u. stroiim. f UUIlail, i sftdo. 31. marca 1915, XLVIII. IbIo. .Slovenski Narod* vdja v &I«bl!aat fw dom dostavljen: etlo Teto fuprej • • • • K 24-— pol leta M • • m • m 12*— četrt leta m • • • • 9 6'— na mesec * > • • • » 2*— v upravništva prejeaum: eeto !e*o naprej . » • » K 7>— pol leta m • • • • • U*— četrt leta » • • • • , 5*50 na mesec m • • • • » 1*90 Dopisi ntj se fratikirajo. Rokopi«! se ne vrtfajo. Uređnlštrtii Kaallova tltea *t 5 (v pritličju levoj tetefea ftL 34. IsMafa vsafc 4aa zrečer feveatil sedelj« in praznike. fnserati vefjajo. peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., ra dvakrat P9 14 vin.. za tri km t ali večkrat po 1? vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. W *e*;ih fnsercij.ih po dogovoru. Upravniltru naj te pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl L t d„ 'o je administrativne si vari ——— Posamtsma šfvtmm v«lfa 10 vinarfev. ■ N* pismeni naročita hrt? istodđkne vposlatve naročnine st ne ozira. „ffaroaaa tiskam*" tdUIon *L SS. .Slovenski Karod" TGiJa ?O po&tl? xa Avstro-Ogrsko: eelo teto sliupaj naprej • K 25*— po! letn m M • • • 13-— ćetrt leta „ „ • . • 6'50 na me«ec „ „ , . « 230 za Nemčljo: celo leto naprej . . K 30 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 3S.^~ Vpra*an;em plede fnseratov se raj priloži za odgovor dopisnica ali znamfrt. Upravnfštvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica ŠL 5, telefon it 85a Svetovna vojna. Srditi boji pri Lupkowu in Uzsoku, v katerih so bili Rusi povsodi odbiti. — Pri Dworniku se je pojavila ruska divizija izpred Przemysla. — Nemški uspehi v ruski Poljski. — 4600 Rusov vjetih. SRDITI, A ZA NAS USPEŠM BOJI PRI LUPKOWU IN UZSOKU. — RUSKA DIVIZIJA IZPRED PRZE-MYSLA SE JE POJAVILA PRI DVVORMKU. DunaJ, 30. marca. (Kor. urad.) Uradno razglašajo. dne 30. marca: Na karpatski fronti so se vče-raj zopet razvili v prostoru južno in vzhodno od Lupkowa srditejšj boji. Moćne ruske čete so ponovno pričele z napadom. Borba je trajala do noćnih ur. Sovražnik je ime! velike izgube In smo ga povsodi odbili. Med Lupkovskim sedlom in gorskim prefazom Uzsok so se takisto vršili trdovratnl boji. Izmed ruskih čet. ki so se naj-zadn.ie nahajale pred Przemyslonu smo konstatirali eno divizijo pr! na-padih južno od Dwornika. V jugovzhodni Galiciji, na Du-najcu in v ruski Poliski se položaj ni izpremenil. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NA POLJSKEM BOJIŠČU SO NEMCI VJELI 4600 MO2 TER OD- BDLI VSE RUSKE NAPADE. BeroTin, 30. marca. (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: Veliki glavni stan, dne 30. marca. Vzhodno bojišče: Pri bojih za Tauroggen, ki so »mđi za posledico osvojitev tega kraja, se je sijajno bila po poročilu tam-kaj prisotnega princa joahima pru- skega vzfifH3??cpn'?ka crna vojska ter v:ela 1000 mož. Pri Krasncpolu so imeli Rusi ze-io težKe izvr'Jbe (okrog ?000 mrtvih). IS'as plen iz tamkajšnjih bojev je ćo vCeraj znašal 3000 v;et ijkov, 7 stroinih pušk, 1 top in več munic'j-sliih vez. Na reki Šrkwi pri Klimkih s;no pri ponesrečenem rusKem napadu vjeli 2 niska Častnika in 600 mož. V okolici Olszvnov (na levem bregu Ouiulewa) smo odbili dva ruska nočra navala. Ruske noskuse, da bi prekoračili dolenjo Bzuro, snio zavrnili. Vrhovno arrr»adRo vocis*vo. Iz ruskih uradnih poroci!. »Frankfurter Ztg.« priobčuje rusko uradno poročiio z dne 24. t. m., ki pravi: Na desnem bregu Nareva. na fronti Szkva-Orzyc in na desnem bregu Orzvca so se razvili silno ljuti boji za posamezna oporišča. Nemci branifo svoje pozicije silno trdovrat-no ter prehajajo s svežimi močmi v oštre protinapade. Navzlic temu na-predu:ejo naše čete poča?i ter osva-jajo sovražne jarke in visine. V okolici Wach-Karanska-Jednorožec je prišlo do silno krvavih bojev na nož. Na levem bregu Visle je situva-cija v celem neizpremenjena. Nemci so morali izprazniti pristavo Doma-necierze na Pneuzi, kjer smo se utr-dili. Sovražne napade v tem kraju smo zavrnili. V Karpatih napredujemo. Dne 21. marca je izvršil sovražnik proti-napad na visino 922 pri Kaciovu. Ruski komunike z dne 26. marca pra\i: Naša ofenziva zapadno od srednjega Niemena ic naletela na sovražne pfotin3pade. F?oji se trajnio. Na desnem bregu Nareva in na levem brc^u \'is!c ni nobenih važnih bprernemb. BITKA V KAKPATIH. Med On đavo in Lahorczo se en c!an in eno noč ni vrSil boj. Zdi se, da *-o porabiii Rusi ta odmor, da so nadomestili svoie čete v prvih vrsrah 7 novimi četami. Nato so se boji v depresiji Pukle z vso silo na^aljevafi pri čemer pa se Rusom ni posrećilo napredovati, nasprotno so bili pri Banyav6!gyju z velikimi izpubami nebrani nazai. Boji severnn od pre-lazaUzsok in ob ce^ti Cisna-Hali^rod se traiajo zlasti ponoći. Boji so silno ljuti in Rusi so imeli prav velike iz-pjbe. Sicer se pa na tem elelu boji-šča očividno ni zpcndi'o nič posebno novela. Pri Uzsoku uporabljajo Rusi, kakor se je sedaj dognalo, dele oble^ovalne armade izpred Prze-mvsla. Dognano je namreč, da se je boievala pri Dvorniku ob zromiem Sanu ena izrr.ed štirih divizij izpred Przemv^la. • * it Odmor v knrt>at«kih boiih. >^Mas?yar Hirian« brzojavi ja iz Momonne: Po -estdnevnih br.!ih oko-!i Mezo-Laborcza, v katerih je bil odbit ruski narad, je deloma nastal mir. Oknli Dukle se nadaljujc-n oštri artineriiski boi. Najhu'si so tuđi zdaj boji med Baligrodom in Uzsokom. MAJOR MORATH O BITKI V KARPATIH. Major Moraht, vojaški sotrudnik lista ^Berliner Tagreblatt-. poroča o bitki v Karpatih in do čmovic to-!e: 2e več dni besni bitka v Karpatih. Če tuđi ne smemo iti tako daleč, da bi rekli, da je odločitev ćele vojne ali morc'a tuđi Ie na vzhodnem boji-šču odvisna od izida te bitke, smemo vendar reci. da bo zmaga v tej borbi brez dvoma močno vplivala na splosni položaj. Tuđi ni mogoče po-polnoma odvraćati možnosti, da bi se mogel politični položaj okreniti na to ali ono stran, ker govore na vsak način za Rnsijo politični vzroki tuđi za to. da si je izbrala ravno to boji-Šce za odločitev. Misli dela ogrske inteliRence se gibljcjo, kakor sein iv.otfe! leonsiatirati, v tej smeri, in na Duiiaju raz^laša časopisje isto mne-njc. Do-ii je vzroka za vrhovno ar-niadno vodstvo braniti Rusom z vse-mi rcizpoložljivimi močmi, da bi se prebili v ogrsko ravnino. Zapoz-rjenje si avstro-ogrska armada uima očitati, vedno je živela in delovala v jasnem spoznanju, da koraka Rusija proti Galiciji. Tu je bil vojni objekt za rusko politiko in zato tuđi za so-vražno armadno vodstvo. Dnevna uradna poročila so nam pokazala ves prostor v Karpatih kot gerišče velikih ruskih bo.ev z name-noiTi predreti naše pozicije. Pa naj kdo misli, da je to zadnji veliki napor Rusije, ki je tu ožive!, ali pa naj boij pesimistično še ne vidi dna re-servoira moči naših sovražnikov, vedno ima v doigotrainem boju zrnaca trenutka vrečii pomen.Prihodnjost: moramo prepustiti ono drugo mcž-nost. zato je za naše zaveznike važno, da se kaže popuščanje ruske sile. Čim bolj širok je ruski pritisk, tem bolj remembni so njegovi izgledi, čim ožji je, tem manjša je njegova nevarnost in posamezna zmaga iricre pomeniti celo za zmagovalca kritičen položaj. Zdi se, da se hoče sovražnik z največjo silo preriti med Lupkovom in Uzsokom, ni pa še prekoračil go-rnil svojih lastnih mrtvih. Napredki v vzhodnem delu 140 km dolgega bo-jišča so prav zadovoljivi; ti napredki ogrožajo ruski dovoz v srednjo Galicijo in silijo k ovinkom. Ti napredki prepovedujejo tuđi premika-nje čet v prid prebitja in oživljajo na-padalno silo zavezniških armad. Od Konieczne do Črnovic bra-nijo boreči se narodi dvojne monarhije ogrska tla. Na pobočju gorovja Galgoc in Belih Karpatov je ležal v visini 700 rn še sneg in v novem snegu se je blestelo južno pobočje Karpatov: Veliki beli prt ne sme biti mrtvaški prt severne Ogrske. r BITKA V KARPATIH IN NEMCI. »Lcipziger Neueste Nachrich-ten pišeio: Neskončno divju bitka. Boj tam v Karpatih je morda naivečja drama vojnega pozorišča. Tu zastavlja Rusija še enkrat vse sile, da izvojuje zmago. Ta zmaga pomeni namreč morda odločitev o nastopu nevtral-nih balkanskih držav, ta zmaga daje Galicijo, deželo, ki tvori polcg Dar-danel ruski vojni cilj, carju v roke, ta zmaga odpira vrata do begastva Ogrske in SedmograŠke in morda sanja Nikolaj Nikolajevič, da bo ta zmaga tuđi brez napora odprla pot na Dunaj in v Slezijo. Zdelo se je pač lahko žeti ta uspeh: V prvem boju proti Karpatom so avstro - ogrske čete skoraj brez> boja zapustile Bukovino ter prepustile Ćrnovice Rusom, ker je silna premoč onemogočila, tu kakor preci Varšavo in Ivangorodom odpor. Do Sereta so dospeli Rusi, ko je pričcl mož, čegar ime se sveti pač najbolj svetio poleg imen generalov Dankla in Kusmaneka, orožniški polkovnik Fischer, z odporom in pognal Ruse z ogrsko crno vojsko nazaj preko Pruta. Tuđi Ćrnovice so bile sovražnikti zopet iztrgane, dokler to mesto ni drugič podleglo desetkratni premoći. Skoraj pred tremi mesecl se je nato priče! protinapad zaveznikov. Silni pomen tega boja tuđi za nem-ško usodo je dovedel do tega, da so ogromne množine naših vojakov na-stopile pot v domovino Petofija, ki se sedaj. ozko združene z armadarm Conra"da pl. Hotzendorfa bojujejo v Karpatih. Zdi se, kakor da je bilo vlito novo železo v kri borilcev: Bukovina je bila iznova zavzeta, Črno-vice zavzete in Kolomea, zadnji Rus je bil pregnan iz Ogrske. General v, Linsingen je bil tu voditelj; nemški topničarji in pionirji so splezali na ledene vrhove gorskih prelazov, Vzhodni Prusi, Saksonci in Bavarci, ki so udrihali že v Argonih, ob Ma-zurskih jezerih, na južnem Poljskem po sovražnikih, se bore sedaj na pre-lazu Uzsok in Dukli, sredi v ledeni krasoti in v divjih grozotah Karpatov. In z grebena gorovja in iz vseh prelazov so Rusi prepodeni. LISTEK. Smerikanka. Francoski spisal Pierre d e C o u • 1 e v a i n. (Daije.) Te besede, ki jih ie kapitan iz-tjregovoril brez žaljivega namena, so markiju kakor zaušnica pognale kri v obraz. Potomec d' Anguilhonov ni smel ravnati kakor vsak drugi. Po tem posetu se je Jacques čutil popol-noma prostega in se z vsem srcem prepustil sreči, ki ga je pričakovala. Gospodična Viliars je bila neiz-rečeno srečna, tembolj srečna, ker je ljubila. Vse strune njene duše so se sedaj oglasile, celo udanost in samo-ratajevanje, katerih se dotlej še nik-do ni dotaknil. Misel, da prinese Jac-qnesu bogastvo nazaj, ki mu je bilo odvzeto, ji je polnila srce z radostjo in žrtve, katere je prinašala njegovc-mu okusu, so ji provzročale nepopis-ijivo veselje. Poleg svoje sreče je užila Annie nebroj malih zadoščenj. Njeni franeoski prijatelji, stari in mladi, so bili vsled njene ženitve iz sebe, Guy de Nozay se je vedel nekako zmagoslavno, v ostalem pa kakor njen dober prijatelj. Vojvodinja ni več občevala ž njo kakor s tujko, marveč z ženo svoje vrste in to je Annie posebno ngajalo. Ponosna je bila na prisrčen sprejem, -;i ga je doživela v Bluetti in njene simpatije do markize d' Anguilhon so rastle od obiska do obiska. Zvesta amerikanskemu običaju je gospa Vilars pustila zaročencema najpopolnejšo svobodo. Niti na um ji ni prišlo, da ju nadzoruje. — zde!o se ji je razžaliivo za njeno hčer — in polna obzirnosti je odšla, če ju je sre-čala bodisi v knjižnici, bodisi v ma-lem salonu. Markija je ta izvanredna zaupljivost zelo osupnila. Toda Annie se je vedla tako priprosto in naravno, da mu pri ten sestankih med štirimi očmi niti na um ni prišlo, pregrešiti se najmanj zoper najvest-nejšo korektnost. Deklica mu je tekom teh pogo-vorov naravno tuđi pravila o ver-sailleskem portretu in njegovem učinku. Poln začudenja je Jacques poslušal, kako si je pridobil njeno srce. Na veliko začuđenje svoje matere in sestrične je Annie privolila, da se poroka določi na 25. oktobra. Misel, da oženi svojo hčer v tuji de-želi, je gospo Viliars zelo prestrašila. Keradieujevi so ji obljubili, da ji po-magajo in da pridejo prve dni v oktobru v Pariz. Drugega septembra so markiza d* Anguilhon, njen sin in naše tri Amerikanke zapustile Deauville. Ko je gospodična Viliars zopet vstopila v svojo sobo v hotelu Ca-stiglione, je Katarina, stoječa za njenim hrbtom vzkUknila; — O, miss Annie, kdo bi si to mtelil! — Res, kdo bi mi bil mogel reci, da se povrnem sem zaročena! je od-vrnila devojka. In prevzeta hipne radosti se je vrgla Katarina okolu vratu in jo ob-jemala* XXII. Zaročenca sta se nemudoma lo-tila priprav za poroko. Komaj dva meseca sta jima bila na razpolago, da si preskrbita potrebne listine iz New Yorka, da uredita svoje zadeve in naročita opravo. Zares kratka doba in prav nič ništa smela zgubljati časa. Vsako jutro je Annie od Jacque-sa prejela šopek cvetlic. Nato je v družbi svoje matere in Klare odšla z doma. CeM dan so nakupovale in iz-birale, kar je gospo Viliars mnogo bolj zabavalo kakor obe sestrični. Za vsako franeosko deklico pomeni bližajoči se poročni dan veliko vznemirjenje. Vzdramijo se tedaj v njcj nepoznani občutki in pojavijo prelestna razburjenja. Misel, da postane žena, da sme nositi demante, čipke, batistno ali svileno perilo, intimne jutranje in večerne obleke, katerih si je tako strastno poželela, zavest, da končno postane prosta, ji povzroča radost, katere Amerikanka, vajena najizbranejše razkošnosti, ki je žc izdatno posnela življenje, nikdar ne bode poznala. Gospodična Viliars je pripravljala svojo poroko, kakor da ji je po- vsem tuja. Bila je tako zaposlena, da je komaj občutila, da živi in da ni utegnila prav nič razmišljati. Če ji je od časa do časa prišlo na misel, da postane Jacquesova žena, se je skoro prestrašila. Ta misel se ji je zdela zaeno sladka in strašna. Oboževala ga je, toda, čudo, privaditi se mu ni mogla. Njegov od narave ponosni značaj, različnost rase in jezika so jo od njega oddaljevalc. Zdel se ji je poln skrivnosti in inisterijev. Misel, da postane njen soprog, kakor je bil njen oče soprog njene matere, jo je tako vzneinirjala, da jo je nemudoma prepodila- Annie je pogosto obiskala gospo d' AnguilJion. Ona, ki ni nikdar niko-gar vprašala za svet, je prihajala pogosto, da jo zaprosi za njeno mnenje v tej ali oni zadevi. Na tujih tleh se je čutila manj sigurno in nehote je iskala vodnika. Kadar je prihajala v rue de Bellechasse. polne roke cvetlic. y svojih elegantnih toaletah, ble-stečih lic in svitloplavih las. se je markizi zdela kakor prikazen mladosti in upanja. Gospodična Viliars je ljubila to staro stanovanje v faubour-gu Saint Germain. Cutila se je tam zadovoljno in pomirjeno, kakor da je nenadoma prestavliena za sto milj od Pariza in modernega življenja. Te stare preproge in ta starinska oprava, ki nišo bile kupljene, so ji nekaj pripovedovale in ob pogledu na nje je občutila čar preteklosti. Kakor je pričakovala, je Annie prejela od svojih tet in od upravitelja svojega premoženja, očetovega pri« jatelja in zaeno svojega varuha, naj-živahnejša očitanja. Čitala jih je z ne« kako izzivajočim nasmehom, pogum-no pa je preskočila vsa zlobna narni-gavanja glede svojega zaročenca. Občutneje jo je zadel odgovor sestre Franka Barnetta. Gospa Adair sicer ni pisala drugega, kakor da vest nje-nega brata ni prav nič iznenadila, ker je bil nanjo že dolgo pripravljen. Pošilja ji najiskrenejše čestitke. Pri tem poročilu je pač padlo nekaj gore-čega oglja devojki na glavo, toda bila je preveč srečna. da bi jo resno bo-lelo. Marki d* Anguilhon je sklenii prodati preproge in slike, ki so mu še ostale, da vrne posojilo gospe de Lene ter ji plača obljubljenih petin-dvajsettisoč frankov. Grof de Frois-sy, ki je slutil, da se njegov nečak nahaja v težavnih denarnih razme-rah, mu je izročil kot poročni dar / svoto od dvestotisoč frankov. Ko jo / mladi mož zvedel za to veselo vest, se je nehote nasmejal in rekel: »SreČnemu se denar nabira sam od sebe.« Grofica de Froissv je odkupi-la svoji svakinji del njenega nakita in je bila vsa srečna, da ga je rnogla vr-niti Jacquesu. Dasi je torej Annie poročila ubogega plemića, je vendar imela vrsto prekrasnih demantov, vprav kraljevske čipke, dragocene pahljače, sama kraljevska darila, na katera je bila zelo ponosna in katera so celo pri Klari izzvala nekaj priznanja. (Dalje prih.) Stran 2. •SLUVtiN^M NAKUJJ", dne 31. marca iyi5. 72 stev. Toda strašno vreme Je onemo-gočilo prodiranje. Iz poročil nem-škega armadnega vodstva smo mogli posneti sliko one groze, ki se raz-prostira nad temi boji. »Samo želez-no zavedanje dolžnosti« tako pravi-jo tam. >more premagati grozo teh neskončnih šamot«. Goli, raztrgani, od viharjev razorani grebeni, kjer ni sledu človeškega življenja, strmo, odtrgani vrliovi, velikanske skale in gruž, samotna, globoka jezera, prepadi z večnim snegom, in v revnih dolinah razbiti domovi, crne, od požara zakajene razvaline sredi snega, močvirja, blato in strelski jarki v tr-do zmrzli zemlji — to je kraj groze, kjer se bore sedaj naši (nemški) vo-jaki ob strani Avstro - Ogrske. Dne-vi so se nakopičili v tedne. tedni že v mesece. Silne množine meče tu rusko vodstvo proti sovražniku: Te naj dosežejo, da se boj ne zanese v ravnino, te naj preprečijo, da bi na-val zaveznikov vdrl od zadnjih gre-benov gorovja in razbil najmočnejše strebre ruske sile. Za vsak korak se vrše vroči boji, za vsak vrh besna borba. Ni več miru, ne podnevi ne ponoći. In skoraj se zdi, da je nasto-pil na drugih bojiščih na vzhodu mir, da moremo gledati to orjaško borbo, ki bo morda odločila usodo vojne, ki pa bo gotovo imela nepre-računljiv vpliv na operacije tuđi na vseh drugih bojiščih, na katerih udri-ha okovana pest zaveznikov na ruske glave. Tako »Leipziger Neueste Nach-richten* o soudeležbi Nemcev pri silnih bojih v Karpatih, kjer naše čete ne branijo samo svoje domovine, marveč krvave tuđi za usodo zavez-nice. BOJI V BUKOVTNL »Az Est« poroča iz Crnovic: So^ vražnik je vrgel v fronto nove s ko-njenico osvežene Čete, da na ta način onemogoči naše šunke vzhodno od Bukovine, ki tvorijo s smerjo operacij naših čet proti Novosielici ozek in vedno bo!j se ožeči polkrog. Sovražnik poskuša vedno iznova z veliko silo zapogniti zdaj to, zdaj ono naše krilo, vendar se razbije vsak poskus z veiikimi izgubami. Rusi so imeli zadnje dni velike izgube. V okolici Zaleszczykov so si JRusi napravili trdnjavam podobna ooorišča, ki jim jih morajo naše čete kora* za korakom izviti iz rok. Pri Novosielici se je razvil artiljerijski boj ob Prutu. Zadnji os tanki Rusov v Bukovini. Iz Črnovic poročajo: Ruska ar-mada, ki je bila pregnana iz Bukovine, se je ustavila med No\vosie!ico in Bojanom, da izvrši protinapad deloma tu, deloma pri Toporoutzu. ki leži nekoliko boli severno, in pri Ka-Hn-Koweyju. Boi, ki se je pričel v četrtek. je dosegel v petek svoj vi-šek. Sovražni napad pri Bojanu se je z velikimi izgubami razbil. Tu v neposredni blizini rusko-romunske me-je se je posrećilo našim četam, poraziti rusko desno krilo. Eden izmed ruskih pc'kov je imel posebno velike izgube. Mnogo sovražnikov je bilo vjetih. Zvečer so bili vjeti poveljnik 172. ruskega polka in dva druga Častnika. Prepeljali so jih v črnovi-ce. Pri Zaleszczvkiju boj se traja. V Galiciji. Bukarešta, 28. marca. (Kor. ur.) V Članku o vojnem položaju piše *In-dependance«: Avstro-ogrska arma-da ima nedvomno nehvaležno usodo, vzdržati grozovite naskoke sovraž-nikove, ki je od prvega dne vojne od-poslal svoje številne mogočne kolone v Galicijo, ker je bila osvojitev te dežele njegov glavni cilj. Brez pođ-pore avstro-ogrske armade, ki se že sedem mesecev bojuje proti veliki premoći v Galiciji, bi se Nemci na Poijskem ne mogli držati Tarnov, »Nowa Reforma« prinaša poro-čilo nekega posestnika iz Tarnowa, ki se je vrnil iz ruskega vjetništva, v katerem pravi, da so vse vesti o hu-dem poškodovanju mesta Tarnow pretirane. Samo kolodvor, ena cer-kev in nekaj hiš je bilo poškodova-nih, v predmestju Grabowki je po-škodovanih nekaj hiš in nekaj hiš je zgorelo. Poškodovana so posestva Gumniska. Wierzchos!awice, Swi-erczkow in Chyszow. Tarnow je se-dež etapnega poveljništva, čete pa se nahajajo v NVoIarzedzinski in pred-kraiih. Dan in nod- traja grmenje to-pov in prebivalstvo je zelo vznemir-jeno. V mestu vlada neverjetna dra-ginja, župan dr. Tertil, ki je ostal na svojem mestu, stori vse, da olajša bedo prebivalstva. Njegova velika zasluga Je, da je odvrnil od mesta mnogo žalostnih presenetenj. POLOŽAJ NA POIJSKEM. Preko Milana poročajo iz Pe-trograda glede vojnih operacij na desnem bregu rek Narewa in Bobra, da so vsled južnega vremena začas-no ustavljene. V okolici Avgustova, Mlave in Ciechanoua so reke poplavile pokrajino. Vsa okolica je eno samo veliko močvirje, katero prekoračiti je nemogoče. Pokrajina ob Kolnu je veliko jezero. Iz istih vzro-kov vlada tuđi ob bregovih Visle mir. »Rječ« konstatira, da ni treba misliti na to, da bi Nemci prenehali z delovanjem, nasprotno bodo pri prvi ugodni priložnosti z vso silo obnovili operacije. Vpad Rusov v Memel. Vojni poročevalec Ruđolf Brandt piše o vpadu Rusov v Memel: Ko sem izvedel za ruski vpad v Memel. ki so ga po ruskih poročilih, o katerih sem slišal v Suvalkih. slavili kot poseben strategičen uspeh, sem se odpcljal danes od nemške crte vzhodno od Suvalkov v najbolj severni del Prusije, ki je bil bajc ogrožan od ruskih čet, pred vsem od opalčenja. Kdor je kdaj opazoval bojno metodo ruskega opalčenja. je mo-gel biti že izpočetka prepričan, da so s tem vpadom, ki je bil izven vsakegr nacrta, hoteli le dvigniti s cenimi lo-vorikami na poiju. ki za operacije sploh ne priđe v poštev. slabo razpo-loženje sosedne desete ruske armade. Preko kratkega pohoda delova-nie Rusov tuđi ni šio. Po dolgi avto-mobilski vožnji, pri kateri sem, ko sem prišcl čez mejo. zopct spoznal raz'oček med ruskim in nemškim načinom boievanja, sem dospel do kra:a Hevdekrug. Velike množine kmetiškega prebivalstva so se zopet vračale v okrožje TVlemel. Vse vesti, ki govore 0 prodiranju Rusov v te skoraj nedotaknjene dele Vzhodne Prusije. so neumna pretiravanja. Prepričati sem se mogel, da povsod pod rročnim spomladanskim dežjem kali spornladna setev. Pri Tauroggenu in še bolj proti severovzhodu od ceste iz Tilsita v Memel se je vršil živahen boj. Rusi so se še ustavljali našim četam, ki so prodirale iz crte severovzhodno od Tauroggena. V noči od 25. na 26. ma-rec je nato zagrmel na ruski strani top. ki je dal znamenje za splošno umlkanje ruskih čet. Pričelo se je za-sledovanje hitro proti severovzhodu se umikajočih ruskih čet. Tuđi tu na ^krainem severnem koncu vzhodne-ga bojišca stoje torei naše čete tuđi povsod. od Podangna pa do Taurog-gena. na ruskih tleh. Nesmiseine vesti, ki krožito v vzhodnopruskih mestih za fronto, bodo pač vsled teh jasnih dejstev utihnile; ravno tako bodo Rusi, ko je bil njih poskus vznemirjama tako hitro in temeljito kcnčan, spoznali, da ne gre brez kazni vpadati v mesta, ki ieže zunaj operacijskega okrožja* Zopetni nabori na Ruskein. vPoIitiken-- poroča iz Petrocrra-đa, da se prično 1. aprila zopetni nabori vseh ruskih državljanov v starosti od IS do 45 let, ki so bili dozdai spoznani za nesposobne. k * m Neuspeli ruskega poscjila. Petrograd. 30. marca. (Kor. ur.) »Rječ* poroča, da je ministrstvo do volilo ruski državni banki vsled do-sedanjega neuspeha vojne^ra posojila emisijo nove milijarde bankovcev. • • Novi boji v Crn! gori. -Pester Lloyo\< priobčuje iz Be-rojina tole brzojavko: >^National-zeitung- poroča z ruske meje: »Oo-los Moskvi javlja iz Niša; Na Lov-čenu vlada zopet živahna artiljerijska aktivnost. Avstro-ogrske čete obstreljujejo tamkaj dan za dnevcm crnogorske pozicije s tcžkimi topovi, ludi avstro-ogrski letalci so opetovano posegli v boj ter metali b' mbe na crnogorske postojanke. /"adpje dni so vdrle na crnogorsko ozemlje razne albanske čete; ki so imele srdite boje s Crnogorci. Crnogorci so imeli 15 mrtvih in mn)g» ranjenih, Albanci so se zopet uniaknili preko meje. Severno od Skadra se zbirajo znatni albansk, voj„ ki imajo namen vpasti v Crno goro. Očividno imajo namen ogro/at; Cetinje. ki pa so Je Crnogorci v zadnjem času mučno utrdilu • * • POROCILO S fRANCOSKEGA BOJIŠCA. Berolin, 30. marca. (Kor. uradj Wolffov biro javlja: Veliki glavni stan. dne 30. marca. Zapadno bojišče: Vršili so se samo artiljerijski bo* jl in borbe v strelskih jarkih. Vrhovno armadno vodstvo. m • Poroćilo francoskesa generalne«« Štaba. Iz Pariza javljajo »M. N. Nach-richten«: Poročilo francoskega gene-ralnega štaba z dne 28. marca ob 3. popoldne pravi: Belgijski letalci so metali na le-talsko taborišče Ghistelles pri Bru-selju bombe. Vzhodno od višin na reki Mas smo osvojili pri Marchevillu 300 me-trov sovražnih strelskih jarkov ter odbili dva protinapada. Pri Epargesu smo kakor prejš-nje dni napredovali ter zavzeli 150 m sovražnikovih strelskih jarkov. Letalci nad Calaisom. O zadnjem obisku nemskih !e-talcev nad Calaisom poroča mostvo švedskega parnika »Diana% ki je do-spelo na Anglesko, da so poleteli letalci preko ladjedelnic nad mesto in da se je moštvo ladij takoj skrilo v Iadjah. Aeroplani so metali mnogo jeklenih puščic na ladje. Tuđi bombe so letalci metali, škode pa ni mnogo. Na Ietalce so streljali s topovi in puskami. Na Francoskem so mnenja, da so noćni napadi ••ZeppelinovTemps^ poroča: Včeraj je zopet letci »gololv' nad Calaisom v visini JOOO metrov in je vrgel na mesto bombe, ki so eksplodirale na cestah. Ker so bile v zgodnjih urah ceste po-polnoma prazne, ni bil nihče poško-dovan. Strah pred vohuni. ^Temps • piše: s-Zeppelini* nad Parizom so zopet ustvarili strah pred vohuni. Vsi so prepričani, da je storila franeoska policija vse potrebno, da priđe delovanju vohunov v okom. Oni maloštevilni pripadniki tujih držav. ki jim je sedaj dovoljeno bivanje v Franciii, se ne morejo baviti z vohunstvom, ker jih policija strogo nad zo ruje. Ova dre, ki jih dobiva policija zaradi vohunstva. samo obremenjujejo delovanje policije in motijo mir meščanov. Dobro bi bilo, če bi prebivalci Pariza obranili hladno kri in hi ne verjeli vseh bajk. ki jih sedaj pripovedujeio razni ijudje. • • Kitcbener. V pariških pisuiih lista ^Goten-burger Handelszeiningv se naznanja, da bo prihotJnji mcsec prevzel Kit-ehener sam najviš'e povelje čez an-gleško armado v franciii. m • * Transporti angieških čet. Iz Kaaga poročajo ^M. N. Nach-richten« z dne 29. marca: Včeraj popoldne ni prispela nobena Reuter-ieva brzo'avka na Holandsko. Zdi se, da rabijo brzojavne urade na An-gleškem vr vojne svrhe. Iz Anglije dospeli angleški potniki javljajo, da ie bilo začetkoma tega tedna v t^ortsmouthu koncentriranih 50.000 rnož in v Doveru 75.000. Te čete so eleloma anp:leške. deloma kanadske. Vse te čete se prepeljejo na franco-sko bojišče. - . Anjrleške izgube. London, 30. marca. (Kor. urad.) Včeraj raz^lašeni izkaz o an^leških i7^ubah navaia imena 68 oficirjev. Garihaldinci. vMiinchen - Augsburpr Ahend-zeitung^ poroča o srečanju s elani bivše j?ariba!dinske legije v Parizu, ki tamkaj postorajo po gostilnah. Ti nripovedujeio, da so iih Francozi v Argonih vedno pošiljali y prve vrste, da so morali vedno najdelj ostati v strelskih jarkih in sicer do kolen v vodi, ne da bi jih bili nad^meščali, da, ostali so ćelo brez jedi. Če je bilo število mrtvih in ranjenih pri le-ciji izredno veliko, je število onih, ki so vsled žalostnih sanitarnih raz-mer zboleli in umrli, se večje. Po razpustu legije so s elani te legije elelali kakor z zločinci. Pognali so iih brez vsejra nazaj. V Avignonu so iih odlikovali s psovko; »Umazani Italijani-. Mnogim Italijanom se je nripetilo, da so bili tepeni. Nekateri izmed njih so stanovali že po 20 let v Parizu, pa so jih po razpustu legije izgnali. Reklo se jim ie, da naj se vr-nejo v svojo domovino ali pa naj vstopijo v tujsko legijo. Danes so garihaldinci uvideli, da so za Fran-coze bili le kupljeni briganti in da so Francozi z njihovirni voditelii delali kakor s pustolovci in razbojnik!. • • Municija. Državni podtajnik Tennant Je v nekem razgovoru izjavil, da je izgo-tovitev in poraba municije v sedanji vojni največjega pomena. Vsi voja-ški strokovnjaki so edini v tem, da ima ona država, ki ima urejeno vpra-šanje izgotovitve municije, največje upanje na končno zrnato. »Times« piše povodom izjave generala Frencha, da je glavno vprašanje vojne, vprašanje preskrbe municije, tole: To vojno homo samo razumeli, proučili in debili, če ostane naša glavna pozornost obrnjena r.a vprašanje topovskih projektilov. Obzorja, ki se odpira po zavzetju Prze-mysla, ni mr>gočc pregledati, samo če ima Rusija dovolj projektilov. Težkoće v tem oziru nišo manjše, kakor pri zaveznikih, nasprotno morda se večje. Rusija se bojuje tuđi s težkočami opremljenja in nabave municije, in si^er s takimi težkočami, ki si jih mi le težko predstavljamo. Iz Pariza poroča neki časopis, (Ja ima franeoska artiljerija sedaj na razpolaso neko novo eksnirjJvno sredstvo, ki podesetori učinek t*t)O\'-skih krogel. ■ m m Delavsko cibanic na Angle^kem. Ainsterdamski --Telcgraai.« poroča iz Liverpoola, da so -c na kon-ferenci zaupnikov antcleški'i prista-niških delavcev snglasno izjavili, da vzdrže svo-;u minimalne /anteve, ki so jih 15. marca stav'Ii Iastnikoni ladij. Obenem pa so zas:roziii s sploš-no stavko pristanisčnih delavcev. ^Times- poročajo iz Liverpoola: Med tem ko so de'avci v ladied^ln;-cah v Liverpoolu na poziv Kitchcner-ja koncem minulega tedna nehnli stavkati, je pričelo v petek v Birkcn-headu stavkati 1600 mož. Pricakuje se. da bo vojni urad izdal najstrožje odredbe. V Birkenheadu ie vsled stavke delo tako zaostalo, da ie moralo mnogo parnikov odpluti le z de-lom tovora. Pričakovati je, da se bo položaj med velikonrjćnirri prazniki še poostril. ker so sklenili delavci, da od \-eFkega petka naprej ne bodo več delali. DELO NEMSKIH PODMORSKIH COLNOV IN MIN. Angleskj admiraliteta razglasa, da so nemški podmorski čolni v zadnjem tednu od 17. do 24. marca potopili tri angleske ladie s skupaj li.6.50 tonami. Četrta ladja. ki je bila tuđi torpedirana, je še dospela v pri-stanišče. V tem tednu je dospelo in odplulo 14.50 lađu z nad 300.000 tonami. Admiraiiteta raz^'laša, da je za-peljal nizozemski parnik -Amstelv na poti iz Rotterdama v Ooole. v po-nedeljek ob 4. zjutraj na visini Flan'boroufirha na nako nemško mino. Posadka se je resila v Humber. O potepitvi pamika ■ Aauila^ poroča admiraliteta: Parnik je biJ na potu \z Liverpcola v Li^abono. V visini Pembrocka je bil parnik torpediran. Doslej po: tega ne izpolnil, mu srne mestni magistrat takoj odvzeti njegov del ter Ra oclduti drugemu. Zlasti pa je iz-ključeno. dati del v podzakup. Občinski svetnik gosp. L i k o -z :i r slavi nekaj rasvetov glede iz-vršitve. —- Občinski svetnik ^osp. P a in ni e r želi, da se vstavi določ-ba za eventualnost, da bi se na eni t:h njiv gradile artiljerijske delavni-ce. — Občinskemu svetniku gosp. M I i n a r j u predlog sploh ni simpa-tičen, ker daje preveliko svobodo nniemnikom. Treba je nadzorstva s strani magistrata. Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r formulira nato predlog v tem smislu, da je v slučaju prodaje kakega dela teh njiv naiemnikom prepustiti svoj del proti povračilu vrednosti pridel-kov. Omejftev od 200 do 1000 m2 pa ic utemeljena, ker se pod 200 m2 ni-komur ne irplača. obdelati kosa zemlje in nad 1000 m2 rodbina izlahka ne notrebuje. Nadzorovanje dela pa snada v področje setvene in žetvene komisije. Sprejet je bil nato podžupanov predlog z dostavkom. Blsmarckova stolstnlca. Nemci slavijo jutri stoletnieo rojstva največjega svojega državnika EismarJka. Pozneiš; ustanoviteli moderne Nemčije in njen prvi državni kancelar, knez in vodja lauen-burski ter generalni feJdmaršaf nem-ske armade. je bil rojert dne 1. aprila 1815. kot četrti sin malega pruske-%n plemića in veleposestnika von RjsmnrcKr. Nekaj časa v državni sodni službi, prevzame po očetovi smrti gospodarstvo rodbinskih pose-stev ter postane leta 1S47. č!ars zdru-žerte^a pruskegra deželne^a zbora, kier se odlikuje po svojih skrajno konservativnih fevdalističnih in antisemitskih načelih. Ix prusfcega de-želne^a zbora ,ea vodi pot v diplo-matično karijero. Ž- leta 1851. ga vidimo kat prus-kegra poslanika na nernškem Zave^nem zboru v Frankfurtu, kjer pripravlja tla po^neiŠemu boju svojr pruske doino^ine za nad-vlsdo v Nemčiji. Od leta 1859, do 1S61. je poslanik v Petrogradu, po-tem kratko časa poslanišk v Parizu. Dne 24. septembra TS62 postane Oton von Bismarck pruski drža\*ni mfrrister in prevzame skoro nato prrdsedstvo v kabinetu in zunanji resori. Vajeti pruske državne politike so 5 tem izročene možu, katerega sijajni diplomatični talent in politična brezobzirnost hitita od uspeba do uspeha. Skupno z Avstrijo pridobi Bismarck leta 1S64. obe slezvik-holštajns-ki provinci, potem pa se posveti razresitvi nemškega vprašanja v ffnislu nopolnc hegemonije svoje pruske domovine. Odpor Avstrije proti izključitvi iz Nemčije stre leta 1866. t mečem. in zopet z mečem, v boju proti skupnemu nemškemu so-vrajaru Francozu skuje leta 1870./71. nemško edinstvo. ki zadobi v novi nemški državi s pruskim primatom mosročen izr««. Z nedose^ljivini mojstrstvom de-luie Bismarck kot prvi kancelar nove Nemčije za ohranitev in zasigu-ranje svojeg velikega dela. Iz nem-ške državne zvere izključeni Avstri-ji pokaže nova pota politične ekspanzije ter ii leta 1878. na berlin-skem kongresu zvesto in uspešno pomaka pri njenih orijentalskih na-črtih. Sedaj so tla za ureditev nove-ga razmerja med obema državama prepravljena: sporu in boju sledi ali-janca. Bi^marek je zamislil nemško-avstrijsko zve^o kot nerazrušljivo vez obeh eenrralnih držav: mladi Nemčiji je hotel pridobiti mogoene-2a in neločljivega prijatelja. Njegov nacrt, ki ga je razvil leta 1879. teda-njemu avstrijskemu zunanjemu ministru Andrassvju. da bodi zveza obeh držav pragmatična, da jo torej naj sprejmejo parlamenti med osnovne državne zakone, se sicer ni uresničil, toda navzlic temu je vzdržala nem-ško - avstrrjska alijanca vse burje in viharje in nastopa baš v sedanji sve-tovni vojni z imponujočo solidar-nostlo in mogočnostjo. Avstriisko- nemškr rvtzt se le par let pozneie priključila Italija. Tako politično za-varovano Nemčijo je okrepil Bismarck tuđi vojaško: leta 1888. je navzlic vsem nasprolstvom v držav-nem zboru, dosegel reorganizacijo nemške brainbne sile. OpirajoČ se na trdne politične zveze. zaupajoč v vro-jaško silo države in zavedajoč se ko-iosalnega materiialnega naprcdka nemskega naroda, je uvedel Bismarck novo Nemčijo na svetovno pozorišče, v družbo svetovnih sil. L. 18M. je pridobil prve nemške prekomorske kolonije in lako inavguriral velikopotezno svetovno politiko nemSke države, ki ie v neverjetno kratkem času postavila Nemčijo pq-Ics stare svetovne prvakinje Angli-je. Angleško ljubosumnost je tolažil Bismarck z veliko diplomatično umetnostjo. S srjajnim uspehom je vedc! preprečevati koalicijo -starih držav proti Nemčiji in obraniti svoji domovini prvo in najtehtnejšo be-sedo v srednjeevropski aliianci. Sam je pozneje razkri! najfinejšo in nai-boli mojstrsko potezo svoje politike izza zadnji!] let svoiega režima: tajno leta 1889. z Rusijo sklenjeno konvencijo, v kateri sta si Nemčiia in Rusija garantirali prijateljsko ne-vtrainost, ako bi bila ena od njiiu hrez provokacije napadena. Nasprot-niki so očitali Bismarcku, da se ta tajna pogodba protivi smislu in vse-bini trozveze, toda na te ocitke je mogel veliki državnik odgovarjati salus patriae sumrnum jus. Po smrti cesarja Viljema I. in za časa kratkega režima cesaria Friderika, je bil Bismarck prvi in od-ločilni mož nove Nemčije. Ko pa je znvlada! mJadi in energični Viljem 11., je prišlo med cesariem in drža\Tiim kancelarjem do razpora in dne 20. marca 1890 je Bismarck odstopil ter se umaknii v zavetišče svojega gradu Friedrichsruhe, ki je kmalu postal pravi romarski kraj vesoljnega Nem-štva. Ozlovoljen in užaljen je motril od tam nemški orjak politiko svojih naslednikov. Ko je dne 30. julija 1S9S zatisnil svoje jasne oči, je žaloval zi njim narod, katerega ie njegova spretna in trdna roka dvignila na visine slave in moči. Okrog 320 spo-menikov oznanja širom Nemčije Bismarckovo slavo. Stoletnieo nje-govega rojstva praznuie nemški narod v beju za slavno in veliko ded-ščino svojega največjega držaMiika. 0 boju v živslstvu. Muzejsko društvo je priredilo v ponedeljek 2T\*ečer poljudno predavanje ^r dobrodelne svrhe. Predavat je vseuči'iški profesor dr. Boris Zar-n i k O boju v živalstvu- in pri tem razvijal sledeče misli: Sedanja velika borba narodov bi morda v cloveku vzbudila misel. da ie on edini v prirodi, ki zna uniče-vati in ugonabljati. in da stoji v tej svoji z^možnosti v ostrem nasprotiu s celokuprto ostalo prirodo. Toda. fe D a r w i n ie in si cer — ako ne vpo-števamo starih grških filozofov — eden prvih spoznal veliki pomen mejseboinega boja v živeći prirodi. Ta boi seveda večinoma ni aktiven, on ne izhaja i* samovoljne želje organizma, brrievati 5e 51 svojo okolico, temveč priroda ga neizprosno vsili vsakemu poedincu. Neprilike podnebja,preveliko stevilo tekmecev ki žele vsi priti do preskopo pogr-njene miže prirode, to so oni faktor-ji. ki silijo vsako bitje, da si mora sele izvojevati pra\i:co do eksistence in si v boiu zagotoviti bodočnost po-tomcev. Samica lososa, ki do svojega dorastka leže 4—5 miliionov jajcee. nam na pr. dol-:azuic obsež-nost tega -bola za obstanek^, kaiti kljub njeni pravljični plodovitosti. se stevilo lososov v morju ni pomnožilo. To pa je mogoče samo tedaj, ako sta iz celega zaroda vzpela in dorasla samo dva mladica. Ta boj pa kljub svoji krutosti nosi v sebi kal napredka in razvoja, kajti malenkostne izpremembe in razlike, ki se pojavijajo na potomcih enih in istih staršev. so večkrat od-ločifne za Življenjsko usodo poedin-ca; ako so mu v kvar. ga ugonobe, in ako so mu v prid. mu pomagajo, obstati v boiu ta obstanek. Tako je boj za obstanek ono izbiralno sito. ki preseje nanovo pojavijajoče se dobre in slabe lastnosti organizmov. Potlrobneje pa se hoče pečati predavatelj z aktivnim bojem živih bitij, ki izvira iz njih samostoj-nega nagiba, iri ki je v tem oziru so-roden človeškim bojem: in za ta boj je usposobila priroda živali z jako rafinrranimi organi. 2e pri najnižjih žrv^alih. eno-s t a n i č a r j i h, nahajamo primere roparic, n. pr. »d i d i n i u m«, ki kar zadružno napadajo večje svoje so-rodnike papučice. Clenonožci nam nudijo posebno raznovrsten repertoar boje\itih roparjev: pajke, kojih samice ne prizanašajo niti last-nim samcem, in zopet druge, ki se lotijo. ćelo strupenega škorpijona. Žuželke, ki se nam dozdevaio skoro vzor miroljubnosti, n. pr. uežna k r es n i c a, se razkrinkajo pri bliž-jem pogledu v nevarnc in pretkane roparje; ličinke kresnice nainreč s bvojimi otrovnim! čeljusnni jako iz-vežbano napadajo in ugonabljajo od njih toli večje polže. Toda, tuđi vretenčarii se pona-šaio z odiičnimi boic\-niki in roparju Predavatelj n avaj a :nei drugim kaco musuramo, ki se s svojim i otrovnim! slinami loti ćelo strupenih kač, mef ribaki m c c e p 1 u t n i k a, smrtnega SG\TažniA: tjulenjev in kitov. mei zvermi niijocen<"kcg;> mečezobega Ieva, mej glodalci omenin boj med rjavo in sivo podgano. Toda priroda ni enostranska \r% krivična, ona ne podari samo napa-dalcu mečc, temveč pokloni tuđi na-padaneinu sčit. Pri toliko živaiih do skrnjnosti r?.zviti instinkt opreznosti in pazlji-vosti, jih varuje nenadnih naoadov; žvižg divje koze. glas svizea samca, ki stoji na straži, so varnostm signali prirode. Zopet druga bit ja pa je priroda aktivno oborožila. da iahko mirnim srcem vzprejmejo s sovra^om boj na nož: ve!:knčarja ignanodonta z oštrim koščenim palcem, ki ga zagadi sovražniku v hrbet, t r o r o g a z rogovi na glavi za napad in s sčirr:,n, na tiiniku za obrambo, s t c g o z a -v r a z o:<:rorobato koščeno streho na hrbtu zoper napade roparjev v zraku in z ogromnimi koščenirni su-licami v gigantskem repu. Riba golščavka, ki nap^deiui kot jež našopiri bodice. tripas, ki se s šći-ti odet z\*ije v klopčič, in izumrli p a-savec glvptodon, ves v oklopni strehi in s koščeno zvezdo koncem repa. nam pričajo o raznovrst-nih brambnih sredstvih v boju. Toda ne samo z mehiniškrnii, tuđi s kemiškimi sredstvi se brani napadeno bitje pred napadalcein: trpa brizgne sovražniku ves s\*oj drob v lice. gosenice in hrošči izlo-čujejo strupene sokove, smrdljive c med sesavci pa se brani z ne-znosnim vonjem tekočinc, ki io izlo-čuje na zadku. Iznajdljiva priroda pa je odkrila še drugo sredstvo, da ščiti svoja bit-ja: ako nišo oborožena, jih obvaruie boja s p r e v a r o. Podari jim barvo okolice, v kateri se nahajajo, ali obli-ko in barvo rastline. na kateri žive, tako da jih ne more zapaziti sovraž-no oko. Sova snežnica. planinski za* jec. hrošč lisajnik. živi list ird., so primere tega prevarijivega oponašanja miljeia. v katerein živi dotično bitje. Da. pri nekaterih živalin je tq oponašanje doseglo toliko popohiosi, da dotično bitje ni modelirano in bar-vano po kakem vzorcu iz mrtve prirode, temveč da skoro v vseh de-lajlih kopira popolrioma gotove ži-val5ke vrste, ki se jih vsleci svoje ^trupenosti ogiblje vsak ropar; pajek" mravljinčar, osam podobni hrošč ter razni metulir so primeri takih ovčic, ki hodijo okoli v voICji koži. Tuđi razni strašilni znaki služijo organizmom, da preplaše sovražnika. V prirodi pa se vrše tuđi prav-cati boli v človcskein nomenu te be-sede, kojiii nagib ni vedno želodec in končni cilj ne. da nasprotnik požre nasprotnika, temvcč boji. ki izvirain — da se izrazim po človcško — iz idealnih motivov. Boji ro^ačev m pajkov samcev za posest samice iz-virajo iz spolnih instinktov: najvisjo stopinjo pa so dosegli boji socijalno živečih živali. ki jim je končni cilj pogosto socijalna in teritorijalna, t. j„ pol;tiska okrepitev posamezne živai-ske kolonije: seveda maranm pri-pOTnniti, da. se živalice tega smotra1 ne zavedajo, temveč da ravnajo Ie po čudeznih notraniih instinktih. Boji mravelj in termitov, kojih socijalni ustroj in življenje je nreduvateli po-drobneie očrtal, nam reprezentiraju to najvisio skupino rivalskih bojev; da. ćelo posebna vojna kasta, s klju-kastimi čeljustmi obdarjeni \i^jšćakl so se razvili pri socijalnih zivalih. Mravlje amacorike pa. ki sploh le žive za boj in od boja. in ki se dajn pitati od ugrabljenih su&n.L-v. nam predočujejo organizme, ki so se prc-enostransko prilagodile življenje z.a boj. Niih orj^anizem degenerira in brez pomoči sužnjev ni več sposc^ ben, vršiti normalne življenjske funk. čije. Končno se je predavatelj dotak-ni 1 še boja, ki ga vonijcjo med se boi posainezni deli v organizmu in po* udarjal. da ravno one stanice, ki so najbolj izpostavljene življenjskim dražljajem in so najbolj obremenje-ne, procvitajo najbolj in se najhitre-je plode; in končni rezultat tega. boja je zopet pridobitev, zopet napredek za organizem: oiačenje in izpopolui-tev onega telesnega dela, ki ga živo bitje najbolj uporablja. Na kostnih stanicah nam je podal predavatelj primer takega funkcijonilnrga pri-lagodenja. Predavateij je zasnaval svoje predavanje jako temeljito. Iz skoro brezštevilne množice prinj^r, ie i^ StrarT4. .SLOVENSKI NAROD«, dne 31. matra 1915. 72. štev. bral bijološko najznačilnejše bi za lnjika iiaizanimivejše ter jih uredi! po bioloških načelih. Z mnogimi, le~ pimi sKijcptiškimi slikami je še bolj pcživil svoja, že sama na sebi zani-tniva izvajanja. Mnogobrojno občin-sivo se mu je z živahnim odobrava-iiTeni zahvalilo za !epi užitek. Dr. P. G. Ooevne vesti. — G&ikcvan! slovenski ofieirjL Signum laudis sta debila poročnik v p. Ivan Ptačnik in polkovni zdravnik tirolskih stre'.cev - konjenikov dr. Karei Dobnik. Pcročnik v rezervi, poljskega topničarskega polka št. 31. Ivan JuvanČič je dobil zlato hra-brostno svetinjo. — Vojno odlikovanje. Nadpo-ročnik hrvat* kega 78. pešpolka Fab-jan Helebrandt je dobi! za hrabro in pcžrtvovalno pcstopan;e pred so-vražnikom na južnem bojišču *sig-num laudis«. Gospod nadporočnik je bi! cežko ranjen 10. decembra in se nehaja sedaj v rezervni bolnici v »MladikU. — Odlikovani Slovenci. Rezervni praporščak domobr. polka št. 34. Steian Dvornik je dobi! srebrno hra-brestno svetinjo 2. razreda. To odlikovanje so dobili tuđi rezervna pra-rvcrščaka 26. domobr. polka Julij Stimpel in Juni Georgević ter četo-vodji Simon Rebec in Stanislav Kvasnjak pa Josip Drevnjak domobr. havbicne divizije št. 45. — Vo-aškl kelesari! v vojni. Naš rojak stotnLk Josip j a k 1 i c. povelj-nik bataijcna združenih kolesarskih Stotink Jaklič je toli od začetka vojne Stotnik Jaklič ie bil og začetka vojne nepreneho-rna v fronti. Zdaf se zdravi v Ljubi fini. — Psćzl }e na se v era em boiišču generalnoštiibn: podpolkovnik Hugo baron P i 11 r e i c h. sin bivšega vejnega ministra, ki je, kakor znano, roien v Ljubljani. — Ranjen ]e b?l dne 24. t. m. v Karpatih bančni uradnik v Trstu, sedai enoletni prostovliec pri topni-čarskem polku št. 7, Anton Vovk, iz znane rodbine \*ovkcve na Bledu. 1 tf\ sedaj v bolnici v Moravskih firanicah (M^hrisch-VVei^kirchen). — PogreJalo se slsdeči vojaki Iz 5evni?ke£a okraja: Kladnik Jos^p, uCiieij. pespcik št. Q7. 6. sfotnija. \ o;-ra p°-ta št. 73; Kič Ant., korporaL dornobr. p. p. št. 26, 2. stolni ja. vojna pošta št. 48; Knitna Josip, domobr. pesp. š:. 26, 4. stotniia. vojna pošta št. ^?; Atram fvan. demob. pešpoik r>t. 26. 3. maršstotnna, vojna posta št. 48; Repar Franc. demobr. po!k 5t. 26, 1. stotniia, vojna po^ta št. 48; Ocvirk Ludovik, črnovojniški polk st. 3, 3. stot., vojna pošta 48; Suho-dolčan Martin, pešpoik št. 87, 5. st., vojna posta 73; Šoln Franc, pešpoik št. S7. II. stc-tnžju. vcjnu nesla 73; Kozoie Matija, pešpoik št. S7, 11. st, 1 c-jna po^tn 73; Fakin Mirta. pešpoHv st 87, 14. stotniia. vojna pošta 73; Rahne Ivan, pešpoik št. 17, 3. stetni-ia; Ojsteršek Ivan, pešpoik št. 17, drugo neznano; Zveglič Pavel je šel k dragoncem v SIov. Bistrico, več ni znano. — 2ene in starši navedenih so že povpraševali na vseh mo-gcčrh mestih, pri Rdecem križu, pri pristojnih polkih, v Švici itd., pa vse je bilo brezupešno. Če bi kateri vojni tovariš zamogel navesti kake po-catke o feh pogrešancih. se vjludno prosi, da spo roči to na naslov: Ru-dolf Vivod, c. kr. davkar v Sev-nici ob Savi, Štajersko. Za vse podatke bodo žalujoče rodbine srčno hvaležne. — Na potu iz trdnjave Przemysl v rusko vjetništvo se je oglasil og^jičar Rudolf Fajdiga. posest-nik in gostilničar iz Nove Štifte pri Sodražici, s poročilom, da je čil in zdrav in da se vozi naprej neznano kam. — Iz Boke Kotorske. Iz pisma slov. vojaka posnemamo sledeče; Ne-nadoma smo morali zopet nazaj v Boko, dasi je marsikdo mislil, da ne priđe več tja. Začetek potovanja po morju je bil slab. Grmelo je in tre-skaio in lilo kar se je dalo. Premočc-ni smo bili mi in kovčegi. PrišedSi v lepi slavni Dubrovnik, smo zapazili* da je tam vse drugače, kakor je bik) nekdai. Kasarne zakleniene. oovsod straže civilnih ljucfl, na zidovih lepaki glede obsednega stanja. Tuđi v Boki ie vse drugače, kakor pred nekaj leti. Vse je prenovijeno, popravijeno in prezidano. Km«!u po našem prihodu so zagrmeli topovi z Lovčena. Krog-Me so najbolj letele na trdnjavi Ver-mač in Oorazdo. Takoj drugri dan pa so streli naših topov z ladij razbili baterijo na Lovćenu. Crnogorci so postavili potern franeoske topove na Kuk začeli 19. oktobra rano zjutraj silovito streljati. S Kuka so letele krokije dol. iz naših trdnjav in bro-dov pa gor. Trajalo je to nekaj dni, tako da je bil časili Lovjen \ es v dimu. Tuđi ponoći je oddal na vsakc pol ure po en strel. Opazovalu sva s souslužbencem učinke naših kro^elj .i IaJjr. Cul se ie strahovit odmev. Prijatelj mi je rekei: Ravno v bateri-p je zadel. Takoj je sledil druR strel na ravno isto mcsto in \sc# ic bilo razdejano in razbito. Od takrat ni bilo od tam nobenega strela več. V tem času je našo obal obiskovalo tuđi franeosko brodo\'ie. Lanja >»Zenta« ie bila leda] potopljena. Francusko bredovje ic uajraje prišio \ sako dru-seo soboto in obstreijevalo trdnjavi Punta d* Oscro in Alamuio a ni nic opravilo. Zima je bila letos izredno mrzla. Dne J4. svečana je strela udarila v naše ležišče in je ubila čr-no\oi. lopnićarja hana Skočarja \l Materije pri Trstu in dva honvedsku vojaka. Pr\ i je /apustil >.cno in več otrok. Počasi nam ginejo dnevi. tedni in Tiiescci. Marsikateremu \c umri oče. mati ali otrok in obratni) ie tu umri inarsikak oče, sin. brat aa so-pro*,;. Kar nas je tu. želimo vsem vo-jakoiTi vesele veiikonočne praznike in kličemo vsem čitateljem *SIov. Naroda»< i bojnega polja ob Adriji presrčen: Na zdar! — Radovic, ^redi marca 1915. '- LTničevan*:e uši. Ne vem sicer, kJo jr začiitil pi-trcho izpre^ovoriti o rnojem sredstvu rr.per uši z notico v pctkovi številki >Siov. Narcx1a" od dre 26. t. m. Resnici na ljubo pa pojasnim zadevo sledeče: Omenjeno sredstvo, potsebne vrste amalgam, ni^eni empirićniin potaju sestavil in ga \ix>rabljal zoper uši ter predložil l. kr. vojnemu ministrstvu in raznim strcrkovTijakoni in vr;>jakoni v poskus, inarvec je sad sistematičnih pt>^ku-sov. tako giedc sestave, kakur moći in posebno natančna se, kar se tiče izrilapcvaiija živoga srebra in more-bitnega šk^dljivegu učinka. Vsi moji naskusi jn ^lednjič ludi praktička urx>raba mojega sredstv , so pa dognali, da je sesiava mo' jga amalgama taka. da ntkakor in tuđi v naj-martjši meri ne škoduie nositelju ue-uoznih niujih vreiic. Pa^ pa je fdiba strxiCi>\ njaka, dr. Z. L.. kateri je na-!>ravll natančne in n^pristrcu:skc po-skuse z Hioiirn sreifHcin proti ušem za bojno crto. biia tako laskava, da je zapeklo dopisnika navedene kritične notice. človt-koljubni kritik svari vojake pred mojim sredstvom, kliub temu, da ni še i me I v rok i mojih vrečic. šc manj, da bi prc: kal njih vsebino in đo^nal njeno sestavo. Svari vojake pred nošenjem mojega (kritiku še neznanoga) amakama, lr-dovratno pa rnolči in ne odsvetuje mahanje celega teLksa z lekarnišk.m mazilom od živecra srebra, katero se sedaj kar splo^> njegovih znanih ir dognanih'; trdir\"ah moral poginiti že davno radnji prebivalec vsled preohil?-ra zivega srebra, katere>ra marljivi nsš: rudokopi dvieaio in čisti jo. Nisem se nikdar in ni!Jer hvalil kat zumitelj amalgama, to je spoje-nia živega rebra s bko Vrovino. ker bi bilo to sne.šno. trdim na in dc';a-žem, da je se^tava mojega amal.Tama in način uperabe tega sredstva v obiiki vrečic. !>opo!n.->ma. inoj izum in prav posebno pa še poudariam na-^proti kritiku, da *e moic sredstvo človeskemu tslesu ncšk^Ijivo! S 5\"o?im sredstvom som hotel pomagati našim trpirtOTu vojakom na bojnih polianah pred ncznocn:> nadlo^o uši. nikakor pa nisem hotel kratiti za-*\užek prodaja^cem drugih protinsiv-cc". Tuđi ^lcde dobičkn imam čiste roke in mirno vest. — S a d n i k a r. — Prcds!^n|e :n feunova^e ce-kirov. Fiiiančno nunir,trstvr> je, skli-cuje se na cesarsko naredbo z dne 10. oktobra I. L drr.. zaV. st. 274, odredilo, da je prepovedano prodaiati in kupovati avstrijske cclcinc zn več Vnkor je njih imenska vrrdno«t. Kdor rrodsin. a!i kupuje cekine za več kakor je njih imensk.i vrednost, bo ka^rovnn z ^lobo ćo "000 kron ali pa z zaparom do ?cst;h mesecev, — Poganina slovenska krr^t!ca. >Karntner TagHatt* poroča: V to-rek je pri^pela v Celovec reka kme-tica iz Kranjske, ki sz vTača — s se-vernesn bojisča. V ^rbch za svoic-ga moža, se je napotila \tKt žena nedavno na bojno nolje, kjcr je svojtea Janeza tuđi srečno našla. Ta se ie naravno silno začudi 1. ko ;e stopila preden], obložena s klobasami, prc-kajeriim m?^rrm in drugrirni don.ač!-jni dobrotami. Vesela, da ie našla moza zivc^a in zdrave^n. se vrača vrla kmet-'ca v domovir«o. — Zvf^anje cen špirita, ^n'ritni kartel je z drum 29. niarco Ttvisal ce-no v?eh vrst špirita /a 20 kron pri hektolitru. Kartel oprpvičnje svoj sklep s tem, da manjka špirita, ker se sa iz Giiiciic in Bukovine ne dobi, ker -cc ga več ne sme v taki meri kakor do-slcj izdelovati \z krompirja in iz žita. Tuđi se je cena špirita na Ogrskem zvišala. — Pegasti le^ar. V času od 21. do 21. marca se je v nnši držnvni polovici konstatiralo 477 novih sluča-iev pegastega le^arja. Izmed teh se jih je Drrmerilo na Stajcrskcm 48, na KoroSkem pa 3. — Iz obrtne stroke. Občinski svet ljubljanski je v včerajsnji svoji tajni seji ugodil teni-le prošniam: To-ma Korbarja za rnz^irjenje go-5tilničarskc koncesije za prodajo žfcanih opojnih pijač, Janka B e r n i-k a v Spod. Siški za podelitev koncesije za prodajo žganih opojnih pijač, Ilije Prcdovića za prenos gostilničarske koncesije iz hiše št. 4 na Mesarski cesti v hišo st. 7 na Am-broževem trgu, Amaiijc Predovi-č e v e za prenos gostilničarske koncesije iz hiše št. 7 na Ambroževem trgu v hišo št. 4 na Mesarski cesti in Ivana Bahovca za prenos gostil-ničarske koncesije iz hiše Radeckega cesta št. 2 na Stari trg št. 1. Odklonil pa je prošnjo Franje Zoran ove na A'artinovi cesti št. 4 za podelitev gostilničarske koncesije za prodajo vina in piva v odprtih steklenicah. — »Glashcni Matici« v Ljubljani je naklonilo Hranilno in posojiino društvo v Ptuju podporo 100 K. — Hvala mu! — Občni zbor »Društva slov. učitelje« ri-spevLov pri Delavski zavarovainlci za nezgode v Trstu tiskarniškim podjetjciii na Kranjskem. Tiskarni-;en|c teh irdelkov velja začenši s I. apriicm 1915. Slavno občinstvo naj upošteva, da so sicer vsa živiia 3krat dražja kot pred pol letom, da so tedaj tuđi sodavičarji primorani svoje izdclke podražiti, da so jih pa Ie nc.natno podražili, kar ni niti naj-manjša primera drugim zvišaniem živii. Vsled tega na] slavno občinstvo tuđi ne skuša pri enem ali dru-jrein sedavičarju ceneje izdelkov kupiti, ker je cena določena za vse so-davičarje enaka in so ti pod kaznijo zavezani cene enakomerno vzdržati. Isto velja seveda za mesta in deželo in sicer za ćelo Kranjsko. Naposieđ se slavno občinstvo vljudno napreša, da naj izvoli paziti na steklenice so-('avičarskih izdelkov, da se bodo iste gostilničarjem in drugim prodajalcem lakoj po uporabi vrnile. posebno, da se ne bodo polnile s kakimi drugimi tckočiiuiinl (n. pr. cljem, pctrolejcni, jcsihoni itd,), ker ie to po zakonu o ;'.ivilih sirogo prepovedano in posebno v teh časiii, kakor so sedaj. zdrav-ju zelo škodljivo. Slavno občinstvo naj teJaj te prošnje upošteva in steklenice takoj na pristojno mesto vrne, kajti s tem se bodo preprečile vsa-kovrstne bolezni, kakor tuđi obvarr-valo sodavičarje znatne škode in istotako tuđi gostilničarje, ki so za steklenice odgovorni. Dr. jM. Drinković, dalmatinski poslanec in voditelj starčevićanske trakcije stranke prava v Dalmaciji, ki se je nahajal dosedai v zaporu v Mariboru, je bil — kakor poroča »Naše Jedinstvo« — prepeljan v Šibenik, kjer bo postavljen pred so-dišče. Ustavljen hrvatski list. Hrvatska vlada je ustavila glavno glasilo starčevićanske stranke prava »Hrvat«, radi ogrožanja državnih inte-resov. Mestrovičeve skulpture in sohe, ki so se nahajale še od lani v Splitu, kjer ie hotel slavni umetniic prirediti razstavo svojih del, so prepeljali te dni na neki italijanski ladiji v Italijo. Diiaki kot poljedelci. Dubrovni-Ška obeina ie sklenila nasaditi takzv. Gospino polje s krompirjem. Ker pri-manjkuje delavcev, so učne oblasti odredile, da naj dijaki višjih razre-dov dubrovniške gimnazije obdelajo-polje. V mestni klavnict so od 15. do 22. marca zaklali £2 volov, 15 bikov, 40 krav, 157 prasičev, 110 telet, 62 koštrunov in 105 kozličev. Odpeljali pa so 942 kg mesa, 3 zaklane goveđi, 57 zaklanih telet in 11 zaklanih koz-iičev. Ubegla vlomilca. Kakor znano, je bilo pred kratkem pri gostilničar-ju Antonu dc Schiavi v Kolodvorski ulici št. 24 vlomljeno in ukradenih okoli 25.000 K. Policija je zadevo energično prijela v roke in res se ji je posrećilo v kratkem izslediti osumljenca v osebah nekega Zurbija in Dellagra, katera sta morala v pre-iskovalni zapor na ljubljanski Grad. PredvČerajšnjem opoldne sta pa oba tička na sedaj še nepejasnjen način — izginiia. Prijeta tatica mlekarslilh vozič-kov. Poročali smo, da je bilo zadnji čas na Vodnikovem trgu ukradenih že 11 mlckarskih vezičkov s posoda-mi vred. Varnostni oblasti se je sedaj posrećilo dobiti tatico v pest v osebi posestnice iz Dravelj, Mane Bojtove. Navedcnka je ukradene vozičke pro-dajala. * Potomec Rousseaua padel. Ga- ston Rousseau, potomec Jeana Ja-cquesa Rousseaua, je padel v vojni. Bil ie sergeant in 27 let star. 72. Stev. .SI OVENSKJ NAROD* đn«? 3t. marca 1915. Stran 5. * Na Portugalskem bodo v krat-fcem volitve. Tem povodom Je papež zaukazal vsem škofom, da se duhov-sčina ne srne čisto nič vtikati v volitve. * Poštenjak!! Na Duna]n so za-prli nekega Adolfa Neurona, ker je za voiaštvo dajal čevlje, ki so bili na-rejeni iz najslabšega usnja in imele podplate in pete iz papirja. * Interesantna ločitev zakona. Bivši nemški poslanik v Rimu. plem. Flotow, se je pred neka] leti poročil s kneginjo Marijo Aleksandrovno Šahovsko, spadajočo med najvisjo rusko aristokracijo. Začetkom vojne je kneginja zapustila svojega moža, se dala od njega ločiti in si je zopet pridobila rusko državljanstvo. * Priznanje hrvatskim četam. Poveljnik zagrebškega domobran-skega distrikta podmaršal Zunac je prejel od poveljnika tretje armade generala Boroevića naslednje hrvatsko pismo: Vrlo cienjeni prijatelju! U zadnjim težkim bojevima ponovno se neumrlom slavom ovječali sinovi naše kršne domovine i stekli najmilo stivije priznanje našeg slavnog voj-skovodje. U bezbrojnim bojevima, ju-načtvom i krvlju naših predja zasvjedočena čvrsta vjernost prejasnoj di-Lastiji. ona sveta predaja naših otaca sjaje i danas kao nekad. Sretan i ohol, da sam kroz dulji niz godina u vojničkom odgoju naših junaka učestvovao, radostno Te o gornjem obavješćujem. — Stan zapovjed-ničtva 3. vojske u polju, dne 20. ožujka 1915. -Boroevićv.r., general pješačtva. * »Solnograški zakoni«. Po av- strijskih postavah se katoliški zakonski, ki so sodnijsko ločeni, ne rnorejo več poročitu dokler eden od njiju živi. Proti tej dolocbi traja boj že dol-go let. a brez uspeha. Umirovljeni duhovnik Ivan Kirchsteiger, znan kot pisatelj tuđi na slovenščino pre-vedenega romana »Pod spovednim pečatom«-, je pred nekaj leti začel porocevati tuđi zakonsko ločene ljudi. Pravno veljavni taki zakoni seve-da nišo bili, a religijoznim ljudem je bilo to v pomirjenje vesti in zato se je precej mnogo takih ^zakonov« sklenilo in se je prijelo tega običaja imenovanje ^solnograski zakoni« Kirchsteiger je zaradi tega mnogo pretrpel. Dobili so se psihijatri, ki so ga proglasili za blaznega, a druga preiskava je dognala, da ni blažen. Tuđi vred sodišče v Somogradu je prisel dvakrat, Češ da je s svojim pravno neveljavnim poročanjem poniževal uredbe katoliške cerkve. V Solnogradu je bil dvakrat opro-Ščen, najvišje sodišče pa je na to delegiralo dunajsko sodišče, da sodi v te] stvari. Najvišje sodišče se je postavilo na stališče, da srne tuđi katoliški duhovnik blagoslavljati le take poroke, ki imajo veljavo v državi, dočim je Kirchsteiger poročal ljudi, ne da bi dotična poroka bila cerkve-no in državno veljavna. Dunaisko sodišče je Kirchsteigerja, ki ima samo 500 K pokojnine, obsodilo na globo 300 K. _________ Brzojavna poroiila. Turski dementi. Carigrad 30. marca. (Kor. ur.) ^>Agence telegraphique Milli« objav-lia to-Ie poročilo: V komunikeju ru-skega generalnega štaba z dne 2\. t. m. o operacijah na Kavkazu se na-glaša, da so Rusi med boji v okolici Aleškerta vjeli tri turske stotnije, Poobiaščeni smo, da oficijalno de-mentujemo to vest, ki je prav tako izmišljena, kakor vse prejŠnje, ki so jih širili Rusi. V bojih predstraž na imenovanem ozemlju je imel sovraž-nik težke izgube, na naši strani pa so bili ranjeni samo 4 vojaki, 7 pa jih pogrešamo. Deio vojnih letalcev. Pariz, 30. marca. (Kor. urad.) Kakor poroča »Temps«, se ie dne 29. marca pojavil nad Casslom aeroplan in vrgel na mesto 6 bomb, ki pa so povzročile samo materijalno škodo. »Golob« je na to letel preko Ha-zebruka in Balleula. Letalo se ljuto obstreljevali, vendar pa je uteklo ne-poškodovano. Vas VIamertinque pri Ypernu ie v četrtek obstreljeval najbrže neki nemški oklopni vlak. Fran-coske izgube in povzročena škoda so neznatne. V okolici Nancvja razvija-jo nemški letalci vsled lepega in ugodnega vremena živahno delova-nje. V okolici Nancvja so vrgli mnogo bomb, ki so se razpočile večino-ma v mehkih tleh. ne da bi napravile kake škode. Ponta Mousson je so-vražnik zopet obstreljeval. Materijalna škoda je, kakor se zdi, znatna, poškodovan pa ni bil nihče. Parntk »Acjuila«. London, 30. marca. (Kor. urad.) Pogrešani čoln parnika »Aquila« s potniki in moštvcm. v celem 18 mož | na krovu, so resili. Manjka se 9 mož ; izmed potnikov posadke. Revolucionarno gibanje na Portu-galskem. Iz Madrida poročaio; Portugalska vlada išče pri portugalski banki novo posojilo. Člani nekega tainega društva so sklenili napasti razne redakcije. V Oportu so izsledili izdeloval-nice bomb. Mnogo oseb je bilo are-tiranih. Vršile so se demonstracije, pri katerih je množica klicala: »Živio Manuel!- V Pesqueiri so demonstranti na-skcčili železnisko postajo ter vple-nili neki vlak z živili. Popolna zmaga vlade pri iaponskih volitvah. Tokio, 30. marca. (Kor. urad.) Reuter poroča: Pri volitvah je vlada popolnoma zmagala: dosedaj mo-gočna stranka Seiynkai je izgubila 73 mandatov. Vlada bo imela naj-manj 40 glasov, morda ćelo 80 gla-sov većine. Darasnj list obsega 6 str;nf. IzdajatelS in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarnec. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega isk eno ijubijencga soproga, ozir. očeta, starega očeta, brata, svtka in strica, gospoda Ivana Janežiča mesarja kakor tuđi za mnogobrojno srremstvo na zadnji potf, fzrekam vsem v svojem in v imenu vseh osta'ih sorodnikov rrrojo najSTČnejšo zahvalo. Posebej ra se zahvaljujem županu Ijubhanskemu posd. dr. Ivanu Tavčarju za čaščeče sprerustvo, cenj. »Mesarski zadrugi v Liubhanl« za poklonjeni krasni venec, gospodu posestniku in mesanu Jos. Kozaku in nieeovi g. sopiogi za pomoć v Času bolezni in tolažino sočutje: pev-skemu dru?tvu »Ljubhanski zvon« za prekrasne žalostmke, končno vsem ostalim, ki so mi v času bolezni in smrti Ijubeznjivo stali na stiani. V LJUBLJANI, dne 31. marca 1915. Kristina Jaaeiii, S23 soproga. Darila. UpravniŠtvu naših listov so poslali- Za Rdeči križ: Christofov zavod v Ljubljani 6 K 10 v kot popust računa pri papirju. Srčna hvala! Lepo presenečenle je, ako pridemo z izprehoda nena-doma prehlajeni, 5 kašljem, nahodom ali ćelo influenco. Takrat je treba vrat in požiralnik tak*>j pridno iz-plakovati s Fellerjevim kašelj tola-žečim, slez raz.krajajočim in mnoge bolezni od vrača jočim rasti insk im esenčnim fluidom z znamko -»Elsa-fluid^ da se brž resimo zla. 12 ste-klenic »Elsafluida^ posije franko za 6 K lekarnar E. V. Feller, Siubica, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko). Ravno-tam se naročajo tuđi voljno in zanes-Ijivo odvajajoče ^Elsakroglice«. Šest škatelj za 4 K 40 v franko. Meteorolosično norocilo. ▼Itiaa Md m»rj«m 31«-2 Srednji rrarni Cat 73« mm rt «5 E 1 raO! Za popolno moško ob'eko (3 m) , crno ali modernih vzorcev « blago fštof) za samo . . . K 15'— : Za moderno damsko obleko (V/2 m) bla.^a za ..... 13*— 10 m ostankov za obleke, bluze in perilo......., 22"— 20 m ostankov za obleke, bluze in perilo.......K 11 — 30 m ostankov, sifon in tkanina , 16-— 1 kos (23 m^ planinske tkanine , 14'— 6 širokih rjuh....... 16*— !,2 tucata p.atnenih brisač in pol tucata žepnih robcev . , t 8—• &BF~ Naroč:la po povzetju se izvršujejo točna I Vm-: AL. KRIZEKV TKALNICA, SVTOVA »3 J!LEWMIC (ČEŠXO>. I 9 pod ua|agodoe{šlml pogofl — brez vsake vo|oe doklade B« Zafoš^nik, zavarovalni uradnik, v Ljubljani, Komenskega cesia 16 B- ćoikl, naJUneJil. 4 100 kg........ B 3*60 ientfaošfe! svoti', na fine]š;y ft 100 kg . . . . „ 3— ieatlaBikl rjati premog ft 100 kg ..... n 2-40 | ctos«a. l|<0n lan dom« tmu sa etle voiove od 2500 kg naprej te ulialo za K —*20 pri 100 kg. Ceae li vagona po dogovora. 781 RICHTER & Ko., Ljubljana, Krakovska ul. 25. Telefon *t. 296. s Telefon št. 296. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD' dn« 31. marea 1915. 72. štev. Priporočamo našim n gospodžnjam z KOLINSKO CIKORIJO iz Cdise slovenske * toXaIle,JLlriHyJaiy Halweći» igbf»i»ai žalnih klohttkov. Priporoča se solidna tvrdka modni salon sgtesial&o damskih in ctrožkih stemnikov ter svilenih čepić v ns|nc^ejž£!i oblihah. IflARIJA GOTZL, Hitfnisrsfca ulica šfev. 8« Vnanja itai*o£ila obratom ■sfnt&t'a šn re?* izbar»o, CC3 "ga* r3i r=3 :: Pivcvarjsa v Mengšn (Jaliss Stare) a naznanja, da je pričeia to5iti crno bavarsko pivo .HERKULES' ter ga prodaja svojim cerj. odjeroalcem v scdčkih in stek!enscah. Naročtia se snrejemaio w pivovara! ▼ Mmtriu in pri vseh njenih zaio^h: Lfub *ana, P?e!elkov& ulica št. 13. Bereratoa, Cerklft na 6oren*s!:emf Dragome!!, GasielS^e, Istake, Javoralk, Ježics, Eairn?k KranJ, Lesco, Meivode, Mokrraog, M»raviev Motnik, Badoliove. Skoffa -oka, Sparino pri Utijl, Trkaika In St. Vid pri Zatiftisi. si? Arston Bajec umetni in trgovski vrtnar isuau si. c. r rtfaitn. it u mlnji tiqtr 1^7 cvetlični salon sama Pod Jrančo §tcv. 2. peleg C«Tl|arsk«fa nostn. (slika tim sol to. ziialoiiDj! ^kn, kiki. trakif ifđ ZnnaaU aar«illa toia«. Wia na Diki tesli št. 34. Od 29. mana do 4. aprila nelikonočna okazijska prodaja po globoko znižanih ccnah ...... in sicer ženske in moške obleke, / kape, klobuki Ud, Ljubljansko preje Angleško skladišče oblek O. Dernatovič, Ljubljana, Mestni trg 6—6. I SAMATORjT JM • EMONA U ZA NOTRAfVF* IN K'l-flJH^iOsK; BOL&".£NI PtT?X1kS! MCA nLJLBLvIANA KOMFMf Kl CA H ICA ^f [gr^rrw%w ^Tt^j DR FH DEHCiANC « " ! jo dr. Dnlln „tfSRII,". L; •• • »ivi« ?■ pfiv'^ž^V.Fm **?<-m «ti>i ^rrstn« ■»'-«▼■• lm r.d: mro hmrwo. Dobi •€ »Teti«, ri»vi. T^ffiioriiva im ^r»« v gt«ir!rniraH z BivcdiJoH* po 5 K, velike po 4 K, pri V Stefan St^moSi Ljubljana, Pod Trando št, 1, Lasat kit«, potllf^* sa 3^.r©ži-?e ▼••% vrst? e4*e!a"tS£&i* !n tc&l«tB9 m f ^» » i^£ li ! ^H ^b jB ^Et v3 CK HkdflflJB ^H^&lot T^r ^*5 ^H ?• j kOLESA PRI2NANO HPJ R0LJ5« SEDflHJOSTI X fl.GOREC LJURLjAHA MARIJE TEKE: ZIJE CESTA ŠT 1