Štev. 183 TRST, v ponedeljek 3 julija 1911 |Teč*j XXXVI IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plafljivo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost1* za Primorsko. „F edinosti je moč/" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itroosln* nm. nedeljsko tzd&nje ,,EDINOSTI" stane: za oelo leto Kron 5*20, za pol leta Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Fd;noat*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranilni?nl raŽun Itev. 841-652. TELFFOM 11 11-57 Za naše šolsko vprašanje. Veliki manifestacijski shod v „Nar. domu" dne 2. julija 1911. Včeraj je bil vroč poletni dan. Solnce je metalo svoje vroče žarke, da je bil tržaški tlak kakor razpaljen. Vladala je tro-pična vročina. Gotovo torej najneugod-neji čas za velike sestanke v zaprtih dvoranah. Vrhu tega smo komaj dovršili veliko volilno borbo z nje trimesečnimi napori, razburjenji in agitacijami, ko bi bilo le naravno, da si vsakdo želi odpo čitka, oddihljeja od naporov take borbe. Ali ne ! Naše narodno vodstvo ni hotelo zamuditi primernega trenotka za manifestacijo radi vprašanja, ki je vsemu tržaškemu Slovenstvu pravo srčno vprašanje, vprašanje vseh vprašanj: manifestacijo zahteve in volje naroda ;za svoje šolstvo. Neposredno po velikem, utrudljivem boju je vodstvo pozvalo našo narodno vojsko na ponovno vršenje velike dolžnosti in — ni se varalo, močneji nego je tropična vročina in vse druge neudobnosti, je v našem ljudstvu čut narodne dolžnosti, je zavest, da vojska zmaguje le tedaj, če disciplinirano sledi klicem poveljstva. In zato je to naše ljudstvo včeraj kmalu po 9. uri predpoludne jelo v trumah vreti v „Narodni dom" tako, da je bila dvorana že ob 10. uri v vseh svojih prostorih nabito polna in da so množice napolnile tudi preddvorano, stopnišča, atrij in del trga pred „Narodnim domom". V dvorani je zavladala uprav neznosna vročina. Shod je trajal dve uri. Med množico je bilo tudi ženstva iz vseh slojev, a nikdo se ni maknil iz dvorane do zvršet-ka. Mi smo včeraj naravnost z občudovanjem gledali na to množico in z največim začudenjem smo si govorili : To je zrelo ljudstvo, to je ljudstvo, jki ima za ssboj najboljo politično šolo, to je ljudstvo, ki umeje kaj hoče in ki ima tudi trdne volje za neizprosno borbo za to kar hoče. Vzlic vsej vročini je bilo razpoloženje vznešeno — praznično. O tem je pričala šumna ovacija, ki jo je občinstvo priredilo dr. R y b a f u, dr. W i 1 f a n u, g. Ulčakarju in drugim gospodom, čim so se pojavili na odru. Izrazom navečjega zadoščenja v licu je dr. WJi 1 f a n sonornim glasom otvoril ta inpozantni manifestacijski shod, da — kakor je vskliknil - tržaško Slovenstvo še enkrat in še močneje povzdigne svoj glas za svoje zahteve na Šolskem polju. V volilnem boju nismo sicer — je nadaljeval — izrecno naglašali teh zahtev, vendar so PODLISTEK. Češka Magdalena Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. Premagan od neprijetnih občutkov je omahnil na stol. Težka glava se je sklonila na prsi, vznemirjene silnim viharjem. Nekolikokrat si je obrisal vroče Čelo s tresočo roko. V licu so se hitro menjavali izrazi močno vznemirjenih misli. Kakor bi se samega sebe bal, je od časa do časa mahal z rokama pred seboj. Ustnice so se mu krčevito stresale ; toda niso se odprle. Molčal je dolgo in nepremično sedel kakor okamenel. Se-le po ponovnem dolgem vzdihu, je, kakor se je zdelo, od-vel najhujši naval nevihte iz glave in srca, je prekrižal roke na prsih in jel takole govoriti sebi : „Nič vredno, poalo sem ravnal; sedaj pada na-me vse breme te sramote. Kristine bi ne bilo tukaj, če bi je ne bil jaz sem privel. Kaj sem si mislil, ko sem kraljevi strasti odprl pristop k njej ? Hotel bile te volitve v resnici sijajna manifestacija tržaškega Slovanstva za naše šolske postulate. Številom glasov oddanih v mesta in v okolici smo pokazali, kako opravičene so te naše zahteve in kako krivično je neizpolnjenje njihovo. Po inicijativi „Učit. društva" smo Vas povabili semkaj, da zopet povzdignemo svoj glas. V Vašem imenu bosta govorila danes dva govornika : eden s strokovnega stališča, drugi kakor aktiven politik. Na naših shodih vlada sicer neomejena svoboda, vsakdo prihaja do besede, ker je naše delovanje zasnovano na najdemokratičneji podlagi. Ali danes ne želimo nikake debate in to v interesu namena današnjega shoda. Nikdo naj se danes — razum obeh referentov — ne oglaša k besedi, danes naj ne bo nobene razlike med zborovalci, ampak vsi naj izvršimo danes veliko nalogo, da s svojim številom in svojim vedenjem damo temu shodu značaj velike manifestacije. Zato bodi današnji shod naj-dostojanstveneji, S tem pokažemo, kolika je razlika med nami in — drugimi. Drugod je slišati raznih klice v, narekovanih od narodnega sovraštva. Mi pa pokažimo, da se kakor kulturen narod oglašamo za svoje kulturne zahteve. Ves ta govor je bil spremljan od šu-mnega odobravanja. Na to je g. ravnatelj Josip U1 č a-k a r podal krasen, z vično ljubeznijo sestavljen referat, prepleten od mnogih ve-lezanimivih zgodovinskih in statističnih podatkov. V živih barvah je govornik slikal krivico, ki jo vsebuje za nas naša šolska mizerija. Posebno je naglašal, da šolsko vprašanje je za nas tržaške Slovence tudi krušno vprašanje. S prepričevalno besedo je dokazoval, da tujinec ne more biti nikdar ljubeč vzgojevatelj slovenskemu otroku in da vspešnega pouka more dajati le narodna šola. Številkami je dokazal, kako nečuveno favorizira vlada nemško Šolstvo, dočim ne privošča nam niti mrvic. In če nam že vrže kako mrvico, dela to le da ima povoda, da obsiplje Nemce z novimi dobrotami. Govornik se je na razsežno bavil z raznimi kategorijami Šol, ki jih imajo drugorodci v obilici, a mi — nič, da-si neprestano prosimo in zahtevamo. Kar nimamo šolstva v Trstu — ljudskega in strokovnega — smo si morali ustanoviti sami in moramo vzdrževati s svojimi krvavimi Žulji. sem se maščevati nad njeno nezvestobo ; hotel sem ji dokazati, da vem, kako globoko je padla ; hotel sem ji pokazati, da ne gojim do nje ni najmanjše sence nekdanjega spoštovanja in ljubezni; hotel sem jo prepričati, da je ne smatram za nič drugega, nego za javno brezčastno osebo: A kako je vse izpalo ! Hahaha ! Ali morem svoj razum obdržati v svoji moči ? Ali ni sedaj moje dejanje naperjeno proti meni samemu ? Ali nisem sedaj kaznovan, kruto bičan za vso neplemenitost in podlost, katere sem bil deležen proti ubogi, dobri, nedolžni kraljici Adelhaidi ? Obok grehov, zagrešenih v službi kralja, se je sedaj sesul na mojo glavo... Kristina je soproga kralja, če tudi protizakonito in po goljufiji, toda vendar kraljeva soproga, moja zapovednica, in psuje me s sužnjem, robom ! Mene, ki sem jej pomagal do povišanja in ki jo zaničujem v globini svoje duše !a .., Zakrohotal se je divje, tako, da je obok njegove nizke sobe v odmevu ponavljal dokaz njegove divje jeze. Skočil je po koncu in udaril z nogo ob tla, kakor bi hotel zemljo razbiti in se pokopati v njenem breznu. Potem je pristopil k Velezanimive podatke govora-kove so poslušali zborovalci z napeto pozornostjo, a ko je na zaključku vskliknil: Če smo vladi dobri, da plačujemo davke, da jej dajemo vojake, moramo jej biti tudi dobri, ko zahtevamo svojih šol. Pred vsem pa zahtevamo, da kruh v naših deželah bodi zagotovljen našim otrokom — je zagrmelo po dvorani od viharnega odobravanja. Nato je govornik predlagal nastopne resolucije : Tržaški Slovenci, zbrani dne 2. julija 1911 na velikem shodu v „Narodnem domu" v Trstu, najodločnejo protestujejo proti krivicam, ki se jim gode na šolskem polju. Uverjeni, da je pravična ureditev šolstva v Avstriji mogoča le na podlagi načela narodne avtonomije, poživljajo vlado in zakonodajne korporacije, da prepuste potom državnega zakona ustanavljanje, vzdrževanje in vodstvo vseh šol posameznim narodom, oz. narodnim svetom, izvoljenim za vsako narodnost na podlagi enake in splošne volilne pravice z vpo-rabo proporcijonalnega zistema. Dokler pa do tacega zakona ne pride, zahtevajo : 1) da se že s prihodnjim šolskim letom 1911/12 uvede na vseh c, kr. ljudskih in meščanskih šolah v Trstu slovenščina kot obvezen predmet za slovenske otroke, kar je naravna posledica odredb, po katerih je postala slovenščina obvezen predmet za Slovence na c. kr. realki in gimnaziji; 2) da se nemudoma podržavijo m primerno izpopolnijo vse tržaške ljudske šole, ki jih doslej vzdržuje slovenska šolska družba sv, Cirila in Metoda v Ljubljani ; 3) da se ustanovi popolna realna gimnazija s slovenskim učnim jezikom, oziroma, da se vpeljejo slovenske vspo-rednice realno-gimnazijskega značaja na c. kr, drž. gimnaziji v Trstu; 4) da se potem spremeni c. kr. pripravnica za srednje Šole v Trstu in na Prošeku v slovensko ljudsko, oziroma meščansko Šolo, ker z izpolnitvijo zahteve pod 3) odpade vsak predpogoj za njen obstanek ; 5) da se podržavi, oziroma izdatno podpre po drŽavi, obstoječa zasebna Slovenska trgovska Šola v Trstu ; 6) da se ustanovi, v smislu v državnem zboru že sprejete resolucije, stavljene po poslancu dr. O. Rybdru, slovenska obrtna šola v Trstu. 7) da se z ozirom na prenapolnje-nost posameznih okoličanskih šol in na oddaljenost mnogih krajev v okolici od Šolskih poslopij ustanove nove slovenske okoličanske ljudske Šole, zlasti v Sv. M. M. spodnji, Rocolu, Kjadinu, Škorklji in za Gropado in Padriče ; 8) da se ustanovi vsaj dve meščanski šoli v Skednju in Rojanu; 9) da predloži vlada v prihodnjem zasedanju dežel, zbora tržaškega načrt deželnega šolskega zakona z ločenimi šolskimi sveti za Slovence in za Lahe. Predsednik dr. W i 1 f a n je dal izraza najiskreneji hvaležnosti zborovalcev na zanimivem referatu, ki ga je podal g, ravnatelj U 1 č a k a r. Nato je predsednik podal besedo državnemu poslancu dr. R y b k r u, ki so ! mu zborovalci priredili ponovne ovacije. Besedami, ki so rezale kakor noži, je govornik bičal krivičnost dosedanjega vladnega zistema nasproti tržaškim Slovencem na šolskem polj*. Ogorčenjem je naglašal, j kako država zahteva od nas vršenje vseh državljanskih dolžnosti, noče pa poznati svoje dolžnosti oasproti slovenskim državljanom. Ob viharjih ogorčenja je govornik predočal krivičnost, a ob enem tudi neumnost avstrijskega zistema, ki za kulturne potrebe Slovencev nima denarja, pač pa ga Ima za — Italijanske šole v Albaniji, s katerimi odpira Italiji poti v Al-! banijo, da tam ubija — avstrijsko trgovino in industrijo. V tem momentu se nam je zdelo, da se mora dvorana zrušiti od 1 viharja ogorčenja, ki je divjal v njej in j naravnost gromovit aplavz je bil, ko je govornik vskliknil, da kaj tako bedastega ne bi bilo možno v nobeni drugi državi na svetu. Nadaljevaje je govornik izvajal, da edina pot, ki nas more izvesti iz tega labirinta, je princip narodne avtto-nomije, katere bitstvo je govornik na razsežno pojasnjeval. Le po uredbi države na podlagi narodne avtonomije, prenehaj biti šola bojno sredstvo v rokah močnejih narodov proti šibkejim. Naravnost briljanten je bil Rybarev govor, ko je dokazoval na podlagi skušenj, da od naših italijanskih nasprotnikov oknu, od koder je bilo videti zgornji ste-breni hodnik, za katerim so ležale sobe gospe Kristine; stisnil je obe pesti in je grozeče zažugal v tej smeri, v kateri so leteli njegovi goreči pogledi in razlučene misli; z razburjenim glasom je govoril dalje : „Mojemu maščevanju vendar ne uideš ! Niti kraljevski prestol te ne reši pred njim! Suženj, rob, strže ti z glave krono, če bi bila na njej tudi pribita .. . Hotel sem oditi, pobegniti od tod, da bi ne bil prisiljen gledati te Še na dalje; ostanem samo zato, da te zopet pahnem s tvoje sedajne višine, da pridobim olajšanje in mir svoji vesti! Ti si me tožila pri kralju ? Malopridnica! Jaz rešim Poljsko te sramote, ki jo provzroča tvoja navzočnost na Wawelu.a m. Strast kralja Kazimira za gospo Kristino je bila tako ognjevita in trpežna, da je kar vzbujala važne pomisleke ne samo pri njegovih dvorjanih, državnih uradnikih in v vsem poljskem plemstvu, marveč tudi pri širokem narodu, ki je bil navajen zreti na kralja kakor nevstrašenega junaka in srečnega razširjevalca države, in je radi teh lastnosti prizanesljivo gledal njegove nerednosti v zakonskem življenju. Češka milostnica je zadobivala od dne do dne večjo moč nad njim in sprav« ljala v nevarnost vso njegovo junaško naravo in bojevito odločnost. Tako nagla je bila spremena v vsem Kazimirjevem vedenju, da so jo pojasnjevali edino le z uničujočim, nesrečnim ^vplivom nepriljubljene Čehinje, Od onega trenotka, ko se je ona naselila na Wawlu, se je zdelo, da je kralj popolnoma izgubil svojo nekdanjo bojevito dušo. Iz Rudeče Rusije, pred šestnajsti leti od njega samega tako slavno podvržene poljskemu žezlu, so prihajale jako vzne-mirujoče vesti. Tam je upor proti vladi poljskega kralja do baje vzrastel take stopnje, da se tamošnjim poljskim uradnikom grozi celo z izgnanstvom in umorstvom. Če bi bila taka vest prišla v Krakov Še pred štirimi meseci bi bil kralj o polu-noči sel na konja in bi bil na čelu svojih vojŠČakov ki so čakali samo njegovega popelja, zdirjal, da uduši vstajo. Danes zavrača poslance, ki mu prinašajo vesti o grozem viharju v Rudeči Rusiji, nejevoljno in jezno, češ naj uradniki, katere je tam- Stran II. »EDINOST« št. 183. V Trstu, due 3. julija 1911. ne moremo pričakovati ni mrve pravice, treben, ker naša vojska je tu ii v tem Do drugačnih dispozicij nasproti nam, slučaju pokazala naravnost vzorno disci-jih moremo dovesti le potom boja. Ita- plino. Parola je bila: mir! in mirno, ne lijani v Trstu so kakor obkoljeni ; dokler da bi bila dala le en glas od sebe, se je morejo eni ven in jim drugi prinašajo množica razšla po raznih ulicah. Redar-notri potrebnega živeža, se jim v trdnjavi 1 stveni oblasti pa bodi še povedano, da so dobro godi. Ali čim pride do vojne, hrane ne bo več in tedaj ne bodo samo oni streljali iz trdnjave, ampak bomo tudi mi streljali v trdnjavo. Tedaj Še le pridejo do spoznanje, da morajo z nami skleniti mir. A dokler ne pride do take vojne, nam nič ne pomaga vse apeliranje na pravico in zakon. Zato moramo gledati, da bomo napredovali in da se bomo jačili. Nasprotniki ^naj pridejo do spoznanja, da se mi, dokler nas bodo preganjal: in napadali, ne udamo. Dr. Rytar je zaključil svoj govor s krasnimi besedami na naslov slovenskih starišev, katerim je zaklical odkrito, da to še ne zadostuje, ako se navdušujejo na shodih, ampak najprej morajo vršiti svojo dolžnost v svoji rodbini. Posebno pikra beseda je padla na adreso izvestne inteligence. Govornik je apeliral na množico, naj bo za danes mirna. Se enkrat poskušamo z apelom, a če tudi ta ne pomore, potem naj le pride, kar ima priti tudi če bo koga — glava bolela. Govor dr. Rybara je napravil na množico naravnost globok utis in viharno odobravanje se kar ni hotelo poleči. Še le po dolgem presledku je mogel predsednik dr. \Vilfan dati resolucije na glasovanje, ki so bile seveda vsprejete soglasno in navdušenim odobravanjem. Dr. Wilfan je zaključil shod s kratkim', a vznešenimi besedami, naglašal je, da si šteje naravnost v čast, da je mogel predsedovati takemu shodu. Ko prestopite prag te dvorane — je rekel — priznajte si le, da tudi ta današnji korak nas ne privede še do cilja. Še se bomo morali sestajati, še zahtevati, še manifestirati. Ali en vspeh je imel današnji shod gotovo : da smo ena družina, ki se zbira pod eno zastavo in ki ima pred seboj eno in isto nalogo, za srečno rešitev te naloge, de-lujmo skupno v edinosti in slogi. A ko naš poslanec dr. Rybar — kateremu gre najtopleja zahvala za današnji izborno vspeli govor — odide na Dunaj, zaveda naj se, da mu mi sledimo s polnim zaupanjem, da smo pripravljeni slediti njegovi akciji. Le eno bi mu zamerili; to namreč, če bi nas ne poklical, ko se mu bo zdelo, da je prišel moment za drugačen nastop. (Frenetičen aplavz.) Ve naj, da smo pripravljeni tudi na najskrajneje korake. Ta konečni apel je izzval med poslušalci orkane navdušenja, ki so mu dali izraza z intoniranjem naše himne „Hej Slovani Polagoma se je na trgu zbrala veli kanska množica ljudstva, da so Italijani zbrani v gručah v stranskih ulicah pre-padenih obrazov gledali vanjo. Kakor policija, ki je prav brez potrebe zaprla ulice s kordonom, tako so -»e morda tudi Italijani bali, da pride do burnih prizorov na ulicah. No, njihov strah je bil nepo- se njeni včerajšnji pretirani gorečnosti na$i ljudje le smejali. (Referata ravnatelja Ulčakarja in dr Rybara priobčimo posebej.) kaj namestil, spolnjujejo sveje aclžnosii in naj nastopijo proti upornikom z vso strogostjo, gotovo da bo potem vse v kratkem času v redu. Preje ne bi kralj Kazimir nikakor snel železnega oklopa s svojih vitežkih prsi, dokler bi ne bil drznega provzroči-telja upora pobil pred -se v prah. Sedaj se pa ne more izviti iz mamečega objema zapeljive Pražanke, ne more se upirati sladkemu šepetanju premetene Čehinje, pušča rjaviti poljski meč v nožnici, tre-hneti v kotih orožnice poljske zastave, gi-nevati poljsko moč na mehkih ležiščih in pri polnih čašah ! „Ah, kaj se je zgodilo z našim kra ljem \u so jadikovali vitezi in oprode po Krakovu in v poljskih krajinah. „Utonil je v objemih tuje krasotice 1 Njegova ju naška roka je pozabila mahati z me čem in objema mehki vrat razposajene ženske; sokolje oko se je odvadilo zasledovati sovražnika po široki stepi in se sedaj pase na vnadnostih čarobne priležnice !* Tako so žalovali Poljaki nad svojim kraljem po gradovih in trdnjavah, tako so tožili po meščanskih hišah in vaških kočah. Žalost vsled gineče, omahujoče ju. Prvi zlet tržaške sokolske župe. Kaj je sokolstvo ? Definicija pojma sokolstva je bila podana neštevilnokrat na najrazličneje načine, vendar je še danes mnogo in mnogo ljudij, ki se ogrevajo za sokolstvo, ker slutijo nekam instinktivno, da je v tej ideji nekaj lepega, nekaj velikega, ne da bi si pa bili pri tem na jasnem, kaj je za pravo to lepo, to veliko. In vendar se da po našem mnenju to povedati čisto na kratko: Vzgajati krepak in čil rod, gojiti narodno idejo na podlagi najširše demokracije. Sokolstvo ne služi ni kaki posamezni ttruji, ne služi nikakemu posameznemu razredu, služi pa narodni celokupnosti. V sokolskih društvih se združita inteligent z akademično izobrazbo in priprost delavec z žuljavimi rokami, družita se bogat tovarnar in siromašen rokodelec. Tu prenehajo stanovske in razredne "razlike, ker vsi poznajo le en stan, le en razred, ki je: narodna celokupnost. Vsem lebdi pred očmi le en cilj : narodna bodočnost. In v tem je oni vzvišeni pomen sokolstva in njega ideje. More se mirne duše trditi, da je razvoj sokolstva med nami postal merilo za razvoj narodne ideje. Zato vidimo, da je ideja sokolstva tam najbolj razvita, kjer je razvita narodna zavest. Tej močno razviti narodni zavesti tržaških Slovanov treba tudi pripisati mogočni razvoj sokolstva na tržaškem ozemlju, kjer se sokolske vrste množe v nepričakovani meri, da so se, kakor naravna posledica tega razvoja, tržaška sokolska društva združila v samostojno tržaško sokolsko župo. In včeraj je imela ta župa svoj prvi pregled, na katerem je ob enem pokazala svojo moč in svoje dosedanje delo. In reči smemo, da je bil ta prvi skupni nastop tržaške sokolske župe tako časten, da sme biti naše tržaško sokolstvo povsem opravičeno ponosno nanj. Poleg vseh tržaških sokolskih društev je bilo na zletu zastopanih tudi več društev goriške sokolske župe. Videli smo celo zastopnika „Sokola" iz Dubrovnika. Zunanja sokolska društva so bila sprejeta na kolodvoru na Vrdeli. Pred-poldanski del programa se je izvršil točno kakor določeno, popoldanski del istega pa je bil otvorjen s sprevodom. V sprevodu, ki se je z godbo na čelu, razvil od „Narodnega doma" pri sv. Ivanu proti Bošketu in od tu na telovadni prostor, na vrtu »Obrtnega in konsumnega društva«, je korakalo preko 300 Sokolov, katere je ob obeh straneh ceste zbrano občinstvo navdušeno aklamiralo. Odliko«, tovorna sodouke In Šampanjsko šumečih pokollc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rima 1. 1910. Viljem Hribar a—a= na Opčinah = 191 naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono ccvi (cilindrov) ogljcnceve kisline za pivo. Priporoča te tuđi za odjem pokali« in sodovke. ■ Za točno postrežbo se jamči. ■ R. Blaha zaloga tovarniškega pohištva m: plištia TRST ulica Caserma št. 4, prej „Mizarska zadruga v Popolni uredbe za hotele, penzije, gostilne, kavarne, gPohištvo po vsakovrstnih cenah. "^BJI SPECIJALITETA: Stolice iz zvitega lesa lastne tovarne po tovarniških cenah. TEST, ulica Caserma št. 4, TKST. TCLEFO S 1318. VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke 2183 spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenč-Solkanu". nih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. Z/ILGGfl DALMATINSKEM VINA (lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 355 Ivanišević - Trst ulica Val dir ivo št. 17. — Telefon št. 14-05. Prodaja na drobno in na debelo. i GOSTILNE: ,AirAdria«„ ulica Nuova št 11 in «Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche št. 3, v katerih toči svoja vina L vrste. ■■ mam Edina slovanska mam knjigoveznica ANTON REPENŠEKjrst, Ul. Cedilu 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta ! in fina dela e3T PO KONKURENČNIH CENAH. ZALOGA PiVA INFELD iz tovarne Se pr®PrirSati ? Bratov B,einmg*aus nhicpiro i Lrzi cUflriicrfl i ° in iz meščanske tovarne „Pilsner Urquei" v Obiščite velika skladišča arile Bal. ar sii i i i i Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuova | (vogal Torrente) „Alla Citia di Londra" j Velik izbor izgotovljenih oblek za mošk^ in dečke j kostumi za otroke Površniki, močne jope, kakor tudi raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirol-ki loden. Nepremočljivi } la^či (pristni angleški). - Speclallteta : blago tu- ia iio t makih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po raj novejši modi, točno, solidno in elegantno po nizdh cenah. Kron 6200!! Plz&u. v sodčekih kakor tudi v buteljkah. .*. ZALOGA Mflttonijeve GlesshuMer vedno sveže kisle vode pri RMTOMIO DEJRK, junior TELEFON 505. AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40000 voz TRST, Via degli Artisti 9 In lO. edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij. Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša Id najekonomlčnejia, kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Plazza Goldoni 10-11, Tel 1734 Velika oentralna garage, ulica del Baohl 16, vogal uiloa Bosohetto TELEFON 22*7. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske). Automobili na posodo po smerni oeni. Varstvo ln vzdrževanje avtomobilov.--Solidna postrežb*. naške duše in vitežtva se je razš rila po vsem poljskem kraljestvu, zavzela je vse misli, potemnila je vse obraze zvestih Poljakov. In žalostjo nad padcem kraljevega junaštva je rastel tudi srd proti provzro-ćiteljici njegovega pomehkuženja, proti gospej Kristini. Enoten čut sovraštva proti njej je vsplamtel v poljskih srcih, težke kletve so se sipale na njeno ime. Višek pa je dosegel srd poljskega naroda proti njej, ko so iz Mazovska, šele minolo leto pripojenega k poljski državi, pi[išle v Krakov ve^ti, da tamošnji knezi zbirajo oborožen narod, hoteč poskusiti otresti se sovražnega poljskega jarma, da celo nameravajo odriniti pred Krakov sam, da maSču ejo nad Kazimirom ponižanje in siamoto, da mu mislijo prižgati Wawel nad glavo, da ga vsaj na ta način izvabijo iz njega. Nastalo je razburjenje med ,'prebival- j stvom Krakova, javno se je zabavljalo; proti kraljevi brezbrižnosti do časti, moči : in potrebe njegovega kraljestva in pro-klinjalo se je ženo, ki je vrgla poljsko deželo v vse to gorje in vso to nesrečo* ~ (Pride še). Sebastiano Zamagni Trst, Via deli' Istria št. 28 — nasproti šolam — Sovama cementnih plošč po K V70 v velikosti 52 cm2 delanih na roko iz najboljšega materijala Zaloga Ima na razpolago vedno dovolj blaga. toplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najboijše vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulica Coroneo 39 - Trst E nr Velike nove prodajalnice f^p pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, nI. Stadion ft 6 - Telefon 22-85 (M!a siedallfta Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne Bogata izbera iz bera popolnih aob od ^^^ do 4000 kroi^ Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno Ln medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolic. — popolna opreme in posamezni deli. 0= --I II «i| iai^BISMnBi I i{i 1 R. Oasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 —ii— Prevozno podjetje ===== o. kr. avstrijskih dri. ieleznio 2051 Sprejme razcarinjanje lalorSneiasiM Maja iz mitnic, iostarljanje na im. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE, Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE Bit PRODAJ; llBjESiS 5NCE. 119 ššfjlSil t V T's'o, dne 3 julija 1911. „EDINOST" št. :S o. nran IX Telovadni prostor je bil odičen ne uposlen pri delu ob novi vojni ladiji „Zri-številnimi zastavami. Ob strani so bile kaj nyi". Padel je pri tem v visočine 14 me-praktično prirejene prostorne tribine, ki trov in dobil hude, morda tudi notranje so bile zasedene do zadnjega prostorčka. , poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ob drugi strani je mrgolelo občinstva. Na j Radi groženj proti ločeni ženi in radi vsem vrtu, na katerem so bili prirejeni žalitve redarja je bil predvčeraj aretiran dva-poviljoni, je bilo zbranega na tisoče ob- inštiridesetletni Nazarij Polis iz Kopra, činstva. Svetoivanci so vse tako lepo in' Profesor se zastrupil. G-jspa Tedeschi praktično priredili, da jim moramo izreči ^ biva v ul. Giovanni Boccacio 11. IV. nad. vse priznanje. -s 3°*letnim sinom Stenom, profesorjem Ko so se sokolske čete razvrstile in J kemije na mestni gimnaziji in drugimi so-se je drugo občinstvo razmestilo, je po- j rodniki. Včeraj ob 6. uri pop. se je Te-zdravil zbrano občinstvo starosta tržaške desehi vrnil domov, pozvonil in ker dolgo sokolske župe, dr. G r e g o r i n, ki je ni bilo nobenega, da bi mu prišel odpreti, povdarjal, da je na tržaškem ozemlju je končno dal odpreti vrata s silo. Ko je dolgo delovalo eno samo sokolsko dru- prišel v obednico, se mu je nudil žalosten štvo, ki je bilo učlanjeno v Primorski so- ; prizor. Na tleh je ležala v znak njegova kolski župi, dočim je danes tu že toliko mati. Pozvani zdravnik z rešilne postaje, društev, da se je pokazala potreba osnutja je konstatiral, da je mater zadela kap in samostojne tržaške župe. j° je ukazal prenesti v bolnišnico. Med Dr. Rybaf, kakor podstarosta »Slo- tem je šel prof. Tedeschi silno žalosten venske sokolske zveze c, je pozdravil tr- radi tega, kar se je zgodilo z materjo, v žaško sokolsko župo, naglašujoč, da je svojo sobo in je izpil dozo strihnina, naj-sokolstvo naša narodna armada, ki ima na- hujšega strupa. V drugič so morali pomen vzgajati narodne bojevnike. Obema go- zvati zdravnika, ki je ukazal, da tudi sina vornikoma so Sokoli in drugo občinstvo prepeljejo v bolnišnico, ali isti je uirrl, aklamirali. ko s<> ga prinesli tja. Na to je začela telovadba, o kateri Dva druga samomora. Angtlika Weis,; seveda ne bomo pisali stiokovne kritike, stara 34 stanujoča v ul. Lavatoio Št. ker to ni naša naloga. Omenjamo naj 5» si Je včeraj ob 3. uri pop. vzela življt- samo, da so moški člani ter moški in nJe izpivši dožo karbolne kisline in sicer i . ženski naraščaj pokazali dobro disciplino, ; 12 žalosti radi smrti njenega soproga, ki dočim se je zdelo, da ženski oddelek tu je umrl 24. m. m. .j pa tam ni bil popolnoma s:guren. V svoji | v soboto ponoči si je tudi s karbolno Kupujt8 vsi obleke samo v slov. trgovini V. Dobanschek Trst - ul. Giosue Canducci II - Trsi vogal ulice Torre Bianca 45 dobro poznani kot najceneji v mestu. Za sedanjo spomladansko - letno sezono dospela je velika izbira gotovih oblek za moške in dečke. Obleke za moške od kron 14—60. Nadalje velika zaloga jopicev, lllač, telovnikov, srajc, jopic, spodiijih hlač, nogavic, ovratnikov itd. Izgofavljajo se obleke za moške po meri. 2000 vzorcev moškega blaga. ' 2000 vzorcev moškega blaga. Nova trgovina z oljem, kisom in milom z bogato izbero sveč vseh kakovosti »SSK --- ulica Giulia št. 25. Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI. A. LEVI skupnosti pa je ves nastop pokazal dobro j kislino končala življenje 17-letna sobarica VblfVflifffA I7II0tflll filllpR šolo in skrbno negovanje. Pred vsem pa Marija Kancler stan. v ul. della Loggia »illlllUIiJUC lirgjUlUVt UlJlGll je ovajal krepko vodilno roko. Načelniku št- 9 in sicer radi nesrečne ljubezni. j bratu Ambrožiču zasluženo priznanje in najiskreneje čestitke. Številno zbrano občinstvo je navdušeno aklamovalo izvajanje in nastopanje posameznih oddelkov, a telovadci so na zvršetku načelnika Ambrožiča na ramenih prinesli na telovadišče. Ko je telovadba končala, se je še le videlo, koliko ljudstva je bilo pri sv. Ivanu. V gostilni „Obrtnega in konsum. društva" so bili hipoma zasedeni vsi vrtni in ^ Koledar in vreme. — Danes: Helio- Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne Trst, ul. Giosue Carducci 32 280 Ce,s - Vreme vćeraJ: lep° (vogal Santorio) notranji prostori, isto tudi v „Narodnem domu". Pa tudi po drugih gostilnah je vrvelo občinstva. Poleg tega je bilo po vseh ulicah pri sv. Ivanu tako živahno vrvenje, kakor le ob redkih posebnih prilikah. Občinstvo je z navdušenjem -govorilo o današnjem sokolskem nastopu. Razpoloženje množice je bilo najboljše. * ? >Uitvene v?8tL Velik izbor izgotovljenih oblek ^ St. Jakobškl semenj priredi dne 6. av- . v. gusta c. 1. na velikem Prelogovem vrtu za Z& OOraSlS lil deCKO. gostilno Jadran" šentjakobška podru?.- _ niča CMD s sodelovanjem vseh št. jakob- Prodajaln. ur in dragocenosti a. BUOHBE (ex drug Dragotina Vekjeta) TrSt prodaj0D.PVeifjet) COKO llWM Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tndi srebro z novimi predmeti. — bprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. .r ških društev. To bo popolnoma »ova on'! SpecUoIltetO'. kostimi za dečke. reditev, kakoršne Še pri sv. Jakobu ni bilo. Po raznih šotorih se bodo prodajale raz-lične stvari, katerih čisti dobiček bo namenjen podružnici. 2e danes vabimo slav občinstvo, da pride pogledat to zanimivo prireditev. Pevsko društvo Vsak dan novi dohodi. Jako zanimiv, zabaven In poučen LIST S »Ilirija" pri sv. Jakobu SLIKAMI je Zvečer so je še povećavali godba z veselimi priredi v nedelj°. dne avgusta izlet v koračnicami in umetaini ognji. narodnozavedno vas Rodik. Tam se bo mJ/4/0/(0/. TlfUSiH* Čast našemu Sokolstvu, ki je naša čast in ponos! Na zdar! Domače vesti. Izgubil je nekdo včeraj pri Sv. Ivanu novčarko z večjo svoto denarja. Pošten najditelj je naprošen, da jo proti |zakoniti nagradi izroči v našem uredništvu. Vsi trije pododseki Učiteljskega društva / krono 80 stot vršila veselica s petjem, godbo in igro. ^ ysak ^ f£r ^ tetftletno le Ud enem s tem izletom bo obhajalo pevsko društvo „ kar opozarjamo okolici Rodika in Trsta. ,Ilirija« svojo petletnico, na Zahtevajte ga povsod, _ Naročite ga fa 10 sl- društva m občinstvo v tnsertrajte v njem! Naslov: ILUSTROVANI z—::—:: TEDNIK, LJUBLJANA. ;;—;;366 Razne vesti. Pogumen zrakoplovec. ,Y bavarski trd- ALEKS. FBANC MAVKK - TBST njavi Ingoltadtu se je vsled nenadnega ve- bodo imeli jutri v torek dne 4. julija svoje tra odtrSal balon in poletel v višave. V j seje ob petih in pol popoludne v Sloven ski trgovski šoli ul. Acquedotto 20, ob šesti uri pa združeni odsek. Dnevni red : delo v počitnicah in v prvi jeseni. Načelnik odseka. gondoli je bil slučujno neki (častnik pehote, ki je bil še le pred par dnevi prideljen zra-koplovnemu vojaškemu oddelku in ni bil zveJen, kako da treba ravnati z balonom. Balon se je dvigal više in više v zrak. Častnik je napregel vse sile, da spusti ba- žgalmca kave TELEFON 1743 VaJbo^M fir u doblTMj« peAene kav« Zaloga tu- in Inozem. vin, špirita likerjev ta razprodaja na debelo in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque št. 8, Trst (Nasproti Cafi% Centrale) Velik izbor /rancoskega Šampanjca, penečih dezert* nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeanr Burgunder, renskih vin, Mosella in Ohianti. Bom, kobj&s, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, siivovec in brlnjevec. Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba ae takoj izvrSi. Razpo-liija se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra n&prej. 263 Kupujte ,Nar. kolek Tržaška mala kronika. ■ Ion na zemljo ali ni znal. Popel se je iz Nes-ečna ladija je zare, parnik „Oce- g°nđol,e đ° Same«a . balooa,' !f . bi„ Prodrl i ovoj ah tudi tega ni mogel. Dvignil se je že do višine 5000 metrov, a balon se je še vedno dvigal. Častnik je že mislil, da je ž njim pri kraju, ker so mu veled nepresta« i nega napora začele pešati sile. Konečno je napel vse svoje sile, popel se je srečno do j aniaM. K dvem slučajem kolere, ki sta se pojavila med potniki in radi katerih mora parnik ostati v kvaranteni, pridružuje se sedaj slučaj smrtne nezgode. Neki mornar | je predvčerajšnjem zvečer ob 7. in pol uri padel s krova parnika na Čoln, ki plava ob boku ladije. Polomil si je nesrečnež noge in stri si je zatilnik. Ker ni na ladji, niti v Lazaretu nikakega kirurga, so telefonirali na pristaniški kapitanat za brzo pomoč, kajti radi kontumacije parnika se ni smelo prepeljati ranjenca v tržaško bolnišnico brez posebnih varnostnih od- Poslano*) Gospod IVAN DEKLEVA, trgovec Herpelje St. 42. Na Vaša dvomljiva podtikanja v redeb. Vsled odredbe sanitarnega refe- j poslanem v ,,Edinosti" št. 181 pra-renta dr. Celebrini ja se je podal v lazaret | vim : Jaz se prav gotovo niti ne zme- i parnik ,Audax", ki je pripeljal bolnika nim za Vašo osebo, čim manj, za Vas do tržaškega nabrežja, od koder so ga s moralni in gospodarski razvoj. Radi posebnim vozom prepeljali v bolnišnico tega ste najbrže poskusili srečo, da me za kužne bolezni pri Sv. M. Magdaleni, morda vsaj tem potom, zapletete v Ali vsa pomoč je bile zaman, kajti Še isti kakšen konflikt. Klicem Vam pa : večer je nesrečnež izdihnil. Vse osebe, ki Pium desiderium ! S tem završujem Čevljarska zadruga v jUlirnu - — pri Gorici = Pndolalnlco čeoljeo o Trsta ula Barrlera oeccMa 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri In tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. kr, vojno armado v popolno zadovoljstvo. Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 so bile žnjim v dotiki, so bile radi kontumacije izolirane. Nezgoda na delu. Komandant pontona št. 2, ladijedelnice pri Sv. Marku, Josip vsaktero nadaljno debato z Vami. ŠTEEAN ŠIŠKOVIČ, nadučitelj v Herpeljah *) Za člrnke pod tem raslovom odgovaij»». Trgovina v Kabrežini je bogato založena z vsakovrstnimi mrtvaškimi predmeti in z vsem potrebnim: krste, sveče, obleke, pajčolani, razni venci iz umetnih Točna postrežba. CVetliC itd. itd. Ugodne cene. Prodaja tudi cvetlice in vence za zaročence, birmance in druge slučaje. Zastopstvo Novega Pogrebnega Podjetja o Trstu, Corso 41 T. VITEZ v Nabrežini, glavni trg pri cerkvi. rti Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljen« tat se obrtni razstavi ▼ Trstu odlikovana tovarna sodov Ivršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino Špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraSkin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se n* bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. u22 Fran Abram Trst. ulica S. Francesco 44. Riccabon, star 44 let, je bil predvčeraj za- uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva. Btraii IYr. „EDINOST" št. 183 V Tretu, 3. julija 1911. balona in posrečilo ee mu je prebiti ovoj policiji točno izvetje o načinn, kako je bil Balon se je tedaj z grozno naglico začel izvršen umor na Vermeerschu. Izvestje je Bpuščati na zemljo. Častnik je bil izredno bilo anonimno ali tako kategorično, da je pogumen človek in zelo jakih žil; ko je bil Bodna oblast dala takoj preiskati vso vilo. že blizu zemlje ni hotel počakati, da z gon- In več delavcev je začelo teh dni kopati na dolo vred pade na zemljo in se ubije, mar- vrtu pod nadzorstvom policijskega komi-več je pogumno skočil iz nje in se samo ne- sarja. Včeraj, nekaj pred 9. uro, so delavci, koliko opraskal. Balon se je pa zopet dvig- kopaje jarek, vsporeden ogradnemu zidu vrta nil in je kmalu popolnoma izginil. izvlekli iz zemlje kos belega platna. Delavci Grozen Z očin. Pokrit čez lota dni brez- so kopali nadalje bolj oprezno in kmalu so vepešnega iskanja. Iz Pariza poročajo od 26. naleteli na človeško truplo, ki je bilo že junija : Pred letom dni je bilo javljeno pa- segnjito, tako da se je od njega siril nežno riški policiji, da je izginil neki bogat Belgi- »en smrad. Na lobanji je bilo nekoliko las, jee, ki je dlje časa stanoval v krasni vili v ali lica niso mogli več prepoznati. Po platnu, Vesinetu, elegantnemu mestecu, oddaljenemu ki so ga našli okolu segnitega trupla, se je od Pariza kakih 15 kilometrov. Belgijec, • videlo, da je moral biti Jzakopan v srajci in imenom Vermeersch je bil star okolu 60 spodnjih hlačah. Noge so bile ša vedno let. Živel je sam; stregel mu je 20-letni čvrsto zvezane. PopoluHne je prišla sodno-sluga imenom Verernjse, ki je govoril samo j zdravniška ko mišja. Zdravniki so mnenja, flaminsko. Stari gospod je večkrat odpotoval , da je bil Vermeersch zadavljen, stlačen v v Belgijo in Avstrijo, da dvigne prihodke ! žakelj in vržen v jamo izkopano na vrtu, z svojega imetja. Meseca marca 1910 se je glavo navzdol, na način, da so mu noge le- Vermeersch mudil nekoliko Časa v svojem rodnem mestu blizu Ganda, a odpotoval je dne 30. marca, rekši svojim sorodnikom, da se vrača v Vesinet. Dne 29. marca je sluga Verernjse prejel t-d svojih sorodnikov pismo, da mu je mati na smrtni postelji. Mladič je takoj odpotoval, a vilo je dal čuvati dvojici Belgijcev, prijateljev g. Vermeersch a, ki sta se nahajala v društvu z neko žensko. Ko je mladič prišel domov, je videl, da mu je mati povsem zdrava. Nikdo njegovih sorodnikov mu ni poslal onega pisma, da mu je mati na smrtni postelji. Verernyse se je vrnil v Vesinet, ali našel je vilo prazno. Čakal je nekoliko dni, ]a ko se Vermeersch ni tako dolgo povrnil, je obvestil njegove nečake, da je stric izginil. Še le meseca junija je bila Btvar prijavljena policiji ter je sodna oblastnija uvedla preiskavo. Sum je takoj letel na one tri Belgijce, ki so bili večkra- gostje g. Vermeescha in katerim je potem sluga za čas svoje odsotnosti poveril čuvanje vile. Toda proti njim se ni moglo najti niti enega opravičenega indicija. Eden njih, neki Joris, je izjavil, da je prišel k Vermeerschu s svojo prijateljico pred Ve- zale pol metra višje od glave. Pod lubanjo so našli komad vrvi, ki je služila za izvršitev umora. Policija išče one Belgijce, ali Bog ve, kje se isti sedaj nahajajo. BRZOJAVNE VESTI. Turški prestolonaslednik v Rimu RIM 2. Turški prestolonaslednik Iu-suf Izedin je dospel semkaj. Na kolodvoru so ga vsprejeli kralj, ministerski predsednik, ministri in drugi dostojanstveniki. Cesar v lil u DUNAJ 2 Kakor poročajo od zanesljive strani, se cesar glasom dosedanjih dispozicij poda v Išl dne 4. t. m. Sredi julija pride povodom otvoritve državnega zbora na Dunaj, da bo sam prečital pre-stolni govor, nakar se zopet vrne v Išl. Nemška vojna ladija v Maroku. BEROLIN (1, Kakor poroča „Nordi. Allg. Zeitung", je nemška vlada na prošnjo nemških tvrdk interesiranih v južnem Maroku za varstvo življenja in imovine nemških sovarovancev poslala v pristanišče Agadir topničarko „Panter", ki ^se HALI OGLAS! m MALI OOLASI se račnnajo po 4 »tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača M takoj Inser. oddelku. 'Albanija in Albanci. ifigsJS; vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta i čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 i If rini* hnro tnpiti gostilne, kavarne, pro-IVUUI liuto dajalnice likerjev in druga I podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon št. 825. 765 je nahajala blizu in je to naznanila vlast- W W v M w w ? vjv VAJ^mvvijavv L/AVV4 » . S J S likonočjo in sicer na povabilo samega Ver- jnim- Marokancem je ob enem sporočala, meerscha, ki da je moral odpotovati, a ni!da nima s tem nikakega sovražnega na-hotel pustiti v vili samega slugo, ker ni znal mena Proti Maroku. francoskega jezika. Joris je trdil, da je Ver-| PARIZ 2. (Ag. Havas) Oficijelno po-meersch, čim se je povrnil iz Belgije, že ročajo, da so se nemške čete izkrcale drugi dan odpotoval, a da ni povedal, kam ? Agadirju ob maroški obali. Glasom izjave da odpotuje; seboj da je ponesel mali ministra za unanje stvari znaša število kovčeg. j nemških vojakov 500 mož. Sodne oblastnije [so zaman najskrbneje — ■ 1 — preiskale vso vilo, vrt, {podzemske prostore, pod hišo in vse kote, kjer bi utegnilo biti skrito truplo bogatega Belgijca. Le v oni sobi, kjer sta stanovala gosta, so našli, za posteljo zarjaveli nož, toda sluga je izjavil, «ia je on rabil ta nož, da izdere žeblje, s katerimi so bili pribiti tapeti. Mali kovčeg, katerega se je Vermeersch posluževal na potovanju, našli so, na veliko začud.njc sluge, v kabinetu, ki se nahaja poleg 6palne sobe g. Vermescha, Jorisa so zopet zaslišali, ali to ga ni spravilo v zadrego, marveč je še z večjo odločnostjo zatrjeval, da je Vermeersch drugi dan po svojem prihodu iz Belgije odpotoval, ter ponesel seboj veči kovčeg, nego je bil oni, ki so ga našli v kabinetu. Ker ni bilo možno priti Jorisu in drugima dvema osebama s kakim dokazom na dan, jim je bilo koncem junija ;1910 dovoljeno, da so svobodno odpotovali. Tedaj je pa obkrožila vilo četa tajnih policijskih agentov, ki so skušali rešiti uganjko, kako in kam ie Vermeersch izginil. Med tem so časniki vsaki hip prinašali razne vesti o Vermeerschu. Tako se je meseca oktobra razširila vest, da so videli Vermaerseha v vese-ltm društvu v Monaku. Vsled teh vesti, da Vermeersch še živi, je sodna oblastnija zaključila preiskavo. Minolo je nekoliko mesecev, ali zaman so čakali, da se Vermeersch povrne iz Monaka. Med tem so po inicijativi sorodnikov, ki se niso mogli zadovoljiti s to negotovostjo belgijske sodne oblastnije nadaljevale preiskavo, kam in kako je izginil Vermeersch, ker so menile, da je v resnici moral biti umorjen. Gradivo, ki so je nabrale belgijske sodne oblasti, so odposlale sodnim oblastim v Versailles in iste so zopet uvedle preis-tavo. Ali tudi takrat ni mogla preiskava spraviti nič pozitivnega na dan. Že so izgubili vsako nado, da se najde ključ tajni, ko je pred par dnevi došlo tajni Dobroidoča Eftžfir,ŽS"5-"proda po vento 70. Žiberna. zelo nizki ceni. Ulica Mulino a 1150 Odda An se lepa meblovana soba s hrano OO Via Molin grande 5t 44, U. v. 8 noš fotograf Je Anton JeAIč, Trst Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njem a. 315 Pijte samo -Tol-tovplk® i»tmo-. OnitasJ. Koroiko roči ae v Tolstem vrhu, 736 Dalmatinska gostilna v ul. Nuova 51. 18. Vino Črno, dalmatinsko, po 80 st., opolo 88 in belo 96. Dobra kuhinja. 1050 Izredna prilika. Ug- dražbi, je na prooaj za kron 62; tri leta garancije. Trst, ulica S. Caterina 7, dvorifiče. 1112 I Imam Cal o Squadranl ▼ Trsta, ulica Sealluata Uldr g t. 1. - Prodaja in popravlja ure po nizki ceni ia s garancijo. Popravlja budilniee po K 1—._868 Poskusite FI- Colu+tn" ki Je naJ" OOVO KAVO ff^aiuun finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. Ifot url lillloi ^ ****** PonteroBso l\