedeli, da imata mlada člo veka pri sebi precej denarja in dragoce nosti, pa so jima sledili z motorko. zaka niso po izvršenem ropu potopili sledove za svojim zločinom? To so vprašanja, ki se pletejo okoli skrivnostnega rdečega čolna in ki jim doslej še nihče ni našel odgovoTa. Pogumna ženska Romunska dijakinja Smaranda Braescu se je dvignila z letalom v višino 6000 m in se spustila s padalom na tla. Poskus se je posrečil brez nezgod Iz uredniškega koša Modrijankovci. V občini bi morali izkopati nov vodnjak, samo niso vedeli, kam naj bi odlagali izkopano zemljo. Končno je zvit občinski svetnik prišel s predlogom, da bi jo odlagali v drugo jamo, ki bi jo izkopali nalašč za to. Vsak dan ena Med ribami, »še so pošteni ribiči na &vetu.,. pravega črva Je nataknili« , Življenje gre svojo pot • • • Ameriki, je četrt leta pozneje odprl novo prodajalno. Njegova reklama je obstojala n. pr. v tem, da je dal po mestu nalepiti plakate z naslovom .»Padec cen«, pod njim pa je bil naslikan trgovski vajenec, ki mu je spodrsnilo s polno košaro jajc v roki. V tistih časih, ko je bil ameriški način reklame v Evropi še neznan, je morala takšna reklama seveda vzbujati velik halo. Po osmih letih je imel Lipton podružnice svoje trgovine že po vsej Britaniji in je bil bogat mož. Vsikdar, kadar se je v kakšnem kraju otvorila nova podružniška trgovina, se je to izvršilo z velikim sprevodom najrazličnejših eksotičnih tipov z godbami, vozovi, naloženimi s kolonialnim blagom, prometnimi ovirami in včasi tudi z intervencijami policije, kar je pa možu še bolj služilo v reklamo. A bil je tudi dober trgovec in organizator, ki si je znal poiskati cenenih izvorov za svoje blago in ki ga je znal ceneje prodajati nego drugi. L. 1889. se je vrgel na trgovino s čajem in je na Ceylonu kupil ogromne čajne plantaže. Kmalu je zaslovel kot »kralj čaja«. Ko mu je mati umrla, se je preselil v London, kjer se je pokazal posebno velikopoteznega v karitativnem področju, kjer je izdajal sto tisoče angleških funtov. L. 1901. so ga zato povišali v viteza, leto pozneje v barona. Za grb si je izbral poleg irskega znaka detelje, čajno vejo in vejo kakava. Sir Lipton se je proslavil tudi na športnem polju, in sicer v najodličnejšem in najdražjem športu, v športu z jahtami. Že 1. 1898. je presenetil ves svet z namero, da bi s svojo jahto »Deteljo I.« (Shamrock I.) odnesel svetovno prvenstvo v jadranju z jahtami, ki so ga imeli v rokah Američani. Toda ti se niso dali premagati in istotako ni Liptonu uspel še štirikraten podoben poizkus, med katerimi se je zadnji izvršil lansko leto. Zmagovalec na športnem polju torej ni postal, a njegovi porazi so bili zvezani s tolikšno častjo in slavo, da so mu nadeli ime »najboljšega premaganca na svetu«. Med vojno je sir Lipton daroval svojo parno jahto »Erin« (Irska) Rdečemu križu, sam pa se je odpravil s celo ekspedi-cijo zdravnikov, bolniških strežnic in zdravil na srbsko fronto, kjer je divjal legar. Srbski vojaki so imeli Liptona zelo radi in so ga imenovali »čiča Tomo«. Sploh je spadal med osebnosti, ki jih pozna in jih ima rad ves svet. Med njegovimi najboljšimi prijatelji so bili kralji, veliki indu-strijci in nesmrtniki. Toda nikoli ni pozabil, da je izšel iz revne družine in je bil ponosen na svoje irsko pokolenje. Sir Thomas Lipton, ki je umrl- te dni v 81. letu starosti in zapustil svojim oddaljenejšim sorodnikom in mestu Glasgo-wu dediščino preko milijon funtov, se je rodil v Glasgowu kot sin revne irske družine, tako revne, da je moral delati za življenje že v otroških letih. Kot 9-letni deček je »zaslužil« tedensko 2 šilinga 6 pencev v neki papirnici, potem 4 šilinge v neki trgovini perila Pozneje je postal strežajček na nekem parniku. S petnajstim letom ga je poslala mati, ki jo je imel zelo rad s 6 dolarji v Ameriko, češ: »Izpopolni svojo izobrazbo v Ameriki.« £>ir Aiioinas Lipton Ko je parnik pristal v New Yorku, je skočil podjetni deček do enega izmed gostilničarjev, ki so prežali na obrežju na izseljence, in mu dejal: »Ali mi daste stan in hrano zastonj, če vam preskrbim dvanajst najemnikov?« Gostilničar je bil s tem sporazumen in mladi Lipton mu je res preskrbel 12 svojih sopotnikov. V New Yorku pa ni mogel uspeti in tako se je odpravil kot »slepi potnik« na nekem parniku v New Orleans in ko se je poskusil tu z vsemi mogočimi poklici, je dobil mesto na neki plantaži v Južni Ka-rolini. V dveh letih si je prihranil 500 dolarjev, s temi in pa s sodčkom moke ter gugalnim stolom za mater se je vrnil v Glasgow, kjer je otvoril v svojem 21. letu majhno prodajalno živil. Z največjo varčnostjo in z reklamo, ki se je je naučil v ŠPORT Balkanska olimpijada v Atenah Lepi uspehi naših lahkoatletov — Krasna zmaga Jugoslavije v štafeti 4X400 m — Nov balkanski in jugoslovenski rekord Atene, 4. oktobra. Danes popoldne se je vršil program, določan za prvi dan balkanskih iger. Že mnogo pred določeno uro so se valile ogromne množice ljudstva proti stadijonu. Ob obeh straneh glavnega dohoda je bil postavljen več kilometrov dolg spalir, ki ga je tvorilo orožništvo, vojaštvo in grška narodna garda, a bil je namenjen Venize-losu in turškemu ministrskemu predsedniku Izmet-paši, čijih prisotnost je dala svečanosti še poseben siiaj. Ob 3.30 je v stadijonu zbranih 70.000 nestrpnih gledalcev in vs; vhodi še vedno sprejemajo nove. Atleti balkanskih narodov so pripravljeni, dajejo se še zadnja pojasnila. Pod ogromnim tunelom Čakamo v redu po dva in dva. Predsednik iger da znak, godbe zaigrajo koračnice, topovi bobnijo in /e se pojavijo na stadijonu Bolgari b svojim zastavonošem. Nepopisen aniav/ navdušene publike, vriše pomešan z brnenjem motorjev stotin letal, ki krožijo nad stadijonom. Za Bolgari sledijo Rumuni. Turfci In nato Jugosloveni. Zastavonoša je Gašpar. Iz/a njega kapetan moštva Gojie, teniški igralci in igralke Kukuljevič, Schafer, Schreger. Go?tiša in r:ito atleti v rderh hlačah, belih maicah v jugoslovensko trobojnico preko p rs. Ju-go-ilovenom sledijo Grki Vsi narodi se po običajnem mimohodu razvrstijo pred glavno tribuno. Predsednik Venizelos pozdravi v lenem govoru Izmet-pašo, vso prisotno publiko in atlete, opominja jih na njihove dolžnosti in končno otvarja III. Balkanske igre. Publika mu navdušeno ploska in godba intonira himne balkanskih držav. Grški atlet polaga nato v imenu vseh atletov prisego, nakar at'et; odkorakajo v .«voje garderobe, da se takoj povrnejo v borbo. Publika je na višku nestrpnosti. Se malo in program se prične. Prvi nastopajo gojenci vojaške šole. Grki. s prostimi vajami. Razlikujejo se te vaje od onih naših Soko« lov v tem. da Grki polagajo več na gimnastiko dihanja in posameznih mišic, kot pa na estetično izvedbo. Kakor se pri naših Sokolih n pr sliši udarjanje rok ob stegna, tako se pri njih sliši dihanje, ki se v celoti sliši kot dihanje velikana. — Publika radovedno sledi, toda gre ji za drugo stvar: hoče biti priča zmag svojih ljubljencev. Končno! Starter kliče na start za 100 m. Jugosloveni gredo v boj z malo nade. Prognozc govore, da se Jugosloveni v najboljšem slučaju "ahko plasiramo na 5. in 6. mesto. Dva Grka, dva Turka in en Ru-mun imajo čase 11. Naš najboljši 11.2. — Žreba se! Skok (Jugosl) je v prvem pred-teku Novakovič (Jugosl.) v drugem. I. predtek: 1 Vamvakas (G.) 11.1, 2. Skok (J) 11.3, 3 Haki (T.)); Skok nas je izncnadil. Čas je na težki progi zelo dober. Proga se na 100 m dviga za 70 cm. Ji. predtek: 1. Lambru (G.). 2. Eiver (T.), 3. Novakovič (J.). Tudi Novakovič, k! je nastopil (v,ea, ki v borbi za mesto osvaja trot je mesto. Drugi naš reprezentant Martini je skočil skupno z dvema Grkoma in enim Bolgarom 1.75. Nudila se mu je lepa oblika, Ja osvoji 4. mesto. Ker je ta disciplina trajala do mraka, je bil Martini zaradi svoie krat-, kovidnosti močno ha-ndicapiran. Ipak mu je uspelo osvojiti 6. mesto. Met krogle: Tudi na tej discipiini so nas naši reprezentanti častno zistopali. Rezultat: 1. Fritz (R) 14.16, 2. Narančič (Jugos!.) 14, 3. Silas 13.6, 4. Spahič (Jug.) 13.2. Tek 100 m finale: Na startu je šest najhitrejših Balkancev: 2 Grka, 2 Turka in 2 Jugoslovena. 1. Lambru (G) 11 (izenačen grški rekord), 2. Pamvakas (G) 11.2, 3. Skok 11.3 (J), 4. Novakovič (J). Intere-santna borba. Naši so turške favorite dobesedno pregazili. Grški sprinterji so na tej progi bolj rutinirani. Prvi start ne uspe. Pri drugem startu Grki no stari na: vadi profitirajo 1 m prednosti in ta razlika je ostala do cilja. Tako lepega uspeha od Skoka nihče ni pričakoval. Štafeta 4 X 400 m, Jugoslavija nastopa 7. rezervo Skokom, ki letos te proge še sploh ni tekel. L Jugoslav!ja 3:33.4, (nov balkanski in jugoslovenski rekord. — Postava: Madjarevič, Nikhazi, Skok, Tučan). 2. Grčija, 3. Rumunija. Najlepša točka dneva. Naši fantje so se držali res kolo-salno. Borili so se kot levi proti grškim tekačem in proti grški publiki. Prvi starta za Jugoslavijo Madjarevič. Madjarevič se zagrize ob Grka in ga ne pusti. 150 m pred ciljem je situacija ista. Ali sedaj naš »Rude« pritisne v krasnem finishu in preda palico Nikhaziju s par metri prednosti. Nikhazi preda palico istočasno z Grkom Skoku. Publika besni. Odloča se o zmagi! Tretji Grk poleti ali Skok se mu prilepi in ga ne pusti ter preda palico zadnjemu Tueanu. Zaradi slabe predaje Grk nekoliko pobegne — publika divja Toda »Fran-cek« je na mestu. Spusti se za Grkom in razlika je vse manjša in manjša. 100 m pred ciljem ga dohiti. — premaga , in —, Jugoslavija je prva .v času novega Vulkanskega in jii£o slovenskega "rekorda. S to točko je bil program prvega dno končan. Končno stanje brez točk tenisa je naslednje: Grčija 34, Jugoslavija 26, Rumunija 18. Bolgarija 7. Turčija 7. Ljubljanski zimskosportni podsavez bo imel drevi ob 20. važno sejo v damsk) sobi kavarne »Emone«. Udeležba obvezna! Izredni občni zbor TK Skale, podružnica Jesenice bo v nedeljo 11. t. m. v prostorih Kazine, Lukmanov trg, točno ob 9.30. Članstvo naj se občnega zbora, ki ja izredne važnosti, zanesljivo in točno udeleži. -t- PRESELITEV! Pisarna FRANCOSKE LINIJE (FRENCH LINE) MAVRE - NEW YORK zastopnik IVAN KRAKER se je preselil dne 1. OKTOBRA t. L iz Kolodvorske ulice štev. 35 na MASARYK0V0 CESTO št. 14 nasproti izhoda glavnega kolodvora Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše najdražje soproge, mamike, hčerke, sestre, snahe, svakinje, tete, gospe odvetnikove soproge Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom: dr. Cedetu in sanit. svetniku dr. Jenku iz Laškega, primar. dr. Watzkeju in sekund, dr. Puclju iz Celja za njih požrtvovalni trud, da bi nam rešili predrago pokojnico; ge. Rozmanovi iz Laškega in čč. sestram usmiljenkam celjske bolnice, ki so ji stale ob strani ob smrtni uri; čč. gospodom duhovnikom: dekanu monsignorju dr. Krulcu in vikarju Holcmanu iz Laškega, župniku duhov, svetniku Gaš-periču iz Trbovelj in župniku šolincu iz Slovenske Bistrice za njih zadnje spremstvo, g. dekanu za tolažilne besede ob grobu, pevcem za poslovilno petje; vsem, ki ste ji zadnje počivališče okrasili z venci in cvetjem ali ki ste z darili v dobrodelne namene počastili njen spomin; vsem, ki ste jo še zadnjič obiskali in se je spomnili v molitvi; vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ki ste nas tolažili in nam kakorkoli pomagali v naši boli. Bog Vam povrni! Laško — Slovenska Bistrica, dne 7. oktobra 1931. 12621 Službene objave LNP (S seje k. o. dne 7. t. m.) Navzoči gg.: Rybar, inž. Debelak, Novak, dr. Dougan, Grzetič, Bucik, Galov. Kaznuje se po § 20. z uporabo § 6. igralec Stupica Milan (SK Grafika) s štirinajst dnevno zabrano igre, t. j. do 23. oktobra. Igralec Trobevšek Lado se oprosti. Po § 13. k. p. se kaznujejo igralci Turk Otmar, Golinar Franc (oba SK Železničar) in Marko Ivan (ISSK Maribor) s štirinajstdnevno zabrano igre t. j. do 23. oktobra. Po § 24. k. p. se kaznujejo igralci Urbančič Ludvik (SK Železničar), \Veis Herman, Petan Er-nest, Stare Stanislav (vsi ISSK Maribor) s štirnajst dnevno zabrano igre t. j. do 23. oktobra ter igr. Konič Josip (ISSK Maribor) z dvomesečno zabrano igre t. j. do 9. decembra 1931. (S seje n. o. dne 7. t. m.) Navzoči gg!: Ribi?. Setina, Novak. Acce-to. Grošelj. Pivk, Kuret in za MO Gelja g. Hobacher. V nedeljo 11. t. m. se določijo naslednje prvenstvene tekme: Ljubljena: igrišče Ilirije: Ilirija : Svoboda ob 15.30. Predtekma ob 13.45 prvenstvena tekma Ilirija II : Svoboda II. Službujoči odbornik LNP g. Buljevič. Vsak klub mora postaviti po tri starejše in vestne reditelje. Nastop službe pol ure pred pri-četkom prve tekme. Igrišče ŽyK Hermes: ob 13.45 Grafika : Slovan in ob 15.30 Hermes : Jadran. Službujoči odbornik g. inž. Kuljiš. Vsak klub mora postaviti po dva starejša in vestna reditelja. Nastop službe pol ure pred pričetkom prve tekme. Maribor: Maribor : Železničar, predtekma prvenstvena tekma Maribor II : Železnic ir II. Službujoči odbornik LNP g. inž. Debelak. — Rikek: Javo mik : Svoboda. Vič. — Trbovlje: Trbovlje : Retje. — Celje: Celje : Šoštanj. Kazenskemu odboru se predajo igralci Kosmač, Oven (oba SK Jadran), Konrad (SK Železničar), Pogačar (SK Svoboda, Vič), slednji s takojšnjim suspenzom. Upravnemu odboru se preda SK Disk, Domžale, zaradi pomanjkljivega rcditclj-stva pri tekmi Svoboda : Disk 29. IX.: nadalje ISSK Maribor, ker ni postavil stranskega sodnika pri tekmi Primorje : Maribor, 27. septembra. Opozarjajo sc službujoči odboniki, da prisostvujejo pri obračunu in prevzamejo preostale vstopnice ter jih v 24 urab pošljejo podsaveznemu blagajniku. Nadaljevanje sledi. Tajnik II. Službeno iz Odbora za delegiranje sodnikov. Delegirajo se k p-v. tekmam za 11. t. m. v Ljubljani: Ilirija I : Svoboda 1 g. Jordan ob 15.30, Ilirija II : Svoboda 11 g. Zupan ob 13.45. Obe tekmi na igrišču Ilirije. Grafika : Slovan g. Mahkovcc, Hermes : Jadran g. Cimperman, obe na igrišču Hermesa ob 13.45 in 15.30. — V Miriboru na igrišču LVSK Maribora: ISSK Maribor : SK Železničar ob 15.30. Delegira OZDS pri JNS (rez. g. Dolinar). — Na Rakeku: Javornik : Svoboda. Vič ob 15.30 g. Luke-žič, v Trbovljah: SK Trbovlje : SK Retje ob 15.30 g. Vagner (igrišče SK Trbovlje). Opozarjajo se klubi, v kolikor bi se dogovorili, da tekme ne prično ob določenem času (15.30), da o tem pravočasno obves^c delegirane sodnike in LNP. Odboru za delegiranje .sodnikov pri Mo Celje se sporoča, da' mora za prv.T tekme delegirati le ,sav. sodnike Kolesarske! sekcija ASK Primorja naproša vse dirkače, ki nameravajo sodelovati pri nedeljskih medklubskih kolesarskih dirkah pa športnem prostoru ASK Primorja, da se javijo najmanj eno uro 7jred začetkom dirk na igrišču, da sc uredi vse potrebno z ozirom na obširni spo. red in kmalu nastopajoči večer. Nagrade zmagovalcem v Posameznih točkah se raz-delc isti večer v restavraciji »Zvezda«. V primeru slabega vremena se prireditev od-godi. Meriborski zimskosportni podsavez sklicuje If. redni občni zbor v Maribora, v lovski sobi hotela Orel 17. t. m. ob 20. Člane opozarjamo na podsavezna pravila, objavljena v Športnem listu Št. 33 z dne 14. t. m. V smislu § i4. podsaveznih pravil bo občni zbor v primeru nezadostne udeležbe pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Delegati morajo predložiti pooblastila z navedbo onega, ki ima glasovalno pravico. Vsak član ima pravico poslati dva delegata. Vsak č!an ima en glas, ne oziraje se na število verificiranega članstva, a za vsakih 20 verifeiranih članov še po en glas. Predlogi za občni zbor se morajo dostaviti upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom. Gorenjski zimskosportni podsavez s sedežem na Jesenicah bo imel v soboto 10. t m. ob 19. v kolodvorski restavraciji na Jesenicah izredno važno sejo, pri kateri se bo razpravljalo o sestavi pravilnika za mladinske smuške tekme. Zastopniki vseh včlanjenih društev in klubov naj se te seje sigurno udeleže. Nogometne tekme za prvenstvo Jesenic prično v nedeljo. Tekmoval: bodo domači klubi »Borec«, »Bratstvo« in »Svoboda« Kot prva se srečata na igrišču Bratstva v nedeljo ob 15. stara rivala »Borec« in »Bratstvo« ter je pričakovati z ozirom na objestransko dobro pripravljenost zelo napete igre. SK Mura v Mariboru. V nedeljo je gostoval murskusoboški SK Mura v Mariboru ter odigral tekmo s Svobodo. Rezultat tekme je 0 : 3 v korist Svobode. Igra je bila zelo ostra in je zahtevala svoje žrtve. G. Nemec Ludvik, znani športnik in bi/ši državni prvak v ping-pongu si je zlomil nogo. Pretekla športna nedcljs v Škofji Loki je bila prav zanimiva. Na letnem telovadišču Sokola sta bili odigrani dve tekmi. V predtekmi so nastopili škofjeloški dijaki proti Sokolovi rezervi iz Škofje Loke. V jako živ.nni igri so se izkazali Sokoli močnejši in so upravičeno odnesli zmago s rezultatom 5 : 1. V glavni tekmi so nastopili Medvodčani proti Škofji Loki — Sokol I. moštvo. Obojestransko smo od igre pričakovali več. Medvodčani so napadali sunkovito, a nevzdržno in so do rezultata 1 : 1 še nek iko vzdržali, potem pa preccj popustili. Tekma jc bila mestom* napeta in ostra. Gostje so dosegli visok poraz. Rezultat 2 : Volponer. A. Nedelja, 11.: "MaVerling :. Prva repriza vesoioi«_'re Takšna je prava", ki je pri premijeri prav dobro zabavala občinstvo, bo jutri za red C. Režija je prof. šestova. v posameznih vlogah: ga. Nablo-cka, gna. Kukčeva, ga. Medvedova in gna. Siavčeva ter gg. I>aneš. Železnik in Plut. — Drevi pa drama ponovi X<1 ~tro»vo delo z vsemi lastnostmi podobnih del. katerih glavni namen je zabavati občinstvo. »Viktorija i it njen huzar* je naslov op*-r<'ti. ki si je v lanski sezoni osvojila vso Evropo. Izvrstna glasba, ki j" postala takoj po premijeri popularna, kator tudi vsebina, sta ji zagotovili trajen velik uspeh. Orkester je napisan silno barvito, zveni naravnost odlično ter je [>oln najlepših doniisiekov. Vsebina operete pa je silno raznolika. Njeni junaki morajo prepotovati skoraj pol zemeljske oble. Predigra se vrši v Sibiriji, prvo dejanje na Japonskem, drugo v Petrogradu, a tretje na Madžarskem. Premijera . Viktorije bo v naši operi jutri zvečer. Predpro-daja vstopnic pri dnevni blagajni. Predstava bo izven abonmaja. Radio Izvleček iz programov Petek 9. oktobra BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20.30: Carusovo petje na ploščah. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 17: Godalni kvartet. — 19.20: Zabaven program. — 20.25: Cerkvena glasba. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Plošče. — BRNO 19: Ves program iz Prage. _ VARŠAVA 16.40: Koncert mladih talentov. — 17.35: Orkestralen koncert. — 20.15: Simfoničen koncert. -— Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 20: Brahmsova, Wolfova in Brucknerjeva glasba. — 22.15: Prenos iz Budimpešte. — BERLIN 19.30: Simfoničen koncert — 20.30 Literaren program. — 22.30: Lahka glasba. — KONIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert. 20.10: Literaren program. — 21.20: Operni večer. — MuHLACKER 17.05: Popoldanski koncert — 19.45: Anekdote. — 20: Simfoničen koncert. — 22.30: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka godba orkestra. — 19: Vojaška godba. — 20: Prenos orgelskega koncerta. — 21.45: Narodne pesmi. — 22.30: Orkestralen koncert. — RIM 17.30: Lahka glasba. — 20.10: Plošče. — 21: Operetni večer. PUH- PERJE R MIKLAUC LJUBLJANA RODBINI DE. DOMINIK DRNOVŠEK in KRULC. Zahvala Vsem, ki so nam ob priliki smrti našega dragega in skrbnega soproga, očeta in starega očeta MIHE ČOPA izkazali toliko sočutja, spoštovanja in prijateljstva, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. dr. V. Marčiču za njegovo nad vse požrtvovalno skrb in nego za časa bolezni dragega pokojnika, vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam pomagali lajšati zadnje ure njegove, dalje preč. gg. dr. Gregorju žerjavu, Demšarju, Križmanu, Sodji, ki so ga spremili na zadnji poti, g. Jakobu Janu za pretresljivi nagrobni govor, vsem darovalcem vencev, pro-stov. gasil, društvu in splol^ vsem, ki so nam s svojo obilno udeležbo pri pogrebu izrazili svoje sočutje nad izgubo, ki nas je zadela. 12615 Blejska Dobrava, 7. oktobra 1931. Žalujoča čop-ova rodbina V soboto dne 10. t. m. se bo vršilo v zeleni dvorani hotela »UNION« od 8. dop. do 17. pop. praktično razkazovanje, čiščenja z »t Al Bo 14 ličilom ki je najboljše in najekonomičnejše sredstvo za snaženje parketov, barva-nih in drugih tal, za linoleum, za vsakovrstno pohištvo, tudi belo in us-njato, oljnate stene itd. Opozarjamo na to predvajanje vse interesente, posebno cenjene gospodinje ter vabimo na številen obisk. AGILNE ZASTOPNIKE EV ZASTOPNICE SPREJMEMO! 12619 V globoki žalosti naznanjamo, da je naš dobri oče in soprog, gospod KURNIK ANTON žel. nadsprevodnik v pokoju dne 7. oktobra ob 22. uri, previden s tolažili sv. vere, v 82. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo 9. oktobra ob 14. uri popoldne izpred hiše žalosti v Pražakovi ulici št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. oktobra 1931. 12618 Kurnik Marija, soproga — Kurnik Anton, šef računovodstva pri drž. rudniku Velenje, Kurnik France, učitelj, šoštanj, sinova, z rodbinama. „Jutrovi" malt oglasi imajo siguren uspeh! O. Hanstein: kriva? Roman Preiskovalni sodnik je molče gledal za njim. »Samo s to obljubo sem ga mogsl pridobiti,« je rekel Schluter, »in zdaj mu itak nimamo česa očitati. Nikar se ne bojte, da bi se vrnil. A mi moramo tudi lopovu držati besedo.« Preiskovalni sodnik je vprašal: »Nu, kako vam je tedaj ime?« Wellhorn je molčal. »Dokazano je, da niste Alfred Wellhorn. To menda priznate?« »Ko itak veste —« »Odvedite moža v preiskovalni zapor.« Lažnega Wellhorna so odvedli. »Ali vi veste njegovo ime?« »Tako imenovani Skobeljev, alias Magarazzi ga je spoznal v Kahiri kot Edgarja Schulza.« »Tedaj je bila vaša domneva vendarle kriva.« »Morda, morda tudi ne. Drevi S2 popeljem v Barmen in upam, da izvem tam kaj več. Vsekako prosim, da bi osebo, ki njenega imena ne bi rad glasno izrekel, nadzorovali in po možnosti preprečili njeno crdpotovanje.« Grof Hohenheim, ki je bil dotlej nem, a tem bolj razburjen gledalec, je pristopil. »Ali smem vprašati, kaj pomeni vse to?« »Dokazano je, da je bil tisti, ki se je predstavljal za Alfreda VVellhorna, slepar. To je do nadaljnega vse—« ^ette malim oglasom t Zenitve, dopisovanja, naznanila fc- oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Šifro i.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutra00 Lfci, hrani, stanovanju, razsvetljavi in kurjavi. Kuharici, ki ne sme biti stara izpod 35 let, se nudi še postranski zaslužek (pranje in šivanje). Kuhati je za 6 oseb. Spričevala dajo predno-st. Takojšnje ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Izredna priložnost«. 44724-1 Strojepisko M prepisovanje iščemo. — Pismene ponudbe na Dra-amtični odsek Narodne čitalnice v Kamniku. 44732-1 Mladega fanta postejiega in mirnega, s hrano, stanovanjem in perilom v hiši sprejme sobo-Blikarska, pleskarska, črko-slikarska in lakirarska delavnic«. Prednost ima že nekoliko vešč te obrti. — Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Zapo-Blenje takoj«. 44720-1 Dekle pridno ln pošteno, ne pod 18 tet staro, z znanjem kuhanja in veščo nemškega jerika, sprejmem takoj t boljšo hišo. Zglasiti se jo pri gospe Dr. Menzel. Lava Stev. 3 — Celje. 446S4-1 Brivskega pomočnika dobrega mladega delavca, z oskrbo v hiši sprejme takoj Martin Koprivniak, Rogatec. 44593-1 Točaja (pipničarja) ki »e razume ▼ konserviranju vina, ne-oženjeaega, vojaščine prostega sprejmem v stalno službo proti mesečni plaži £00 Din ter hrani ln stanovanju. Ponudbe na naslov: Hotel »Central«, Zemun. 44542-1 Čevljar, pomočnika sprejme takoj Zorman v Kožni dolini, cesta IX/35. 44743-1 Šiviljo in vajenca ta krznarsko obrt sprejme takoj Alojzij Lampič, Vi-dovdanska cesta štev. 2. 44763-1 Šiviljo SSčem na dom. Večna pot št. 3 — od 2. nre naprej. 44752-1 2 kroj. pomočnika takoj sprejme Rems Ivan. Vogelna ulica štev. 5. 44755-1 Postrežnico sprejmem. Predstaviti se je med 10. in 12. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44780-1 Prodajalko dobro m.mufakturistinjo sprejme Anton Savnik v fikofji Loki. 44782-1 2 kroj. pomočnika s diplomo, iščeta službo — tudi na deželi. — Naslov. Ulica na grad štev. 9. 44794-1 Čevljar, pomočnika takoj sprejme Josip Prešeren, Ljubljana VH, Celovška cesta 62. 44799-1 Potnika za Jesenice u bližnjo okolico tako; sprejmem za obisk privat iih strank. Služba stalna n dober zaslužek. Cenjene ponudbe pod »3000« na po iružnico »Jutra« na Jese nicah. 44320-5 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub ijano in okolico ter vso dravsko banovino za ma nufakturno blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 39877-5 ) Modna šivilja dobro izurjena, gre šivat na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44741-3 Jesenice Absolventka praškega kon-zervatorija poučuje klavir in gosli po nizki ceni. Interesenti dobijo informacije 10. t. m. ob 4. uri v meščanski šoli na Jesenicah. 44609-4 Strojepisni pouk Večerni tečaj od 7.—9. ure Vpisovanje danes od 7. do '/_> 8. ure zvečer. Cristofov učni zavod, Domobranska cesta 7/1. 44713-4 Nemščino francoščino pouk, prevajanje in korespondenco prevzame dipl. učiteljica. — Poučuje tudi italijanščino in klavir. — Groharjeva 5, vogal Ašker čeve 17, tramvajska postaja pri uri na Tržaški c. 44630-4 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast, koncesijondrana Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! 251 Tricevni radio direkten priključek, zvočnik, poceni proda Stjepan Kralj, brivec, Dunajska e. št. 58. 44636-9 Prikolico Rudge Withworth, prav v dobrem stanju prodam za 3000 Din. — Na ogled pri St. Cyransky, mehanik v Kranju. 44667-10 Motorno kolo D. K. V., v popolnoma brezhibnem stanju poceni proda Lovto Sebenik, Knezova 28. 44775-10 Kolo »Pariš« eno leto rabljeno, za polovično ceno naprodaj v Vodmatu, Pod ježami št. ,11. 44786-11 Mizar išče kakršnokoli zaposle-nje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mizar«. 44704-2 Absolvent s prav dobrim uspehom dovršenih 4 meščanskih šol išče mesto v pisarni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44709-2 Retušerka z dolgoletno prakso, išče za domače delo, za retu-širanje negativov. Vera Marinkovič, Štepanja vas št. 68 — Kodeljevo. 44747-2 Vpokojenec 44 let star, trgovsko izobražen, ki dopisuje v slovenskem, srbohrvaškem in nemškem jeziku, strojepisec, izvrsten skladiščnik, išče primerno zaposlitev. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zaposlitev«. 44722-2 Vzgojiteljica z letnim spričevalom, vešča nemščine, šivanja in gospodinjstva — ki ljubi otroke, prod nameščenje. gre tudi kot hišna v boljšo hišo Cenjene ponudbe pod »Zanesljiva, pridna in poštena« na oglasni oddelek »Jutra«. 44581-2 Krojač zelo spreten v delu za dame in gospode, vajen samostojnega dela in popravil, želi dobiti mesto v Ljubljani ali zunaj. Pogoj dobra prehrana. Cenj. ponudbe na naslov: Matej Langerschek, Polakova ul. št. 11. 44767-2 Trgovski pomočnik špecerijske stroke, išče službo, event. tudi na deželi. Mahora, Celovška c. št. 43. 44750-2 Absolventka 5. razr. realke in trgovskega tečaja, 7 let poštna uradnica v Italiji, s per-fektnim znanjem laščine in precej nemščine ter srbohrvaščine, išče primerno zaposlitev. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna«. 44790-2 Predsoba jedilnica, slike in detektor ugodno naprodaj v Veliki čolnarski ulici štev. 15 — pritličje. 44729-6 Sobna vrata z okvirjem, dobro ohranjena naprodaj v Verstovško-vi ulici 12. 44621-6 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din. Čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB, niča 82. 22-6 Železen štedilnik ngodno naprodaj na Poljanski cesti št. 6/1 desno. 44760-6 Pisalno mizo amerika.nsko, več stelaž za knjige in druge stvari prodam radi selitve. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44754-6 Najnovejše modele jedilnega pribora, rje prostega, smo dobili — 24-delni v kasetah 350 Din. Na ugodne plačilne obroke. Oglejte si našo bogato zalogo v gospodarskih in gospodinjskih predmetih. — Kataloge v hišo gratis. Sapira, Dunajska cesta 36. 44800-6 Razen inventar potreben za mlekarno, tudi skodelice, žlice in drugo kupim. Ponudbe na Deli-kateso v Vegovi ulici 2. 44777-7 Poljske tračnice najmanjšega profila kupi Rudolf Dergan, Laško. 44579-7 Bukova drva suhe cepanice in leseno oglje kupujem na vagone. Ponudbe z najnižjo ceno prosim na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Gorivo«. 44413-7 Krompir kupujem na vagone. Ponudbe z najnižjo ceno prosim na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Krompir«. 44412-7 10—15 panjev kranjičev za pleme kupi Gabrovšek Jakob, Vič pri Ljubljani. 447,15-7 Kot sodelujoč družabnik z 10—15.000 Din pristopim tja, kjer je denar in uspeh siguren. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samski 98«. 44698-16 15—20.000 Din posojila iščem za dobo 6 mesecev proti dobri garanciji in visokim obrestim. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno posojilo«. 44637-16 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. Kdo takoj posodi 10.000 Din za pol leta — nroti 10 % Obrestim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Popolna sigurnost«. 44766-16 Kdor posodi proti visokim obrestim Din 2000, reši življenje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V varne roke«. 44774-16 77? Lepo jedilnico kompletno, v staronem-škem slogu in 2 lepi antični pisalni mizi takoj zelo ugodno naprodaj. Na ogled" dne 9. oktobra med 13. in 16. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44744-12 Zimska suknja poceni naprodaj v Kapiteljski ulici 7/L 44792-13 Trgovino z vsem inventarjem in stanovanjem, blizu farne ceT-kve in železniške postaje, na prometni točki takoj oddam v najem. Prednost imajo samci in samice. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prometen kraj«. 44326-17 Pridtfki Lep jedilni kostanj po Din 1.50 kg razpošilja Peter Setina, Radeče pri Zidanem mostu. 44578-33 Divji kostanj in rešetaji ter zdrav ječmen, v vsaki množini kupi Josip Kirbisch v Celju. 44801-33 13- Enonadstropno hišo z gostilno in trgovino prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44694-20 Trisobno hišo s hlevom, njivo in vodno močjo, bivši mlin, blizu postaje in cerkve, v večjem industrijskem kraju za 28.000 Din proda Luka Sevnik, Radoiftlje št. 26, okraj Kamnik. 44692-20 Krasno posestvo z gostilno, trgovino in mesnico, vse v najboljšem stanju, tik farne cerkve na Dolenjskem naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44719-20 Hišo v Ljubnem na Gorenjskem, skoraj novo, v najboljšem stanju, s kopalnico, vodovodom in električno razsvetljavo takoj ugodno prodam. Pojasnila daje Ivan Maier v Ljubnem. 44592-20 Vilo ali hišo z 2—3 stanovanji, oziroma manjšo parcelo v bližini centra kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Resen reflektant«. 44477-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44121-20 Mlin naprodaj na najbolj prometnem kraju pri železn. postaji v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra »od šifro »Prometni mlin« 43507-20 Parcele poleg nove šole v Zgornji Šiški prodam po 15 in 30 Din. Istotam tudi naprodaj avto-limuzina poltovorna, v prav dobrem stanju, z majhno uporabo be.ncina. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44764-20 Srednje posestvo z gospodarskim poslopjem. 10 minut oddaljeno od farne cerkve, v lepi legi proda Anton Bregar, Čatež pod Zaplazom, p. Velika Loka. 44765-20 Hišo v Mariboru s 5 sobami in vrtom, v bližini kolodvora, zamenjam s slično v Ljubljani, ali prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44810-20 Veliko parcelo pri dolenjskem kolodvoru oddam vrtnarju, ali za skladišče. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 44788-20 Hlode hrastove, bukove in jelove stalno kupuje Lavrenčič & Co., Ljubljana. Vošni *ova ulica 16. 44577-15 3 dijake ali gospode z vso oskrbo sprejmem po 509 Din, brez iste pa po 150 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44706-22 Lep trgovski lokal na prometnem prostoru v novi hiši takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44476-19 Stanovanj, prostor poraben kot soba in kuhinja, v izmeri 40 mJ, se odda s 1. novembrom na Šmartinski cesti štev. 21. Več se poizve na Dunajski cesti 25, dvorišče (pisarna) 44771-19 Hotele, gostilne kavarne, restavracije in vi-notoče prodaja in daje v najem poslovinca za gostil-ničarstvo M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 213-19 Trgovski lokal s skladiščem in stanova njem, v zelo prometnem kraju bližnje okolice ljub ljanske takoj oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44322-19 Poslovil! lokali na Dunajski cesti št. 29/1 so s 1. septembrom os raz polago. Poizve se Istotam. 43374 19 Lokal s trafiko na prometnem kraju zete poceni takoj oddam. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Lokal s trafiko«. 44806-19 Gostilno, mesarijo in trgovino v prometnem kraju, blizu farne cerkve in šole, radi družinskih razmer prodam za 150.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober promet«. 44325-19 fUmwtm}a oddajo Stanovanje 3 sob, kuhinje, pralnice itd. pri tramvaju z oktobrom oddam na Dolenjski c. 12. 44623-21 Enosob. stanovanje v I. nadstropju, Bežigrad, oddam odraslim ljudem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44506-21 Trisob. stanovanje z vsemi pritiklinami, v strogem ©entTu mesta oddam s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44756-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, v vili, 6 minut od remize v Zg. Šiški oddam za 450 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44773-21 Štirisob. stanovanje primerno tudi za pisarne, v centru mesta oddam takoj ali s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44772-21 Stanovanje 3 sob, kabineta, kuhinje, pritiklin in polovica vrta, v Kolezijski ulici štev. 36 oddam takoj v najem. — Pojasnila daje Arko Ivan, Ribnica 57, Dolenjsko. 44746-21 Stanovanje parketirane sobe, kuhinje, pritiklin in zaprte predsobe, z vodovodom in elektriko oddam s 1. decembrom v Sp. Šiški. Kamniška ulica 22. 44740-21 Enosob. stanovanje (Bežigrad) s 1. novembrom oddam 2 boljšima osebama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44770-21 Stanovanje 2 sob. predsobe, kuhinie in pritiklin oddam v vili pod Tivolijem — Cesta v Rožno dolino štev. 34. 44505-21 Stanovanje ? parketiranih sob, kuhinje in pritiklin. z novembrom oddam pod Rožnikom. Večna pot 9. 44759-21 Trisob. stanovanje krasno, v centru mesta oddam za 1800 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 44785-21 Stanovanje sobe in kuhinie in podpritličju takoj oddam mirni in čisti stranki pri Vrtači — Rutarjeva ulica štev. 4/a. 44796-21 iščejo Mirna stranka treh odraslih oseb. mati, hčerka in sin, išče s 1. novembrom stanovanje 2 sob in pritiklin. Najraje v neposredni bližini mesta. Stranka je zelo mirna, čista in redoljubna. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Redoliubna«. 44571-21/a Mirna stranka od 3 člana traž» stanovanje od 2—3 sobe, sa nus-prostorijoma. centrumu ili bližoj periferiji. Ponude na oglas, oddelek »Jutra« pod •Mladi zakonci«. 44791-?1's Dva sostanovalca sprejmem s 15. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44728-23 Zračno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom iz »topnjišča in elektriko ta-koj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44730-23 Sobo novoopremljeno spalnico z dvema posteljama, v centra mesta oddam takoj ali s 15. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44703-23 Lepo sobo s kopalnico oddam na Bleiweisovi cesti št. 3/III. desno. 44716-23 Opremljen kabinet v lepi legi, z zajtrkom za 300 Din mesečno oddam v Herbersteinovi ulici 24 (koncem Stadiona). 44702-23 Sobo za pisarno ali slično oddam v neposredni bližini pošte. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44695-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom — in veliko sobo s štedilnikom takoj oddam na Krakovskem nasipu štev. 26/1. 44642-23 Sobo novoopremljeno, čisto, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v sredini mesta oddam takoj enemu ali dvema boljšima gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. Ogledati med 13. in 16. uro. 44745-23 Blizu Tabora oddam sobico za 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44751-23 Za pisarno oddam prazno sobo v centru mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44793-23 Opremljeno sobo veliko, oddam na Dolenjski cesti štev. 23. 44789-23 Lepo sobo s prostim vhodom, v visokem pritličju oddam za pisarno ali stanovanje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 44811-23 iščejo Dva gospoda iščeta sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »100«. 44674-23/a Stanovanje s hrano iščem pri samici aH vdovi Pismene ponudbe na naslov D. G., Šiška, Jernejeva c. št. 54. 44731-23/a Kot sostanovalka grem k preprosti ženi v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sostanovalka«. 44797-23/a Prazno sobo v bKžini stare šišenske cerkve iščem za takoj ali s prvim. — Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« 44798-23/a Sob* oddajo Gospoda sprejmem na stanovanje v Trnovem, Mivka štev. 28. 44697-23 Restavracija Zebal Rudnik - Ljubljana. Dolenjska cesta, nudi vsako soboto in nedeljo domače krvave in jetrne klobase. Prvovrstna vina. 44065-18 r Dvpiti Iščem gospoda za posečanje plesne šole in krajšanje zimskih večerov Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Samostojna«. 44795-24 Nam. aparat za trajno kodranje las. — Onduliranje stane 100 Din i.n je gotovo v dveh urah, brez nevarnosti, da bi se opekla koža. Velike trajne kodre brez vodne ondula-cije. Cenjene dame iz okolice naj javijo svoj prihod z dopisnico. Avgust Del Bello, salon za dame in gospode, Domžale. 44762-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Automati, Agilna in zanesljiva moč, Absolutno čisto, A. G. I. G. 8478, Brezpogojna poštenost, Čimprej, Črna in blondinka, Cista gospodinja, Dama 31, Dve sobi 40313, Dober prostor, Dobro kuham, Dobre obresti, Delikatesa, Dober pomočnik, Dobra moč, Dober frizer, Dober dobiček, Dober pianino, Dober delavec, Dobra kuharica, Dobra gospodinja, Dolgčas, Francoščina, Gorenje, Gramofon, Garancija 15.000, Gospodinja, Gorenjka, Hiša 150, Honorar po dogovoru, Ingenjer, Inteligentna 951, Jesen, Ika.rut leti, I. S., Jesenski večeri, Izabela, Kolezija, Kot gospodinja, Koncesija 50.000, Konimis&ionslager 1030 — Kaučič, Ivan, Kmečko dekle, Lepi dom, Ljubljana, Luiza, La vie d' amour, Ljubljana — slučaj, Mirna obitelj, Močno, Mirna sobica, Madrac, Meteor, Mladenič, Nemški ovčar, Na-daljna sreča, Nemščina E, Na obroke, Neutrudljiva, Nagasaki Marn, Oskrba, Osamljena, Odrasla družina Odgovor 200, Obogatiš, Pi-sarca, Prodavačica, Prevzamem takoj, Priložnost, Primerna cena, Primorka, Prekajevalec, Polir, Poštenost, Poštenje, Prometna točka 99, Poštni predal 87, Pomoč v hiši, Peč, Pult, Pesa, Pomlad 31, Prilika, Pensioner z ženo, Redka prilika, Res prvovrsten, Radio, Resna, Ročni voz, Stroga tajnost, Sreča v zakonu, Sredi oktobra 31, Srce in duša, Smehljaj mi daj. Stalna in 1000 Din. Sušek, Soliden plačnik, Sylva, Samski, stanovanje 7 + 15, Strojnik. Stalen UTadnik, Sreča zaželjena. Sirota, Sigurno, Sigurna eksistenca 516, Stalno dobra plača. Šentjakobski in Križevniški okraj. Šiška 7, Šola, Tkalski mojster. Takojšnje plačilo, Trgovka, Točna, Tričlanska družina, Trezen strojnik, Ugodna prilika, Underwood, Ugodni pogoji Ugodno. V. A. I-, Veselje do trgovine. VTtnarica. Vestna kuharica, Valvazor 160. Več ustmeno, Vesela družba. Zmožen 312. Za takoj. Zmožen. Zgodna jesen Za »talno. ZaneslMva 28. Zmožna kavcije. Zelo poštena. Zmožna 600. Zmožnost, Zanesljiva 951, Zaželjena sreča. Ženitev, 15, 333. 70779. 100. 28 do 40 let. 100.000. 75% dobiček zaiamčen. 823. 777. 888. 9000 I>in. Kromat. harmoniko kupim ali vzamem za šest mesecev na posodo. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pouk«. 44574-26 Klavir lep instrument za 4000 Din in harmonium za 1300 Din proda Heybal J., Kamnik, Sutna št. 34. 44757-26 Klavir dobro ohranjen, po zelo nizki ceni prodam. Naslon v oglasnem oddelku Jutra 44783-26 Čevljarski stroj skoraj nov za 3500 Din naprodaj v Koroščevi nI. St. 2 (pri kemični tovarni) 44632-29 Pisalni stroj proda »Tehna«. Ljubljana. Mestni trg štev 25/1. 43656-29 Šivalne in pletilne stroje popravlja in renovira Emil Klobčaver, speeijalni mehanik, Ljubljana. Sv. Petra cesta 47. 303-29 Stroji! Rad! preureditve obrata prodam stroje, popolnoma uporabne, brezhibne, po najnižji ceni, in sicer: 8-40 po Din 650.—, 8-50 po Din 1300.—, 8-60 po Din 1500.—. Izvolite si os«bno ogledati, gotovo boste našli stroj, ki bo za vašo porabo tako za izdelovanje noga vie, kakor vseh drugih pietenih predmetov. Pišite na naslov: Kati Vaj t, Ce lje. 305-29 Pisalni stroj skoraj nov, mali Under-wood naprodaj v vinarni v Vegovi ulici štev. 2. 44776-29 Preklicu jem kar sem govoril neresničnega o Ivanu Rantu, tovarniškem delavcu v Dev. Mer. v Polju, m se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Anton Erbežnik. 44710-31 Fotoamaterska dela kakof tudi vsa strokovna aela naredi do sedaj naj bolje in najceneje foto graf Joško Smuc, Wolfo va ul. 12 in Specialna fo-to-trgovina A. Šmuc, Marijin trg 8 — vogal Wolfove ulice 1. 304-30 Sode za namakanj« sadja, mošt in vino, kislo zelje in repo, kakor druge pridelke, iz trdega lesa, ca 200 litr. vsebine, kupite v vsaki množini in najugodneje pri tvrdki Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. 43672-30 Boa je bila najdena. Vprašati pri Mimi Wohinz, modistki na Glincah, cesta XV/6. 44701-28 Infernuuij* Preklic! Za dolgove, katere bi napravil moj sin Alojzij na kakršenkoli način, nisem jaz plačnik. Josip Jezer-šek, Apihova ulica št. 26. 44737-31 Telefon 2059 i^Premo g suha drva Pogačnik, Boboričerv« (t. S Novost! Novo* ti NajnoveSa «ts2inska pate tna ielezna zelo prak> tična iložljiva postelja • tapeciranim m&dracom — praKtična za viakn biin> hotele, za putnjuče oso-be in nočne službe. Sta. ne Din 399.—. Razpošt« Ijam poštam in železni, com po povzetju^ S Lesena tluiimka patent« na zelo praktična staž« Ijhra postela a tapeciranim madracom. — Staore »i« Poljska patentna postela sloiljiv« praktična za touriste, vojake in za ferijalne kolonije. Slan« Dta 3 SO.—. Liegcsfohl praktična M ležanie m sedenje. Sta-»« Din Po tem imam čisto l