Celje - skladišče D-Per
GLASILO DELOVNE SKEPNOSTI EMO CELJE
Pogovor s predsednikom sindikata
Naša sindikalna organizacija se je v letošnjem letu, poleg rednih nalog, nekajkrat krepko vpregla še v druge akcije in sedaj, na pragu poletja, ko bo tudi za dejavnost te vrste malce zatišja, smo navezali besedo s predsednikom Mitjo Černetom. O dosedanjem delu pa je povedal takole:
»V začetku leta nas je zajelo prav mrzlično delo s pripravljanjem in organiziranjem kandidacijskih zborov. V okviru predvolilne dejavnosti so bile prav vse akcije poverjene sindikalni organizaciji in tako smo pripravili štiri kandidacijske zbore, za katere lahko trdimo, da so bili tudi zadovoljivo obiskani. Že pred temi zbori smo sklicali zbore družbeno političnih organizacij v tovarni, na katerih smo evidentirali možne kandidate za vse zbore skupščin. Zbori volivcev, ki jih je organiziral predsednik delavskega sveta, so bili slabše organizirani, in je prav prizadevanje sindikalne organizacije prispevalo, da so uspeli, tako kot so.
Ob samih volitvah je sindikalni odbor razpisal tekmovanje med volišči za najboljšo organizacijo volitev in za najlepše volišče, na katerem sta zmagali volišči v predelovalnici kovin in v orodjarni.
Z rezultati samih volitev smo lahko zadovoljni, pa tudi udeležba je bila zadovoljiva. Na volišče ni prišlo 540 ljudi, od tega pa je bilo precej bolnih, bili so na dopustih in službenih potovanjih, le 114 članov kolektiva bi lahko, pa niso prišli volit.
No, naša organizacija je bila pobudnik za čimštevilnejšo ude-
ležbo tudi pri veliki proslavi v Velenju. Skupno z drugimi druž-beno-političnimi organizacijami smo izdali tudi posebno številko Emajlirca za to priložnost.
Kmalu za to proslavo v Velenju je bila tudi v Celju osrednja proslava ob 50-letnici KPJ. Tudi za udeležbo in povorko naših članov na tej proslavi je bil pobudnik naš sindikat.
Življenje v sindikalni organizaciji pa tudi med večjimi akcijami ne miruje. Lahko rečemo, da je kar precej rednega dela, saj skrbi sindikalna organizacija za marsikaj, od vzajemne blagajne do osmrtnin, od letovanja in bo-lovanja, kadar je to treba.
Samo delo v sindikalni organizaciji pa žal ne teče vedno tako kot si želimo. Pogosto naša pričakovanja splavajo po vodi zaradi nezainteresiranosti mnogih članov kolektiva in tako žal še vedno doživljamo, da moramo za kakšno nalogo zadolžiti delavce po vodstveni liniji, da lahko akcijo sploh izpeljemo. Razumljivo, da tudi potem ne gre vse tako kot bi moralo, saj manjka tisto glavno — dobra volja.
Posebej pa je vredno omeniti še eno akcijo v kolektivu to je ugotavljanje mnenja naših ljudi o prehodu na ponovno daljši delovni teden (to je 48 ur) kot je to delavskemu svetu pred časom predlagal Milan Kavčič. Večina članov sindikalne podružnice, ki smo jih o tem povprašali, je bila prav odločno proti takemu — kot so sami rekli — koraku nazaj, poleg tega pa so mnogi pripominjali, da bo pozneje še teže preiti iz 48 delovnih ur na 42, in čas zato bo prišel.«
Tako pravi Mitja Černe. Ni omenil deleža sindikalne organizacije v težavni akciji za soudeležbo članov kolektiva z osebnimi dohodki za modernizacijo tovarne, ni omenil sodelovanja s socialno službo in bdenja nad seznami vseh tistih, ki morajo letovati, ni omenjal socialnih pomoči in letos žal tako pogostih pogrebov naših ljudi — kot kaže še pred leti skoraj edina dejavnost sindikalne organizacije ostaja le vsakdanje naporno delo ožjega kroga, medtem ko organizacija stopa po poti, ki vodi naš celoten kolektiv.
eo
20. julij
PRAZNIK CELJANOV
22. julij
PRAZNIK SLOVENCEV

;
y,
j!
>
>
>
i»
|
l
SPOMIN NA DELOVNE AKCIJE
V povojni dobi je bilo mnogo delovnih akcij, ki se jih je udeleževalo staro in mlado. Sam sem bil takrat še mlad, čeprav tudi sedaj nisem še tako star in sem bil predsednik mladine. S svojimi sodelavci smo mnogo delali pri obnovi naše domovine. Bili smo vedno dobro razpoloženi in pblni humorja. Delali smo pridno
in načrtno. Bili smo v raznih delovnih brigadah, v tovarni pa smo prav tako opravili nešteto ur prostovoljnega dela. Udarniško delo je bilo pri gradnji novega upravnega poslopja, pri preurejevanju surovinskega obrata, pri gradnji samskega doma, pri razširitvi Mariborske ceste, pri graditvi nogometnega igrišča OLIMP in tako dalje. Mnogo je bilo udarniških akcij, ki so v celoti uspele in se jih še sedaj z veseljem spominjam.
Poleg mladine, so bili tudi vsi ostali člani kolektiva vedno pripravljeni za prostovoljno delo.
Spominjam se tovarišev kot so Albin Lesjak, ing. Pompe Rihard, Zupanek Milan, Emil Jejčič, Pavčič Ludvik, Zapušek Jože, Franc Mahne, Stane Dvoršak, Koželj Vida, Kač Terezija, Ludvik Pu-stek in mnogo drugih, ki so bili vedno pripravljeni pomagati mladini pri organizaciji njene dejavnosti in njenega dela. Tudi sami so bili za vzgled svojim mladim tovarišem.
Še posebej se večkrat spominjam našega zdravnika Staneta Petroviča in zdravnice Sonje Vedenik. Oba sta zelo skrbela za zdravje našega delovnega človeka in mu posvečala mnogo svojega časa. Mnogo sanitetnih tečajev sta opravila z mladino in jo učila o zdravju, prvi pomoči, higieni in tako dalje.
Ko letos praznujemo 75-letnico naše tovarne, mislim da se moramo spomniti na stare tovariše, ki so tako nesebično in požrtvovalno delali za našo lepšo bodočnost.
Stanko Ro j ni k
Pri razširitvi Mariborske ceste so udarniško delali naši ljudje
Posebna premija za smotrno koriščenje delovnega časa
Vodstvo podjetja je predlagalo upravnemu odboru naj se uvede posebna premija za smotrno izkoriščanje delovnega časa. Upravni odbor je ta predlog že sprejel in ga je predložil v potrditev še delavskemu svetu.
Tako bodo prejeli člani kolektiva posebne premije za smotrno izkoriščanje delovnega časa v znesku 50 din mesečno, v primeru, če niso bili niti enkrat v mesecu odsotni z dela zaradi bolezni, da niso bili niti enkrat v mesecu neopravičeno odsotni z
Koordinacijski svet se z glavnim direktorjem na čelu zavzema za čimbolj učinkovito kontrolo poslovnih stroškov. Tako bo v kratkem izdelana primerjalna analiza poslovnih stroškov v primerjavi s preteklim obdob-
jem.	Strokovna služba, ki bo pripravila analizo, bo predložila obenem tudi primerne ukrepe za kontrolo in znižanje poslovnih stroškov. Material iz te analize bodo prejeli vodilni delavci, da bodo lahko zavzeli svoje stališče na prihodnji seji koordinacijskega sveta.
Poleg tega morajo direktorji sektorjev pregledati porast posameznih vrst stroškov v okviru njihovih sektorjev ter izdelati načrt, kako bodo te stroške v prihodnje znižali.
DODATEK ZA DOPUST
Potem, ko je bila izkaznica za znižano vožnjo po železnici ali avtobusu in drugih prometnih sredstvih odpravljena, je bilo prepuščeno podjetjem, da odločijo, koliko' bodo izplačala nadomestila za K-15.
O tem je razpravljal na 31. redni seji'tudi upravni odbor. Po daljši razpravi so sklenili, dai'! predlagajo delavskemu svetu, naj se letoš izplača dodatek za dopust in to: 200 diii tistim članom kolektiva, ki. imajo osebne mesečne dohodke do 700 din; 150 din članom kolektiva, ki imajo mesečne osebne "dohodke med 700 in 1.000 din; 100 din članom kolektiva, ki imajo mesečne osebne dohodke od 1.000 do 2.000 din in 100 din Vsem ne-
dela, da niso bili niti enkrat v obračunskem mesecu odsotni z dela na račun izrednega neplačanega dopusta in da niso zamudili na delo, predčasno zapustili delovno mesto ali bili med delom odsotni za skupno osem ali več kot osem ur mesečno.
Na izplačilo te premije pa ne vpliva: redni letni dopust, ki mora biti odobren vsaj 24 ur pred * nastopom, porodniški dopust, javne funkcije, predvoja-ška vzgoja, udeležba v civilni zaščiti, vojaške vaje in odsotnost na poziv oblastvenih organov.
poročenim članom kolektiva, ki imajo osebne dohodke od 500 do'
2.000	din.
Višina osebnega dohodka se izračuna po poprečju iz prvega • tromesečja letošnjega leta.
Pravico do dodatka za dopust v navedenih zneskih imajo vsi člani kolektiva, ki imajo v skladu s pravilniki, pravico na letni dopust v letu 1969 in so prejeli odločbo o letnem dopustu, razen tistih članov kolektiva, katerih poprečni osebni dohodki v navedenem obdobju znašajo nad
2.008	din.
Kot običajno bodo tudi letos prišli na delo dijaki iz faznih šol v času počitnic na delp v našo tovarno., Poleg naših rednih štipendistov bo prišlo na delo še okrog štirideset dijakov in študentov.
Praktikanti, ki opravljajo obvezno prakso, bodo prejemali nagrade za opravljeno delo. Srednješolci bodo prejeli 250 dinarjev, višješolci pa 300 dinarjev.
Dijaki, ki bodo na počitniškem delu, bodo prejemali za svoje delo nagrado v znesku 1,40 din na uro ter 0,30 din gibljivega dela.
Vsi. ki bodo na praksi ali počitniškem delu, bodo dobili v času dela v tovarni tudi topli obrok hrane tako kot ostali člani kolektiva.
-ej-
Na 31. redni seji je upravni odbor razpravljal o predlogu za nove cenike, oziroma o preureditvi mesečnih cenikov za formiranje osebnih dohodkov eno-
tam, ki so vezane na kriterij učinka na dohodek in fakturirano prodajo in potrdil ta predlog, tako da se popravi cenik na novo kategorijo dohodka in sicer od dosedanjega cenika 5,5001 % na staro kategorijo dohodka 5,3918 %, pri čemer pa morajo biti upoštevani vsi dosedanji sklepi upravnega odbora, ki se nanašajo na spremembe prodajnih cen in podobno.
Podpisovanje potnih nalogov
Današnji tempo gospodarskega razvoja zahteva mnogo poslovnih stikov in to ne samo preko dopisovanja ali telefonskih razgovorov, kar je sicer ceneje, ampak je potrebno večkrat potovati na razgovore k našim poslovnim partnerjem. Doslej je potne naloge za službena potovanja podpisoval glavni direktor, od 15. junija pa bodo za svoje podrejene podpisovali potne naloge direktorji sektorjev in to za vse službene opravke, razen za potovanja v inozemstvo, na razne strokovne seminarje, na konference in na druga podobna potovanja, ki niso v neposredni zvezi z izvršitvijo tekočih delovnih opravkov. Potne naloge za direktorje sektorjev pa bo še nadalje podpisoval glavni direktor. Vsakdo pa, ki gre na službeno potovanje, mora sestaviti pismeno poročilo o opravljenem potovanju in ga priložiti k potnemu nalogu po povratku v tovarno.
Vsem direktorjem sektorjev pa je naročeno, da presodijo nujnost in ekonomičnost in se-
veda koristnost vsakega odobrenega službenega potovanja.
Vsako potovanje v službene namene mora biti opravljeno z najnižjimi možnimi potnimi stroški. To se mora upoštevati glede na splošno varčevanje, ki nam je potrebno, če hočemo čimbolj znižati vse vrste stroškov.
Naši uspehi, naše naloge
Naš operativni plan je bil dosežen v mesecu maju 92-odstot-no, kar ¿omeni, da smo napra1-vili v letošnjem maju za 23 odstotkov več kakor lansko leto. Plan po asortimanu pa ni bil zadovoljijo realiziran, ker smo naredili nekaterih artiklov znatno premalo, čeprav je zanje sedaj najbolj ugoden čas za prodajo. To velja zlasti za ETERNA posodo. Prav tako niso bili izvršeni vsi izvozni komisioni, ki so bili planirani za dobo petih mesecev. Kljub temu pa je bil izvoz znatno boljši v mesecu maju kot v prvem četrtletju letošnjega leta.
Nekateri naši obrati so dosegli v proizvodnji zelo zadovoljive rezultate in so znatno preko plana, predvsem pa so napravili precej več kot v istem obdobju lanskega leta.
V mesecu juniju bo treba napraviti več posode za izvoz in poleg rednega plana izvoza nadoknaditi tudi zaostanek iz preteklih mesecev.	i

EMO na razstavi »idealno opremljene kuhinje«
Letošnje leto smo v mesecu juniju prvič razstavljali naše izdelke v Zavodu za ekonomiko gospodinjstva v Beogradu. Osnovni namen našega podjetja je bil predvsem v tem, da testiramo nekatere naše izdelke kot pomivalne omarice, dodatni štedilnik na olje EMO-6, garniture kuhinjske posode, jedilne skodele z nerjavečim robom itd.
Ugotovitve strokovnjakov Zavoda za ekonomiko gospodinjstva in velikega števila obiskovalcev so za naše podjetje, zanimive predvsem zaradi realne ocene kvalitete. Žal moramo poleg pohvale, ki smo jo poželi na račun kvalitete posode, sprejeti tudi grajo beograjskih potrošnikov zaradi izredno slabe kvalitete pomivalnih omaric. Poleg evidentiranih vprašanj, zakaj ne izdelujemo pomivalnih omaric s pokrovi, zakaj s- pomivalnimi omaricami ne prodajamo tudi priključkov, je jasna tudi ugotovitev, da v trgovinah kakor tudi na sami razstavi ni bila niti ena omarica kvalitetno zmontirana. Ugotavljajo, da so vrata nepravilno montirana in da je način zapiranja vrat nepraktičen in staromoden. Strokovnjaki zavoda ocenjujejo, da je to tehnološki defekt in bi ga morali čimprej odpraviti.
Poslovni stroški
Zadnjikrat smo poleg poročila o izpolnjevanju naših nalog v maju objavili tudi nekaj izjav naših sodelavcev v prodajni službi. Tokrat smo o dosedanjem delu vprašali obratovodje in priobčujemo odgovore Edija Umeka o delu emajlirnice in dekor oddelka, Evgena Milaneza o delu pocinkovalnice, Vlada Zelenoviča o dosežkih kemičnega obrata in Draga Hempta o proizvodnji v radiatorskem oddelku.
Naše vprašanje je tokrat glasilo:
KAKO OCENJUJETE DOSEDANJO LETOŠNJO PROIZVODNJO IN KAKŠNE TEŽAVE STE IMELI PRI VAŠEM DELU?
Edi Umek
. »Moja ocena se lahko nanaša samo na emajlirnico in dekor oddelek in je nekako srednja. Boljša v prvem četrtletju in slabša v drugem, kar pa je že itak tradicija. V primerjavi z lanskim letom tudi dobro.
TEŽAVE PRI DELU, ja o teh bi se pa dalo govoriti. Smatram, da pri tako velikem asortimanu, raznih kombinacijskih in majhnih serijah, tudi mnogo bolje organizirano podjetje na zapadu ne bi imelo dosti manj težav. Kljub temu smatram, da je nujno urediti tekoči odvzem posode iz emajlirnice in dekorja. Kot reka napravi jezero za brano in postane »lena«, tako se lahko dogaja tudi z nami. Zato naj bom rajši kratek; kup težav in še dovolj korajže in dobre volje, za prehod preko njih.«
Evgen Milanez
Letošnjo proizvodnjo lahko ocenimo kot razmeroma dobro. Storilnost na delovno uro je iz lanskoletnega povprečja nekoliko porastla. Najvišja storilnost je bila v mesecu marcu. Ta je presegla vse storilnosti v zgodovini pocinkovalnice. Uspeh pa bi bil tudi v drugih mesecih večji, če hi imeli vedno na razpolago dovolj izdelkov za pocinkanje. Ker teh ni bilo, Smo morali odvečno delovno silo zaposlovati v drugih delavnicah. V prvem tromesečju smo operativni plan presegli za ca. 9 odstotkov kljub temu, da nismo imeli polnih rok dela. V drugem tromesečju pa proizvajamo za 50 %> več kot v prvem, pa vendar plana ne dosegamo. Vzrok je v igri planiranja. V drugem tromesečju je dvignjen plan za/60 % brez dodatka delovne sile in zagarantiranih izdelkov za pocinkanje.
Tudi ta plan bi se verjetno dosegel, če bi imeli vedno dovolj planiranih predmetov za pocinkanje. V tem primeru bi na enem kotlu za pocinkanje delali samo posodo, na drugem pa usluge za razne stranke. Ker pa čakamo enkrat na posodo drugič na usluge zgubimo veliko, časa s preurejanjem kotla za . pocinkanje. Pocinkanje- posode gre preko salmi-jakovega talila, pocinkanje uslug, ki so večinoma večji predmeti, pa brez talila. Ti se potapljajo neposredno v goli cink.
Problem je tudi odvoz in vskla-diščenje pocinkane posode. Transport posode preko zavijal-nice je že zdavnaj nemogoč, zato morajo naši transporterji z elektrovozi voziti preko dvorišča v razna zasilna skladišča. Pot je večkrat založena ali zaprta s kamioni ali železniškimi vagoni. Skladišča pa so polna raznih proizvodov, da se komaj najde še prostor za odlaganje pocinkanih izdelkov.
Tudi. delovna sila povsem ne ustreza zahtevam dela v pocinkovalnici. Imamo na delovnih mestih bolehne ljudi ki ne zmorejo tempa in pogojev dela v pocinkovalnici. Tudi k temu vprašanju bi bilo treba čimprej pristopiti v cilju nadaljnjega porasta proizvodnje.
V	orodjarni sq precej razpravljali in sklepali o svojih proizvodnih in drugih problemih. Iz poročil njihovega obratovodstva je razvidno, da je doseganje njihovega plana približno enako lanskoletnemu. Poskušali bodo tudi kar najbolj zmanjšati nedovršeno proizvodnjo. Pri njihovem delu je tudi problem ključnih stiskalnic, ki bi jim morale biti na voljo za preizkus orodij.
Na seji sveta orodjarne je bilo ponovno postavljeno vprašanje ograditve orodjarne. Ograditev je bila namreč že delno odobrena, vendar dosedaj še ni opravljena.
V	tem obratu tudi ugotavljajo, da je problem pripravniška doba mladih orodjarjev. Ti morajo biti na svojih delovnih mestih vešči svojega dela in delati na akord tako kot starejši, že izkušeni orodjarji, ki pa se teh svojih mladih tovarišev branijo, ker »rabijo njihove ure«.
Svet obrata orodjarne predlaga, da se pripravniška doba
Vlado Zelenovič
V	petih mesecih je topilnica dosegla planirano količino frit za to obdobje. Plan proizvodnje frit za prodajo smo tudi dosegli.
Poglavitni problem v zvezi s proizvodnjo frit je stagnacija v prodaji frit. Plana prodaje v petih mesecih tega leta nismo dosegli, tako, da trenutno imamo nekaj zaloge frit. Ta problem je postal zelo akuten in ga je treba hitreje reševati, ker topilnica trenutno dela s 60% razpoložljivo kapaciteto, zaloga frit pa kljub temu narašča.
V	tem letu smo imeli precejšnje težave tudi s surovinami, in sicer z ene strani pri dobavi kemikalij iz uvoza na drugi strani s kvaliteto domačih surovin. Zaradi kvalitetno nehomogenih pošiljk domačih surovin imamo precejšnjo škodo, tako da se postavlja vprašanje ali ne bi bila bolj ekonomično uvažati problematične kemikalije v primeru, da domači dobavitelji niso v stanju nuditi konstantno kvaliteto surovin.
Oba navedena problema sta neločljivo povezana in jih moramo skupno čimprej rešiti, če hočemo izpolniti planske naloge za to leto.
orodjarjev nekoliko podaljša, ker so ti mladi kadri brez ustrezne strokovne prakse ter zaradi tega ne morejo opravljati normiranega dela. Zaradi tega se jih starejši tovariši pri nekaterih večjih in zahtevnejših delih branijo, ker ne morejo doseči svojega'delovnega učinka v odrejenem času.
Na svetu obrata so tudi razpravljali o redu in disciplini pri delu. Navedli so nekaj primerov neopravičenih izostankov in sklenili, da se mora uvesti postopek zaradi grobe kršitve delovne dolžnosti, ki jo je zagrešil
K.	Š., ko je večkrat neopravičeno izostal z dela. Glede vajencev v orodjarni je bilo sklenjeno, da se morajo ti učiti točno po predvidenem programu, kajti le tako bo lahko'zagotovljena dejanska strokovna usposobitev v njihovem poklicu.
Domenili so se tudi, da bo odslej namestnik predsednika o-bratnega sveta tovariš Franc Lampe.
IZ ORODJARNE
enot . Iz delovnih enot
, itafgo Hempt
V prvih petih mesecih letošnjega leta smo izdelali za 30 odstotkov radiatorjev več, kot v istem obdobju leta 1968. Če bi nam. uspelo odpraviti ozko grlo — obrez člepov —- pa bi lahko izdelali še ca. 15 odstotkov več kot do sedaj. V ta namen smo dobili »stanco« ILR 250 ton, ki pa je v takem stanju, da dandanes, po treh mesecih še ne obratuje. Varilni stroji Schlatter so v tako slabem stanju, da so zelo redko vsi v pogonu.
Velike težave nam dela tudi korodirana pločevina, ki jo pri nas skladiščimo kar na prostem.
Zadnji čas bi bil, da se obratu radiatorjev tudi kaj nudi, ne samo pričakuje.
Težave pri izpolnjevanju plana
Na seji sveta obrata odpre-skov in avtokoles so razpravljali o doseženem planu v maju in o planu za junij. V maju je bil dosežen količinski plan 89-od-stotno zaradi manjših težav, ki so se pojavljale zaradi okvar, starih strojev in drugih proizvodnih nevšečnosti. Plan za me-sec junij pravijo, da je zelo vi-, sok, vendar ga bodo poskusili doseči, prav gotovo pa bo njihova storilnost večja, kakor je bila Y mesecu juniju lanskega leta.
Pri odločitvi o delitvi premije za. kvaliteto so upoštevali neopravičene izostanke z dela. Tako nista prejela zaradi ne-, opravičenih izostankov te premije dva njihova sodelavca.
Mnogo zanimanja je bilo tudi za tako imenovani regres.
Primopredaja še. ni opravljena
Že lansko leto je upravni odbor sprejel sklep, da se izvrši primopredaja stanovanjskih hiš med stanovanjskim podjetjem v Mariboru in našo enoto za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Upravni odbor je na eni zadnjih sej ponovno sklenil, da se mora tg primopredaja čimprej izvršiti, rfatp pa se pristopi k odprodaji■■ nekaterih starih hiš v Bistrici pri. Lirhbušu. Iztržek od prodaje teh. liiš pa se dodeli kot posojiloza. stanovanjsko gradnjo delavcem v, našem obratu TOBI.
Iz delo
4-----------------
Racionalizacije
Sinajpieo
Kaj pravi naš racionalizator
Komisija za racionalizacije je v mesecu juniju obravnavala več predlogov za razne izboljšave, ki so jih predlagali člani kolektiva. Izkazalo se je, da so bili vsi predlogi umestni in so se nekateri v proizvodnji že uveljavili, za druge pa je v postopku priprava njihove uvedbe. V skladu z ugotovljenimi prihranki in ocenjenimi vrednostmi, je komisija priznala predlagateljem na osnovi veljavnega pravilnika o racionalizacijah, odškodnine in akontacije odškodnin oziroma enkratne nagrade, ki jih prejmejo predlagatelji za predloge smiselnih tehničnih in netehničnih izboljšav ne glede na to ali bodo njihovi predlogi v proizvodnji in splošnem poslovanju podjetja osvojeni ali ne.
Tako je komisija priznala odškodnine in nagrade v juniju naslednjim predlagateljem:
Petelinšek Marjanu iz konstrukcije orodij 400 din enkratne odškodnine za nove klešče za Zapiranje čutaric;
za Gregorc Rafka iz priprave proizvodnje je predlagala delavskemu svetu podjetja izplačilo enkratne odškodnine v znesku 800 din za predlog izkoristka odpadnega materiala za izdelavo zajemalk;
Odnosi
Na eni zadnjih sej obratnega sveta pocinkovalnice so razpravljali o.jietovariških pojavih v njihovem obratu. Delavec P. J. se je pritožil obratnemu svetu zaradi netovariških odnosov njegovih sodelavcev do njega. V svoji pritožbi je povedal, da mu nekateri sodelavci v času njegove odsotnosti nalijejo v zaščitne rokavice pocink ali kaj drugega, tako da zaščitnih rokavic ne more uporabljati. Včasih, ko je na delu,-pa ga celo polivajo z vodo ali pa kako drugače maltretirajo. V skrajni sili se je za-
Mso dobili
Na eni zadnjih sej obratnega sveta obrata radiatorjev so razpravljali o planskih nalogah za mesec junij in o izvršitvi plana v mesecu maju. Poleg tega so sklenili, da se razdeli presežek njihove,ekonomske enote tistim delavcem, ki so do tega upravičeni. Ta presežek se nanaša na dodatek za' kvaliteto izdelkov. Enajst sodelavcev pa ni dobilo tega presežka, ker so neopravičeno izostali z dela.
Med drugim so sklenili, da se odpišejo nekateri varilni stroji,
Knez Jožetu — varilcu iz delavnice odpreskov 500 din akontacije za izboljšavo in poenostavitev izdelave 10 kg butan jeklenk;
Komerički Rudiju iz strojno ključavničarske delavnice in Gruber Jožetu iz vzdrževalne službe, vsakemu po 500 din enkratne odškodnine za predlog izdelave nosilnih valjev v Ruth-ner lužilnem stroju;
Trebovc Francu iz vlačilnega oddelka 200 din akontacije odškodnine za predlog vlečenja armaturnih plošč za oljne peči' in 50 din enkratne nagrade za predlog vlečenja stranskih sten za oljne peči. Po dokončni osvojitvi tega predloga pa bo prejel odškodnino po ugotovljeni vrednosti prihranka;
Maček Karlu iz strojno ključavničarske delavnice 300 din enkratne odškodnine za napravo, ki omogoča strojno žaganje profilnega jekla pod kotom 45°
Zavšek Ivanu iz tehnološke službe 50 din nagrade za predlog nastavkov za sušenje umivalnikov. Tudi za ta predlog bo predlagatelj prejel odškodnino po dokončni osvojitvi nastavkov v proizvodnji in ugotovitvi vrednosti prihrankov.
S.	G.
pa
tekel s svojo pritožbo k obratnemu svetu in prosil naj ga zaščitijo pred takim početjem. Obratni svet je sklenil, da se take stvari ne smejo več ponavljati, če pa se bodo, piora vodja obrata prijaviti storilce komisiji za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti.
Brez ozira na to pa postavljamo vprašanje tistim, ki to počenjajo, ali se zavedajo kaj je človeško dostojanstvo in kako bi ravnali, če bi kdo njim to storil. Upamo pa, da takega početja v tem obra_tu res ne bo več.
presežka
vse vodje izmen in vpenjalce pa so zadolžili, da so odgovorni za kvalitetno proizvodnjo izdelkov v svoji izmeni. Ce bodo opazili, da so izdelki slabe kvalitete, pa izmenovodja ali vpenjalec ne vesta, kdo je izdelal ta izdelek, tedaj se zmanjša premija za kvaliteto vodji izmene ali pa vpenjalcu. V nasprotnem primeru pa se odtegne premija za kvaliteto delavcu, ki je zaradi malomarnega dela izdelal slab izdelek.
V naše uredništvo smo povabili znanega novatorja in racionalizator ja Miha Zavška iz obrata za predelavo kovin. Povedal nam je, da se že dolga leta ukvarja z racionalizacijami in, da je dal že precej predlogov, kajti tako pomaga svoji delovni enoti, da doseže večjo produktivnost dela. Več manjših racionalizacij ni niti prijavil, pač pa mu je svet njegovega obrata dal zanje vedno skromno nagrado.
Miha se je začel ukvarjati z racionalizacijo že leta 1954. Od tedaj vedno razmišlja, kako bi se tu pa tam dalo kaj izboljšati v procesu proizvodnje. No in po-gruntal je že marsikaj, kar se uporablja v njegovi delovni enoti.
Sam pravi, da bi se morali v večjem številu zanimati za racionalizacije in da je potrebno dati
zato večjo vzpodbudo. Navdušuje se za razpis kake racionalizacije ali novatorstva, da bi lahko sodeloval vsak član kolektiva. Seveda bi morale biti določene tudi primerne nagrade.
Miha je bil tudi šestnajstkratni udarnik. Takrat, ko je bilo treba napeti vse sile, da je bil dosežen udarniški naslov, je razmišljal, kako bi se dalo urediti, da bi delal čim več stroj, on pa manj. No, in to se mu je v mnogih primerih tudi posrečilo.
»Pri nas imamo sicer dober pravilnik o racionalizacijah,« pravi Miha, »vendar mislim, da moramo dajati našim sodelavcem več vzpodbude, da bodo razmišljali, kako bi izboljšali in bolje organizirali delo na svojem delovnem mestu ali v svoji skupini. Vsak skupinovodja, vodja izmene, obrata, skratka zlasti vodilni delavci bi morali dajati svojim sodelavcem pobudo za racionalizacije, o tem pa tudi sami razmišljati.
Včasih se vrtimo okrog nekega vprašanja kaj je in kaj ni službena dolžnost,« meni Miha. »Jaz mislim, da mora vsak član kolektiva pri svojem delu razmišljati o organizaciji dela in dajati predloge za izboljšanje. Mislim, da je vsaka dobra ideja in prizadevanje vredna priznanja pa tudi denarne nagrade.«
Nadalje nam je tovariš Miha povedal, da ima vtis, da smo zadnja leta nekoliko zanemarili ra-cionalizatorsko delo in ga je treba spet poživeti.
Tudi mi mislimo tako in se z njim strinjamo.
-ej-
Iz arhiva
Objavljena fotografija je prišla v naš arhiv šele pred dnevi — prinesel jo je Stanko Rojnik, ki se rad spominja vseh akcij, v katerih je sodeloval bodisi pri obnovi tovarne, okolja tovarne ali Gaberja.
Posnetek kaže obnovitev stare predelovalnice kovin
taki!

ZDRAVJE, DELO IN PRODUKTIVNOST
(Ob mednarodnem dnevu zdravja — nadaljevanje)
Nedvomno je za vsako moderno družbeno ali državno organizacijo osnovnega gospodarskega pomena nenehna rast proizvodnih sil oziroma produktivnosti. To je podlaga za osebni in družbeni standard. Brez produktivnosti si ni mogoče zamisliti nadaljnjega razvoja sodobne družbe. Vendar pa tega ne moremo doseči, če istočasno ne ohranjujemo in še naprej skrbimo za zdravstveno stanje človeka pri delu. Ko torej praznujemo svetovni dan zdravja, dela in produktivnosti, je prav, če se ob tej priliki ozremo na nenehno protislovje, na nekoč nerešljivo, danes pa le navidezno različnost interesov, ki nam jih po eni strani nalaga skrb za delovnega človeka, po drugi strani pa potreba po stalni rasti njegove produktivnosti. Od tega, ali bomo pravilno razumeli in kako bomo reševali celotno problematiko omenjenih činiteljev, pa tudi od uspešnosti o usklajevanju kajkrat različnih njihovih interesov je odvisno tako zdravje delavca kakor tudi njegova produktivnost. Navajanje delavca k smislu za prizadevno sodelovanje, za nenehno ohranjevanje in utrjevanje lastnega zdravja in pa razvijanje druž-beno-gospodarske baze, vse to bistveno prispeva k stabilnosti proizvodnje in k njenemu napredku.
Vprašanje, o katerem govorimo, pač ni kaj novega. Že v začetkih življenjske tehnizacije in industrializacije so se pojavili problemi zaradi neskladja med interesi proizvodnje in delavčevega zdravja. Po eni strani lajšata človeku delo razvoj tehnike in industrijske proizvodnje, saj opravljajo namesto človeka stroji vsa težka in najtežja dela. Po drugi strani zopet se ob čedalje širši uporabi strojev večajo možnosti delovnih poškodb, nesluteni razvoj kemične in drugih industrijskih panog pa ustvarja skoraj nešteto množino novih proizvodov, ki so dostikrat strupeni ali sicer zdravju škodljivi in tako množijo vire doslej neznanih, novih poklicnih zastrupitev. Vrtoglavo naglico v industrijskem razvoju sodobne družbe lepo vidimo iz podatka za leto 1966, ko je samo kemična industrija industrijsko razvitih držav izdelala svojih 50.000 novih proizvodov. Še pred kakimi 20 leti je bilo v uporabi komaj pol toliko predmetov, kolikor jih kemična industrija danes v enem samem letu izdela novih.
Še več, medtem ko stroji brez dvoma pomagajo človeku, pa ta postaja vse bolj tudi njihov slu-
žabnik. To spoznanje skriva v sebi veliko nevarnost za človekovo zdravje. Če bi tehniki namreč dovolili, da se razvija po svojih potencialnih možnostih, je človek v resni nevarnosti, da tudi sam postane njena žrtev. Preciznost obdelovalnih in drugih strojev je danes že neprimerno večja, kot pa so psihofizične sposobnosti delavca. Ta namreč vse bolj izgublja svojo usposobljenost in postaja specia-. liziran upravljač ali, z drugimi besedami, avtomatu podoben, vezan na svoj stroj, z več ali manj avtomatičnimi kretnjami, ki so do podrobnosti razdeljene in se nenehno ponavljajo v čedalje hitrejšem ritmu.
Tako so telesni izčrpanosti in poklicnim boleznim, ki so povezane ž njo in nastajajo pri opravljanju težkih fizičnih del, zadnje čase vse bolj pridružuje živčna utrujenost, ki se odraža v vse večjem številu nevroz in drugih t.im. »funkcionalnih« motenj. Človeku »gre na živce« peklenski ritem današnje tehnologije, ki mu takorekoč mora slediti.
Potreba po nenehnem večanju produktivnosti vsebuje torej nevarnosti za zdravje in psihofizične sposobnosti človeka delavca. To nasprotje med enim in drugim činiteljem je tu že od nekdaj in tako je bila tudi potreba po razreševanju te zapletene problematike že od nekdaj. Kakor na mnogih drugih se je tudi na tem področju življenja začelo uspešno reševanje problemov šele v novejšem času. Razvoj sodobne medicinske in tehnične znanosti nam danes omogoča pravilno reševanje problemov, ki se porajajo iz odnosov med človekom in delom. Vse do nedavnega je bil delavec tisti, ki je bil v tem spopadu na slabšem. Poklicne bolezni in poškodbe zaradi dela so med delavstvom zahtevale številne žrtve. Podatki o elementih iz medicine dela, o poklicnih obolenjih, o razmerah, _v katerih nastajajo te bolezni lahko zasledimo tudi že v naj starejši zgodovini človeškega rodu. Resnično in strokovno preučevanje poklicnega obolevanja pa lahko smatramo šele od sredine ltf. stoletja naprej, predvsem pa v dobi splošnega napredka, ki ga je prinesla sodobna industrializacija. Šele v tem napredku je družba prišla do spoznanja, da je delo nevarno tudi za tistega, ki ga opravlja. Zaradi številnih delovnih nezgod ter poklicnih in drugih bolezni, ki so z delom v zvezi je bil položaj delavcev v -polpretekli zgodovini izredno težak. Lotili so se ukrepov, katerih namen je bil predvsem v
tem, da se ublažijo posledice pretiranega obolevanja zaradi nevzdržnih delovnih razmer, pretiranega izkoriščevanja, nezgod pri delu in podobno. Oboleli ali poškodovani, za delo nesposobni delavci ali njihovi svojci so prejemali materialno odškodnino.
Z nadaljnjo industrializacijo pa se je število poklicnih bolezni in poškodb pri delu le še povečalo. Kaj kmalu se je namreč pokazalo, da zgolj odškodnina za prizadeto okvaro žrtvam dela nikakor ni zadovoljiva rešitev, predvsem pa, da je tudi predraga. Pokazalo se je, da je neprimerno bolje preprečevati poškodbe pri delu. Tako je za preprečevanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu žrtvovanega mnogo truda in napora. Za poklicne bolezni pa je prevladalo spoznanje, da jih je treba kar se da zgodaj odkrivati s sistematičnim medicinskim nadzorom izpostavljenih delavcev.
V nadaljnjem razvoju je misel na preprečevanje poklicnih bolezni in delovnih poškodb dobivala vse stvarnejše oblike. Ugotovitev, da se poklicne zdravstvene okvare pri vseh izpostavljenih ne razvijajo v enaki meri, je privedla do izbire med posamezniki (medicinska selekcija) pri sprejemu na delo. Vpeljali so tako imenovane »prve preglede«. To je vsaj do neke mere omogočilo; da na delo niso bili sprejeti tisti, ki so bili tako -ali drugače nagnjeni h kaki poklicni bolezni zaradi dela na določenem delovnem mestu. Tudi so že kmalu ugotovili, da pri nastanku poklicnih bolezni poleg fizičnih igrajo veliko vlogo tudi psihične lastnosti posameznika. Zato so se zahtevam industrije vse bolj prilagajale tudi metode eksperimentalne psihologije. Nastala je nova veda - psiho-metrija s psihotehniko, ki si je prizadevala, da z objektivnimi metodami, kot so npr. razni testi
ipd., še pred nastopom na delo odkrije nespretneže, psiholabilne in podobne osebe ter na ta način prepreči njihovo zaposlitev na nevarnih delovnih mestih.
Vsi ti in še razni drugi ukrepi so imeli v bistvu namen človeka prilagoditi delu. Za smotrno izkoriščanje njegovih psihofizičnih ^sposobnosti se je domnevalo, da je pravilneje, če se psihofizične lastnosti delavca podredijo zahtevam, ki mu jih postavlja delo oziroma delovno mesto. Osnovna napaka takega gledanja pa je bila, ker niso računali z omejenostjo človekovih psihofizičnih sposobnosti glede na potencialne možnosti sodobne tehnologije.
Poklicne bolezni kot specifičen negativen pojav v zvezi z delom in pa poškodbe pri delu so še nadalje pomenile važen problem, ki je med drugim zelo neugodno vplival tudi na samo produktivnost in ekonomiko družbe.
Razvoj medicine, predvsem fiziologije, psihofiziologije in drugih vej s področja delovne patologije, kakor tudi preučevanje delovnega in socialnega okolja delavca, skratka problemov, ki se pojavljajo v zvezi s človekovo prilagoditvijo delu, sta kmalu pokazala, da prilagajanje delu ni najuspešnejša pot za preprečevanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu. Za smotrno izkoriščanje človekovih psihofizičnih moči je važnejše nasprotno stališče, namreč vprašanje, kako prilagodit! delo člo-veku! Novgk znanstvena organizacija dela temelji predvsem na psihofiziologiji delovnega človeka. Stroji, tehnološki procesi, vse delovno in socialno okolje mora biti prilagojeno človekovim možnostim, ne pa narobe.
Vendar to še ni vse. Na delavčevo zdravstveno stanje in njegovo storilnost vpliva tudi širša okolica, to je socialno okolje, v katerem živi. Razvoj njegovih telesnih in ' umskih sposobnosti, volja do dela in dejanski smisel za blaginjo delovne organizacije, vse to je odvisno od njegovega socialno-ekonomskega položaja.
Preučevanje socialnega okolja^
v katerem živi delavec, ima širši pomen. Tehnizacija in z njo industrializacija gre nezadržno naprej. Zdravju škodljivi učinki sodobne civilizacije, kakor ropot, vibracije, industrijski prah, dim, plini, vse širša uporaba toksičnih snovi (insekticidi), niso več vezani samo na delovno mesto proizvajalca, ampak prodirajo preko tovarniških meja, spremljajo nas na ulice in stanovanja. Tako so danes izpostavljeni škodljivim vplivom industrializacije razen delavcev na delovnih mestih tudi njihove družine in drugo prebivalstvo industrijskih naselij. Boj proti škodljivim vplivom tehnizacije življenja ni samo naloga zdravstvene službe in drugih čfnite-ljev, ki delujejo v okviru delovnih organizacij, ampak je njegov pomen še mnogo širši.
Uspešna, skrb za zdravje in s tem za storilnost delovnega človeka pomeni danes ihteres različnih družbenih dejavnikov. Razvila so se nova področja znanosti, kot so medicina dela, higiensko tehnično varstvo pri delu, poklicno usmerjanje in selekcija, industrijska toksikolo-gija, rehabilitacija invalidnih (Nadaljevanje na 9. strani)
Aktiv mladih komunistov v tovarni
Fo sklepu predzadnje konference ZK v tovarni je bil ustanovljen aktiv mladih komunistov. Le-ta šteje danes že 25 Članov. Aktiv Združujejo vsi tisti mladi komunisti, ki niso starejši od 27 let in so bili sprejeti zadnji dve leti.
Že dalj časa smo na različnih sestankih in konferencah Ugotavljali pomanjkljivo skrb za riovosprejete komuniste. Po Sprejemu so bili večinoma prepuščeni sami sebi in lastni prizadevnosti. Tako so mnogi od njih, ki so sicer dobri delavci, postajali sčasoma nezainteresirani za delo v ZK. V družbi sta-
V EMO
rejših komunistov so ostajali Osamljeni in nevešči poseganja v razpravo.
Danes itnaino aktiv mladih, kjer imajo možnost pridobivanja prepotrebnega znanja in izkušenj družbenega dela. Od Ustanovitve do danes, to je v 3 mesecih smo imeli 8 predavanj in sestankov. Snov je bila povsem različna in primerna za slehernega elana ZK.
In kaj je še novega v našem aktivu mladih komunistov? Z disciplino ne moremo biti zadovoljni. Predvsem pri tistih tovariših in tovarišicah, ki Imajo v aktivu najboljši staž, to je pri »starejših« mladih komunistih. Zato mislim, da precenjevanje svojega skromnega znanja v bodoče ne bi smelo priti več v poštev, vsaj pri mladih komunistih ne.
Trimesečno obdobje dela je torej vrglo na površje marsikaj. Tako tudi disciplinirane in nedisciplinirane člane kolektiva. Prav je, da pokažemo danes najbolj prizadevne člane, bodoče samoupravljalce, katerim disciplina hi odveč. Tl so: Pavlin Milena, Šlander Branko, Valentič Ljudmila, Krivec Marjan, Na-pret Zvonko, Zec Tatjana, Mo-toh Martin, Čendak Drago, Kel-her Stane.
Spisek manj prizadevnih je daljši in ga bomo posredovali drugič. Vendar je naš cilj in naloga, da bi v aktivu sodelovalo čimveč znanja željnih ljudi, ki si sami želijo znanja in to od starejših komunistov tudi zahtevajo. To moramo doseči s čim-
MLADINKE - MLADINO POZOR!
Slovenski mladinski tednik »Mladina« tudi letos nadaljuje z akcijo za pridobivanje novih naročnikov v delovnih organizacijah. Zato vabijo tudi naš mladinski aktiv v tovarni, da razširi'vrste naročnikov tednika »Mladina« tudi v našem kolektivu.
V prihodnjih dneh bo dobil vsak mladinec — mladinka en izvod tednika »Mladina« na vpogled in za morebitne interesente — naročnike, bo prijavnica V Emajlircu, ki naj jo vsak izpolni, izreže in nalepljeno na dopisnico z naslovom: Tednik »Mladina« Ljubljana, Nazorjeva 1 in odda v nabiralnik »beseda mladih«, ki je nameščen na steni pri kantini.
Upam, da vam bo tednik »Mladina« všeč, saj boste našli v njem vse kar zadeva mlade, od njihovih problemov pa do zabave, vmes pa še razne napotke in odgovore, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju.
Vljudno še prosim, da časopisa ne bi razmetavali vsepovsod, če ga nimate namena naročiti.
	Predsednik predsedstva ZMS EMO Fric Kotnik
NAROČAM	priimek in ime	
	
TEDNIK	ulica in hišna številka	
MLADINA	kraj 			
	pošta 	
podpis
cena za izvod je 0.80 din
,S podpisom jamčim, da bom naročnino plačal ob prejemu položnici
bolj pestro aktivnostjo, primernim izborom predavanj in debatnimi sestanki. Zato, ker nam ni vseeno, kakšen samouprav-ljatski red je za nami, nam tudi v bodoče ne bo vseeno, kako se izobražujejo mladi komunisti in kakšne uspehe dosegajo pri svojem delu. Tudi izobraževanje in napredovanje na svojem delovnem mestu spada v domeno
skrbi našega aktiva, kajfl dobri delovni uspehi posameznika so dobra podlaga za praktično delo v okolju kjer živi in dela naš samoupravijalec. Uspeh našega dela bo torej popoln, če bomo prizadevni na slehernem področju, kjer smo prisotni in kjer življenje zahteva od nas udeležbo.
I.	GO
Mladi v TOBIJU
Mladinska organizacija v našem Obratu TOBl si je zastavila precej lep program z ozirom na možnosti delovanja in velikost aktiva. Zaradi pomanjkanja sredstev v samem obratu za živahnejše sodelovanje v športu kot je bilo to še pred leti, je mladinski aktiv dal pobudo za ureditev nogometnega igrišča. Po dogovoru sO šli mladinci obnavljat igrišče s prostovoljnim delom. Pri lem delti je pomagal tudi aktiv kluba mladih iz vasi Bistrica, tako so skupno obnovili in preuredili igrišče na katerem se sedaj lahko odvijajo nogometna tekmovanja. Mladinci iz našega obrata so napravili pri tem 248 prostovoljnih ur, kar je za pohvaliti za njihovo iniciativo. Seveda je dejstvo, da je delalo poprečno 20 mladincev od 60 elanov mladinske organizacije in jih spodbujam, da tudi v kasnejših akcijah mladine sodelujejo v še večjem številu. Povedati še moramo, da nam je nekaj lesa in ostalega materiala nudil obrat, za kar se najlepše zahvaljujemo, saj tako vemo, da pri delu- nismo sami.
Za mesec mladosti smo bili aktivnejši in smo izvedli nekaj akcij. Kot vsako leto smo tudi letos postavili pred glavnim vhodom slavolok in še k temu dodatno majsko drevo. Okrasili smo prostore in s tem dokazali vrednost
in spoštovanje do praznovanja prvega maja.
Izvedli smo šahovsko srečanje s »klubom mladih« iz Bistrice v našem delavskem domu. Tekmovali smo na 5 deskah. Zmagovalec je bila ekipa »kluba mladih« z rezultatom 3 : 2.
Nogometno tekmo med poročenimi in neporočenimi smo odigrali v prijateljskem vzdušju, saj smo Se na tekmi srečali s starimi asi nogometa iz našega kolektiva. Tekmo so odigrali v čast svečanosti ob otvoritvi prenovljenega igrišča.
Skupno z mladimi iz Celja smo organizirali povratno tekmo. Mi smo bili v Celju dne 19. maja in kljub nalivu odigrali tekmo, dne 28. maja pa so nas obiskali mladi iz Celja in smo tako lahko tudi z njimi odigrali tekmo na našem igrišču.
Sodelovali smo tudi na proslavi dneva mladosti in 75. obletnici obstoja obrata EMO, ki so jo organizirali mladi iz EMO. Na proslavi smo bili lepo sprejeti in si obenem želimo več takega sodelovanja.
Tako sem kratko opisal delo mladih v obratu V. ■*— Bistrica. Vabim pa vse mlade, da se aktivneje vključuje v razne akcije, ki jih izvaja mladinska organizacija, saj bomo s tem potrdili prisotnost organizacije v kolektivu.	F. K.
Letna konferenca mladine »VARTEKS«
Odzvali smo se vabilu predsedstva ZM »Varteks« iz Varaždina ob njihovi 24. letni redni konferenci. Videti to konferenco in jo primerjati z našo — je nemogoče.
Kljub temu, da je bila v nedeljo ob 8.30, je od 115 vabljenih delegatov, bilo prisotnih 107, 7 odsotnih je bilo opravičenih in samo 1 neopravičen. Zanimanje mladink in mladincev je bilo izredno. Govorili so o svojih problemih in jih direktno zastavljali direktorju in ostalim vabljenim vodilnim funkcionarjem podjetja. Organizacija konference in celoten potek pa je bila na zavidljivi višini in lahko samo za vzgled.
Številni gostje so pozdravili konferenco in ji zaželeli obilo uspeha. V svoji diskusiji sem poleg drugega izrazil željo za tesnejšim sodelpvanjem med našima tovarnama, posebno še letos, ko praznujemo 75-letnico obstoja naše tovarne, v zveznem merilu pa obletnico SKOJ in ZKJ.
Mladina »Varteks« ima tudi možnost večjega udejstvovanja, zaradi večjih dotacij. Letno dobi 11.000 din. To pa je vsota, ki je vredna Spoštovanja. Po konferenci so pripravili svečano kosilo za vse goste v njihovem rekreacijskem centru v bližini Varaždina.
če hočemo, da bo naš letni račun prav tako pozitiven, potem se moramo Vsi skupaj zavzeti in izpeljati akcije, ki si jih je zastavilo predsedstvo, obenem pa na konferenci dokazati, da je mladina še vedno zainteresirana za delo in da smo se prebudili iz mrtvila, ki si Je zadnja leta pridobilo lep krog pristašev.
Adolf Zvižej
/
Nevarnost požara tudi pri nas
Dnevna poročila časopisov in televizije so v zadnjem času objavila več primerov požarov v delovnih organizacijah, kakor tudi težke posledice in vzroke nastankov teh požarov.
Verjetno se je ob teh vesteh vsak naš član kolektiva zamislil nad tem, kaj bo, če se to zgodi tudi v naši tovarni. Pri nas pa se to že dogaja, saj smo v zad-■hjih dveh mesecih imeli tri primere izbruha požara. Najprej je
10.	aprila zagorel kup odpadnega embalažnega materiala na dvorišču pri vhodu v surovinski oddelek, nato je med časom remonta 3. maja zagorela platnena plahta na dvorišču pred iz-delovalnico odpreskov, tri dni pozneje, 6. maja, pa se je vnelo leseno podnožje v pocinkovalnici.
V navedenih prvih dveh pri-merih je bil vzrok nastanka požara odvržen cigaretni ogorek. Zaradi cigaretnih ogorkov je zgorelo že veliko gozdov in objektov, zato moramo biti zaskrbljeni predvsem pa pazljivi tudi v naši tovarni. Kljub prepovedi se kadi tudi tam, kjer je za požar najnevarnejše. Cigaretni ogorki se odmetavajo povsod. V našem interesu je, da vsák član kolektiva res dosledno spoštuje prepoved kajenja v tistih oddelkih in skladiščih, kjer je to predpisano in jasno označeno. Vsi člani kolektiva naj ne odmetujejo gorečih; cigaretnih ogorkov, ampak jih naj poteptajo. Tega se moramo privaditi'in stalno misliti na posledice, ki jih lahko povzroči odvržen in neugašen cigaretni ogorek.
Nered, nedisciplina in neodgovornost so plodna tla za vsak požar. Z redom in čistočo pa v naših obratih ne moremo biti zadovoljni. Po vseh prehodih, kotih in prostorih je veliko papirja, mastnih krp, lesnih in drugih odpadnih delov embalaže. Na vsakem koraku v obratih in na dvorišču najdemo tako stanje. Čiščenje je slabo in površno. V" taki situaciji lahko zavržen ogorek hitro in neopazno Zaneti požar, kar se je v navedenih primerih že zgodilo.
Disciplina in odgovornost za požarno varnost je slaba. Gasil-.ski aparati in hidranti se zalagajo s posodo, tako, da je vnaprej onemogočena hitra intervencija gasilcev. Skrajno neodgovorno je koriščenje rešojev po obratih, pisarnah, skladiščih in zavijalnici. Rešoji se skrito držijo v omizju ali omarah, potrebna je samo enkratna pozabljivost, pa lahko pride do katastrofalnega požara.
Pri opozarjanju se stalno takoj najdejo različni izgovori in opravičila, nikjer pa ni prave težnje in želje, da se uvede temeljiti red, disciplina in odgo-
vornost v požarno-varstvenem pogledu. Zato je že čas, da se vodje obratov, delavnic, posebno pa skladišč, lakirnice in za-vijalnice poleg drugih nalog in težav, ki jih pri delu imajo, odgovornejše lotijo teh vprašanj. Z malo volje je lahko vzpostaviti primeren red, potrebno disciplino in odgovornost, ker bodo pri tem lažji tudi delovni pogoji.
Da bi se tako potrebno stanje vzpostavilo, je nujno, da se temeljito izvedejo požarno-var-nostni ukrepi in naloge, ki jih je izdalo vodstvo podjetja. De-,lavci, ki so v skladu s temi ukrepi določeni za požarno-var-
Glede služenja vojaškega roka je vedno dosti vprašanj, raznih tolmačenj in razgovorov med našimi ljudmi, predvsem med mladimi, ki jih še čaka obveznost služenja vojaškega roka.
Mnogi bodo dobili odgovor, če obrazložimo posamezne člene zakona o vojaški obveznosti, oziroma če odgovorimo na nekatera vprašanja:
Vprašanje: Kdaj se naborniki obvezniki Vpokličejo na služenje vojaškega roka?
Odgovor: Naborniki obvezniki, ki so spoznani na naborni komisiji za sposobne ali omejeno sposobne za vojaško službo, se vpokličejo na vojaški rok praviloma v letu, v katerem dopolnijo starost 19 let. Na svojo zahtevo pa je lahko vpoklican nabornik obveznik, ki je v tem letu dopolnil 18 let. V vojnem stanju ali v neposredni vojni nevarnosti lahko vrhovni poveljnik odredi, da se vpokličejo v jugoslovansko ljudsko armado tudi vši naborniki obvezniki, ki dopolnijo v tem letu starost 18 let. •
Vprašanje: Ali se vojaški rok lahko služi tudi v šoli za rezervne oficirje in kdo odloča o tem?
Odgovor: Naborniki obvezniki, ki imajo'ustrezno šolsko izobrazbo ter izpolnjujejo druge pogoje za gojence šol za rezervne oficirje, lahko služijo vojaški rok v šoli za rezervne oficirje rodu, če so 'sposobni za vojaško službo. Ce so omejeno sposobni za vojaško službo pa lahko služijo v šoli za rezervne oficirje služb.	j
Predlog, kdo naj bo gojenec šiple za rezervne oficirje daje pristojni organ občine, o izbiri in končani napotitvi na vojaški rok v šolo za rezervne oficirje pa določi komisija vojaškega teritorialnega organa prve stopnje. -
Izjemoma se v šolo za rezervne oficirje pošlje tudi vojak, ki že služi vojaški rok, in ki ima potrebne pogoje. Predlog v tem primeru daje poveljnik polka ali vojni starešina enakega in višjega ranga.
Vprašanje: Koliko traja vojaški rok in kakšni so pogoji za dolžino trajanja vojaškega roka?
Odgovor: Vojaški rok v JLA traja 18 mesecev, razen v vojni mornarici, kjer traja 2 leti.
Vojaški rok traja 1 leto:
1.	Za tiste nabornike obveznike, ki so končali višjo ali visoko šolo, fakulteto ali umetniško akademijo, in tiste, ki so na fakulteti, visoki šoli oziroma umetniški akademiji napravili vse izpite, predpisane za prvi dve leti in vse izpite iz predmetov pouka za obrambo in zaščito po učnem programu zadevne šole — fakultete.
nostne redarje, naj svojo dolžnost izvršujejo odgovorno, odločno in z voljo. Naj jim ne bo težko ali nečastno skupaj s sodelavci očistiti odpadke, oskrbeti proste pristope do gasilnih aparatov in hidrantov. Če vsak član kolektiva pobere samo en papir ali odvrženo krpo in jo odloži na predvideno mesto, bo tovarna takoj očiščena, vseh odpadkov, večji bo red in čistoča v obratih..
Požarno-varnostna preventiva je stvar vseh nas, ne pa samo stvar gasilcev, kot mnogi zmotno mislijo. Člani kolektiva se morajo zavedati vedno in na vsakem delovnem mestu tež-
kih posledic vsakega požara. Uničenje enega obrata ali skladišča potegne za seboj težke finančne izdatke, problem nezaposlenosti prizadetega obrataj daljši čas zastoja in ponovne izgradnje, proizvodne izgube za ves čas zastoja in ponovne graditve. Zato je potrebno, da disciplinirano in odgovorno čuvamo vse naše objekte in tovarno v celoti, s težavo ustvarjena denarna sredstva pa smotrno vlagamo v nove obrate, modernizacijo in razvoj podjetja.
. Vse to pa ni težko, če kolektiv enotno to želi in hoče.
SV.
OBVEZNOSTI SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA
2.	Za tiste nabornike obveznike, ki so edini hranilci družine v smislu 34. člena zakona o vojaški obveznosti. Ce je v posameznem gospodinjstvu več nabornikov obveznikov potem se po 33. členu sme določiti enoletni vojaški rok samo polovici oziroma manjšemu številu, kadar je njihovo število liho (neparno). Ce je torej v gospodinjstvu npr. 5 obveznikov potem samo dva lahko služita enoletni vojaški rok, ostali trije pa služijo normalni 18-mesečni rok.
Vprašanje: Kdo in kdaj se smatra za edinega hranilca družine in s tem dobitnika pravice do enoletnega vojaškega roka?
Odgovor: Za edinega hranilca družine se po zakonu o vojaški obveznosti smatra nabornik obveznik oziroma vojak, če v njegovi družini, s katero je do vpoklica k vojakom živel v skupnem gospodinjstvu ali jo preživljal, ni nobenega drugega pridobitno zmožnega člana in če njen dohodek od kmetijstva ali kakšen drug dohodek ne presega zneska, ki ga določa zvezni Izvršni svet.
Vprašanje: Kdo se šteje za člana družine obveznika, edinega hranilca družine?
Odgovor: Za člane družine se v tem primeru štejejo:
—	zakonec
—	otroci (zakonski, nezakonski, posvojeni in pastorki)
—	starši (oče, mati, očim, mačeha)
—	posvojitelj
—	stari oče, stara mati, praded in prababica ter bratje in sestre nabornika obveznika oziroma
vojaka.
Posvojitelj in posvojeni otroci se štejejo za družinske člane obveznika oziroma vojaka, če je bila posvojitev opravljena vsaj eno leto pred vpoklicem obveznika na vojaški rok.
Vprašanje: Kdo se šteje za pridobitno nezmožnega člana družine, obveznika oziroma vojaka?
Odgovor: Za pridobitno nezmožne se smatrajo družinski člani obveznika oziroma vojaka, ki:
1.	še niso stari 18 let, pa tudi tisti, ki so že stari 18 let, če se redno šolajo in sicer:
—	do dopolnjenega 23 leta, če se redno šolajo na gimnaziji ali strokovni šoli;
—	do dopolnjenega 27 leta, če se redno šolajo na višji ali visoki šoli, umetniški akademiji ali fakulteti.
2.	Moški družinski člani ,ki so stari nad 60 let, ženski družinski člani, ki so stari nad 55 let, pa tudi mlajši — Če je vojaška zdravniška komisija spoznala, da so trajno ali več kot dve leti pridobitveno nezmožni.
3.	Mati, ki ima enega ali veS otrok, mlajših kot 7 let.
Vprašanje: Kdo sprejema prošnja in izdaja odločbe za priznanja lastnosti edinega hranilca družine?
Odgovor:	Prošnje za priznanja
lastnosti edinega hranilca družina je dostavljati oddelku za narodna obrambo občinske skupščine, Ta organ v skladu z zakonom o vojaški obveznosti preverja stvarno stanja predpisanih pogojev, organizira potrebne zdravniške preglede pri vojaški zdravniški komisiji in lia koncu izda odločbo o skrajšanem vojnem roku 12 mesecev, za obveznika oziroma vojaka, ki mu predhodna prizna lastnost edinega hranilo* družine.
Tako smo obnavljali
Med slikami, ki jih je prineiol v uredništvo Stanko Rojnik j« tudi tale dragoceni posnetek podiranja električne peči iz Čatov obnove tovarne. Tako bogatiuMf naš arhiv
8----------------------------
POZNAMO DOLOČBE O DOPUSTIH?
EXncjpieo
Planine vabijo
Kot je znano je bilo v preteklem letu z rednimi letnimi dopusti precej zmešnjave. Ta ali oni ni odšel na dopust iz raznih razlogov, čeprav je imel dopust planiran v določenem času. Res ge sicer, da se čestokrat zaradi delovnih okoliščin ni mogoče točno držati datuma nastopa dopusta, ki nam ga določa odločba, napačno pa je, da svojega rednega lihega dopusta ne moremo ali nočemo izkoristiti v tekočem letu.
Naš pravilnik o delovnih razmerjih, ki je sestavljen na osnovi temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ima točna določila o letnem dopustu. Po tem pravilniku ima delavec pravico med letom do rednega letnega dopusta in se tej pravici ne more odpovedati. Prav tako ne more delovna organizacija prikrajšati delavca za njegov letni dopust.
Delavec pridobi pravico do rednega letnega dopusta po enajstih mesecih nepretrganega dela.
V pravilniku o delovnih razmerjih so določene tudi osnove in merila za redni letni dopust. Po teh osnovah in merilih se odreja število dni rednega letnega dopusta.'
Skupno število rednega letnega dopusta po omenjenih merilih je največ trideset dni.
Pravilnik o delovnih razmerjih določa, da redni dopust ni mogoče prenesti iz enega koledarskega leta v drugo. To je dovoljeno le v primeru, če delavec ©dide na redni letni dopust ob koncu leta in se tedaj njegov dopust nadaljuje tudi v prihodnjem letu,
Na upravni odbor in na druge organe upravljanja prihajajo fiesiokrat prošnje za priznanje rednega letnega dopusta, ker ga prosilec ni mogel izkoristiti v tekočem letu zaradi bolezni in ga tako hoče izkoristiti v prihodnjem letu. Takim prošnjam pa organi upravljanja ne morejo ugoditi, kajti pravilnik o delovnih razmerjih jasno določa, da delavci, ki jim je določen letni dopust, pa so v tem času bili v bolniškem staležu in je bolniški stalež trajal do konca leta, tako da niso mogli izkoristiti rednega letnega dopusta, niso upravičeni zahtevati rednega letnega dopusta po preteku leta in tudi ne nadomestilo za letni dopust.
Pravilnik o delovnih razmerjih vsebuje tudi važno določilo, po katerem mora biti od strani delovne organizacije obveščen najmanj trideset dni pred nastopom rednega letnega dopusta, kdaj se njegov letni dopust začne.
Kot že rečeno, niso v preteklem letu letni dopusti potekali tako kot je bilo planirano ali pa
vsaj približno tako. O tej problematiki je razpravljal tudi upravni odbor, ki je po pravilniku o delovnih razmerjih pristojen, da sprejema letni plan dopustov. Razumljivo je, da upravni odbor ne more zavzeti glede dopustov drugačnega stališča ali pa sprejeti drugačen sklep, ki ne bi bil v skladu z zakonom in pravilnikom o delovnih razmerjih. Zaradi tega se je treba pri rednih letnih dopustih držati zakonitih določil ter izkoristiti svoj redni letni dopust do konca koledarskega leta.
Poleg rednega letnega dopusta imajo delavci pravico v določenih primerih tudi do izrednega dopusta. Tako dobi lahko delavec v primerih, ki jih določa statut podjetja, največ sedem dni plačane odsotnosti z dela. Tak dopust po določenih kriterijih odobrava v skladu s statutom podjetja, na predlog vodje enote, vodja kadrovske službe.
Po pravilniku o delovnih razmerjih se dovoljuje v določenih primerih tudi neplačana odsotnost z dela (neplačani dopust). Neplačana odsotnost z dela ,se lahko odobri največ do enega meseca. Do sedem dni neplačane odsotnosti z dela lahko odobri vodja obrata, sektorja ali službe, nad sedem dni pa glavni direktor.
Tudi glede neplačane odsotnosti z dela se posamezniki večkrat obračajo na organe upravljanja, kar pa ni potrebno, ker je to urejeno kot vidimo s pravilnikom o delovnih razmerjih.
El
Aktivnost planincev, članov tovarniške planinske skupine, ki niti pozimi ne zamre, je s pričetkom pomladi ponovno zaživela v polnem razmahu. Člani skupine so v letošnjem letu obiskali že številne vrhove in planinske postojanke. Od vseh pa sta do danes njunim udeležencem najbolj ostala v spominu izleta v maju na PECO (2114 m) in v juniju na STORŽIČ (2132 m).
Oba izleta je organizirala v okviru letošnjega programa izletov planinska skupina »EMAJL«. Oba sta tudi lepo uspela. Ob priliki izleta na PECO, 24. in 25. maja je del izletnikov obiskal poleg postojanke na Peci tudi Celovško kočo na avstrijski strani pod Peco, kar predstavlja prvi obisk te postojanke, ki so ga opravili naši člani po vojni.
STORŽIČ s TOLSTIM VRHOM (1714 m) in KRIŠKO GORO (1582 metrov) so planinci tovarniške skupine obiskali 14. in 15. junija. Del ture, ki so jo prehodili od doma pod Storžičem, preko vrha Storžiča (2132 m), planinskih sedel Velike in Male Poljane s planšarskima postojankama, Tolstega vrha (1715 m), Kriško goro (1582 m) s planinsko kočo, do Tržiča, predstavlja del slovenske planinske transverzale. Ta poteka od Maribora do Ankarana preko naših naj lepših planinskih predelov. Za njen prehod, ki ga je treba dokazati s posebnimi žigi posameznih, ob tej ležečih planinskih postojank in žigi osvojenih vrhov na poti, prejme planinec, ki mu to uspe, poseben znak, ki je želja vsakega pravega planinca, njegova posest pa velik po-
nos. Izletniki na Storžič so vkljub nekoliko dolgemu pohodu prispeli do izhodišča in cilja izleta — Tržiča — resda utrujeni, toda tudi zadovoljni, saj so svoje poznavanje našega planinskega sveta ponovno razširili.
Na obeh izletih, na Peco in Storžič, je bilo poleg prijetnega vzdušja, planincem naklonjeno tudi vreme, tako da sta oba prav lepo uspela.
Škoda le, da za prijetno, predvsem pa lepo in zdravo udejstvovanje planincev ni, z redkimi izjemami, več zanimanja, zlasti med mladino. Tisti pa, ki resnično poznajo in cenijo vrednost življenja v naravi, se vkljub vse širšemu motorizira.-ju in njegovemu niti cenenemu niti koristnemu udobju, ne bodo nikdar odrekli udejstvovanja, ki ga gojijo planinci. Vsakogar, ki bi se jim bil pripravljen pridružiti sprejmejo v svoje vrste z največjim veseljem. V letošnjem poletju bo organizirala skupina še več izletov — med ostalim še v Julijce in v Kamniške Alpe. Udeležencem se obetajo še lepa doživetja, ki jih verjetno ne bodo hoteli zamuditi že organizirani planinci, ostale pa vabijo, da se jim čimprej pridružijo.
S.	C.
Kolektivno
nezgodno
zavarovanje
zakoncev
ter naravne smrti
Zavarovalnica SAVA je v želji razširiti zavarovalno zaščito v primeru nezgode na čim večje število oseb, sklenila omogočiti zavarovanje zakonskih tovarišev pod enakimi cenenimi pogoji kot jih nudi osnovnemu zavarovneu.
To praktično pomeni, da v nekem podjetju kolektivno nezgodno zavarovani mož lahko pod istimi pogoji zavaruje svojo ženo in obratno, tudi če ona ni nikjer zaposlena.
Premija za zakonca je enaka^ a zakonca se pri likvidaciji obravnava po njegovem stvarnem nevarnostnem razredu.
Nadalje uvaja zavarovalnica SAVA še neko noviteto in to sozavaro-vanje članov delovnih kolektivov poleg nezgodne tudi za naravno smrt in' to za znesek 1.000 din ob minimalnem doplačilu premije 20 din.
Prepričani smo, da se boste teh novih ugodnosti poslužili zaradi še večje zaščite članov svojih kolektivov, zadevo dobro premislili in nas o rezultatu obvestili.
Detajlnejšo obrazložitev bi vam nudili ob priliki razgovora odnosno pred preureditvijo kolektivne police.
ZAVAROVALNICA SAVA PE — CELJE
Člani našega »tauharskega« krožka so že več dni na Kornatih — čeprav imamo mi nad Celjem sivo, skoraj jesensko nebo, upamo da so »tauharji« na boljšem, čeprav jih moča ne moti, saj jo celo sami iščejo in tiščijo pod vodo, kot da ni dovolj mokro letos že na planem — No, počakajmo še dva tedna, pa bomo lahko objavili njihove mokre spomine...
&MGjpte4>
9
Novo v standardoteki
Fotometrično določanje železa v cinku Polarografično določanje kositra Polarografično določanje bakra, svinca in kamdija Fotometrično določanje bakra v cinkovih zlitinah Elektrolitsko določanje bakra v cinkovih zlitinah Volumetrično določanje aluminija v cinkovih zlitinah Polarografično določanje bakra v cinkovih zlitinah Fotometrično določanje železa Silicij in fosforosilicij. Tehnični pogoji za izdelavo in dobavo
Ferokrom. Tehnični pogoji za izdelavo in dobavo Silokrom. Tehnični pogoji za izdelavo in dobavo Silikokalcij. Tehnični pogoji za izdelavo in dobavo Določanje skupne kislosti (izražene kot HC1) Določanje vsebine sulfata (izražene kot SO4) Določanje vsebine sulfatnega pepela Določanje vsebine oksidacijskih in redukcijskih snovi Določanje vsebine železa (izraženega kot Fe) Določanje točke kristalizacije Določanje vsebine ocetne kisline Določanje vsebine mravljične kisline Določanje vsebine acetaldehida Določanje vsebine železa Določanje preostanka po izparitvi Določanje skupne vsebine acetaldehida Določanje vsebine arzena Določanje indeksa permanganata Določanje indeksa bikromata Določanje vsebine živega srebra Določanje mejne vsebine anorganskih kloridov Določanje mejne vsebine anorganskih sulfatov Določanje mejne vsebine težkih kovin (skupaj z železom)
Hidroforske posode. Glavne mere in dispozicija Kante za mleko 100, 120, 150, 2001 Boks palete
Dovoljena količina ostankov zgorevanja pri kotlih za centralno ogrevanje na trda goriva (koks) Dovoljena količina ostankov zgorevanja pri kotlih za centralno ogrevanje grelcih zraka na olje VDI priročnik grelne tehnike. Spisek vsebine
JUS	C. Al.	351
JUS	C. AL	352
JUS	C. Al.	353
JUS	C. Al.	354
JUS	C. Al.	355
JUS	C. Al.	356
JUS	C. Al.	357
JUS	C. Al.	358
JUS	C. BI.	101
JUS	C. BI.	103
JUS	C. BI.	104
JUS	C. BI.	105
JUS	H.B8.	100
JUS	H. B8.	101
JUS	H. B8.	102
„JUS	H. B8.	103
JUS	H. B8.	104
JUS	H. B8.	205
JUS	H.iS.	206
JUS	H. B8.	207
JUS	H.B8.	208
JUS	H. B8.	209
JUS	H. B8.	210
JUS	H. B8.	211
JUS	H. B8.	212
JUS	H. B8.	213
JUS	H. B8.	214
JUS	H. B8.	215
JUS	H. B8.	216
JUS	H. B8.	217
JUS	H. B8.	218
JUS	M. E2.	100
DIN 11		504
DIN 15		155
	VDI 2115	
	VDI 2116	
Zdravje, delo in produktivnost
(Nadaljevanje s 5. strani) oseb, medicinska ekologija (vpliv delovnega okolja na delavčevo zdravje) itd. Medicinski nadzor nad delavci, posebno tistimi, ki opravljajo zdravju škodljiva dela, je postal zanesljiva osnova za uspešen boj proti poklicnim boleznim. Mnogo poklicnih bolezni, ki so bile v preteklosti zelo pogoste,, so danes že prava redkost. Boj proti pojavom novih poklicnih bolezni je uspešen, kadar se ravnamo po dognanjih sodobne znanosti. V reševanju teh problemov tesno sodelujejo specializirani medicinski delavci z drugimi strokovnjaki, kot so tehniki, psihologi, toksikologi, socialni delavci, ekonomisti, pravniki idr.
Sodobni načini dela: planiranje tehnoloških procesov s stališča psihofizičnih sposobnosti tistega, ki naj jih opravlja, stalen medicinski nadzor nad izpostavljenimi delavci, preučevanje in sanacija vplivov, ki jih ima delovno in socialno okolje na delavca, vse to omogoča ekonomično rast sodobne proizvodnje. Pri tem pa je istočasen razvoj zdravstvenega potenciala zaposlenih delavcev docela uresnič-
ljiv. Sodelovanje raznih strokovnjakov in služb ne more neugodno vplivati na ekonomičnost v poslovanju proizvodnih organizacij. Napor se izplača, kajti stara resnica, kot jo mnogokrat potrjuje tudi naša praksa je v tem, da je preprečevanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu še vedno cenejše od stroškov, ki jih povzroča njihovo zdravljenje. Tudi je rentabilnost »človeka-stroja« večja, kadar dela v fizioloških okoliščinah.
Protislovje med zahtevo po nenehnem večanju proizvodnje in zahtevo po ohranjevanju in razvijanju zdravja delovnega človeka, skratka protislovje, o katerem smo govorili že na začetku, je danes le še navidezno. Boj proti škodljivim posledicam, ki jih lahko povzroči delo, je uspešen le, kadar so napori medicinskih, tehničnih in drugih strokovnjakov ter družbenih organizacij usklajeni v skupnem cilju, kako ohraniti zdravje in delazmožnost zaposlenih. Več uspehov na tem področju pa bomo dosegli le, če bomo upoštevali načela, o katerih je tu bil govor.
(Nadaljevanje)
ČISTOČA IN SE KAJ
Lepo je, če je delavnica čista in urejena. Tako pravijo v obratu kotlov. Zadnje čase pa se opaža nekoliko zanemarjena čistoča na delovnih mestih, čeprav bi moral vsak varilec skrbeti za red in čistočo v svoji kabini. No, in kgr so to ugotovili, je svet tega obrata sklenil, naj popoldanska izmena vsako soboto temeljito počisti delavnico in stroje.
Zaradi neurejenega transporta se porabi mnogo časa za prevoz izdelkov. Problem prevoza torej še ni rešen, to pa je škoda za obrat, vendar kaže, da bo tudi to v kratkem urejeno.
ATESTI IN DELOVNA MESTA
V obratu za izdelavo kotlov se že dalj časa ubadajo z nekaterimi težavami zaradi delovnih mest varilcev. Nekateri njihovi varilci morajo občasno opravljati praktični kontrolni izpit, vendar so pri njih vsa delovna mesta v istem rangu, tako da prejemajo delavci, ki opravijo take praktične kontrolne izpite, isto plačo kot tisti, ki jih ne opravijo.
Zaradi takega stanja se je vodstvo obrata obrnilo na upravni odbor, naj bi se delovna mesta za tiste varilce, ki o-pravijo kontrolni izpit razlikovala od ostalih glede na vrednotenje po analitični oceni delovnih mest.
Varenje v tem obratu je zelo zahtevno in morajo imeti varilci, ki opravljajo nekatera važna dela pri varenju kotlov kontrolni izpit, ki ga opravijo občasno pri Zavodu za varenje v Ljubljani. Tak kontrolni izpit zahtevajo predpisi o varenju in ko pregleda inšpektor parnih kotlov izdelek, mora biti k dokumentaciji priložen tudi atest varilca.
Upoštevaje vse navedene in druge okolnosti je sektor poslovnih odnosov — kadrovska služba izdelala predlog za novo analitično oceno delovnih mest varilcev, tako da je delovno mesto »atestirano varenje« v 17. plačilni skupini, varenje brez atesta pa v 15. plačilni skupini. Na takem delovnem mestu pa lahko opravljajo dela le varilci z atestom, ko pa jim atest preneha, ne morejo več opravljati dela na tem delovnem mestu, temveč prejemajo osebne dohodke delovnega mesta za varilce brez atesta.
O predlogu bo razpravljal upravni odbor in bo ta po rednem postopku prišel še v potrditev delavskemu svetu.
Spomnimo se tndi naših bivših
zdravstvenih
delavcev
-Ko praznujemo 75. obletnico naše tovarne, je prav, da se spomnimo tudi tistih sodelavcev, ki so bili v našem kolektivu zelo prizadevni, a so nas zaradi teh ali onih vzrokov zapustili. Ob tej priliki se spomnimo naših nekdanjih prizadevnih članov naše delovne skupnosti, zdravstvenih delavcev dr. Staneta Petroviča in drr Kapor-Vedenik Sonje. Kot dolgoletna zdravstvena delavca sta živela s kolektivom in reševala zdravstvena vprašanja nas vseh. Ne moremo pozabiti (posebej sta-rejši delavci) prizadevnost teh zdravstvenih delavcev, ki smo ju lahko videli pri nesebičnem delu v kateremkoli času, ko sta nudila nujno pomoč ponesrečenim članom kolektiva, pri preventivnem delu (cepljenje itd.) ali pa pri dnevnem pregledu in zdravljenju naših članov.
Bilo bi prav, da se ob naši 75-letnici spomnimo teh dveh nekdanjih zaslužnih naših strokovnih zdravstvenih delavcev, ki sta delala pod nemogočimi delovnimi pogoji, stremeč za tem, da nam pomagata izboljšati naše zdravstveno stanje in omogočita boljše zdravstvene pogoje na delovnem mestu, ki tudi danes nista pozabila našega kolektiva. Da sta bila nesebična, požrtvovalna in predana kolektivu dokazuje, da je njuna prizadevnost vplivala tudi na njuno zdravstveno stanje, saj sta bedela nad nami, ne samo kadar smo bili pri njih v ambulanti, temveč tudi na delovnem mestu in celo na naših delovnih akcijah — udarniškem delu.
V svojem prostem času sta nam predavala o zdravstveni vzgoji, posebej ženam, mladini in odraslim. Kadar pa smo ju potrebovali, smo ju tudi sredi noči poklicali in vedno sta prihitela, da bi nam pomagala.
Moj namen je bil, da bi jima' ob tej priliki izrekli pristojni organi tudi priznanje, ki si ga zaslužita.
Stanko Rojnik
sindikalne športne igre
Po prvem delu
Pred dnevi je bil v Rimskih Toplicah s kolesarskim tekmovanjem zaključen prvi del letošnjih sindikalnih športnih iger. Po prvem delu je piasman posameznih naših ekip takle:
Zenske:	
dl. Ingrad	26 točk
i}. Prosveta	23 točk
3. EMO	19 točk
'Starejši člani:	
1. EMO	27 točk
2. Železarna	26 točk
3. Celjski tisk	24 točk
Člani:	
1. EMO	135 točk
2. Železarna	124 točk
3. Cinkarna	118 točk
O uspehu le še tole. Fantje so se izkazali domala povsod in jim gre vse priznanje. Dekletom ne bi bilo treba zaostajati, pa je žal v njih premalo športnega duha. Pa, saj smo šele na polovici in upajmo, da še ni nič zamujenega.
Finale občinskega sindikalnega prvenstva v streljanju z zračno puško
ODLIČNI PRVI
24.	junija je bilo na Gričku zaključno tekmovanje v strelja-jii z zračno puško v okviru SSI. odelovalo je kar 17 ekip in v tako številčni in kvalitetni konkurenci so se naši strelci pod vodstvom Marjana Cveka še enkrat odlično izkazali. Poglejmo razvrstitev:
1.	EMO	1444	krogov
Savinja	1377	krogov
S-Cinkarna	1366	krogov
Med posamezniki je bil prvi član našega kolektiva Jože Štrajher z 269 krogi, drugi pa — tudi naš — Viki Vanovšek z 261 krogi.
Vsej ekipi, še posebno pa prvoplasiranima, iskrene čestit-
ke!
Strelec^ zlato roko — Jože Štrajher
Prvo mesto za strelce »Tempa«
V počastitev dneva borca je bilo v organizaciji sindikalne podružnice Tobi Slovenska Bistrica na Pohorju pri treh Zrebljih svečana proslava ob grobnici padlega Pohorskega bataljona z lepim
programom ter izletom na Ruško goro.
Na tej proslavi so bili tudi strelci, ki so bili povabljeni od strani strelske družine iz Tobija.
Po končani proslavi je bilo na Osankarici strelsko tekmovanje za pokal tamkajšnjega društva. Po pričakovanju vendar s trdo borbo so strelci Tempa osvojili prvo mesto z 823 krogi, prav toliko krogov so imeli tudi strelci iz Ruš, vendar so imeli naši strelci pri seštevanju eno samo desetico več in tako zmagali, ter osvojili lep pokal v trajno last.
Najboljši strelec od vseh nastopajočih je-bil naš član Šlraj-her Jože, ki je dosegel 172 krogov, za našo ekipo so še nastopili Štrk, Cvek, Korošec ter Pertinač.
Organizacija proslave, ki se je končala s piknikom, je Tepo uspela, vendar brez idealistov kot temu pravimo pa zopet ne gre; to pot si je zaslužil pohvalo Alojz Gombač iz obrata Tobija, ki je vzorno in disciplinirano vodil izlet ter pomagal pri organizaciji proslave.
Pertinač
ZAKLJUČEK PREDTEKMOVANJA V KEGLJANJU ZA POSAMEZNIKE
Najboljši na 200 lučajev Lešek Franc — 2914 podrtih kegljev.
V preteklem tednu je bilo zaključeno predtekmovanje v kegljanju za posameznike. Nastopilo je 120 tekmovalcev. Našo podružnico so zastopali štirje tekmovalci. V prvem nastopu je odpadel Orešnik, v drugem pa Strašek. Med dvajset finalistov sta se uvrstila Lešek in Vanovšek. V tretjem nastopu je Lešek podrl 914 kegljev, kar je najboljši rezultat predtekmovanja, Vanovšek Viki pa 834 kegljev. Zaključni del tekmovanja bo v jesenskih mesecih in sicer dva nastopa. Med prvih pet v skupni uvrstitvi sta se uvrstila tudi naša tekmovalca in jima iskreno ■čestitamo.
Skupni vrstni red predtekmovanja:
1.	Kraje Elektro
2.	Lubej Obnova
3.	Lešek EMO
4.	Marinček AERO
5.	Vanovšek EMO
Nogomet
ZAKLJUČENO OBČINSKO SINDIKALNO NOGOMETNO PRVENSTVO
Prvenstvo v nogometu se bliža zaključku. Do konca sta ostali še dve koli. Odločilna tekma za prvo mesto bo med Zlatarno in EMO. Nam zadostuje neodločen rezultat do prvaka za leto
1969.
V 7. kolu smo nastopili proti Tehnomercatorju in ga premagali, s 6:1, Gole za naše moštvo so zabili Žvižej 3, Gorjup 1, Pirnat 1 in Lešek i. Častni gol za goste je dosegel Zajc iz enajstmetrovke. EMO je nastopil v naslednji postavi: Gorjup Vlado, Pečnik, Oplatnik, Ratej, Kovačič, Lebič, Dokler (Lešek), Pirnat, Gorjup Mirko, Žvižej in Vasic.
Tekma je bila zelo zanimiva. Po dolgem času se je zopet prebudil naš napad. Posebno sta se odlikovala Žvižej, ki je zabil 3 gole in Gorjup, ki je s 15 goli najboljši strelec prvenstva.
Lestvica po 7 kolu:
1. EMO	27: 9	12
2. Zlatarna	21: 6	11
3. Železnica	16: 4	10
4. Cinkarna	21:17	9
5. Železarna	12:13	7
6. Libela	14:17	7
7. Tehnomercator	15:21	6
Einalfifieo
8. Izletnik	9:16	5
9. Ingrad	7:16	'3
10. ETOL—Žična	9:24	2
Pretekli teden je bilo zaključeno občinsko sindikalno nogometno prvenstvo.
Posebno zanimivo je bilo zadnje kolo, v katerem so se srečali kandidati za vrh tabele. Nasprotnik EMO je bilo moštvo Izletnika, katerega smo premagali z 2 : 0. Glavni kandidat za prvaka Zlatama je morala priznati premoč Železarne Štore, Železnica pa je premagala Cinkarno 4 : 3.
Naslov prvaka je osvojila ekipa EMO, druga je Železnica, na naslednja mesta so se uvrstile Zlatarna, Cinkarna, Železarna itd. Iz prve lige so se morale posloviti Etol-Žična, Libela in Ingrad. Uvrstili pa so se JNA, Klima in Kovinotehna.
POTEK DOGODKOV
V	PREDZADNJEM
KOLU
V	odločilni tekmi za prvo mesto, sta se pomerili EMO in Zlatarna. Tekma ni bila posebno lepa, bila pa je zelo razburljiva in ostra, kar je značilno za vse derbije, pa čeprav so sindikalni. Naše moštvo je nastopilo brez dveh standardnih igralcev, kar se je tudi poznalo na igri. Najprej je povedlo moštvo EMO z 1 : 0. Že nekaj minut za tem, je Zlatarna izenačila. V drugem polčasu golov ni bilo. Zlatarna se je nekoliko ugnala, naše moštvo se je pa predvsem branilo, ker jim je rezultat 2 : 2 povsem odgovarjal. Na zaključku tekme je občinstvo obe ekipi z aplavzom nagradilo za pošteno in fair borbo.
ZADNJE KOLO
V	zadnjem kolu se je naše moštvo pomerilo z Izletnikom., To je moštvo s spodnjega dela tabele.. Čeprav smo bili proti njim favoriti, smo se jih resno lotili. Premagali smo jih z 2:0 in tako postali občinski sindikalni prvaki.
Na splošno je tekmovanje potekalo v redu, našemu moštvu pa vše priznanje za prizadevanje in športno obnašanje.
KONČNA LESTVICA
1.	EMO	9	7	3	0	31:11	15
2.	Železnica	9	5	4	0	24: 7	14
3.	Zlatarna	9	4	4	1	23:10	12
4.	Cinkarna	9	5	3	1	28:21	11
5.	Železarna	9	4	3	2	20:18	11
6.	Tehnomerc.	9	3	2	4	22:26	8
7.	'Izletnik	9	2	3	5	15:18	7
8. Ingrad		9	1	3	5	10:22	5
9.	Libela	9	2	1	6	11:29	5
10.	Etol-Žična	9	0	2	7	11:33	2
Iz lige izpadejo zadnja tri moštva: Ingrad, Libela in Etol-Žična. V. ligo se uvrstijo tri prvo plasirana moštva iz druge lige: JNA, Klijna in Kovinotehna. .

Ob smrti mojega dragega očeta
JAKOBA KOSIJA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z menoj, darovali cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti,-
Zahvaljujem se za denarno pomoč sindikalni podružnici EMO-Celje obrat VI Bistrica.
Žalujoči sin Jože z ženo.
ms mu
Vsem vodilnim in drugim sodelavcem v oddelku sestavljalnica se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj.
Cirila Arlič
Ob težki izgubi ljubega očeta
ANTONA ROSNARJA
se iz srca zahvaljujem sodelavcem v plačnem oddelku gospodarsko analitskega sektorja za darovane vence ter za pomoč tudi sindikalni podružnici.
Posebej se zahvaljujem vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoča hčerka Fani Vedlin z možem
Ob boleči izgubi naše ljube in skrbne mame
ANGELE REBERŠAK
se iskreno zahvaljujemo oddelku knjigovodstvo stroškov, pripravi za razpis in spremljanje proizvodnje, skladišču polizdelkov in radiatorskem oddelku za darovane vence ter sindikalni podružnici EMO za denarno pomoč.
Posebej gre zahvala tovarniški godbi EMO in vsem, ki so našo ljubo mamo spremljali na njeni zadnji poti in nam kakorkoli izrazili sožalje.
Žalujoči: mož, sinova Slavko in Nandi ter hčerke Marija Justi in Silva.
OGLASI
Magnetofon Grundig prodam — je dobro ohranjen. Vprašajte pri Mariji Zupanc, Delavska 18, Celje.
Ugodno prodam štedilnik’ Gorenje — levi, skoraj nov. Vprašajte pri Skalicky Jože, topilnica, tel. št. 419.
Prodam Zastavo 750, letnik 1966. Vprašajte Amon, dopoldne na tel. št. 27-93, popoldne Ulica V. Prekomorske 15, Otok III).
Prodam uvožen globok otroški voziček — vprašajte Amon. tel. št. 27-93 {dopoldne) in Ulica V. Prekomorske 15 — Otok III (popoldne).
Iskreno se zahvaljujem EE — radiatorskega oddelka in sindikalni podružnici za denarno pomoč, ki so mi jo dali v času moje hude bolezni.
Pravtako se zahvalim tudi tovarišem, ki so mi denar izročili.
MARIJA JANČIČ
V UREDNTŠTVO SMO PREJELI TUDI TO*LE PISMO IZ ZADRA
Prosim uredništvo Emajlirca, da bi mi pošiljali Emajlirca. Slu-tžim vojaški rok v Zadru in želim biti seznanjen s poslovanjem v tovarni.
-- Tri leta sem naš list vestno prebiral, zato mi je sedaj dolg-• čas, ko ga ne betem. Zato lepo prosim, da bi mi Emajlirca spet pošiljali.
Prisrčen pozdrav vsem
Branko Vizjak
Kot vsakomur, ki nam pošlje -svoj naslov ob služenju vojaške obveznosti, tako bomo tudi tovarišu Branku, poslali že to številko Emajlirca. In lep pozdrav, pa . nasvidenje!
Iščem sobo v Celju ali okolici, po možnosti s posebnim vhodom. Plačilo do 15 tisoč S-din. Ponudbe javite na tel. št. 402,
Članom delovnega
KOLEKTIVA »EMO«
V NEDELJO, 20. JULIJA PRAZNUJE	OBČINA
CELJE SVOJ PRAZNIK. TEGA DNE OB 11. URI BO V MESTNEM PARKU CENTRALNA PROSLAVA, ZDRUŽENA Z ZBOROM V. PREKOMORSKE BRIGADE IN PODELITVIJO DOMICILA. PO SVEČANEM DELU PROSLAVE BO TOVARIŠKO SREČANJE IN ZABAVNI PROGRAM V MESTNEM PARKU.
VABIMO ČLANE KOLEKTIVA,	POSEBNO
MLADINKE IN MLADINCE, DA SE PROSLAVE IN ZABAVE UDELEŽIJO V CIM VEČJEM ŠTEVILU.
Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakla-i di 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga .uredniški odbor: Franc Berginc, Drago Hempt, Tone Krebs, Franc Knafelc, Vera Tržan, Vili Končan in Eva Orač. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 245. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk«- Celje

Vsebina dosedaj objavljenega dela slovnice „PEKEL V FJORDU"
Zaradi skrčenega obsega lista smo lapi ob koncu poletja prenehali objavljati sli-kovnico Pekel v fjordu. Mnogokrat smo kasneje morali pojasnjevati to prekinitev, saj smo z zgodbo prispeli že do sredine. Pekel v fjordu bomo nadaljevali še-daj poleti, ko si želimo, da bi naš list poleg drugega prinesel nekaj več razvedrila. Objavljamo kratko vsebino doslej objavljene zgodbe .. .
Januarja 1945 so Nemci imeli na norveškem znatne sile svojega letalstva, vendar je temu področju primanjkovalo goriva.
Zato so Nemci z velikimi napori organizirali prevoz letalskega benzina s pomorskim konvojem. Tanker s 6.000 ton letalskega benzina se je v spremstvu vojnih ladij uspel prebiti do vhoda v OFOT FJORD.
Zavezniški letalski izvidnik je ta konvoj odkril in fotografiral.
Zavezniški štabi so z vso naglico organizirali letalski napad na ta tanker v fjordu pri NARVICKU.
Iz doslej objavljenih delov ste zvedeli, da je v ta napad poletelo 19 letal Mosquitos MK VI, pod vodstvom francoskega letalskega asa majorja Maxa Guedea. Zaradi snežnega meteža se ta grupa bombnikov ni hašla z lovci, ki naj bi jih spremljali, mar več je sama nadaljevala polet preko Atlantika k Norveški obali. Pri svojem poletu skozi sneg in meglo je grupa zapazila nemško opazovalno ladjo. Poročnik Mac Gregor je ladjo z raketami potopil, v napadu pa je ubit njegov navigator in zadet motor. Spustil se je na površino morja. Letalo je potonilo, iz ledene vode pa je pilota drugi dan rešil rušilec,
Kljub tej prvi žrtvi je eskadrila letela naprej in se v nizkem poletu približala Narvicku. Ta je začelo vreti kot iz vulkana. Pravi ognjeni zid je napravila močna nemška protiletalska artilerija in strojnice. Pred zalivom, kjer je pristal tanker je bruhal ogenj nemški rušilec. To prepreko so uničile letalske rakete, rušilec se je razletel, z njim pa tudi že dva Mo'squitosa. Nebo je žarelo od protiletalskih izstrelkov, v fjordu je bobnelo kot v peklu. Padel je že tretji Mosquitos. Drugi so jurišali na položaje topništva, morali so omogočiti ostalim preboj do tankerja. Ko je v fjordu nastajal pravi pekel in je bobnelo in grmelo po njem, je z zasneženih letališč poletelo 20 nemških lovcev Focke Wulf 190.,.
Kaj se je dogajalo naprej, berite v nadaljevanjih naše slikovnice in videli boste, da je pekel postal res pravi pekel... (Stran 12)
SÉN™Eic; Pekel v fjordu
25.	Kot razjarjene ose so se fašistični lovci pognali v goreči fjord. Med eksplozije protiletalskih izstrelkov so se pomešali rafali letalskih strojnic in topov ... Povsod nad fjordom je ropotalo, seválo na vse strani!... Pred ognjenim zidom pri vhodu v Romhack ijord sta se dva Focke Wulfa zalepila za Mosquitos, ki je prebijal ognjene pregra-je... Dolgi, svetleči rafali njihovih strojnic so izginjali v smeri bombnika ... Nobene pomoči ni več mogel pričakovati... I
26.	Rafali lovcev so dobesedno parali lesena krila Mosquitosa ... Dim in plamen sta zajela razpadajoče letalo... Trenutek za tem se je nad fjordom zanihalo padalo ... Pilot letala je uspel izskočiti! Vendar njegova usoda ni bila končana! Fašistični lovci niso poznali usmiljenja...! Nemočnega pilota na vezeh padala so neusmiljeno izrešetali z rafali svojih strojnic... Ne, fašisti niso poznali niti spoštovali humanosti v krvavem obračunu ... Prestreljenega pilota so pogoltnili valovi fjorda... 1
27.	Vodja »Revolver« grupe, Max Guede je do sedaj uspešno prešel prve ognjene zavese nad Narvickom. Med grozdi eksplozij je prevračal letalo s krila na krilo ... izogibal se je spretno nevarnim eksplozijam, ki so z vseh strani obkrožale njegovo letalo. Kljub temu je pravočasno opazil pojavo sovražnih lovcev, ki so se kot meteorji bližali z vseh strani... On pa je pri tem imel samo eno misel: Za vsako ceno in čimprej doseči svoj cilj — tanker v dnu fjorda mora biti uničen .. .1
2*
28.	Njegove oči so skozi dim in eksplozije iskale v daljini obalni rob fjorda... Tam pod strmim bregom, z belo črnimi progami maskirana, je bila iskana petrolejska ladja... Stisnjena ob samo obalo je bila slabo opazna ... Vendar, našel jo je, vidi jo dobro .. .Po vsemu sodeč jo je zapazil tudi pilot sosedne grupe... z vso hitrostjo se poganja skozi ognjeno zaveso točno proti njej... Max Guede menja višino, usmerja se proti zavesi in k dnu fjorda, z vseh strani zaprtega s strminami preko 500 m visokih sten.
29.	Energično je sledil Mosquitosa, ki se je prebijal skozi ogenj pred njim ... Na njega je bil koncentriran močan ogenj protiletalskih topov in strojnic... Naenkrat se je letalo pred njim naglo vzpelo kvišku, hip za tem spet poravnalo, potem pa je v ostrem okretu oDrniio proti strmi obali fjorda ... Letalo se je naglo vzpelo takoj za tem pa z vso brzino plosko udarilo ob strme stene fjorda ... Močna eksplozija... deli letala so leteli kot treske na vse strani.... /
30.	Max Guede je v ciljni napravi že imel nemški tanker... Iz vseh štirih topov je odprl ogenj ... Svetleče granate so izginjale v smeri ladje... Jasno je videl odbijanje krogel od ledu in obale... Mora priti še bliže, potem bo čas za rakete !... Pripravite rakete — vse naenkrat! je zavpil svojemu navigatorju Ste-vensonu... Rakete so vključene... je bil kratek odgovor! Pilot se je nagnil še malo naprej, v ciljni napravi lovil pravilen položaj ladje... Se trenutek ...I